B 5 5 ^ A A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PPbiviurtSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini •. Abb. postale I gruppo lir Leto XXXV. Št. 128 (10.347) TRST, četrtek, 7. junija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO NEDELJSKIH POLITIČNIH VOLITVAH ŠE ZELO NEJASNE PERSPEKTIVE GLEDE OBLIKOVANJA NOVE VLADE Volitve novih predsednikov obeh domov parlamenta bodo pokazale, kakšni so dejanski odnosi med strankami - Ofenziva PSDI proti komunistom KIM — čez dva tedna se bosta oba doma novega italijanskega parlamenta zbrala na prvi seji, da izmolita predsednika, podpredsednika jn tajnike. Z umestitvijo parlamenta bo, kot je ustaljena praksa, predsednik vlade Andreotti odstopil in bo vrnil mandat državnemu poglavarju Pertiniju. Tako bo tudi formalno odprta vladna kriza in politične stranke se bodo morale tudi Uradno soočiti z vprašanjem, ki je bilo v ospredju v vsej volilni kam-Panji: oblikovanje nove večine in nove vlade. Kakšne so perspektive? Izid nedeljskega glasovanja, ki ni prinesel pričakovanega razčiščenja, je v marsičem zapletel že itak zapleteno vprašanje, tako da za zaenkrat ni videti možnih stvamejših in dolgotrajnih rešitev. Verjetno pa tajništva strank tudi čakajo še na izid evropskih volitev, ki zadobivajo po-men »prizivnega procesa*, čeravno nihče ne pričakuje novih bistvenih Premikov. Z aritmetičnega vidika sta možni je levosredinska koalicija KD, PSI, PSDI in PRI ali pa večina demokratične enotnosti, drugo vprašanje Pa je ali obstaja politična volja za obnovitev takega zavezništva. Načelno se glavne tri stranke, pa čeprav z različnimi predpogoji in o-mejitvami, izrekajo za obnovitev večine demokratične enotnosti, toda bo možno zopet navezati tiste niti, ki so bile v predvolilni vihri razparane. Komunistična partija, kot l2haja iz torkovega sporočila vodiva in izjav njenih voditeljev, ponavlja svojo zahtevo, naj bodo v vladi pravično zastopane vse stranke brez kakršne koli diskriminacije, v nasprotnem primeru se bo KPI Vrnila v opozicijo, ker ni realno mikati, da bi bila uresničljiva zamisel vlade KPI - PSI z zunanjo podporo krščanske demokracije. KD s svoje strani še odločneje k°t pred volitvami ponavlja svoj Veto vstopa komunistov v vlado in ?e,- kolikor je mogoče razbrati iz *zjav njenih voditeljev, bolj nagiba k obnovitvi večine levega centra. V j®m smislu sta izvenela intervjuja sekretarja in predsednika stranke z Urednikom dnevnika «La Repubbli-Ca». Oba sta poudarila ključno vlogo socialistov v sedanjem parlamen-:u *n jih pozvala k tesnejšemu sode-|°vanju. Zaccagnini in Piccoli sta tudi dopuščala možnost novega dogovora s komunisti, seveda če bi ,? le-ti zadovolili z vstopom v ve-uino; druga struja v KD, ki ima i* * * * v°je najvidnejše predstavnike v “‘sagli, Fanfaniju in Donat Cat-'»» pa se opredeljuje za odločen Preobrat politične in vladne stra-te’ije. Končno, vendar ne nazadnje po bpmenu, jc tu še stališče sociali-l0v, ki nikakor ne nameravajo za-brrti «v hladilnik* dobljenih gla-°»V' PSI meni. da je nova, bolj J^binska in dinamična politika pfnokratične enotnosti najustreznej-1 odgovor na hotenja in stremlje-Ja države, vendar obnovitev solidarnosti in sodelovanja med demokratičnimi strankami bo mogoče le. 6 bodo vse opustile toga in ozka /U.bšča in se bedo odločile za prož-Jmlšo politiko. Vendar, kot je v to-jk„ poudaril sekretar Craxi. po '»'h nedeljskih volitev, KPI ne jU°re več zahtevati vstopa v vla-jd- Pač pa st mora zadovoljiti s UL da ostane v večini. V prime-C*\ da ne bi bilo mogoče obnoviti »delovanja med demokratičnimi h^ankami, pa bo PSI podprla v o-j 'k*, ki bo odvisna od programa . Jamstev, začasno vlado, ki naj ' omogočala razčiščenje med de-, »kristjani in komunisti. Vendar th * vlada ne bi smela imeti »j-aja dosedanjih prehodnih ali v etnih* vlad. pač pa bi morala . omejenem času uresničiti neka-Programske cilje in si prido-ha tej osnovi čim širše možno *°glasje. ' ^mestitev parlamenta in volitve ^»dsednikov poslanske zbornice in j. »ata pa bodo pokazale, ali se je kar^°lilni vihri vzdušje med stran- gledi vsaj nekoliko spremenilo. Iz- tt''“ niso preveč perspektivni. Pie-^č P*ng0 Je tla primer včeraj že *tar, sv°j° ofenzivo proti komuni-s trditvijo, da »nima smisla ehti kpj predsedstvo zbomi-«2, so komunisti opozicijska l?nk.a-» 9i#i- bralci se bodo najbrž spolnita »’ da je bil pred tremi leti Pie-*bn •(’rao izvoljen za predsednika fv»»‘ce (protiutež je bila izvolitev »Sh -ija za predsednika senata) na »vi dogovora, da KPI ni več o-»Tiska stranka. Komunisti so bili st, ' »■*. '»da vselej druga italijanska tij L»ka, vendar do pred tremi leti bje!' načet problem komunističnega 'am Sec'n'ka v enem od domov par-3 »»fa. Sedaj pa, po izidih volitev DiJ^hJja, je to načelo zopet v raz-5 Sv'- Kongo očitno ni osamljen in 'ki« i Prigovarjanjem, da morajo šča' ,'h socialisti omejiti demokr-i« vi 0 hegemonijo, v bistvu igra Prok?80’ ki mu jo je dosodila KD. ao '»m je jasen. KPI nima mož-»em' t'a bi vstopila v vlado, obelijo ba zavrača dosedanjo »lokali ' Kaj to pomeni za KD? Ali *tranka relativne večine kljub vsemu vztraja pri politiki demokratične enotnosti, ali pa naj z odločnim preokretom oblikuje drugačno politično in vladno strategijo. Andreotti, Galloni in Zaccagnini zagovarjajo prvo tezo, Bisaglia, Fanfa-ni in Donat Cattin pa drugo. Prvi se sicer zavedajo, da je obnovitev dosedanje oblike sodelovanja malo verjetna, kljub temu pa hočejo vztrajati v politiki soočanja in se sporazumeti s komunisti vsaj o nekaterih pomembnejših programskih postavkah, drugi pa menijo, da je bolje oblikovati nova zavezništva in začeti o tem pogajanja s PRI, PSDI, PLI in PSI. Bistveno vprašanje pa je, kakšno stališče bodo zavzeli socialisti, ki se očitno ne morejo potegovati za nobeno od dveh mest, ker je bil Pertini izvoljen za predsednika države. Nekateri jih vabijo v vlado in jih prepričujejo, naj se sprijaznijo z izključitvijo komunistov iz vlade. Vendar tem Galloni in Andreotti odgovarjata, da je zgrešeno siliti socialiste v zagato, sicer bi lahko odklonili sodelovanje. V tem trenutku bi bilo vsakršno predvidevanje o zadržanju PSI tvegano, problem pa bo v kratkem na dnevnem redu in stranke ga bodo morale rešiti. (vt-pp) Vesti o nadaljnjih podražitvah nafte (za 37 odst.) BRUSELJ - Uradni krogi EGS niso pokazali posebnega razburjenja ob vesti, da se bo v bližnji prihodnosti nafta podražila kar za 37 odstotkov. V tem smislu je namreč izzvenela izjava generalnega tajnika OPEČ, organizacije držav proizvajalk, nizozemski televiziji. Rene Ortiz je dejal, da bodo te države morale sprejeti tak sklep na seji OPEČ, ki bo pred koncem meseca v Ženevi, da nadoknadijo izgube, ki jim jih povzroča upadanje vrednosti dolarja. Cena sodčka nafte naj bi se zato ustalila na 20 dolarjev (sedaj stane 14,54 dolarja). ZANIMIVOSTI IZ VOLILNIH PODATKOV V parlamentu manj žensk a bržkone več feministk Predsednik vlade Andreotti nabral največ preferenc, drugi tajnik KPI Berlinguer RIM — Mrzlično vzdušje ob napetem preštevanju glasov se je umirilo, vsaka stranka ve, koliko so ji volivci poverili mandatov v obeh zbornicah obnovljenega osmega parlamenta, zanimanje specializirane in splošne javnosti se je že obrnilo k ugibanju o možnostih za sestavo trdne in učinkovite vlade, ki je tako hudo potrebna, hkrati pa nič ne kaže, da bi bila kar za vogalom. Podatki o visokem, doslej najvišjem odstotku volilnih upravičencev, ki niso glasovali in volivcev, ki so oddali bele ali neveljavne glasovnice, predstavljajo obenem svarilo in nove preglavice za vodstva strank, ki jih skrbno proučujejo. Dokončni uradni podatki o volilni udeležbi dajejo naslednjo sliko: za poslansko zbornico je od 42.223.813 upravičencev volilo 38.150.195 (90,35 odst.), neveljavnih (vključno z belimi) je bilo 1.583.810 glasov (4,15 odst.). Za senat je od 36.431.004 upravičencev šlo na volišča 32.930.752 (90,39 odst.), in je bilo neveljavnih in belih glasovnic sorazmerno še več (4,91 odst.), kar 1.616.046. Znana je že tudi poimenska sestava obeh domov parlamenta, pa če- V VELIKI BRITANIJI, NA DANSKEM, NA NIZOZEMSKEM IN V IRSKI Danes v štirih državah volitve poslancev v evropski parlament Skupno bo glasovalo 55 milijonov oseb - Izide bodo objavili šele v nedeljo, ko se bodo končale volitve v ostalih državah deveterice - V Italiji je volilna kampanja zopet stekla Že danes zvečer bo torej izvoljenih 137 poslancev za evropski parlament: Vidika Britanija bo izvolila 81 poslancev, Nizozemska 25, Danska 16, Irska pa 15. Evropski parlament bo sestavljalo skupno 410 poslancev. Zanimivo je, kako so v Veliki Britaniji spremljali volilno kampanjo. Politični komentatorji so si edini: v Veliki Britaniji je vladala in vlada za evropske volitve popolna brezbrižnost. Sprašujejo se tudi, koliko volilnih upravičencev bo danes vrglo glasovnico v volilne žare. Trdijo, da bo volilo največ 40 odst. volivcev in še, da si bo pridobila konservativna stranka absolutno večino. Kaj pa v Italiji? Volilna kampanja za evropski parlament je po zatišju, ki je vladalo v nedeljo in ponedeljek, ponovno stekla s polno paro. Politični voditelji so spet zasedli svoja bojna mesta na mestnih trgih, televizijskih ekranih in dnevnem tisku. Izjave o pomembnosti evropskih volitev večkrat sovpadajo z ocenami, ki jih daje ena ali druga stranka o izidu političnih volitev. Iz izjav je tudi razvidno, da je prav gotovo sedanja največja skrb tajništev vsedržavnih strank, da bi se ponovno ne pojavil zaskrbljujoči padec udeležbe ter veliko število belih in neveljavnih glasovnic, ki so jih zabeležili na volitvah za poslansko zbornico in senat. «Vsem mora biti jasno, piše komunistični dnevnik 1’Unitk, da bomo v nedeljo glasovali za rešitev velikih evropskih problemov. Kdor se ne bo v nedeljo predstavil na volišču bo izgubil enkratno priložnost, da s svojim glasom zgradi Evropo delavcev, da zaščiti svoje pravice, da bo tudi Italija imela v evropskem parlamentu svoje demokratične zastopnike.