St. 294 Fi3BiiBMBt£jfttovtai Kuti esnafi cnlipfidl V Trstu« v torek 12. decembra 1922 Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVlt Izhaja, irvzem"! pondelj Tredni*trc: ulica sv. FranćiSka As'3kega U. 20. L nad ^tžfrje- J^^ jfc^SpM^^'ijajo uredništvu. Ne raakirana pi-ma ae ne izdajatelj In odgovorni . _ Anton Oerbec — Lastni* tHpiiv^^:. - ti«»»~ " .. * ¥».- * ' ' z::a5a sa mese L 7.—, 3 »».50, pol leta L . * Za Inozemstvo mesečno 4 lire veJ. — Telefon uredništva in uprave št 11-57* IZriNOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi sc računajo v žirokoiti ene kofor.e (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov vim po 40 ccnt osmrtnice, zahvale, poslanic« in vabila po L 1.—, oglasi dcnarn?h zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSReg« štev. 20, L nads tropje. — Telefon uredništva in avr3< - "* 57. Sistem — izpremenl sel Znani so dtgodki v Bocenu, radi katerih so skoro vsi čiani občinskega zastopa po-dal! s vejo ostavko. Glavni vzrok je bil ta, e sankc:-o-nira. Na te ugotovitve jo odgovori! vladni komisar s c:'Dkyšno trd tvijo, da so prejšnji občinski svetovalci po mačehovsko postopali napram italijanskim otrokom. To trditev pobija pritožba s konkretnimi podatki. Nadalj- ja pritožba je, da je vladrv komisar osivelemu in zadužnemu županu dru-Perathonerpu odrekel mirovino, da-si je bila ta s sklepom občinskega zastopa iz leta 1919. pravoveljavno določena. Pritožba se upira sedanjemu uradnemu jeziku magistrata. Inozemcl, ki bivajo v | Eocenu, dobivajo zgolj italijanske dopise. Domačim južnim Tirolcem pa se pridodaje le nemški prevod. Celo nemški časopisi dto-b vajo zgolj laška obvestila. Komisar je odgovoril na to, da se ima pač pravico posluževati nemškega jezika, da pa ni to njegova dolžnost! Vezan da je na navod la višjih obtastev!!! Proti tozadevni naredbi generalnega komisariata državnim uradom pa je — ugotavlja pritožba — občina vložila utok, glasom zakona pa imajo utoki odložilno moč, iz česar sledi, da ne bi bila smela nastati nikaka sprememba v jez"-kovnem vprašanju, dokler ne rešijo v Rimu rečenega utoka. Po navedbi Se nekaterih pritožb pravi vloga, da je tudi oblika, v kateri? postopa komisar z možmi, ki prihajajo k njemu s pritožbami, naravnost oaupljiva, nevljudna. Vloga pravi, da so to le posamezn* pojavi določenega sistema! Ta sistem gre za tem, di izključuje prebivalstvo od uprave njegovih davkov in ocf samostojnega vodstva stvari, k? se tičejo njegovih lastnih koristi. Zgodovina teh dogodkov v Bocenu je — zato smo jo posneli — zrcalo, ki kaže tudi naš položaj v Julijski Krajiiv. Saj sta tudi pri nas slovansko prebivalstvo in njegovo zastoostvo skoro popolnoma izključena, ko ukrepajo o žtvljeiiskih — duševnih m materialnih — interesih tc pokra-j'ne* Najimenitnejši in najznačilnejši za du-šcvnrst teh cržavn'h funkcionarjev pa je cčtek vladnega komisarja v Eocenu napram deputaciji, ki je prišla k njemu s pritožbami, češ, da se kaže tu le nasprotstvo proti — "njegov? csefoiM! Ni res, meni gospod komisar, sla bi moralo ljudstvo že radi njegove orehe mirno prenašali vse kri-v'cc, vsa zapostavljanja, vsa kršenja zakona ia tudi vsako nasilje?! Ne, gospod komisar: ne gre tu za vašo in n-Hb-ano dvugo osebo, marveč za pravico ljivr?stva in z> -splošno blagnjo! Ravno skib za to blaginjo bi £a morala siliti, da bi stopal v stike z Iju'-fetvom 'n njegovimi z?s*opnik!, da bi z vso resnostjo poslušal njhove pritožbe in da bi sporazumno z njim" upravljal posle svojega urada. Pred vsem pa bi moral ravno on delati na to, da preneha to izs ljeno izjemno stanje in td>a na mesto njegove osebje, stopijo zopet zakonito izvoljeni zastopniki ljudstva! Pa še na nekaj drugega hi moral' delovati gesped komisar in vsi njegovi višji: da bi se k sporazum, nemu sodelovanju med vladnim-' organi in ljudstvom pridružilo tudi složno ia mirno sodelovanje med zastopniki obeh plesa za skupno blaginjo! V tej smeri r>:6 L ^ -delovali državni organi tudi v rasi ' K.rajuv, pa bi bilo kmalu drug. e in — boljše za jugoslovcnsko in italijansko prebivalstvo. Dosedanji sistem pa kaže le, da ne razumejo te svoje visoke naloge- I talila Tajci koazistGnj v Rimu. RJM, 11. Danes zjutraj cb 10. uri se je ,pričel v Vatikanu tajni koazistorij, katerega so se udeležili skoraj vsi rimski kardinali ter kardinal DubroLs iz Pariza in Mistrangelo iz Firenze. Nj. Sv. P \ XI, je kardinale nagovoril z daljšim govorom, v katerem se je najprej spominjal svojega prednika n velikih njegovih naporov za mir v na j burne j ši dobi, ki jo je preživelo človeštvo. Nj. Sv. se zaveda dolžnosti in odgovornosti, k: jih jo prevzel z nasledstvom tega moža ter upa., da ga bo pri njegovem delu podpirala modrost cerkvenih knezov in ves krščanski svet. Žalibog vtd'mo, da obstojajo še nekdanji viri bolesti 11 da st» povečani od novih gorja in nevarnosti. Omenja v prvi vrsti Palestino- Ker se zdi, da se bo palestinsko vprašanje kmalu razpravljalo v društvu narodov, si prisvaja Nj. Sv. proteste in predloge svojega prednika: * Hočemo, ko sc bo vprašanje Palestine konečno reševalo, da se ohranijo n .