* Svoje volivce je včeraj v Veroni pozval tudi demokristjan Flaminio •Piccoli. »Stopimo v Evropo in skupno se bomo podali na dolgo potovanje, ki bo obudilo in dokazalo vse skrite vrednote naše celine. Naša stranka. Krščanska demokracija, se je prva zavzela za vstop Italije v Evropsko gospodarsko skupnost in danes, je še dejal Piccoli, z vso pravico prosimo Italijane za njihov glas, da bo naša država zastopana v evropskem parlamentu kot polnopravni član.* O pomenu evropskega parlamenta je včeraj v Bocnu spregovoril tudi predstavnik socialistov Carlo Ripa Di Meana, ki pa je svoj poseg še prav obstajajo še nekatere možnosti manjših sprememb, ko gre za pomembnejše politične veljake, ki so bili izvoljeni v več kot enem volilnem okrožju in je sedaj od njihove izbire odvisno, kateri od neizvoljenih bodo «povišani*. Zanimanje vzbujajo še podatki o preferencah in možne primerjave s preteklimi volitvami, po katerih sklepajo o priljubljenosti in o politični moči zlasti večjih strankarskih prvakov. Predsednik vlade Andreotti je prejel v Rimu 301.598 preferenc in se je zato zamenjal na prvem mestu s tajnikom KPI Berlin-guerjem (235.418), ki ga je bil leta 1976 prehitel. Fašist Almirante je nabral 112.147 preferenčnih glasov, predsednik poslanske zbornice Ingrao (KPI) 83.876, tajnik PSI Craxi pa 73.982. Zanimiv je podatek iz Neaplja, kjer je za KD minister Scotti z 211.746 preferencami krepko prehitel Antonia Gavo (134.914). ki je dolgo veljal v mestu pod Vezuvom za »gospodarja* v svoji stranki. Tudi veljak KD De Mita se ponaša s 169.802 glasovoma v svojem volilnem okrožju. Čeprav z ne ravno ogromnimi preferencami (86.688) je pa glede na število volivcev v okrožju doživel pravi plebiscit južnotirolski poslanec Peter Brugger, ki je prejel v Brixnu 86,9 odst. vseh glasov. Med novoizvoljenimi je precej sodnikov, ekonomistov in strokovnjakov, med katerimi velja omeniti jurista Rodotaja (KPI), ekonomista Forte-ja (PSI), komentatorja na TG-2 Fio-reja (KPI), pisatelja Sciascio (PR), sodnika Violanteja (KPI) in Vitalone-ja (KD). Zanimiv je tudi podatek o ženskem predstavništvu v novem parlamentu. V prejšnjem jih je bilo 49 v poslanski zbornici in 12 v senatu, v novem jih bo (dokončnih podatkov še ni, možna je še na primer izvolitev filmske igralke Carle Gravi-na na listi KPI) v obeh domovih po 3 ali 4 manj. Največ bo komunistk (31 poslank in 7 senatork), upoštevajoč pa tudi predstavništvo PR, je pričakovati, da bo v novem parlamentu sicer manj žensk, vsekakor pa več feministk. (Iv) V GLAVNEM MESTU SRI LANKE Začetek zasedanja koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Colombu Na zasedanju prisotnih nad 90 delegacij - Pozdravne besede Josipa Vrhovca - Gibanje neuvrščenih se bo povečalo za šest novih članov COLOMBO — V spominski palači «Solomon Bandaranaike* so včeraj popoldne odprli zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav na ravni zunanjih ministrov. Jugoslovansko delegacijo na zasedanju vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. Zasedanje, ki ga je slovesno odprl predsednik Sri Lanke Jazewar-dene je izredno pomembna faza v pripravah za 6. vrhunsko srečanje neuvrščenih držav. Preko 90 delegacij neuvrščenih držav, osvobodilnih gibanj, opazovalcev in gostov je najprej pozdravil zunanji minister države gostiteljice Hameed. Zatem je imel govor predsednik Jazewardene. Med drugim je opozoril na to, da je zamisel o nenavezanosti na bloke bila in ostala osnovna usmeritev neuvrščenih držav. Spregovoril je tudi o močnih ekonomskih in političnih središčih v svetu in ob tem dejal, da morajo imeti neuvrščeni odnose z obojimi, vehdar pa se morajo izogibati tveganja, ki bi lahko pripeljalo do po- vezave s kakšnim od centrov. Za-1 pisuje velik pomen delu koordinaten) je spregovoril o bistvenih spre- cijskega biroja ter izraža iskreno membah, ki zadevajo življenjske pogoje v manj razvitih državah ter poudaril, da so le-ti močno izboljšani. Kljub temu pa je v tako imenovanem tretjem svetu še vedno veliko lačnih ljudi. Vendar pa je po Jazewardenovih besedah tudi zanje upanje na boljši jutri, vendar le v primeru, če bo gibanje ostalo enotno in če se bo ta enotnost odražala v ustvarjalnosti in prijateljstvu. V imenu evropske skupine neuvrščenih držav pa je spregovoril zvezni sekretar Josip Vrhovec, ki se je najprej zahvalil za prisrčen sprejem. Izrekel je priznanje Sri Lanki, kot eni od ustanoviteljic gibanja neuvrščenih držav ter njenemu osebnemu in.odločnemu zavzemanju za uveljavitev neuvrščene politike. Poudaril je, da je ta doslednost prišla predvsem do izraza v skupnem boju za zgraditev novih mednarodnih, političnih in ekonomskih odnosov. Josip Vrhovec je zatem posredoval pozdrave predsednika republike tovariša Tita, ki, kot je dejal, pri- PO ODLOČNEM IN POLEMIČNEM PAPEŽEVEM GOVORU Varšava pojasnjuje odnose s Cerkvijo Poljska vlada poudarja, da so v teku pogovori o pravnem priznanju Cerkve in da je pripravljena na navezavo diplomatskih odnosov z Vatikanom - Papež od sinoči v Krakovvu CZESTOCHOWA — Govor, s ka bil preodločen, da bi ne izzval takojšnje reakcije poljskih oblasti. Tako so že včeraj improvizirali tiskovno konferenco, na kateri sta govorila namestnik ministra za verska vprašanja pri poljski vladi Aleksander Merker ter vladni tiskovni ataše in koordinator uradnih tiskov-HANGKONG — V tukajšnjih po- nih služb agencije Interpress Stefan slovnih in političnih krogih so spre- Staniszevvski. Tiskovna konferenca jeli z dokajšnjim zanimanjem vest, je bila sprva namenjena le italijan-da bo First national bank iz Chicaga škim časnikarjem, nato pa so nanjo Prvo bančno posojilo ZDA LR Kitajski predvsem osredotočil na vprašanje posodila Kitajski 8 milijonov dolarjev povabili tudi druge tuje časnikarje. človeških in državljanskih pravic v državah Vzhodne Evrope, ki so ga socialisti postavili kot prvo točko svojega evropskega političnega programa. (ap) za nakup ladij za maloobalno plov- j Osrednje vprašanje so bili seveda bo. V mednarodnih bančnih poslih odnosi med Cerkvijo in državo, sta- tal. znesek sicer ni posebno velik, gre pa za prvi znani bančni sporazum med ZDA, in LR Kitajsko, lišče poljske vlade do zahtev Cerkve po priznanju pravne osebnosti in interpretacija papeževih govorov. RIM — 55 milijonov Evropejcev bo danes glasovalo za evropski parlament. «Najdaljše glasovanje v zgodovini* so ga že poimenovali in vse kaže, da bo vzdevek za evropski cvolilni maratonski tek* držal. Danes bodo namreč glasovali v Veliki Britaniji, na Danskem, Nizozemskem in Irskem, izidi teh volitev pa bodo znani šele v nedeljo ponoči in sicer v trenutku, ko se bodo evropske volitve končale tudi v ostalih petih državah, članicah Evropske gospodarske skupnosti. Naj omenimo, da so te države Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Italija, kjer je že tradicija, da potekajo volitve vedno na praznični dan. Izidi volitev razočarali borzo MILAN — Vse kaže, da volilni izidi niso ravno navdušili borznih operaterjev, ki so si bržkone obetali občutno okrepitev zmernih sil, kar naj bi omogočilo sestavo take vlade, ki bi bila bolj naklonjena njihovim špekulativnim interesom. Trg z vrednotnicami in njegova svetišča (borze) ter svečeniki (borzni agenti) so običajno sila občutljivi na politično dogajanje, kolikor more vplivati na vodenje gospodarstva in zato neposredno na njihov zaslužek. V zadnjih dneh in tednih pred volitvami so borzni operaterji (zanašajoč se tudi na neizpolnjene prerokbe nekaterih