ščitijo tam pravice katoliške cerkve in V-sega krščanstva.» Z vel ko crkrbjo zasledile Nj. Sv. tudi dogodke na Vzhodu, kjei je prišlo toliko trpljenja na pripadnike krščanstva. Sv. Stolica je odredila, da se je njen rumursk* zaslopn'k pedal v Carigrad, da po svoji moči umili to novo nesrečo. Islotako se je Sv. Stolica zavzela za gladu-joče v Rusiji. Odmevu, k* ga je našel njen poziv po vrera civiliziranem svetu, se ;ma zahvaliti, da je njena pomoč izdatna. Nj. Sv. je izrazil nato upanje, da bo nova konferenca, ki se ima sestati v kratkem, ko- ! nečno pr'nesla zaželjem mir- Povdrajal pa je, da ne bo prišlo prej do mirti, dokler ne ho palcg pravičnosti zavladalo usmiljenje. H koncu je Nj. Sv. označil kot geslo svojega delovanja: Pax Christi in regno Christi. — Nato jo sledilo imenovanje novih kardinalov. Izid občinskih volitev v Milana MILAN, II. Občinske volitve. Evo službeni izid v vseh 200 sekcijah: oddanih glasov 153.621, meščanski blok 87.368 glasov, socialisti unitarci 45.254, maksšmalisti 17.259, komu« nista 3288. Meščanski blok je torej dobil 21.567 glisenr več Lakor vse druge liste »kupaj. Izidi drugod-BOLOGNA 11. V vseh 11 občinah, kjei so se vršile občinske volitve, je popolnoma zmagala fašistovska lista. V S. Giorg o jc feii izvoljen justični minister Oviglio. Velik požar, CUNEO, 10. Danes zjutraj je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v poslopju poštnega ravnateljstva. Kljubu vsem naporom požarne hrambe in vojaštva se rr posrečilo omejiti požara, tako da je poslopje zgorelo. Brzojavna zveza je bila za silo vzpostavljena. Italijansko'čehovaška konfereaca v Trsta. RIM, II. Na sestanku, ki so ga imeli državni podtajnik v ministrstvu za zuftanje zadeve Va-saiio, čehoslovaški poslanik v Rimu dr. Kybal, italijanski poslanik v Pragi harem Bardonaro, nadalje comm. Brocchi in Ciancarelli je bilo sklenfc-e.no, da se bo dne 15. L ni. vršila v Trstu itaiijaasko-čehosiovaška konferenca, katera se bo bavila z ukrepi, ki se imajo storiti, da sc usmeri promet preko Trsta s posebnim ozirom na izvoz sladkoifa- Na konferenci se bo ludi razpravljalo o delovanju italijanskih zavarovalnih družb na Čehoslovaškem. Jugoslavija Razgovori Pašića z zastopniki strank* EELGRAD, 10. Včeraj je ministrski predsednik Paš ć nadaljeval evojc neobvezne razgovore z zastopniki* posameznih cft-ank. Popoldne je Pašiča ponovno poselil zastopnik jugoslovanskega kluba poslanec Barič, ki pa ni mogel dati nobenih tečnih podatkov o stališču svojega kluba. Povedal je, da je kivb brzoj, pozval drja Korošca, da pride v Belgrad in se pogaja Pašićem. Dalje je bsl pri Pa?iču tud" podpredsednik zemljora dnrrkega kluba Franič. Doslej Pašu: še ni nobenemu klubu stavil konkretn'h predlogov glede vstopa v vlado in tud ni zahteval od! nobenega zastopnika strank, naj ooć stavijo pogoje svojih klubov za vstop v vlado. Zadržanje demokratov, BELGRAD, 10. Na seji demokratskega kluba je včeraj minister prosvete Pribi-čevič poročal o razgovoru, ki ga je imel d Paš čem- Iz tega razgov ora sledi, da Pašić m sprejel mandata za razpust parlamenta. Kralj ga je pooblastil da poizkusi sestaviti vlado, ki bi mogla v skupščni izvesti najnujnejše zakone. V demokratskem klubu prevladuje vtis, da s>e Paščču nič ne mudi. Klub je sklenil design ranemu predsedniku sporočiti da se je treba brez odlašanja odločiti na to ali na ono strem. Brzojavka Hrvatskega bloka g. Davido-viću. — Pašićeva poganja. ZAGREB, 10. Hrvatski blok je včeraj dopoldne poslal g. Ljubi Da vido viču sledečo brzojavko: eS svojim odločnim držanjem za politiko sporazuma z nami Hrvati na osnovi stvarne enakopravnosti ste si pridobili naše popolno zaupanje ter stojite dane« na čelu vseh parlamentarnih strank in grup za sporazum in delo, ki imajo že od poslednj h volitev za seboj veliko večino naroda, namreč 900.000, od tega sam Hrvatski blok okoli 330.000, od vseh preko 1,300.000 od-dan h glasov. i Tudi v parlamentu samem imajo stranke za siporaztsm. znatno večino nad strankami, ki so za nadaljevanje politike nasilja, brez-pravnost\ korupcije in za katere hrvatsko vprašanje takorekoč ne postoja. Zato vas Hrvatski blok pooblašča, da vi v njegovem imenu predložite sestavo izborne vlade sporazuma, kot edino ustavno p^t se parlamentarna kriza ne pretvori državljansko vo*tkx s tram oblasti — kar bi nedvomno v »Pola mir in er E ■ ■y.ii ' • • 84-\« SOFIJA, 10 iSolgb^kf! •br70,,w«u agencija objavlja: V inozemstvu je razširjena vest, po kateri bi bili bivši ministri Kabinetov Gešov, Danev in M&linov umorjeni, je popolnoma breg podlage?. Min&ir? teh kabinetov se -nahajajo v zaporih \ Šumli, debro zastražen?, razen Gešova, ki "je že 6 mesecz-v v inozemstvu. «NeuiiIyska jttm & vno I SOFU.A iy i ^ aefeb ifltopebc ... torv v Scfiji, vsled neredov pri Custendilu je notranji minster Daskalov povdarjal pred vsem, da ni nobena inozemska službena oseba napravila kake korake pri bolgarski vladi!, kot je t -sk opozicije tendenciozno poročal. k.ar je prknerno žigosati. Obžalovan:^ t W — je nadaljeval min is ? - Ki s'« ~e ^»»ui v Sofiji, so izzval- ^'eiaenii. kateri nimajo n:č skupnega s pristaši agrarne unije, katere disciplina je res vzorna. Vlada je povzela energične mere proti motUeijem javnega reda. Nato je minister pozval tisk, naj se vede bolj lojalno. Obstajajo — je dodal govornik — indicije, ki dbicazujejo vezi med strankami c»r^z'ci;onelnega bloka in MacedoncL Konečno je minister izjavil: «Zadnji dogodki so dokazali, da je neuillvaka ootfodba un:-čiia mu - ' • * sličnih primer k pou- c; -i n* s ljudstva. Čit- K', a x .'•'• i neha.» foijsKa Izvolitev novega poljskega predsednika. VARŠAVA, 10. o izgubiti svojega miru in svoje hladnokrvnosti, kajLi nemška vlada bo ostala zvesta svojemu stališču, da tvorijo porenske pckra;ine sestaven del nemške države. Nikdar se ne povrne več slučaj, da bi Nemčija dovolila kako novo po-habVeujc na svojem telesu. Vse, kar se more, storiti, je treba storiti za osvoboditev porenskih pokrajin. Treba je naglasiti, da jc doba 15Ietne zasedbe, ki jo doleča versailleska pogodba, začela teči dne 10. januarja 1920., kajti čL 428 versailleske mirovne pogodbe pravi, S da bo zasedba trajala 15 let, računajoč cd! dneva, ko stopi versajlleska mirovna pogodba v veljavo. Prvi zapisnik, ki ga predvideva čl. 440, pa je bil sestavljen ravno ca 10. januarja. 1920. Od tega dneva je torej treba šteti leta zasedbe. Po mirovni pogodbi ima Nemčija pravico, da se ii 9. januarja 1923, izpraznijo mostobran v Kolnu in drugi kra>i, ki se omenjajo v čl 429. Po 9. januarja 1920. se bo moral iz-: prazniti tudi mostobran v Koblencu in sosedni J kraji Dne 9. januarja 1935. pa bo moral zadnji vo»'ak zavezniških in pridruženih držav zapu-! stiti zasedeno ozemVe. Proti temu jc samo en pridržek, namreč ta, da bi zavezniške in pridružene države ne smatrale, da niso jamstva proti novemu neizzvanemu napadu s strani Nemčije zadostna. Po preteku 15 let bi se potemtakem mogla doba zasedbe podaljšati Io v slučaju, ko bt vse zavezniške in pridružene države m ne same ena, n, pr. Francija, formalno ugotovile, da ni zadostnih jamstev proti takemu napadu. Kancelar je zakVučil: "Zvestoba porenskih pokra/in napram državi bo ; poplačana z zvestobo države napram n;im. Odmev dogodkov v P»ssa«-y in IngcL stadi-u. EERLIN, 11. Francoski vladi- je bil poslati odgovor Reich-a glede dogc-dkov v Pas^ sau-u in IngolstadUu. Nemška vlada :zjav-Ija, da je oria edina pozvana, da izrazi zahtevano obžalovanje, nadalje, da je nemogoče odstaviti župana v Passais-u in Ingol-stadt-u. Konečno stavlja na razpolago med-zavezpA?ki ministrski predsedniki sklicala svoto en«ga miljoua mark v zlatu. Grška Spor med kraljem in vlado v Grčiji. Republikanska propaganda. BELGRAD, 10. «Trrbuna» javlja iz Aten, da je z zanesljive strani obveščena, da so odn,ošaji med kraljem Jurijem in vlado zelo n^eti grška vlada jcame' tira vesti o sporu. Da spor ni dovedel do preloma, ampak se je zopet malo ublažil, se je zahvaliti le posredovanju Ventzelosa, k' je interveniral v korist monarhije, nadalje pa poslaništvom Rum unije in Jugoslavije, ki sta dali vedeti grški vlad', da bi proglas republike ne bil ugodno sprejet v Bukarešti 11 Belgradu. Zaradi tega je grška vlada nkoliko izpremnila svoje stališče napram kralju Juriju. Vendar je napetest še vedno tolika, da težko pride do popolnega sporazuma med kraljem :>n vlado. ^ Republikanska propaganda se širi zlasti po d&želž in pa med armado, kjer ima posebno zaslembo v komunist'čno navdahnjeni mornarici. Tudi kmetsiko ljudstvo se nagiblje vedno bolj k republikanstvu, ker mu agitatorji dopovedujejo, da se bo potem povrnil mir, ki si ga po desetletnih večnih nemir h vsi pred vsem žele. Kenter&ftca v B»ondovm Sestanek zaveznikov v Londonu, LONDON, 10. Včeraj so se; vrš li prvi sestanki med angleškim ministrskim predsednikom Bonar Lawcm, francoskim- ministrskim predsednikom Pcincarojem, in beL gijsk m ministrskim predsednikom Theu-nisom. Vprašanje nemške cdskodnne stopa tako zopet v ospredje sv.etovne politike. Doslej se zavezn ki še niso mogli sporazumeti v tem vprašanju, ki je že večkrat ogrožalo obstoj entente. Nemčija je doslej vedno našla zagovornike rpričo francoske nepopustljivosti v Lloyd Georgeju. Sedaj ni Llfvyd Georgea več na lirm'lu angleške po-lit;ke, Francija jc bclj nepopustljiva kot ked^.j in MussolLni v imenu Italije, ki jc doslej stala ob strani, naravnost ponuja svojo pomoč proti Nemčiji- V Londonu se bo ! skušal ustvar'li blok zapadnih držav proti Nemčiji, katerega ost bo naperjena tudi proti ustvarjajo čemu se bloku vzhodnih držav. London in Lausanne sta dve točki iste bojne fronte. Kar se tiče vprašanja nemških odškodnin samega, stoje stvari sedaj tako-le: Do 15. junija 1922, jo Nemčija plačala terjatve zahtevano z moratorijem. Po umoru Ra-thenaua, dne 12. fuTja, je Nemčija zahtevala nov moratorij za plačila v gotovem do konca 1. 1922. in znižanja mesečnih obrokov kompenzacijskemu uradu, ki urejuje vprašanje predvojn'h privatnih kreditov med nemškimi in zavezniškimi državljani, od' dolgovanih dveh miljonov šter-lingov na pol miljona žterlingov. Na ta zadnji račun je plačala 38 miljonov in dolguje še 35 mljonov. Francija se je uprla temu znižanju, Anglija pa je v imenu zaveznikov ponudila znižanje na 1 in pol m:-Ijona šterlmgov. Vprašanje bo rešeno sedaj v Londonu. Italija pri tem zadnjem vprašanju ni mnogo prizadeta, kajti zaplenjeno nemško imetje presega znesek terjatev italijanskih zasebnikov nasproti Nemčif. Nemške zahteve po novem moratoriju je odškodn:nska komisija odklenila, ker da je Nemčija tudi) sama kriva svojim finančnim težkočam- Na zavezniškem sestanku v Londonu, dne 7. avgusta se je razpravljalo o nemški zahtevi po moratoriju, teda zavezniki se n so mogli zediniti. Anglija je predlagala piecej dolg moratorij, ki naj bi obsegal tudi dajatve v naravi, Francija sc je izjavila proti vsakemu moratoriju brea novih zalogov, Iial ja pa je pristala na dovolitev moratorija cio konca 1. 1923, toda z izključitvijodajatev v naravi, kaor premoga itd. Postavila se je tudi že tedaj, podobno Franc ji, na stališče, da je vprašanje odškodnin v tesni zvezi z medzavezniškimi dolgovi. In tu je ravno bistvo vsega vprašanja. Vse razpravljanje v Cannesu, Londonu in Bruxelksu je zastonj, dokler ne da svoj &placet^ — Amerika, ta glavni upnik evropskih držav. Jasno je, da bo vprašanje odškodnin rešeno le na konferenci, katere se bo aktivno udeležila ti ii Amerika. Omenjena konferenca v Londonu se je razšla brez uspeha. Sklenilo se je le, da mora'Nemčija plačati 2 miljona šterlingov za kompenzacije, ki zapadejo 15. avgusta, glede drugih vprašanj pa so obdržale posamezne države popolno prostost. Splošno vprašanje je blo zopet poverjeno odškodninski komisiji. Na konferenci v Bruxel-lesu, katera naj bi se v kratkem sklicala in katere bi se udeležila tudi Amerika, bi sc vprašanje končnoveljavno rešilo. Toda položaj je danes povsem drugačen, nego je bil tedaj- Llcyd George, ki je s^erbno pripravljal tla za svoje idejp pri američkih demokrat h ia zmernejši struji republikancev, ni več ang^rki mini; predsednik. LIoyd Gecrge je zastopal stališče, da se mora vprašanje nemške odškodnine spraviti1 v sklad z vprašanjem nemške gospodarske obnovitve in je upal pridobiti tudi Ameriiko za sodelovanj z Evropo. Sedanja angleška politika v teri vprašanju mera imeti isto podlago, toda po odstopu Lloyda Georgea ji je zmanjkala eventuelna ameriška pomoč. V Italiji je prevzel oblast MusisoJini, v Nemčiji je padel V/irth in nemSka marka preživlja strahovito krizo. Nemčija izjavlja, da nc more pla, čati ne v denarju ne v naravi in zahteva posojilo, da zopet dvigne svojo marko ter skli cuje svetovne strokovnjake, naj proučijo njen polcižaj. Spr čo takega stanja stvari, ni težko uganiti, da bodo zaveznik v Lcru " n trdo kost in da je ne sbav tt, ■ ne pomaga ameriGk . o. Na ' : čin pa je absolutno , dn so >onu doseže sporazt zavez- nu. kajti drugače bi konic iruxel- lesu ne imela pomena. Na sobotnili sestankih so i^mz l[ zavezniki posameznih držav svoje programe. Za Poincarcjem je govoril Muitsolin', ki je obrazložil italijansko stališče. Mussolrni zastopa staro italijansko stališče, da je vprašanje odškodnin v tesn; zvezi z vprašanjem medzavezniških dolgov. Med članki londonskega Časophja, ki je polno komplimentov za mladega, živahnega, možatega, pridnega in energičnega italijanskega ministrskega predsednika, p zanimiv članek «Observerja», ki govori o italijanskem sta-IDlču v vprašanju odškodnin. List podpira Mussolinijevo stališče :n pravi, da sc Anglija lahko odreče« večjemu delu terjatev nasproti zaveznikom i.a sprejme na se breme, ki morda ni bilo primerno odmerjeno po zmožnosti posameznih držav. LaLk^ prepustimo Franciji svoj del nemških odškodnin, lahko tudi pristanemo na to, da naj Nemčija plača vse kar more, toda takojšnja zasedba ruhi ke kotline s strani Francije same bi pomenila konec en ten te-Vse, kar lahko rečemo, je edino-le to, da Nemč ja mora v gotovem roku plačati ~*o-tov znesek. Će bi Nemčija ne plačala, bi Francija lahko ukrenila prisilne mere. PARIZ, 11. Listom poročajo iz Londona j Prvi dan (konferenco med zavezniškimi ministrskimi predsedniki se jc končala pustivši poyo!/en vtis, vsled česar se upa, da pride tudi do povolrnih sklepov. Včerajšnja razprava pa je imela le snlcšcn značaj, ker jo vsako odposlanstvo sdeozi usta svojega načelnika obrazlagalo stališče svo/e vlade. Francosko stdisčc je, kakor so zdi, sledeče: Nemčiji bi se dovolil odlog gleds plačevanja v gotovini k vcč;cmu za dobo dveh let, med tem k^ b t* odškodnino v naravi plačevala daJ.c, toda v zmanjšanih obrokih. Neir.čtja bi morala v čim krešem času ozdraviti svoje finance. V ta namen bi se ji dovolilo posojilo v zresku 500 miljonov, ki bi se vzeli iz gotovine nemške državne banke. Ta denar bi se porabil za ustalitev marke. Da bi si zajamčili izvršitev nemških obvez, bi zavezniki jemali 25% izkupička cd ncm&ke^a izvoza in dohodkov nemških carinarnic ter bi nadzorovali rudokope v ruhrski kotlini. Nemški predlogi na konferenci ministrskih predsednikov. Francosko stališče. LONDON, 10. Agencija Reuter jc po, učena iz dobraga vira, da vsebuje spomenica nemške vlade, Id je b:la danes zjuLraf predložena zavezniškim ministrskim predsednikom, sledeče predloge: 1. Takojšnja stab'lizacija marke; v dosego tega cilja bi se Nemčija zatekla k lastnim sredstvom. 2. Najetje notranjega in zunanjega posojila, katero bi za nekaj let stopilo na mesto obveznosti izhajajoč h iz versaillskega dogo^ vora. Zneski teh dveh posojil bi se takof izročili1 reparac'jski komisiji- Le del notranjega posojila bi se uporabil za stabilizacijo marke. Nemčija bi takoj razpisala notranje posojilo. Doba, za katero bi stopila posojila na mesto obveznosti določenih po mirovn; pogodbi, bi znašala najmanj 2 leti, a največ 4 do 5 let. PARIZ, 11. Listi imajo sledeče vesti izi Londona: Minstreks predsedniki so raz-* pravljalt tri ure o nemški spoznesuci. Poincare je poudarjal, da so nemikr predlogi nezadostni, ker ne omenjajo ne davčne re. forme, ne kontrole, ne jamstev, ne zalo.gov, ae načrta reparaerjske komisije za stabili-cijo marke. K ljub u temu pa zahteva Nem-č ja dve novi ugodnosti, namreč odlog plačil in enakopravnost pri trgovinskih oiaj-ftavah. Poncare je pristaš posojila, da se omogoči plačevanje reparacij, a omenja, da bi bilo notranje posojilo, ki bi anelo predeč sti fn svoboščine glede davkov, le ugo<$no za kapitaliste, kateri so odgovorni za sedanji finančn« položaj Nemčije. Za inozemsko pesojilo Nemčija ne določa ne zneska, ne načina cVplačevanja. Poincare je zaključil, da je nemški načrt popolnoma neizvedljiv. Bonar Law je tudi povdarjal šibkost načrta, vendar p« je izrazil ra sel, da bi bilo dobro razpravljati o njem bolj ob-š'rno. Theuis je izjavil, da smatra predloge za nezadostne, iz begava j oče in dvoumne, tako da ni mogoče priti do kakega uspeha. Bonar Law je nato kocstat ral, da so predlogi naleteli na splošno nasprotovanje ter dodal, da bo poročal o mnenju angleške vlade po ministrski seji, ki se bo vršila danes- PARIZ 11. Listi poročajo iz Londona, da je Poincare po razpravi nemškimi predlogov izjavil, da je Nemčija odgovorna za f nan-čni položaj. Po olajašavah, katere so ji bile brezuspešno dovoljene, je nemogoče sprejeti nove odloge ne da bi se kot jamstvo zahtevalo