agencij za raziskovanje javnega mnenja) pognali trg navzgor, z močnimi nakupi delnic. Sedaj so se pa zavedli, da ne morejo pričakovati čudežnih zavetnikov in da ostajajo inflacija, petrolejska kriza in delovne pogodbe slej ko prej odprta vprašanja. Zato so včeraj hiteli na borzah v Milanu in Rimu prodajati delnice industrijskih, zavarovalnih, bančnih, nepremičninskih in drugih družb, ki so zato beležile močno znižanje cen, v povprečju za 2,7-2,8 odstotka. MLADINI NUDITI JASNEJŠE IN BOLJ STVARNE PERSPEKTIVE terim je papež Janez Pavel II.. v je, kot znano, nepriljubljen polj-torek pojasnil svoja gledanja na škim uradnim oblastem, kar ga sma-odnose med Cerkvijo in državo, je Papež Janez Pavel II. se je včeraj zadržal v razgovoru s semeniščniki v Oeiioibmvl (Telefoto Ansa-Upi) Ali je napredni in revolucionarni zanos italijanske mladine, ki je dosegel višek leta 1968, splahnel? Vprašanje se poraja spontano ob primerjavi izidov volitev za senat tn poslansko zbornico. Številke jasno povedo, da je levica za poslansko zbornico doživela bolj pekoč poraz kot za senat. Komunistična partija je izgubila okrogle štiri odstotke glasov, socialisti so le za spoznanje popravili svoje pozicije, medtem ko sta rUUr in NSV skupno ohranili glasove, ki jih je v minuli mandatni dobi imela Nazadovanje levice, in komunistov še posebej, je v znatni meri odvisno od glasov mladine med 18. in 24. letom starosti, ki ne glasuje še za senat. Do tega spoznanja je prišlo tudi vodstvo KPI, ki je v torek v daljši izjavi med drugim poudarilo, da bo treba nadrobno in zelo pozorno analizirati izid glasovanja in še posebej vprašanja, ki izhajajo iz poteka volitev v nekaterih južnih pokrajinah, v velikih mestih in med mladino. Italijanski mediji so v zadnjih dveh letih, še posebej pa v zadnjem letu stalno opozarjali na znake, ki kažejo, da med mladimi plahni tisti idejni zanos, tista želja po novem in drugačnem, ki je bila temelj mladinskemu gibanju konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Fantje in dekleta '68. leta so se v dobri meri vključili v družbo in se vsaj delno vkolupili v strankarski sistem, nove generacije pa se počasi vračajo k staremu ali pa se kar zapirajo v ozek osebni svet, ki je odmaknjen od sveta, ki jih obdaja. In rezultat nedeljskih volitev vsaj delno odraža to stvarnost. Zapirali bi oči pred dejstvi, če bi tajili, da so te ugotovitve vsaj delno resnične, če bi hoteli zanikati, da se je mladina oddaljila od javnega življenja. Primerjava izidov za senat in poslansko zbornico je dovolj zgovorna, kot so zgovorni podatki o rekordno nizki udeležbi, o številu belih in neveljavnih glasovnic. Te volitve so svarilo, so zopetni opomin, da alarmni zvonec že dalj časa stalno brni. Predsednik poslanske zbornice Pie-tro Ingrao je bil med volilno kampanjo eden od redkih politikov, ki je v razgovoru z mladimi tvegal analizo sedanjega položaja in vzrokov, ki so nas privedli do tega stanja. V svojem izvajanju je izšel iz ugotovitve, da je mladina odmaknjena od sveta odraslih, da živi svoje življenje čisto ločeno, da skorajda ni komunikacij med svetom mladih in odraslih. Vzrok tega je pripisal protiofenzivi reakcionarnih sil, še posebej delodajalcev, ki so skušali zavreti in izničiti dosežene napredke z drobitvijo tržišča dela, 'z razvrednotenjem šole, z «ubijanjem» perspektiv, s poglabljanjem brezna med . naj ne preveč vtikajo nosu .v dogajanja na Polj skem. (bbr) upanje, da bodo prizadevanja vseh plodna in v prid gibanju. Vrhovec se je zahvalil tudi predsedniku Sri Lanke za njegove besede, namenjene tokratnemu srečanju. Označil jih je kot velik navdih in smerokaz za to delo ter kot spodbudo prizadevanjem, da na srečanju dosežejo pozitivne rezultate. Ob koncu je Vrhovec predlagal, da bi govor predsednika Jazerwardeneja sprejel Saronni zmagovalec «gira» Italijan Giuseppe Saronni je zmagovalec 62. kolesarske dirke po Italiji. Komaj 21-letni as je premočno osvojil tudi zadnjo, 19. etapo na kronometer, ki je kolesarje popeljala iz Česana Maderno prav v osrčje Milana. Veliki poraženec letošnjega «gira» pa je prav gotovo Fran-cesco Moser, ki je na končni lestvici sicer osvojil drugo mesto z več kot dveminutnim zaostankom. Podrobnejše poročilo na športni strani. v uradne dokumente zasedanja koordinacijskega biroja. Predlog so sprejeli. Predsedujoči Hameed je zatem zaključil prvo sejo in povedal, da bo prihodnja plenarna seja danes: Seja bi morala biti že sinoči, vendar pa so jo preložili zato, da izpopolnijo »posvetovanja*. Več Hameed ni povedal, izvedelo pa se je, da bodo posvetovanja zadevala vprašanja, ki so bila sporna na pripravljalnem sestanku veleposlanikov. V konferenčnih krogih pa se je tudi slišalo, da gre predvsem za arabsko zahtevo o suspendiranju Egipta, drugo sporno vprašanje pa je predstavništvo Kampučije. Delo koordinacijskega biroja se torej nadaljuje z neformalnimi posvetovanji voditeljev diplomacij, članic koordinacijskega biroja. Politični in ekonomski komite tudi še naprej delata in sicer usklajujeta sklepni dokument. Gibanje neuvrščenih se bo povečalo za šest novih članov. Zahtevam o sprejemu Irana, Pakistana, Grenade in Surinama, se je pridružila še Bolivija, že januarja pa je bila v Mapuiu predlagana za sprejem domoljubna fronta Zimbabve. Ker so na ministrski konferenci v Beogradu že sprejeli Džibuti in osvobodilno fronto Namibije, se gibanje od pete konference na vrhu povečuje kar za osem držav, saj nihče ne dvomi, da bi nove kandidature zavrnili. Kandidaturo Irana, Pakistana, Grenade, Surinama in Bolivije so medtem soglasno že sprejeli na sestanku političnega odbora. Kasneje jih bodo predložili zunanjim ministrom, oni pa jih bodo predložili šesti vrhovni konferenci. Voditelj jugoslovanske delegacije Josip Vrhovec pa se je medtem v Colombu že pogovarjal z več voditelji delegacij. Z njimi je izmenjal mnenja o konkretnih vidikih kriznih žarišč v svetu, predvsem na jugu Afrike, Bližnjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Govor je bil tudi o tem v kolikšni meri lahko neuvrščeni prispevajo k odpravi kriznih žarišč. BEOGRAD — Predsedstvo Jugoslavije je na včerajšnji seji, ki jo je vodil podpredsednik Lazar Koli-sevski in so se je udeležili tudi drugi najvišji funkcionarji federacije, obravnavalo informacijo o pogajanjih za sklenitev novega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Predsedstvo se je seznanilo tudi z informacijo o bližnjem uradnem in prijateljskem obisku portugalskega predsednika Eanesa, PO KRAJŠEM PREMORU NADALJEVANJE VOLILNE KAMPANJE Tudi volitve za evropski parlament pomembna preizkušnja za naše ljudi Prvi shod pod znakom aostanskega leva ■ Minucci (KPI) analiziral izid političnih volitev PO ŠTEVILNIH DRUGIH USPEŠNIH NASTOPIH XIII. mladinski pevski festival v Celju vazna izkušnja za zbor Glasbene matice Zbor je v Celju prejel laskave pohvale glasbenikov in glasbenih kritikov HffcH-fcr. t V okviru volilne kampanje za evropski parlament sta včeraj na Trgu Goldoni v Trstu govorila deželni tajnik SSk Drago Štoka in tajnik Union Valdotaine Bruno Salvador!. Obe stranki nastopata skupaj na evropskih volitvah pod simbolom aostanskega leva. Oba govornika je predstavil Andrej Bratuž. ki je med drugim povedal, da hoče Slovenska skupnost imeti možnost biti prisotna v evropskem par lamentu. S svoje strani se je Štoka vprašal, kaj so storile tradicionalne stranke za rešitev vprašanj slovenske manjšine. Krščanska demokracija ni več niti krščanska in niti demokracija (pri tem je Stoka omenil vrsto škandalov, ki so pretresli Italijo v zadn.jih letih in v katere so bile vpletene vidne de-mokristjanske osebnosti). Zato se je Slovenska skupnost odločila za zavezništvo z Union Valdotaine. Niti druge stranke niso kraj prida naredile za Slovence, je dejal Štoka. S tem v zvezi je citiral socialistični osnutek za globalno zaščito Slovencev ter dodal, da gre za star osnutek, ki ne ustreza več današnjim potrebam. Štoka je zar.o pozval volivce, naj oddajo svoj glas za novo, čisto politično skupino, ki ni vpletena v škandale, skupino, v kateri se lahko istoveti tist’ milijon pripadnikov raznih manjšin, ki živijo v Italiji. Politične volitve so pokazale, da Slovenci ne živijo samo na Krasu, kot bi hotela podžupanja Gruber Bencova, temveč da so tudi v mestu, kjer živijo že stoletja. Tajnik UV Bruno Salvadori pa je uvodoma rekel da v Italiji živijo pripadniki velikega števila neitali-janskih kultur in jezikov, ki zahtevajo svoje pravice. Pod fašizmom so skušali glas teh kultur zatreti, kar pa jim ni uspelo. Nato se je tudi on vprašal, kaj je prineslo I-taliji celo 30-letje vladavine tradicionalnih strank. Dva milijona brezposelnih, socialne krivice, emigracijo. Kar zadeva Trst, pa je sedanji režim povzročil njegovo gospodarsko dekadenco in konec velike vloge, ki jo je mesto imelo v Evropi. Vendar ima Trst velike možnosti razvoja v novi Evropi, je menil Salvadori, mora pa imeti možnost, da seznani evropsko javnost s svojimi problemi. Zagotovil je, da si bo izvoljeni predstavnik UV prizadeval za to, da bi v evropskem parlamentu zastopal interese Trsta in Slovencev, ki živijo na tukajšnji zemlji. Salvadori je nato o-risal nekatere uspehe, ki jih dosega deželna uprava v Dolini Aoste ter dejal, da je 30 let demokristjan-ske oblasti v Italiji privedlo do terorizma. do razpada italijanske družbe. Ob koncu je še enkrat pozval volivce, naj oddajo svoj glas za aostanskega leva, da ne bi več o usodi manjšine, o usodi Trsta odločali v tajništvih rimskih strank. Komunistična partija je imela včeraj svoj predvolilni shod v okviru kampanje za evropske volitve na šentjakobskem trgu. Govorili so pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti, slovenska ponovno izvoljena senatorka Jelka Gerbec ter član vsedržavnega vodstva partije Adalber-to Minucci. Gerbčeva in Rossetti sta zlasti analizirala izid nedeljskih političnih volitev na krajevni ravni ter pri tem osvetlila pojav melonarske liste, ki je izraz tržaških reakcionarnih krogov, obenem pa poudarila, da je partija pri nas le vzdržala hud napad, ki so ga proti njej sprožili ti krogi. Minucci pa je analiziral volilni izid na vsedržavni ravni ter nato opozoril na veliko važnost, ki jo imajo tudi nedeljske volitve za evropski parlament. Tudi Minucci je v svojem posegu govoril o nevarnem in zaskrbljujočem pojavu tako imenovanih protestnih glasov, ki so nekakšna zmes kva-lunkvizma in odpora v ljudeh in ki se izražajo v takšnih gibanjih kot so krajevne liste in radikalci. Prav tako zaskrbljujoča je dokaj nizka udeležba na teh volitvah. Vse to tvori neko močno nevidno stranko, ki ima prav gotovo reakcionarno obeležje in je zato toliko bolj nevarna. Gre torej za zavržene glasove, ki imajo po svoje zelo veliko težo. Prav zato pa je treba težiti, meni Menucci, da se veliko nezadovoljstvo, ki je narekovalo te izbire, odpravi in da se vsaj del teh volivcev pametneje usmeri. Dokaj kritično je Minucci ocenil rahlo nazadovanje partije na nedeljskih političnih volitvah. Med razlogi, ki so privedli do padca je navedel objektivne učinke splošne krize, hudo protikomunistično ofenzivo, ki so jo sprožile konservativne in reakcionarne sile ter subjektivno krivdo partije same, ki morda ni v zadostni meri razumela vsega presnavljanja ter dogajanja v Italiji v tem zadnjem razdobju. Po tej samokritični izjavi je prešel na evropske volitve ter pri tem poudaril zlasti dejstvo, da tudi na vseevropski ravni označuje predvolilno vzdušje ostra protikomunistična ofenziva, na katero bo treba odločno odgovoriti. Preprečiti je treba skratka vsakršen premik na desno. Socialist Pittoni je včeraj govoril v devinsko r.abrežinski občini in orisal perspektive našega mesta v širšem evropskem okviru. Trst ima sedaj edinstveno priložnost, da spet prevzame gospodarski, trgovski in kulturni pomen, ki ga je imel v preteklosti. Pri tem ima velik po men blagovna izmenjava z vzhodnimi državami, ki se je v zadnjih dvajsetih letih stalno krepila. V evropskem parlamentu bodo socialisti pomembna resničnost, mimo katere ne bo mogel nihče odločati. Socialisti :* obvezujejo, da si bodo še v bodoče prizadevali za dosego ciljev svobode, gospodarskega razvoja in družbene pravice, za katere se borijo od svojega nastanka. Tržaški volivci so na volitvah za parlament zapravili celih 60 tisoč glasov, ki so jih za senat oddali melonarjem. Za poslansko zbornico je ta številka nekoliko nižja, vendar so jim tudi tam spodleteli visokoleteči načrti, je menil sinoči na svojem volilnem shodu na Trgu Garibaldi podpredsednik deželnega odbora demokristjan Sergio Coloni. Melonarji so hoteli izvoliti dva poslanca in enega senatorja, vse kar jim je uspelo pa je bila izvolitev Gruber-Bencove. Niti na evropskih volitvah se predstavniki LpT ne bodo odrezali boljše, je rekel Coloni, ki je podčrtal skrajno nedoslednost župana Cecovinija, ki se je najprej ponujal Aostancem, ko pa so oni njegove ponudbe zavrnili, se je odločil za kondidaturo na listi PLI, kjer kandidira skupaj z Bettizzo, Id je glede proste cone na Krasu bil mnenja, da gre za pravi »blagoslov* za Trst in da so vsi ekološki pomisleki Tržačanov prazne mar- nje, kar je vse v popolnem nasprotju s stališči, ki jih je Cecovini vedno zagovarjal. Medtem ko je pozval volivce, naj glasujejo KD, je poudaril, da je njegova stranka bila vedno za sodelovanje s sosedno Jugoslavijo, za sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter za popolno uresničitev osimskih sporazumov. Danes protestna demonstracija šolnikov Tržaško tajništvo Sindikata slovenske šole poziva slovenske šolnike, da se danes ob 10. uri pred šolskim skrbništvom v Trstu udeležijo pokrajinske demonstracije, ki sta jo oklicala šolska sindikata CG IL in UIL. šolniki tržaške pokrajine bodo tako protestirali proti vladnemu dekretu z dne 23. maja t.l.. ki enostransko določa znatno povišanje plač za visoke državne funkcionarje in ohranja razlike v ravnanju med strokami državnih uslužbencev. Vlada je s tem ukrepom kršila sporazum, ki so ga bili šolski sindikati že dosegli; poleg tega ministrski svet še ni ukrepal v prid nestalnemu učnemu osebju, ki zato za naslednje šolsko leto še nima zagotovljenega delovnega mesta. NlllllllllllllllllllllllllllKIIHIIIHIIIIIfllHIIIIIIIIUItllllltflllllllllllllllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlUllllllllllllMI V PRETEKLEM MAJU NA TRŽAŠKEM Občutno nazadovanje osebnega prometa na meji z Jugoslavijo V primeri z lanskim majem se je število prehodov skrčilo za ) 6,6 od sto Promet na italijansko-jugoslovan-ski meji beleži v maju, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, občuten padec. Po podatkih, ki nam jih je posredovala obmejna policija, se zmanjšani pretok nanaša bodisi na maloobmejni, kakor tudi na mednarodni promet. Glede slednjega moramo zabeležiti zlasti padec obiska italijanskih in drugih turistov v Jugoslavijo (s 523.690 na 339.470), kar znaša — 35,17%. Občutno manjša je razlika v pretoku jugoslovanskih in drugih turistov v Italijo (z 1.070.761 na 1.022.849) ali v odstotkih — 4,47. Tudi maloobmejni promet beleži bolj občuten zastoj v smeri Italija -Jugoslavija: z 942.395 je v primer javi z lanskim majem padel na 727.464 enot, kar je — 22,80% manj kot v istem obdobju lanskega leta. Manj občuten je bil pretok jugoslovanskih državljanov v Italijo, ki je padel s 422.518 na 376.965 ali za — 10,78%. Z združitvijo zgoraj navedenih podatkov ugotovimo, da je celotni promet upadel z 2.959.364 na 2 mil. 466.748 prehodov ali za — 16.64%. Nedvomno nosi glavno težo za to stanje ekonomski moment, v maloobmejnem prometu pa je nazadovanje v številu prebivalcev z našega območja, ki so v preteklem maju obiskali Jugoslavijo, onpi sati predvsem najnovejši podražitvi goriva pri bencinskih črpalkah onkraj meje. Nova proga med Trstom in Daljnim vzhodom Na progi meri Trstom in Daljnim vzhodom je začela delovati nova ladijska povezava, za katero sk^bi alžirska družba CNAN. Povezava je namenjena predvsem tržaškemu lesnemu pristanišču, kateremu prinaša les iz Bangla deša. Za prvo potovanje so na ladjo Bel Abbes že natovorili 3.000 ton desk. Alžirska družba naj bi kmalu vzpostavila tud« povezavo med Ja dranskim morjem in Združenimi državami. spoznalo za krivega namernega u-mora soseda 71-letnega Giovannija Pittaa. Krvavi dogodek se je pripetil 13. januarja 1978 v vrtu pred Pittaovo hišo, ko je Tosoni s pištolo trikrat ustrelil v priletnega moškega. Tosoni je včeraj ponovil verzijo dogodka, ki jo je povedal že videmskim sodnikom, češ. da ni hotel ubiti soseda. Sodni zbor se je odločil, da zniža prvotno zaporno kazen za eno leto po dveumem posvetu. Mladinski pevski zbor GM med nedavnim nastopom v Oderzu Med.