nadzorovanj© premogckopov v ruhrsk: kotHni in zasego carinskih uradov. Poincare je omenil, da je že bojazen prc3 temi novimi ukrepi izzvala novo nemško ponudbo; dodal je, da ne bi "zvedba kontrole zahtevala povišanja zasedbene vojaške sile. Bonar Law je oporekal, da prevladuje v angleški javnosti mnenje, da prisilni ukrepi ne bi mnogo hasnili. Theunis je v glavnem postavil na francosko stališče. Mussolini je pred vsem povdarjal potrebo brisanja med zavezniških dolgov. Bonar La%v je izjavi, da se bo posvetoval z vlado. Mogoče je, da bo konferencil predložen poravnalni načrt v smislu, da bi zasedba ruliTska kotline lahko nehala pred koncem dobe, za katero bi bilo plač lo Nemčije cdložcno, če bii Nemčija vestno izpolnjevala svoje skrčene obveze. Mussoi nijev načrt za rešitev odškodninskega vprašanja. LONDON, 10. G. Mussolini in Poincarfe sta obrazložila na včerajšnji seji stališče svojih vlad. Italijanski ministrski predsednik jc :mel od!oč'3en govor ter je predložil načrt za rešitev odškodninskega vprašanja, ki je napravil deber vtis. Prevladuje mnenje, da se bodo v najkrajšem času dosegli! popolnoma povoljni uspehi. Vloga Zedrr? jenih ćrzav na londonske » sestanka. NEV VORK, 10. -Associated Press^-u! poročajo rz Washingtona, da je neka viseka oseba izjavila, da jc prisotnost v Londonu berlinskega in bruseljskega poslanika Zc-dinjenih držav zgolj slučajna. Samo ko bodo zavezniki ministrski predsedniki sklcali bruseljski sestanek, jc predvidevati, da bo dala vlada Zedinjenih držav tozadevno iz-:avo. Amerika bo sprejela vabilo na kako gospodarsko aH finančno konferenco le tedaj, če bodo cilji in obseg razprav točne vnaprej opredeljeni. Prcdsean k Hard ng je v &voji pc'lanici cikal na. neko novo pogedbo, ki bi želel da j bi se sklenila med štirimi državami po j .gled u tihooceanskega sporazuma. Vztrajno j se širi vest o zadnjem času, yd George napada Posncareja, da je predstavnik sirupe, ki bi hotela zasesti Is ar ^k tara ti Porenje, če£ da re Ren naravna m-eja Franciie. Lk>yd Geor-g« očita Poincareju, da je ovirat s svojim absolutizmom mirovno delovanje v Canesu in Genovi, kjer je bil Bailhon naravnost vezan na brzojav. Francoska delegacija je dobila, v Genovo nič mar j nsgo — 800 brzojavk. Treba Je govoriti jasno, pravi Lloyd George, toliko Franciji kolikor Nemčiji. Cc Nemčija pripravlja maščevanje, naj ve, da bo našla proti sebi iste zavern'Vte, ki so jo že enkrat premagali, £e pa Franc'-*a hoče povzročiti vojno zaradi Porenfa, se bodo simpatije Anglije odkrito obrnile na stran države, ki se bo berila za svojo integriteto. LIoyd Georgcjev članek je povzročil silno razburjenja med frankofilskimi krogi v Londona. Posebno razburjenje .fe pokazal Poincare, ki je v pogovoru z agenciro -»Ha vas a po»-udarjal. svoja presenečenje nad trditvami Lljyda Georgeia. Poincare poudarja, da v Franciji ni stranke, ki bi hotela anektirati Porenje, ne vlade, ne ministra, ne senatorja ali poslanca, ki bi hotel podvreči Francki nemško prebivalstvo. Revizija pravilu. za raodet'no vojno. HAAG, 11.Danes ee seetataejo v Haagu v palači miru jurist? iii strokovnjaki Zedinjenih dVžav, Anglije, Francije, Italije in Japonske, da revidirajo pravilnik za moderno vojno. Silna nevihta v Avstriji. DUNAJ. 10. Po vsej Avsh-ifi se ie dvignila •ilna nevihta. Po alpskih deželah je bil prekinjen procne& Železniška zveza med Vorari-ber&o in Tirolsko pretrgana. Brzo vlak Du-naj-Pariz je obtičal v snegu blizu Hcchpflzena. Na progi med Klosterlejom in Bludenzieci se prevažajo potniki s sanmi. i Dnevne vesti •Goriški Stinua*. Pod naslovom «Boj na dve strani* piše zadnja »Goriška Straža*: «Nekdanje skupno glasilo «Edinost» napada dne 1. decembra 1922. z nezaslišno predrznostjo poslanca Ščeka radi izmenjave denarja. Na pomoč ji je priskočila «Novta doba?« glasilo slovenskih fašistov. Z dveh strani se je torej začel istočasno boj proti zastopnikom goriškega zadružništva. Zdrava sila Goriške bo zrušila obe fronti.» Na to odgovarjamo: 1) Kar se tiče »nekdanjega skupnega glasila» smo že odgovorih v Edinosti» od 10. t. m. — 2) Poelanca ščeka nismo sploh napadli, najmanj pa z nezaslišno predrznostjo. V «Edinostb> od 2. (ne od 1.) decembra smo glede poslanca Ščeka le rekli, da ima prvenstvo v iskanju krivcev radi ne zamenja nega denarja, da je to demagog hč no, da kriv ni noben drugi nego vlada, ki ni storila svoje dolžnosti, in da bi bilo dobro, da se vendar enkrat natančno pojasni, ali je re3 g. poslanec Sčck rekel, kar mu očitaj (in sicer