-požigom mravljišč ga je zajel ogenj Hotel je požgati nekaj mravljišč, opekel pa se je sam. Neprilika se je pripetila 15-letnemu študentu Massimu Gerolamiju iz Ul. Gridel-li 3. Mladenič je polil mravljišča z alkoholom, ko pa je prižgal močno vnetljivo tekočino, so ga opla žili ognjeni zublji. Zadobil je ope kline 2. stopnje po obrazu, levi nogi in levi roki ter opekline prve stopnje po prsih in vratu. Sprejeli so ga na dermatološkem oddelku s prognozo okrevanja v 20 dneh. Mladinski pevski zbor Glasbene matice se odpravlja na počitnice nekoliko utrujen, in kako bi tudi ne bil po vseh naporih preteklih dni, a z zvrhano malho zadoščenja in izkušenj, ki bodo tako zboru, kakor tudi njegovemu mlademu, a že dokaj uveljavljenemu pevovodji Stojanu Kuretu, dragocen napotek pri nadaljnjem delu. Zlasti zahteven in utrudljiv je bil zadnji del nastopanja mladinskega zbora Glasbene matice. Pri tem mislimo na nastope na «Naši pomladit v Oderzu ter pred dnevi v Kulturnem domu. Bili so to nastopi, ki bodo prav gotovo ostali zapisani s svetlimi črkami v spominski knjigi zborovega nastopanja. Največja in najzahtevnejša preizkušnja za zbor pa je bilo zvezno tekmovanje mladinskih zborov prejšnji petek v Celju. Za mladinski pevski zbor Glasbene matice je bil ta nastop nekakšen ognjeni krst in takoj lahko rečemo, da ga je zbor prestal zelo dobro, čeprav ni bila njegova uvrstitev na končni lestvici najboljša, je pa le med prvimi desetimi v jugoslovanskem državnem merilu. Utrujenost, vročina, trema, ki se polasti vsakogar, ki se prvič spoprijema z nekim javnim nastopom tekmovalnega značaja, ter dejstvo, da je zbor nastopil prvi, kar prav gotovo negativno vpliva na sistem točkovanja, so bili krivi za nižjo uvrstitev na lestvici. Vendar točke niso edini in izključni pokazatelj kakovosti nekega zbora. Če naj prisluhnemo laskavim mnenjem, ki so jih po nastopu izrekli prisotni priznani glasbeniki in glasbeni kritiki, potem lahko z zadoščenjem poudarimo, da se je tržaški mladinski pevski zbor vrnil iz prijaznega mesteca ob Savinji, središča mladinskega zborovskega petja v zveznem in mednarodnem merilu, z visoko dvignjeno glavo ter z dodatnimi točkami, ki jih lahko prištejemo 76,8 točke, kolilcor mu jih je priznala, žirija. V primeri z drugimi zbori, ki so v veliki večini sestavljeni iz samih deklet, se mš mladinski zbor odlikuje zaradi razmeroma velikega števila fantov, ki mu dajejo bolj polno in prijetno barvo. Mladinski zbor Glasbene matice je tokrat vrvič nastopil na tekmovanju takšnih razsežnosti. Nastopil je sicer že kot gost, lani pa je v Zagorju prejel posebno pohvalo ter vabilo, da se predstavi na tekmova- nju, v konkurenci z zbori, ki so izšli kot zmagovalci že iz medobčinskih in republiških tekmovalnih nastopov. Gre torej za zbore, ki imajo za seboj leta izkušenj. Tako so tokrat poleg našega zamejskega zbora nastopili zbori Vesna iz Zagorja ob Savi, zbor osnovne šole Nikodije Stojanovič - Tatko iz Prokuplja, zbor iz Gornje Radgone, zbor iz Lucije - Portorož, zbor Zlatko Balo-kovič iz Zagreba, zbor osnovne šole I. celjska četa iz Celja. zbor osnovne šole Jan Amos Komenski iz Skopja, zbor osnovne šole Borisa Ziherla iz Ljubljane, zbor radiotelevizije Ljubljana in mladinski pevski zbor Razvigorče iz Skopja, ki je bil na pridobil 91,4 točke. Ob takšni konkurenci je že sama razlika petnajstih točk (sorazmerno majhna razlika) dokajšen uspeh. Posebej moramo omeniti osebni uspeh, ki ga je na tem tekmovanju dosegel dirigent zbora Stojan Kuret, ki je bil tudi najmlajši pevovodja na letošnjem XIII. mladinskem pevskem festivalu v Celju. Glede muziciranja in interpretacije posameznih pesmi je bil namreč med najboljšimi. Zbor je poleg obvezne pesmi cškorci gredo v goste* Jurija Gregorca izvajal še Vrabčevo «Pesem svitanica*, Srebotnjakovo «Kraška vas* in Ščekovo »Jurij s pušo*. Po solidni izvedbi obvezne pesmi je najbolje zazvenela SPDT obvešča, da je v nedeljo, 10. junija, točno ob 8. uri, odhod avtobusov izpred sodišča (Foro Ul-piano) ob priliki 8. srečanja slovenskih planincev na Koroškem. Opozarjamo udeležence, naj imajo veljavni dokument za Slovenijo in za Avstrijo. Mali oglasi strojno obrtna delavnica v Štandrežu išče 15.-16. letnega vajenca. Zainteresirani naj se javijo pri Dariu Bensi, v Štandrežu, Ulica Montasio 8. PRODAM motor »Moto Morini* cor-saro c.c. 125 v zelo dobrem stanju za 500.000 lir. Telefonirati na številko 231889 po 15. uri. IŠČEMO kotalke s škorenjčki št. 33 ali 34, po možnosti za obvezne like. Telefonirati na št. 228275. ODDAM V NAJEM 2 prostora v prvem nadstropju stavbe v središču Gorice. Prostora sta primerna za urad. Podrobnejša pojasnila na upravi PD v Gorici. ODDAM V NAJEM pod ugodnimi pogoji veliko sodobno stanovanje na področju Gorice. Pojasnila na upravi PD v Gorici. FIRMA Pertot Ul. Ginnastica 22 išče vajenko/ca ter prodajalko/ca. TISKARNA išče izvežbanega strojnega stavca tudi za začasno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Tiskarna» NUDIMO MOŽNOST dobrega zaslužka (do 700 tisoč lir mesečno), osebam s srednješolsko izobrazbo, z znanjem slovenščine in italijanščine, ki imajo proste popoldneve in razpolagajo z osebnim avtomobilom. Zaželena starost nad 24 let. Informacije po telefonu (0481) 882112 ob delavnikih med 13. in 15. uro. MLAJŠA ŽENSKA išče enosobno stanovanje v Trstu ali v bližnji okolici za dobo dveh let. Ponudbe na tel. 211343. AMI 8 break oranžne barve — 1. 1975. 60.000 km, prodam. Telefon (061) 320792 (Jug.) TV COLOR posebna ponudba v juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za nlačilo na obroke pa brez obresti. Trgovina COLJA -Kontovel 134, tel. 225-471. JADRNICO (manjšo) iščem v najem ali za nakup. Oglasiti se v mizarski delavnici Boris Grilanc - Salež, tel. 229190. JAVNA USTANOVA išče v najem a-li v nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv. Jakoba ali Skednja v socialno -zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus». PEKARNA t-egiša ■ Sesljan 41, telefon 209 147 išče vajenra/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruha. GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče Ponudbe poslati na Primor ski dnevnik pod šifro- «Gostilna» OSM1CA - Milo Košuta. Križ 38, toči pristno domačo kapljico. V PRVEM LETOŠNJEM TRIMESEČJU Življenjski stroški so v Gorici višji kakor v drugih predelih države Statistiki vedo povedati, da je bil porast v prvih letošnjih treh mesecih občutnejši kot kdajkoli poprej V letošnjem prvem trimesečju so se življenjski stroški v Gorici podražili bolj kot v prvem lanskem trimesečju in tudi bolj kot v Italiji nasploh. Pojav je sila zaskrbljujoč, ugotavljajo na trgovinski zbornici, kajti če se bo ponovil v naslednjih trimesečjih bod0 imeli letos v Gorici rekordne podražitve. V prvem lanskem trimesečju se je indeks življenjskih stroškov po večal v Gorici za 2,5 odstotkov; v prvem letošnjem trimesečju pa kar za 5,5 odstotkov. Najhujše so bile podražitve v januarju, k0 s0 za beležili kar 3,2 odstotno podražitev. (Istočasno so v državi zabeležili 1,9 odstotno podražitev). Vse te podražitve seveda vpliva jo tudi na premično draginjsko doklado, zaradi te prihaja do novih podražitev. V Gorici niso doslej še nikdar za beležili tako občutnega naraščanja življenjskih stroškov. Največ so se podražila stanovanja in sicer kar za 23,6 odstotkov. Ker je splošni prirastek za stanovanja v Italiji sa mo 16,6 odstotni, pomeni, da so bile stanarine v Gorici prej precej nizke, nižje od onih v drugih mestih. Hrana se je podražila za 3,2 odstotke, razne službe pa za 5,6 odstotkov. Ker statistiki 'beležijo tudi v a-prilu in maju nadalnje podražitve v vsedržavnem merilu lahko pričakujemo čez nekaj mesecev podatke z ugotovitvijo, da so se življenjski stroški tudi v Gorici spet podražili. Mladinski izlet na Kozaro Kot smo že poročali v našem dnev niku, se bo vršil v soboto, 16. in v nedeljo, 17. t.m. mladinski izlet na Kozaro, katerega prirejajo razne mladinske organizacije članice mladinskega odbora SKGZ. Izlet bo vseboval poleg ogleda kozarskih spomenikov tudi športna in kulturna srečanja s tamkajšnjo mladino. Zainteresirani mladinci se lahko za izlet na Kozaro javijo pri naslednjih predstavnikih raznih organizacij: mlad. odsek PD Jezero, iz Doberdoba — Viljem Gergolet mlad. odsek Sovodnje — Darij Cotič mlad. odsek Štandrež — Giuliana Ba-stiani za Jamlje — Lilijana Semolič PD Krtis-.Dal - Poljane — Jordan Vi- PD Vipava (Rupa - Peč) — Adrijana ^ PD Briški grič (Štiverjan) — Silvan Pittoli PD Naš prapor (Pevma, Oslavje) — David Sošol Poleg tega se vpisovanje vrši na sedežu mlad. odbora SKGZ (Ul. Malta 2 — Gorica tel. 24-95). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 11. junija. Do BO. junija urediti obveznosti na županstvu Sovodenjsko županstvo obvešča, da morajo biti vse listine, ki jih predvideva dekret predsednika republike štev. 784, z dne 2. novembra 1976 (trgovinska dovoljenja, urbanistične in gradbene koncesije, koncesije javnih površin itd), ki jih je občina izdala pred 1. januarjem 1978, dopolnjene z navedbo davčne številke. Naslovljenci omenjenih listin morajo zato najkasneje 30. junija vložili na županstvu prošnjo, s katero prosijo za dopolnitev aktov v smislu zakonskih predpisov. Za tiste, ki predpisa ne bi upoštevali, so predvidene denarne kazni, kar pa je še huje, listine iz gubijo veljavnost. dardizacije tako različnih narodov, ampak naj bi medsebojne odnose gradili na osnovi sodelovanja, združevanja in medsebojnega dopolnjevanja. Prav tako, piše v dokumen tu, ne smemo misliti, da bodo v novih družbenih pogojih same od sebe izginile težave, ki se javljajo v posameznih deželah članicah, posebno pa v Italiji. Medtem ko je prva brošura bolj splošnega značaja, je v drugi govor o konkretnih vprašanjih, s katerimi se bodo morali soočati zasebni industrijci in tudi politični predstavniki, da bo proizvodnja napredovala in da bo zajamčena največja zaposlitev. Volilna zborovanja Drevi ob 19. uri bodo za Slovensko skupnost na Trgu Battisti v Gorici govorili Drago Štoka, Andrej Bratuž in Marija Ferletič. • Danes ob 21. uri bo v Ločniku, na Trgu Giulio Cesare govoril v okviru kampanje za evropske volitve Silvino Poletto. Težave z vodo tudi v Ronkah Zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja, ki traja že več kakor mesec dni, so vse pogostejše težave v preskrb: z vodo. Te dni je medobčinski konzorcij v Ronkah pozval uporabnike na strogo varčevanje z vodo, ki jo je v nekaterih višjih predelih že začelo primanjkovati. Vedo je treba uporabljati izključno v gospodinjstvih ter za higienske potrebe, ne pa za zalivanje vrtov in njiv ter v druge potrebe, namene. Poletni vozni red na avtobusni progi št. 6 Občinsko podjetje v Gorici sporoča,, da bo od 10. junija dalje na avtobusni progi št. 6 (med glavno pošto in pokopališčem) ob praznikih vfU?|)>$>otetoi-rvoaji red., Avtobusi bodo izpred pošte . odpeljali ob 9., 10.,.. 11., .12,, 16.05, 17.10}. 18. in .19. uri.. Zadnji avtobus vozi samo do naselja sv. Ane. Odhodi avtobusov izpred pokopališča pa bodo ob 9.20; 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30 in 18.20. Omenjeni vozni red bo v veljavi do 23. septembra. pa je nevarno če naenkrat ustaviš pred semaforjem. To je včeraj zjutraj poskusila 55-letna zahodnonem-ška državljanka Olga Margarethe O-ber i.: kraja Altenmarkt. Z audijem, v katerem sta bili še dve ženski, je peljala v smeri proti Trstu, na križišču ulic Verdi in San Marco pa je naenkrat ustavila pred semaforjem. Tega ni opazil voznik linijskega avtobusa, 39-letni Enzo Piovesan iz Nor-tegliana, ki je vozil v isti smeri. Avtobus je z vso silo treščil v pred njim stoječe vozilo, ki se je odbilo nekaj metrov naprej. Na srečo pri nesreči ni bil nihče ranjen (vsi potniki v avdiju so bili privezani), pač pa je nastala velika gmotna škoda, saj je avtomobil povsem razbit. TISKARNA išče izvežbanega strojnega stavca tudi za začasno zaposlitev Ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Tiskarna*. ZARADI DOGODKOV IZ PREJŠNJEGA TEDNA Danes pred sodiščem obravnava preti petim delavcem INTECO Medtem se v podjetju nadaljuje razčlenjena stavka Menda bo v prihodnjih dneh prišlo do novih pogajanj Zaradi nedeljskih volitev je bil sindikalni spor v sovodenjskem kovin-sko-predelovalnem podjetju INTECO nekoliko potisnjen v ozadje. To pa ne pomeni, da vlada nekakšno zatišje. Ravno nasprotno. Že od ponedeljka dalje so v podjetju razčlenjene stavke. Stavkajo po pol ure v vsaki izmeni in s to obliko boja nameravajo delavci nadaljevati dokler lastniki ne bodo vnovič sedli za pogajal-no mizo. Za danes so sindikati oklicali dve-umo stavko, da bi omogočili delavcem udeležbo na sodni obravnavi zaradi dogodkov v prejšnjem tednu. Kakor smo že poročali, je bila vložena prijava proti skupini delavcev (v glavnem članov tovarniškega sveta), da so zasedli prostore čuvaja in onemogočili izvoz izdelkov iz tovarne. Obravnava bo na goriški preturi, danes, ob 9. uri, zanjo pa vlada veliko zanimanje. Kakor smo že poročali, je do prvega zbližanja med sindikati, uslužbenci in delodajalcem prišlo v četrtek, na sedežu združenja industrij-cev. Na omenjenem sestanku so dosegli načelen sporazum za skoraj vsa odprta vprašanja, razen glede viši- ne proizvodne nagrade. V petek pa je glede te točke prišlo do nenadnega razbitja pogajanj in so sindikati, spričo takega zadržanja lastnikov, spet oklicali stavko. Sicer pa bo menda do ponovnega srečanja prišlo vx prihodnjih dneh, ko naj bi zgladili še zadnji spor. Podjetje je namreč v stalnem razmahu, popraševanje izredno veliko, nadaljevanje stavke pa nikomur ne koristi, še najmanj pa lastnikom. iiIllliiiiiiilliiiiililiiiiiillliaiiiiiiiiniiiliiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiii POGOVOR Z IRANSKIMA ILEGALCEMA KAKO RAZVITI DEMOKRACIJO IN UTRDITI SADOVE REVOLUCIJE Napredni islanici in levičarji hočejo preprečiti državljansko vojno, ki jo izzivajo represivne sile Koristnost varnostnih pasov v avtu Nevarno je peljali skozi križišče z rdečo lučjo na semaforju, včasih Te dni sta se mudila v Gorici pripadnika enotnega odbora za de mokracijo v Iranu (ČUDI) s sedežem v Rimu, Khosrovi Rahmat in Zahrieh Mendi. Semkaj ju je povabila sindikalna federacija, da bi javnost seznanila s položajem v tej državi no revoluciji. Pred predavanjem, ki sta ga i-mela v pokrajinski sejni dvorani, smo se pogovarjali z njima ter že leli izvedeti kaj več o njunem ile galnem delu, ki traja za Khosrovi-ja že 25 let, torej od leta 1953, ko je CIA izvedla državni udar. Predvsem nas je zanimalo, kako ureju jejo odnose med manjšinami. Ob tem je Khosrovi, po predhodnem posvetovanju z Zahriehom, omenil Aya-tollaha Teleghanija, • veliko'osebnost napredne veje islamcev,. ki je pripravljal prihod Homeinija iz Pariza ter je s svojim vplivom odpravljal huda nasprotja v državi. Kot dober poznavalec narodnosti v Iranu je uravnaval spore, ki so se pojavljali Kurdi, Azerbajdžanci, Beličistan ci in Turkmeni, ter poiskal ustrezne rešitve. Toda njegov vpliv skušajo sedaj zmanjšati. V zvezi s sedanjo težavno fazo iskanja ravnovesja v Iranu sta se predstavnika ČUDI omejila na razvijanje demokracije. Homeini namreč ne pozna laične demokracije, kakršna vlada na zahodu in kakršno si ČUDI zamišlja, ampak jo pojmu- RAZSODBA PRIZIVNEGA SODIŠČA Contindustria o vprašanjih gospodarjenja v «novi» Evropi Neposredno pred nedeljskimi vo litvami za evropski parlament je Confindustria izdala dve brošuri, eno v lastnem imenu z naslovom Obiet-tivo Europa, drugo pa, ki nosi naslov Manifesto delle imprese euro-pee, skupaj z združenji industrij-cev iz drugih dežel EGS. V prvem dokumentu industrijci pojasnjujejo, kakšna naj bi bila nova družbenogospodarska ureditev Evrope, v kateri naj ne bi skušali za vsako ceno vsiliti principa stan- a ŠOLA GLASBENE MATICE Gorica priredi danes, 7. junija, ob 20.30 na sedežu v Ulici Malta 2 v Gorici ZAKLJUČNI NASTOP GOJENCEV VABLJENI! ŠOLA GLASBENE MATICE Gorica V Kulturnem domu v Sovod njah bo jutri, 8. junija, ob 20.30 zaključna produkcija gojencev sovodenjsko podružnice Vabljeni starši in prijatelji! Oproščen po krivem obsojeni funkcionar goriške carine Uradnika Sergia Garofolija so obložili, da ni zadostno nadzoroval prometa na meji in s lem d Utegne se zgoditi, da bo v P°" gledu neke delitve prišlo do spora. Pričakujte prijeten obisk. KOZOROG (od 21.12. do 20.1 > Nikakor ne dovolite, da bi se na delu oprijel pesimizem. Ohrari te svojo objektivnost tudi v kem delikatnem vprašanju. VODNAR (cd 21.1. do 19-2.) ko zavestno sprejeto odločitev s* šajte gimprej uresničiti. PreJ, boste zanimive novice o s°r0° nikih . RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če bos‘e posegli v neko diskusijo, Pa^‘ j da se boste oprli na zelo trd argumente. Popolno duševno r“ novesje. ski krajini in vlivala pogum in vero v osvobodilni boj, Vr" pila diferenciacijo in opredeljevanje prebivalstva za °s ^ bodilno gibanje, in tako oslabila ustaški in četniški VP.^ ter razkrinkovala njihovo vlogo kvislingov in okupator^ vih hlapcev. Ne glede na poznejši potek dogodkov je zlfl j, ga v Prijedoru pokazala moč in sposobnost osvobodil11 sil ljudstva in njegove vojske. PRVA PARTIZANSKA LETALA vz<^' Že od 1941 je banjaluška partijska organizacija y ževala zvezo s skupino pilotov letalske baze v Banja*u ^ To skupino je vodil letalski podoficir Franjo Kluz. njeno je bilo, naj skupina ob prvi ugodni priložnosti P leti s svojimi letali na osvobojeno ozemlje. Ko smo na žari vse bolj širili osvobojeno ozemlje in tako ustVjJ.g' pogoje za prihod letal, je štab 2. (kozarskega) NOP 0 j da že v aprilu 1942 dal nalog, naj v Medjuvodju . Knežpolju pripravijo letališče. Naloga je bila poverJe Ivici Mitračiču, domobranskemu letalskemu podofictfj^'..