drugi ne pa ^Edinost*). Pač pa je poslanec Šček v svojem «Pismu»( objavljenem v prodpredizadnji «Gori»ki Straži^ naravnost besno napadal naš list. Trst, tržaško «Zadružno zvezo=, dra Willana itd. — 3} «Goriška Straža» nas stavi z e eden v Dolini, eden pa v PacFri- J čah. Za oba omenjena bika morajo kmet:e, ker se nahajajo v carinska meji, o&krbeti si potrebne listine tn zgubiti mnogo časa. Zato bi bilo velike va?no«ti m živinorejcem v korist, če bi se za SDoJnjo ofooSoo oskrbel plemenski bik. — Javkamo to upravičeno že!?'o naših okebčanov mestnemu zastopa, da jo čim prej reši. N*Se ženstvo mm deželi jc večkrat v zadregi, ko potrebuje kak kroj za obleko ali perilo zase in za otroke, kak vzorec za vezenine na pc-Hts td. Temu nedostatku bo sku&ai odpomoči »Ženski svet*, katerega prva: številka bo izšla $e pred boričem. Prinašal bo praktične nasvete, modne stke in k n"5m točna navodila za šivanje in krcjeive. Razen tega bo polu podrčne£a in zabavnega čtiva. »Ženski sveta bo tak, da ne bo mogla bili brez. njega nobena gosoodin'-a. nobena učiteljica, nobena šivilja. Pošljite nam svoje nasiove, da vam poŠKemo list na ofled. NaroČila ve našlov^ati na «Žensko dobrodelno udruženje^ ▼ Trstu poštni predal 384. Ii tržaškega živllenls Med možem in ženo. V nedeljo zvečer se je pojavila v mestni bclništiici Katcrina Hoče ver, stara 29 let, »fanujoča v ulici Udine 25. Imela jo tri cenitimetre dolgo rano na licu in »eč bunk na gjavi. Dejala je, da jo je ranil n'en mož. Tatovi t fftanovupk. Kari Famar je zaprl v nedeljo popoldne » ključem svoje stanovanje v ulici <£ella Sanili š-t 14 ter Sel nato s svo'o družino na sprehod. Med tem časom so se pa prikradli v stane v ar >e neznani tatovi 4er odnesli vso perilo in nekoliko zlat eni ne v vrednosti nad 2000 lir. — Ista neprijetna »tvar je doletela tadi za-sebnico Ano Micelič. stanujočo v ulici Giu- liani it 13. Tudi ona je Sta na sprehod, pu-stivii svoje stanavsnje brez nadzorstva. Ko se je p® proti večeru vrnfla, je z žalostnim srcem ugotovila, da so med časom zlezli v stanovanje neznani gost*« ter odnesli mnogo perila v vrednosti nad 2500 Kr. — Tudi zasebnica Ana Damielts fe dobila nepričakovan obisk v svojem stanovanju v ulici Concordia 5t. 5. Njej so odnesli samo eno obleko in zlat prstan v vrednosti 700 lir. Krvav dogodek v zagati Sv. Enfemife. V zagati Sv. Eufemije il 7 stanuje s svojo družino voznik Jurij Petaros, star 48 let. Pri tej družini stanuje kot podnajemnik brezposelni brivec Josip Calapinto, star 44, rodom iz Bari, Brivec ni že delj časa plačal najemnine. V nedeljo ga je Petarosova žena opozorila, naj izvrši svoc'o dolžnost ter naj plača najemnino. Brivec pa se ni mnogo zmenil za njene besede, temveč jo *e krstil z najrazličnejšimi priimki. Končro pa je posegel v zatfevo voznik. Tedaj pa je povlekel brivec iz žepa než ter ga zasadil vozniku v trebuh. — Ranjenca so prepeljali v mestno bolnišnico; ranilca so pa aretirali. Samomorilna manija: en samomor in trije poskašeni samomori v enem dnevu! He&tor Gregorič, star 52 let, stanujoč v ulici S. Marija Maggiore št. 4, se re v nedeljo močno opil. Potem pa je Sel v hišo št. 9 v ulici Pozzo bian-co ter se vrgel raz okno Iretjega nadstropja. Ostal je na licu mesta mrtev z razbito črepinjo. Ni znano, kaj ga fe dovedlo do tega žalostnega koraka. — 19 letni Ivan Travisi, stanujoč v ulici della Torretta št. 6, se je zaprl v nedeljo v svečo sobo, v kaJtero je bil preje postavil tlečo oglje. Rešili so ga stariši ter ga dali prepeljati v bolnišnico. Hotel je umreti radi bede. — Iste krfnrti sta hoteli umreti še dve osebi; Alorzij Batič, star 21 let, stanujoč v ulici XX. Settembre ŠL 85, in Alojzij Indrigo, star 43 let, stanujoč v ulici Commerciale št. 323. Prvi je holei umreti raxfr fc'ubezni, drugi pa radi bolezni — jetike. Oba sta bila prepeljana v mestno bolnišnico. Vlomilci na deht; dve prevrtani železni blagajni. — Osem tisoč Kr plena. Tržaški vlomilci ne poznajo nede^skega počitka. Nasprotno: ob nedeljah izvršujejo Šele svojo dobiČkcaosno obrt z vso paro. V roči od nede^e na pond'dfek so vlomilci prevrtala dve železni blagajni: eno v skladišču pohištva tvrdke Vitjelm Brod & Comp. v ulici Gioacchino Rossini; drugo pa v uradih zavaro valne družbe aLa Fcndiaria» na Borznem trgu 5t. 2. Iz prve bfa£ajne so pograbiš I0C0 lir? iz druge pa 7.000 lir. O vlomilcih ni nikakega dedu. Ranjena dekla, V nedeljo po noči se pripe-Vali v snesfno bolnišnico deklo Justini San-fini sfaro 68 let, stant-ročo v ul?ci