^ je marca meseca prišel iz Zagreba na Kozaro in se Pr‘Ujp čil partizanom. Dodeljena mu je bila skppina borcev ^ potrebno število delavcev, da so pripravili teren. bilo lahko, ker je bilo potrebno očistiti in zravnati <1°-,p obsežno polje ter urediti vzletno stezo. Da je bilo P,, partizansko letališče prav na Kozari, je narekoval u kajšnji politični položaj, ki je bil čvrsto v naših vp-Ljudje s Knežpolja so nestrpno in s ponosom priča« vj li prva partizanska letala. In res! Kmalu po osvobo j Prijedora, 23. maja 1942, se je okrog desetih nizk° mestom prikazalo letalo znamke «potez», ki se iB zatem spustilo na letališče «Urije» v predmestju * dora. KOLESARSTVO NA 62. DIRKI PO ITALIJI Italijan Saronni končni zmagovalec Osvojil je tudi zadnjo etapo (na kronometer) ■ Nloser veliki poraženec letošnjega «Cira» ■ Jutri maratonska etapa do Rima MILAN — Italijan Giuseppe Saronni je po pričakovanju osvojil kolesarsko dirko po Italiji, «62. Giro d’Italia*. Bilo je to pravo zmagoslavje, saj je ta italijanski, komaj 21-letni as osvojil tudi zadnjo, 19. etapo na kronometer Česano Ma-demo - Milan. Saronni je bil za 12 sekund hitrejši od presenetljivega Visintinija in 21 sekund od Moserja, ki je tako zopet razočaral in ima na končni lestvici več kot dvetni-nutni zaostanek. Prav Francesco Moser je veliki poraženec letošnjega «Gira». Pred pričetkom so vsi napovedovali lahko zmago bivšega svetovnega prvaka in zmagovalca dveh dirk Pariz - Roubaix, saj je bil po splošnem mnenju «Giro» prirejen kot nalašč zanj: malo višinskih etap, mnogo etap na kronometer, vse to bi moralo pomagati Moserju do končne zmage. In res, Moser je prvi .....I I Moser je na končni skupni' lestvici vsvojil 2. mesto, vendar odraža njegov obraz nad to uvrstitvijo razočaranje in nezadovoljstvo teden dirke oblekel roza majico, že V 8. etapi, Rimini - San Marino pa je moral prepustiti Saronniju. Med oba italijanska kolesarja,' ki ste razživela vzdušje tudi zaradi •Jjunih medsebojnih polerrtik in zba-bnnj, se je kmalu vrinil Norvežan Knut Knudsen, ki je vse do 17. etate obdržal drugo mesto, ko ga je Padec izločil iz «Gira». Prav Knud-®yn, ki je odličen sprinter in hiter njrkač, bi lahko v tej poslednji eta-Pi odigral važno vlogo in morda že teetjič zaporedoma odvzel Italija nom prestižno dirko (leta 1977 je namreč zmagal De Muynck, leta 1978 pa Pollentier. kov (namenoma ne uporabljamo i-talijanskega izraza «gregario», ki razvrednoti trud teh požrtvovalnih kolesarjev in njihovo koristno, toda v «temo» zavito delo), ki sestavljajo močni in homogeni ekipi. Danes je počitek, jutri pa bo na sporedu kolesarski maraton od Milana do Rima. Vrstni red 19. etape (Česano Maderno - Milan): 1. Saronni (It.), ki je prevozil 45 km v 52’59” s poprečno hitrostjo 49,827 km na uro 2. Visentini (It.) po 15” 3. Moser (It.) 21” 4. Braun (ZRN) 40” 5. Johansson (Šve) 56” Končna lestvica 62. Gira d'Italia 1. Saronni (It.) 2. Moser (It.) po 2’09” 3. Johansson (Šve.) 5'03” 4. Laurent (Fr.) 5’16" 5. Contini (It.) 7'33” 6. Beccia (It.) 7'50” 7. Bertoglio (It.) 11’27” 8. Fuchs (Švi.) 13’07” 9. Schmutz (Švi.) 14’16” 10. Visentini (It.) 16’11” ODBOJKA BENETKE — V finalnem delu italijanskega odbojkarskega pokala, na katerem sodelujejo štiri prvouvr-ščene ekipe iz državnega prvenstva, so v polfinalnih srečanjih dosegli naslednje izide: Klippan (Turin) - Paoletti (Cata-nia) 3:2 (15:10, 14:16, 15:6, 7:15, 15:5) Panini (Modena) Tiber Toshiba (Rim) 3:0 (15:12, 15:10, 15:0) NOGOMET. V PRIJATELJSKI TEKMI Udinese 4 Juventus 4 VIDEM — V prijateljski nogometni tekmi sta videmski Udinese in Juventus igrala neodločeno 4:4. Že veliko število zadetkov priča o tem, da je bila tekma zares prijateljskega značaja, kjer so se lahko izkazali predvsem napadalci, saj so bili res vsi goli zelo lepi. Strelci so bili: Ulivieri v 4. min., Bettega v 9. min., Verza v 34. min., Bettega v 36. min., Ulivieri v 37. min., Sgarbossa v 49. min., Bettega v 58. min. in Fellet v 73. min. Videmčani so igrali v dokaj okrnjeni postavi, medtem ko so bili gostje popolni. Žal, se je v 76. min. poškodoval Bettega, ki bo tako odpovedal svojo prisotnost na mednarodni tekmi z reprezentanco proti Jugoslaviji. . _ ^ ^ ^ jfl .. ................................. .. — ............ .. .... , Zmagoviti Saronni po prihodu na zadnji etapni cilj letošnjega «Gira» KOŠARKA PRED 21. EVROPSKIM PRVENSTVOM «Azzurri» računajo na domačo publiko Italijanska reprezentanca bo igrala v A skupini v Mestrah in je favorit za osvojitev prvega mesta ■ ČSSR neugoden nasprotnik - Tanjevič: Meneghin je najboljši - Belgija in Grčija sta za razred slabši V A skupini v Mestrah je Italija glavni favorit. Poleg «azzurrov» i-grajo v tej skupini še reprezentance ČSSR, Belgije in Grčije. Na dlani je, da bo Italija najtežji nasprotnik ČSSR, medtem ko sta ostali reprezentanci te skupine za razred slabši. Brez Marzoratija in Bariviere Italijanska reprezentanca je dokaj kasno začela s pripravami, saj se je letos italijansko prvenstvo zavleklo kot nikoli doslej. Kaže pa, da je to prišlo kot nalašč zveznemu kapetanu Giancarlu Primu, saj je tako večina «azzurrov» ohranila do- SPORED V MESTRAH Sobota, 9. junija 19.15 ČSSR - Belgija 21.15 Italija - Grčija Nedelja, 10. junija 19.15 ČSSR - Grčija 21.15 Italija - Belgija Ponedeljek, 11. junija 19.15 Grčija - Belgija 21.15 Italija - ČSSR •«l■lll•llllll■lll>ll■■l>■l■■>>ll■■ll■l■■■■l•llllllllllllI*Il■«*lll■■ll•llllllall9l•l•■lll■••l||||■l■l■l||l■■,,||■l,,,nlnvTVII,llalvnlllnallllllllllllllllatllllallllalllllllllflU4ltla|lllltlllllal1V||la>llllllllllllalllllllll|lllllllllllntVT1IITalllalllVlltllgllllllllllallMllllllltlf iaMltaiiaiuliaf umnagangutiiBiaaiMataiaM* ODBOJKA _____ |V OKVIRU TRADICIONALNEGA DRUŠTVENEGA PRAZNIKA Dva turnirja nabrežinskega Sokola Mlade odbojkarice bodo nastopile v mini odbojki, moški pa v revivalu ŠD Sokol prireja v soboto in nedeljo 9. in 10. junija v Nabrežini svoj tradicionalni društveni praznik. Program športnih prireditev na prazniku bo precej pester, saj bo društvo organiziralo kar dva turnirja v odbojki. Za najmlajše odbojkarice vseh zamejskih društev bo turnir v mini-odbojki zadnja letošnja preizkušnja in priložnost, da pokažejo to, kar so se med sezono novega naučile. Šest ekip (Breg, Bor, Kontovel, Sloga A in B ter Sokol) bo razdeljenih v dve skupini po tri in bo v soboto igralo izločilne tekme, v nedeljo pa finale. Za pUbliko' pa bo prav gotovo privlačnejši moški turnir v revivalu, na katerem bodo nastopile štiri e-kipe in sicer: Breg, Nebojsega, Slo ga - Funny jeans in Sokol. Že prejšnji teden smo lahko zabeležili zelo veliko zanimanje za finale turnirja revival; prav je torej, da se naši starejši odbojkarji še enkrat izkažejo pred številno publiko, obenem pa bo lahko turnir tudi nekak tolažilni test za vse nastopajoče ekipe, saj so z uvrstitvijo na turnirju Revival '79 precej razočarale. Program tekmovanj TURNIR V MINIODBOJKI Sobota, 9. junija Igrišče Sokola: 15.00 Sloga B - Sokol 16.00 Breg - Sloga B 17.00 Sokol - Breg V te'ovadnici: 15.00 Bor - Sloga A 16.00 Kontovel - Bor 17.00 Sloga A - Kontovel Nedelja, 10. junija 9.30 finale za 5. mesto Kljub temu lghko rečemo, da je 2rr>aga Saronnija povsem zasluže-!'a' saj je ta (razmeroma majhen 'n navidezno šibek) kolesar kljubo-vsem ostalim tekmovalcem kot Prekaljen veteran. Skoraj nikoli mu 111 njegova ekipa uspela pomagati, Podtem ko sta Moser in Knudsen ^Polagala z vrsto odličnih vrstni- «11 111111111,1111111 m,m Turnir «T rof e ja Jadran» je bil za vse udeležence lepo doživetje Borov turnir za trofejo Bor - Edi Mobili je bil ena zadnjih naših odbojkarskih prireditev te sezone. Na sliki: tekma med Junior Casale -Fužinar 10.30 finale za 3. mesto 11.30 finale za 1. mesto PROGRAM TURNIRJA REVIVAL Sobota, 9. junija Igrišče Sokola: 18.00 Sloga - Funny jeans - Nebojsega 19.00 Breg - Sokol Nedelja, 10. junija 17.30 finale za 3. mesto 18.30 finale za 1. mesto S. A. ATLETIKA NA MEDNARODNEM TROBOJU Odlične Poljakinje FIRENCE — V Firencah se je včeraj začel mednarodni ženski a-tletski troboj med Italijo, Poljsko in Kanado v znamenju slabega vremena. Pol ure pred začetkom tekmovanj se je ulila namreč prava ploha in tako so morali vso prireditev začeti z zamudo. Tekmovalke je tudi precej motilo spolzko tekali šče. V posameznih panogah so dosegli naslednje boljše rezultate: 100 m ovire: 1. Rabsztyn (Polj.) 4. Lombardo (It.) 100 m: 1. Szevvinska (Polj.) 2. Miano (It.) 400 m 1. 01iszewska (Polj.) 2. Porcelli (It.) 13”08 13” 84 11”41 11”54 53”60 53”80 Iz planinskega sveta V nedeljo na Koroško To nedeljo, 10. junija, bo na Koroškem, točneje v Podnarju pod Vrtačo, 8. tracionalno srečanje zamejskih planinskih društev s PD iz matične domovine. Tokrat bodo to srečanje priredili člani slovenskega koroškega planinskega društva iz Celovca, slavnost pa se bo pričela ob (krajevni) 13. uri. Med kulturnim sporedom bo med drugim nastopil tudi mladinski pevski zbor GM, pod vodstvom Stojana Kureta, ki bo prišel na Koroško z avtobusom SPDT. Kje je točno kraj srečanja? Med ljubeljskim predorom in Borovljami (Ferlach) se na Sopotnici (Sapot-nitz) odcepi cesta proti zahodu, skozi Slovenji Plajberk , sprejel zaradi protislovnih informacij o vzrokih za nesrečo letala istega tipa ameriške družbe «American airways», ki se je pred dnevi zrušilo pri Chicagu, prav tako pa tudi zaradi nedefiniranega statusa letenja teh letal v ZDA in drugod po svetu. Obenem so ponovili trditev, da sta obe Jatovi letali DC-10 v celoti v redu, saj na nobenem od predvidenih in priporočenih pregledov oziroma kontrol niso odkrili nobenih pomanjkljivo sti. Pristojne Jatove službe so v staln h stikih s strokovnjaki firme Douglas in tudi s pristojnimi jugoslovanskimi oblastmi, ki se strinjajo z začasno ustavitvijo poletov DC-10. Letali bosta ostali na zemlji do dokočnega sklei ... ki bo odvisen od stališča zveznega komiteja za promet in zveze, strokovne službe JAT, mnenja uprave civilnega letalstva ZDA, proizvajalca teh letal firme Douglas in tudi od skleDov oziroma ravnanja drugih letalskih prevoznikov po svetu, ki imajo v svoji zrači/ floti letala vrste DC-10. (vb) Novi ganski vodja John Rawlings je imel včeraj tudi svoj prvi javni govor, ko je po radiu pozval vso državo, naj «se ustvari sodelovanje med vojaki in civilisti, da ne bi bila v nevarnosti integriteta Gane*. Ravvlings je med dragim dejal, da «bodo ganske oborožene sile uničile sleherno skupino ali vojno četo, ki bi si upala napasti novi režim ter pristavil, da bo napravil vse, kar je v njegovih močeh. da bi se v državi ponovno vzpostavila red in zakonitost. Poročnik Ravvlings načeluje svetu, v katerem je poleg njega še deset članov. Prav ta sestava priča, da je jedro voditeljev državnega udara sestavljeno iz mladih, ljudi, ki so po večini poklicni vojaki. Zaradi tega bo v samem ^revolucionarnem svetu* vladala izjemna strogost, saj je sam Raw-Ungs dejal, da »bo tisti, ki bi zlorabljal oblast, kaznovan. Vsako odgovornost posameznikov bomo natančno raziskali in krivce kaznovali. Zelo sem vesel, da ima nekaj starih oficirjev čiste roke*, je še dejal novi ganski vodja. Sicer pa Ravvlings ni obširneje govoril o načrtih ^revolucionarnega sveta*, niti ni ponovil obljube, ki jo je izrekel dan po državnem u-daru, da bo njegova vojaška vlada čimprej oklicala volitve. Volitve bi bile morale biti 18. t.m. na njih pa bi moralo šest strank izbrati novo vlado, ki bi nadomestila vlado generala Akufa. Ta se je pred časom zavzeto obvezal, da bo državi vrnil civilni režim in ustavo, kar pa se ni zgodilo. «Vse kar smo naredili in kar bomo opravili v korist te zemlje je bila in bo naša državljanska dolžnost, še prej kot vojaška*, je na koncu svojega včerajšnjega poziv* dejal Ravvlings. (mč) Italijani trošijo vsak dan težke milijarde za kavo RIM — Italijani potrosijo dnevno šest nuli^rd za kavo. Kava j® namreč pijača, ki gre v Italiji najbolj v promet, saj si 74,2 odst. Italijanov privošči dnevno skodelico črnega poživila, Na drugem mestu lestvice najbolj priljubljenih pijač ,ie vino, 65,5 odst. prebivalstva si ga vsak dan privošči vsaj kozarček. Sledijo pa mineralna voda 32.7 odst., čaj 14,6 odst., piv« 5,9 odst., alkoholne pijače 5,4 odst., kamilica 4.6 odst., aperitivi 5,6 odst., šampanjec pa samo 0,3 odst-Podatke je posredoval zavod z4 raziskovanje javnega mnenja, ki Se anketiral reprezentativen vzorec prebivalstva. Zaradi lešnikov v zapor RIM — Agenti javne varnosti so včeraj ponoči aretirali šest fantov, ki so jih zasačili, ko so skušali J*; krasti dve škatli lešnikov v izložb* neke trgovine. Naj omenimo, da J® bila izložba zavarovana le z mrežasto železno pregrado in ne s steklom in da je bil podvig 17-letn*” študentov po vsej verjetnosti le sa° veselega razpoloženja. ...........................II........................................................................................................................................mm................... aretacijo treh domnevnih terori- „„„„„„„,„„„„111111...1.I.HIUI.......................................i.........................umi......................................................immiiuiiii.t„iii„„i„„„„i„„„„ii„ii„iiii„„«ll,ll> Sestava senata in poslanske zbornice od leta 1948 pa do danes SENAT 18. apr. 1948 7. jun. 1953 25; maja 1958 28. apr. 1963 19. maja 1968 7. maja 1972 20. jur l. 1976 3. jun. 1979 STRANKA % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta KD 48 134 40,7 115 41.2 123 37,2 133 38,3 135 38,1 135 38,9 135 38,3 135 KPI (a) 20,9 54 21,8 59 25,5 85 30,0 101 27,6 91 33,8 116 33,8 116 PSI (a) 12,1 28 14,1 35 14,0 44 15,2 46 10,7 33 10,2 29 10,2 29 PSDI 4,1 4 4,4 5 6,3 14 (b) 3,4 11 3,1 6 3,1 6 PLI 3,0 3 3,9 4 7,5 19 6,8 16 4,4 8 1.4 2 2,2 2 Desnica (c) 9.2 15 16,2 28 11,3 17 8,2 17 6,7 13 9,2 26 6.6 15 5,7 13 Ostali 98 5 3 3 4 11 12 6.7 14 (o) Združena levica 31 odst. In 72 mest; (b) skupno s PSI; (c) neofaSIstl in monarhisti. POSLANSKA 18. apr. 1948 7. jun. 1953 25. maja 1958 28 apr. 1963 19. maja 1968 7. maj a 1972 20. |un . 1976 3. jun 1979 STRANKA % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta % mesta KD 48,5 305 40,1 263 42,4 273 38,3 260 39,1 266 38,7 266 38,7 263 38,7 262 KPI 31,0 183 22,6 143 22,7 140 25,3 166 26,9 177 27,1 179 34,4 227 30,4 201 PSI 7,1 33 12,7 75 14,2 84 13,8 87 14,5 91 9.6 61 9,6 57 9,8 62 PSDI 4,5 19 4.5 22 6.1 33 (a) 5,1 29 3,4 15 3,8 20 PRI 2,5 9 1.6 5 1,4 6 1,4 6 2,0 9 2.9 15 3.1 14 3,0 16 PLI 3,8 19 3,0 13 3.5 17 7,0 39 5,8 31 3,9 20 1,3 5 1.9 9 Desnica (b) 4,8 20 12,7 69 9,6 49 6,9 35 5,8 30 8,7 56 6,1 35 5,3 30 Ostali 5 3 5 4 26 4 14 7.1 30 " (o) skupno s PSI; (b) nepfaSisti in monarhisti. AVSTRIJSKO SODSTVO V OČITNI ZADREGI Deželno sodišče v Salzburgu odložilo postopka zoper slovenske aktiviste Formalen povod za odložitev procesov proti udeležencem demonstracij, ki jih je manjšina organizirala pred tremi leti, je bila zahteva obtoženih, naj se sodišče odpove nadaljnjemu pregonu SALZBURG - Salzburško deželno sodišče je v zadnjem hipu odložilo o-ba sodna postopka, ki naj bi jutri in pojutrišnjem stekla zoper udeležence demonstracij, ki jih je slovenska manjšina organizirala v letih 1976 in 1977 proti sedmojulijski zakonodaji. Formalen povod za to odložitev je zahteva obtoženih, naj se sodišče odpove nadaljnjemu pregonu; pred nadaljevanjem postopka mora sodišče torej odločati o tej zahtevi. Postopka, ki naj bi bila v Salizbur-gu. sta tako krenila po poti, ki jo je prvi ubral postopek, ki bi moral biti aprila meseca v VViener Neustadtu, ki pa ga je sodišče preložilo na nedelo čen rok. Kot je znano, je koroško državno tožilstvo na pomlad leta 1977, se pravi v politično izredno razburkani atmosferi, razpisalo celo vrsto sodnih postopkov zoper slovenske aktiviste. Do te odločitye koroškega državnega tožilstva je prišlo v trenutku, ko so skušale oblasti še enkrat prisiliti manjšinski organizaciji, da privolita v sedmojulijsko zakonodajo. V sedanjih razmerah so ti sodni postopki postali z več plati nepotrebni, posebej še zato, ker si avstrijske oblasti zelo prizadevajo ustvariti vtis, da so se tako odnosi z manjšino, kot tudi odnosi s sosednjo Jugoslavijo obrnili na bolje. Postopki so — gledano z avstrijskimi očmi — nepotrebni zato, ker so se izkazali kot neučinkovito oredje za pritisk na manjšino, saj obe osrednji organizaciji slej ko prej zavračata sedmojulijsko zakonodajo, pa tudi v sosvetu nočeta sodelovati, nepotrebni so nadalje zato, ker so sami odkrivali restriktiven značaj sedmojulijske zakonodaje, saj so obtoženci na njih zaman zahtevali, da jim sodišča opravijo postopek v slovenskem jeziku, in končno so odveč zato, ker odkrivajo dvojna meri-sodnih oblasti, ki preganjajo udeležence slovenskih demonstracij po tem, ko se nikoli niso lotile pregona tistih nemških nacionalistov, ki so 1. 1972 organizirali prodiranje dvojezičnih krajevnih napisov, kar torej zadeva avstrijske oblasti, so ti postopki ne samo odveč, marveč i-majo celo neprijetne učinke, saj v neprimernem trenutku opozarjajo na nerešeno manjšinsko vprašanje na Koroškem; spričo tega je moč pričakovati, da bo skušala Avstrija sod no preganjanje slovenskih aktivistov na kar se da neopazen način spraviti z dnevnega reda. MARJAN SEDMAK PPZ Ljubljana deluje že 35 let LJUBLJANA - V hali Tivoli ^ nocoj slavnostni koncert Partl 0t> skega pevskega zbora Ljubljana 35. obletnici njegove ustanovitve. ^ sporedu z naslovom »Zaplovi borb in zmag* bo sodeloval tu® rj halni orkester ljubljanske *nj ‘ Koncert bodo vodili sedanji “*r!. ji-PPZ Radovan Gobec in prejAnj*^j, rigent, v njihovi sredi pa bo kot gost, dirigent pobratenega a žaškega partizanskega PeVS* zbora Oskar Kjuder. eg Ljubljanski zbor, ki šteje “.[p 89 članov, je nastal pri g*a. »-štabu NOV in PO Slovenije prila 1944 kot invalidski pevski * r Po vojnj se je preimenoval v ^ tizansici invalidski pevski Z^°T'južneje pa je povzel zdajšnji ^.0\ Njegov prvi zborovodja je bil Pahor. MOSKVA - Sovjetska Poljska planirata povečanje lovanja v avtomobilski indu^u*^