S. Filippo št. 3. Ženska, ki je imela vso glavo krvavo ter T>raske po vsem telesu, ije dejala, da so jo pretepli v ulici S. Filippo škarje močno via'eni morki. Nfihova knena so ji znana, a jih noče izdati. Roparski napad v starem mestu. Čevljar Renat Belucatfnra, star 50 let, je ponival v ne-deVo do policirVe ure v neki krčmi na vo-gaht ulice S. Filippo; nato se je pa odnravil proti svojemu domu v ulici Malcanton. Ko ;e dospel v bližino ulice Streha, sta se mu približala dva možt», ki sta se delala, kot da bi b^'la pijana, ter ga vprašala, koliko ura. Čevljar ni niti c., zastopnikom občine in raznim drugim društvom, prijateljem in znancem pokojnice od tu in okolice, ljubim meščanom in v>im drugim za njihovo častno spren stvo, kra ne vence, darila za dobrodelne namene in sočustvovanje se enkrat iskrena zahvala. ' (758) POSTOJNA, 9. 12. 1922. Žalujoče rodbine: KaSlRi 'Milcsvscf Knežit*, Saocaate, Jurca, Bcrltner. GOSPODIČNA, iz dobre, slovenske družine, s poznanjem slovenskega ali hrvatskega jezika v govoru in pisavi (event. tudi strojepisca) se sprefnie kot uradinica. Na«Iov pove POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje tdini grosis* BUleli Vita. via Mador.nina 10. I. 82 upravništvo. 2215 HIŠA z velikim vrtom ie vsled izselitve na prodaj v Rocoki blizo gostilne oNšchetto^. Poizvedbe Via linbriani (poprej Via S. Gio-vanm) št. 6/1 desno 2216 ŽABNICH, angleške ključavnice ključi, pile, svedri, klešče, mizarske klopi, oblici, ža^c, vijaki, žcbl'i itd. Zaloga železnine. Via Fa-bio Filzi 17. - „ 2197 POLENOVKE, posušeni slaniki, slane sardele, paradižnikova konserva, milo. se prodaja po najnižjih cenah. Skladišče via Fonderia f* 2121 ZA GARJE, fsrbečico) se dobi mazilo v lexarni v Sežani učinkovito 83/2 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Men j«, ica via Giacinto Gallina 2, (nasproti Iiotela Mon-cenisioj. Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 atjecaj. Potp:sano glavarstvo otvara sve do 31. prosinca 1922 liopmiinjgsfo ocflDskDo Dosl^oi&a prvi sa L 4.800.— 1 drugi sa L 1.500.— godišnje plaće. Za poiančnije informacije obratiti se na ovo opcijsko poglavarstvo. Glavarstvo općine Slum ti Račjojvasf, dne 6. X I. 1922. (754) Načelnik: Medica. V ULICI Boccaccio 16 (pri Rojanu) od- prla kovačija s kolarnico in podltovalnico. rrij>oroča se lastnik Jožef Sinigoj 2208 NAŠI DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Vesti z Goriškega Podružnica «£clskega drnštva;> v Tolminu izreka javno pohvalo -»Volčan&kemu bralnemu in pevskemu p»e in denar« tikajoče uredništva ali uprave je treba pošiljati na «SIovenko», Gorica;, via Favetii 9. Nekaterim bo poslan Hst na cgicA Kdor bt ga ne maral naročiti, naj ga vrne. ĐOSRO nagrado dobi oni, ki pr-nese vratarju v via Giulia 37, rep Hsič^ega. kožuha ki se je zgubil na novi openski cesti. 2212 MOŠKA zimska suknfa, nova, predvojno blago, vrečka. L 600.— se preda za L 250.— Gclsi 5/TTI . 2213 POSTELJE, chiffoniers 220.— vzmeti, žimnicc iz volne in iz morske trave, po zmernih cenah. Via Fonderia 3 2205 poročila. Tc]a vahsta m tržaSrcm trio« ofrsVe krone. . . • . ...... —85.--.95 avstrijske kron* ...... . • — .<»275 češkoslovaške krone G?.-.— 62.f?<> d»n*rjl • , ••••••••••• 25.60.— 2\S lejl . §••••••••««,, 11.75.— 12.60 msrke — 23.— — 'j? dolartt •••«••*•»•••• 19.H).- 19.95 fratKOsbl fnnkl t.........140 -.— 141,— ivk&rski franki 375.—.—378.- cngleSki funti papirnati • • • • • • 90.75.— 91.25 POSi>iEMALNIKf skoraj nov, ki posnema približno 150 fttrov mleka na uro, se ceno proda. Naslov pri upravništvu »Edinostih. 2210 OSLOVSKI KAŠELJ se zdravi z zdravilom lekarne Brelich v Sežani 33/1 ti B. 4r. imh Hratek H. 9. fir. Jan. Linka zobozdravnika Trst - Corso ITIlt. Em. šteo. 24 - Trsi 7.V> I m širile „EDINOST" Potrtim arcam neinanj^noo vs*»m eorodnfiorn. prijalr^cm in zcancesi, o, javorjeve, ircSn vc, jesenovc, mc-h gonijev«, hrastove L 1500, naslorjači 1.48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15».—. TŠRK, Via S. Lrzssr© ŠL 10. : VELIKA IZ32SA r Za poSilJatve na de2t lo najooljja, brezplačna embalaža. ŠTEDILNIKE vseh vrst in velikost?, za vzidanje in železne, izdeluje in posti najceneje dobro znana izdeloval-niča štedilnikov 725 lil. Imo pri Ilirski MM. HajvISjo cena plahem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, faz&ecev« mačk, veveric« krtov, dlvjidi in docnaiUi zajcev. D. WINDSPHCH Trst, Via Cesare B*H su i i. 10 II. nadat., vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti