CELJE, PETEK, 14. JANUARJA 1955 LETO VUI. ST. 2 — CENA 10 DIN Urejuje uredniiki odbor — Odgovorni nred- Dik Ione Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo: Celje, Titov Irjf št. 1 — Poštni predal 125 — Telefon 20-07 — Tekoči račun 62O-T-250 pri NB FLRJ v Celju. - Letna narrinina 500, polletna 240, četrtletna 12; dinarjev. ~ izhaja vsak petek — Poštnina plačana v fçotovini — Rokopisov ne vračamo GLASILO SOCIALISTICHE ZVEZE PELOVMIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA Pred obinimi zbori sindikalnih organizacij RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OSS TOV. ALBINOM MEDVEDOM Prihodnje dni začnejo sindikalne or- ganizacije v naáem okraju polagati ob- račun svojega dela na rednih letnih občnih zborih. S tem v zvezi in z željo, da javnost spoznamo z delom in uspehi sindikalnih organizacij ter da za pred- stoječe občne zbore posredujemo de- lovnim Ijiidem kar najkoristnejše na- potke, je član našega uredništva obiskal predsednika Okrajnega sindikalnega sveta tovariša Albina Medveda in se z njim zadržal v daljšem pogovoru. Tovariš Medved je v pogovoru zajel široko področje sindikalnega dela v preteklosti, nanizal najvažnejše uspehe in dal okvirna navodila sindikalmm vodstvom za predstoječe občne zbore. V DESETIH LETIH OBSTOJA SO NASE sindikalne ORGANIZACIJE DOSEGLE DALEKOSEŽNE, ZGODOVINSKO POMEMBNE USPEHE Letos bo poteklo deset let, odkar so jugoslovanski narodi z delavskim raz- redom na čelu izbojevali zmago nad okupatorji in ovenčali težko bitko s popolno zmago revolucionarnega giba- nja. V teh desetih) letih so naši delovni ljudje dosegli tako pomembne uspehe, ke vzel plansko izgradnjo socialistične družnioe in njihova vodstva so k ra2rvrijanju delavskega samoupravljanja doprinesle velik delež. Vzgajali so delavce neposredno v obli- kah individualnega študija in na raznih sestankih. Tudi delavska prosvetna društva »Svoboda« so v marsičem pri- pomogla k dviganju političnega in kul- turnega obzorja delavcev. Leto 1954 je prineslo s seboj vrsto izredno važnih nalog za naše sindikal- ne podružnice. Lahko trdim, da so člani sindikata vse te naloge zelo uspešno izvršili in da si težko predstavljam, da bi kje mogli vse to opraviti še bolje. Dejansko izgleda preteklo leto kot leto kampanjskih akcij, toda te so bile iz- jemoma tako pogoste, da so nenehno zaposlevale članstvo v čvrsti organiza- cijski in delovni stmjenosti. Omenim naj kongres DPD »Svobod« v Celju, ki mu je ob zaključku sledilo veliko de- lavsko zborovanje, kjer je v povorki in na zborovanju sodelovalo nad 20.000 delovnih ljudi. Tudi kulturne prire- ditve so večidel izpolnili člani »Svobod« i2 celjskega industrijskega bazena, POMOC POPLAVLJENCEM — DOKAZ NESERICNOSTI IN PROLETARSKE ZAVESTI Elementarna nesreča, ki je zadela Celje, je dala povod, da smo se lahko prepričali, kako nesebični, pripravljeni ла pomoč bližnjemu so naši delovni ljudje. Brez kakršne koli iniciative »od zgoraj« so kolektivi in posamezniki SF>oročali svoje prispevke ponesrečen- cem. Okoli 15 milijonov dinarjev je OSS Celje razdeUl oškodovanim čla- nom sindikalnih podružnic. Ob tej pri- liki, ki je zajela udeležbo najširših nmožic, ne morem omeniti niti enega primera, da bi lahko kritiziral odnos kogar koli do tega težkega problema. Zasluga požrtvovalnosti delovnih ljudi Celja je tudi v tem, da smo v najkraj- šem času vsaj v glavnem zacelili rane, ki nam jih je prizadela poplava. Velik dogodek s proslavo »Štajerska v borbi« na Ostrožnem je mobiliziral udeležbo članov sindikata v predpri- pravah in za praznik sam. 2e mesece pred proslavo je bilo Ostrožno prizo- rišče prostovoljnih delavcev, ki so pri- pomogli, da je bil prostor čim bolje pripravljen s čim manjšimi stroški. Nad 18.000 prostovoljnih delovnih ur so prispevali člani celjskih kolektivov in ustanov. (Nadaljevanje na 2. stranL)^ IZ RAZPRAVE O NOVEM PLAČILNEM SISTEMU V CELJSKEM OKRAJU Norme so živa stvar in jih ie treba postaviti sicladno s pogoji dela KONFERENCI JE PRISOSTVOVAL TUDI ZVEZNI LJUDSKI POSLANEC TOVARIS FRANC LESKOŠEK V soboto dopoldne so se v dvorarù Narodnega doma v Celju sestali zastopniki gospodarskih organizacij (direktorji, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov) celjskega in šoštanjskega okraja. Na dnev- nem redu je bila razprava o osnutku in tezah novega plačilnega sistema za delavce in uslužbence industrijskih podjetij, ki sta jih sestavila na pobudo zveznegß poslanca tov. Franca Leskoška okrajni in mestni ljudski odbor v Celju. Konferenco je vodil inž. Janko Štrukelj, prisotni pa so bili tudi član zveznega izvršnega sveta in ljudski poslanec tov. Franc Leskošek, zvezni ljudski poslanec in predsednik. SZDL okraja Celje tov. Franc Simxmià, sekretark SZDL za okraj Celje tov. Jakob Zen, predsednik OSS v Celju tov. Albin Medred ter podpredsednik- OLO tov. Miran Cvenk. V novem plačunem sistemu, ki bo stopu v veljavo 1. aprila, bo princip nagrajevanja slonel na tarifnem pra- vilniku in normah. Delovna mesta bodo razvrščena v 14 plačilnih raasredov x razponom od 30 do 76 din na uro. Za- služki po teh plačilnih razredih so osnovni urni zaslužki na delovnem mestu, brez dodatkov za posebne jx)- goje dela, ki jih bodo posebej izraču- navali. Vsa diđsi v podv^tjih bodo aor- miraiia in plačana po učinku dela ter se bodo cenila po naslednjih treh kri- terijih: 1. po racäonainem izkoriščanju delovnega časa; 2. po kvaliteti storil- nosti, vestnosti tn zanesljivosti pri delu in 3. po odnosu in skrbi za stroje, orodje, material ter Po skrbi za red in snago na delovnem mestu. Po tabeli za ocenitev delavcev je v vseh treh krite- rijih možno doseči v najboljšem pri- meru 36 točk. Vsak d iglavec v podjetju pa bo moral doseči po vseh treh krîie- rijih najmanj 9 točk, sicer ne bo iz- polnil p<^ojev za delavca v podjetju. Vsak na novo sprejeti delavec bo moral prestati trimesečno poskusno dobo. Ce v tem času ne bo dosegel minimalnih 9 točk, ga bodo kot nesposobnega od- pustili. VeUka odgovornost v novem plačil- nem sist<^iu bo padla шк ves tehnični in strokovni kader vse do direktorja podjetja, ker bodo le na podlagi n^ho- ve pravilne oceme delovnih mest tudi norme pravilno postavljene. Pravilno postavljene norme in akordi pa se bodo smatraJd takrat, če se v okviru podjetja presegajo do največ 10 %. V kolikor bi v kakem podjetju presegali normo več kot 10%, pomeni, da so norme ne- realne. V takem primeru ima posebna komisija pri okraju pravico norme po- praviti. Pri doseganju in preseganju norm bo soudeležen tudi strokovni ka- der do direktorja podjetja in bo tako skupinovodja upoštevan pri obračunar- vanju od povprečja skupine, mojster od povprečja delavnice, oddelkovodja od oddelka, obratovodja od doseženega povprečja v obratu, tehnični in glavni direktor pa od povprečja v tovarni. Novi plačilni sistem daje možnosti vse večje storilnosti in hkrati tudi možnosti večjega zaslužka. V razpravi so nekateri podA'-omili, da se bo nov sistem nagrajevanja obnesel tudi v gradbeništvu, gozdarstvu in lanetijstvu zaradi specifičnih pogojev dela in vre- menskih prilik. Vendar je ta bojazen neutemeljena, saj se z dobro analizo dela in podrobnim proučevanjem de- lovnega mesta dajo postaviti pravilne norme, ki bodo omogočile nagrjujevanje po enotah proizvodov (akord) аИ po enotah časa in to ie tam, kjer Ш mo- goče registrirati enote proizvodov. Ne- kateri pa so menili, da je v plačUnlli razredih prevelik razpon, saj dosega razjxìn med najvišjimi razredi celo 4 do 5 din. To trditev pa so končno le ovrgli s pravilno motivacijo, da kdor de^ več in bolje, naj tudi več zasluži, kar je tudi bistvo novega plačilnega sistema. Ker je v celjskem okraju zelo pestra in raznolika industrija, so bili mnenja, da so sicer teze sprejemljive in izv«i- Ijive v vseh panogah, vendar jih bodo prilagodili i)otrebam v posameznih pa- nogah, kot so zlasti kmetijstvo, gradbe- ništvo, rudarstvo m gozdarstvo. Zvezni ljudski poslanec tov. Leskošek, ki je tudi v razpravi sodeloval, je dejal, da norme niso hišne številke, temveč živa stvar ter se postavljajo skladno • pogoji dela. Ce je težje delo, so norme Tudi v bodoče bo od nas odvisno, кдШп bo naš standard Pretekli četrtek je odbor SZDL četrte četrti v Celju sklical redni letni občni zbor v dvorani Narodnega doma. Ude- ležba sicer ni bila najboljša, kar pa pripisujejo dejstvu, da je pred kratkim časom bil v isti četrti zelo dobro ob- iskan in vsebinsko razgiban zbor vo- livcev. Dnevni red občnega zbora je vseboval zgolj tiste točlce, ki so ob taJdh prilikah običajne — poročila in volitve. Kljub tehtnemu opravičilu, ki ga zagovarja živahen zbor volivcev, ne smemo misliti, da je po vsem tem vse v redu. Moč vsake organizacije ni samo v obravnavanju perečih problemov, ki jih prinese čas, ker bi tako lahko samo ligotavljala neko stanje, ne bi pa bila sposobna koristno ukrepati. Za kon- kretno delo pa so potrebne čvrste orga- nizacijske oblike, dosledna enotnost v odnosu do problemov in izkristalizira- nost hotenja in ciljev organizacije. — Taka čvrstost, taka piolitična zavednost in aktivnost pa se pokaže prav na občnih zborih, kjer članstvo pregleda svoje uspehe, ugotavlja napake in si postavlja nove cilje, nov načrt dela. Dober član SZDL se zanima za vsa vprašanja, ki jih zasleduje njegova or- ganizacija in mu ne zadostuje aktivno sodelovanje zgolj takrat, kadar je osebno prizadet. Se ni dolgo, ko so ne- kateri člani SZDL v tej četrti na nekem sestanku govorui, češ, kaj b¡ sploh go- vorili o raznih perečih vprašanjih, saj tako nič ne pomaga. Jasno je, da orga- nizacija ne more imeti zaželenih uspe- hov, če članstvo smatra za organizacijo zgolj odbor in nekaj aktivistov, če pa redkokdaj ali sploh nikoli ničesar ne doprinese v prid čvrstosti, enotnosti in živahnega političnega udejstvovanja or- ganizacije. Ce je odbor še tako dober, če je njegova politična zrelost še tako velika, ne more opraviti skoraj nič brez sodelovanja celotnega članstva. V tem primeru pa je to sodelovanje očitno v odnosu do letnem občnega zbora kot najvišjega telesa organizacije na tem terenu. Rednega letnega občnega zbora v tej četrti se je udeležila tovarišica Olga Vrabičeva, sekretar MK ZKS in ljudski poslanec, dalje ljudski odbornik tovariš Janez Trofenik in nekateri drugi vid- nejši politični delavci. Po izvolitvi predsedstva in raznih ko- misij je podal predsednik SZDL na tej četrti tovariš Manfreda poročilo, ki je vsebovalo 'pregled zunanje političnih dogodkov, gledanih predvsem s stališča uspehov naše države, dalje pregled naših notranjih dogodkov, ki jih je po- vezal z aktivnostjo SZDL po raznih vprašanjih, ki so se kot odraz teh do- godkov postavljala pred ljudske mno- žice. O delu organizacije je več govoril v svojem ix>ročUu tajnik tovariš Lah. Njegovo poročilo je bilo zelo dobro, saj je v njem podal nekak prerez dela, hkrati pa omenjal razne akcije, ki jih je organizacija izvedla ob raznih važnih dogodkih ali ob nastanku perečih pro- blemov. Govoril je o letošnjih prosla- vah, o nesebičnosti in požrtvovalnosti članstva ob lanski poplavi itd. Tudi o pomanjkljivem politično vzgojnem delu je govoril ter še o mnogih drugih stvareh. Ko je tako nanizal vse te do- godke, je občnemu zboru predočil ven- darle veliko pomembnih, uspehov orga- nizacije ter hkrati pohvalil vse tiste člane in odbornike, ki so za te uspehe imeli največ zaslug. SZDL na četrti četrti je imela brez dvoma lepe uspehe pri svojem delu, čeprav bi bili ob večji aktivnosti članstva še lepši. Tudi o kampanjščini, to je o aktivnosti član- stva ob raznih večjih političnih do- godkih, ne moremo več govoriti. SZDL na tem terenu je vse leto vzdrževala neprekinjeno politično življenje. Bilo je več sestankov, na katerih so obrav- navali tekoče probleme na terenu in v mestu sploh, važnim dogodkom pa so posvečali še posebno pozornost. V prid organizacije SZDL na tej če- trti govori tudi blagajniško poročilo tovariša Rauberja, ki je na splošno vedel povedati le pohvalo članstvu, ki je z nekaterimi redkimi izjemami vsaj najosnovnejšo dolžnost vestno izpolnilo s tem, ko je redno plačevalo članarino. Ta uspeh je treba seveda pripisati dobro organizirani mreži poverjenikov. V razpravi, ki je bua za letni občni zbor preskromna, se je oglasno k besedi le nekaj članov. Tako je tov. Jereb raz- ložil nekatere nejasnosti okoli gospo- darskega kriminala, kaznovalne politi- ke in podobnega. Nekateri so govorili še o cenah in novem plačilnem sistemu, dalje o pijančevanju in xx>trebi brez- alkoholnih restavracij. Razprave se je udeležila tudi tovari- šica Olga Vrabičeva, ki je govorila predvsem o nekaterih zunanjepolitičnih problemih. Razložila je nekatere najno- vejše značilnosti v odnosih do Sovjet- ske zveze in satelitslcih držav, p>ojasnila ozadje zadeve Djüas-Dedijer, ix>vedala tudi najvažnejše vzroke naših gospo- darskih težav in naraščanja cen ter dala nekaj pojasnil o bodočem sistemu nagrajevanja kot pozitivnem in pra- vičnejšem načinu dviganja življenjske ravni. Samoupravljanje ljudskih množic pri nas ni fraza, je dejala tov. Vrabičeva. Neltaj tisoč ljudi v Celju zavzema važne položaje v oblastvenih, družbenih in političnih forumihi Vsi ti ljudje so ne- posredno vezani z gospodarskimi in življenjskimi problemi našega mesta, prek njih pa mi vsi uveljavljamo svojo voljo in težnje. S prestopom iz starega v novo leto nismo nič bogatejši, zato bo tudi v bodoče od nas vseh odvisno, kakšen bo naš standard. Skrbeti mora- mo, da bo naš družbeni dohodek čim bolj smotrno izkoriščen. V korist indi- vidualnega porasta življenjske ravni se bo pač treba sem in tja odpovedati ne- katerim investicijam, ki bi koristile komunalni skupnosti. Oboje hkrati za enkrat ne gre. Tudi doslej ni nikjer šel denar v nič. Napredek je očiten, kamor koli pogledamo, drži pa, da sedanji čas morda ni najbolj prikladen za široko Investicijsko gradnjo razen v načrtu predvidenih ključnih objektov. Na občnem zboru so nato izvolili nov od'bor. nadzorni odbor in delegate za redno letno konferenco SZDL mesta Celja, Na koncu so poslali Se pozdravno resolucijo Glavnemu odboru SZDL za- Slovenijo. nižje, če je pa delo lažje, se norme po- stavijo višje. Na pripombo predstav- nika Steklarne v Rogaški Slatini, češ da tisti, ki so sestavljali te norme, ne poznajo dobro prilik in dela v naših podjetjih, je tov. Leskošek odgovoril, da seistavljalci norm prav dobro po- znajo sistem in proces dela v gospo- darskih panogah, le strokovno vodstvo in direktorji bodo morali odslej malo bolj spoznati delavce in način dela, da bodo pravilno določili norme za posa- mezna delovna mesta. Norme v osnutku so postavljene pravilno, le storilnost т naših podjetjih je še razmeroma nhíi», zato bo treba storilnost dvigniti, kar bo omogočil prav ta novi plačni sistem. Dolžnost poUtičnih organizacij, zlasti pa sindikalnih je, da te teze povsod pra- vilno tolmačijo, da jih v delovnih ke- lefctivih čimprej osvoje, dolžnost. teh- ničnega kadra pa je^ da s tenxeljito študijo delovnih pogojev, delavcev, strojev, prilik v podjetju in z boljšo organizacijo dela omogočijo pravilno postavljanje norm za vsako delovno mesto. Ko bodo norme pravilno oce- njene, bo delavec manj tri)el, delo bo lažje, storilnost večja in s tem tudi večji zaslužek. Ta sistem daje možnost 10% prekoračenja norm, medtem ko je dosedanji sistem omogočal le 2% pre- koračenja. S takim prekoračenjem norm predvidevajo v zveznem merilu zviša- nje plačnega sklada za okoli 45 mili- jard dinarjev. S tem se bo hkrati se- veda povečala storilnost in p>ovišala proizvodnja ter bo za ta denar tudi kritje v več proizvedenem blagu. Direktor velenjskega rudnika tovariš 2gank Nestl je pozdravil nov plačni sistem kot pravičen in stimulativen ter poudaril, da kot velja načelo: kolikor zavesti, toliko demokracije — se z no- vim sistemom v polni meri uveljavlja tudi načelo: kolikor dela, toliko tudi plačila. Za vsklajevanje tarifnih pravilnikov in zaradi enotnega gledanja na nov plačilni sistem v vseh podjetjih bo pri olcrajnem ljudskem odboru delovala pwsebna komisija, iz katere bo pozneje nastal urad za delo, ki bo nenehno pro- učeval proces dela v cilju izboljšanja in lajšanja dela. Kajti nd prav, če se na delavca samo pritiska, da več na- pravi, treba miu je omogočiti tudi olaj- šave pri del«, ga učiti in delo pravilno orgaoiziratí. Ko so na kraju sprejeli teze novega plačunega sistema, so sklerdli, da jih bodo povsod enotno uveljavljali, upo- števajoč pri tem specifične pogoje pri rsjmih parolah, paroizvodoje. Z OBČNEGA ZBORA SZDL ČETRTE ČETRTI Z LETOŠNJIMI ÎCNJIGAMI PREŠERNOVE DRUŽBE SMO ZELO ZADOVOLJNI. OB PREVZEMU KNJIG SMO SE VČLANILI 2E ZA LETO 1956. ŠTEVILO ČLANOV HOČEMO PODVOJITI. KNJI- GE PREŠERNOVE DRUZBE NAJ PRIDEJO V VSAKO HiSO! štev. 2 — Stran 2 CELJSKI TEDNIK, 14. januarja 1955 Zdravice, voščila in čestitke okoli но- џеда leta so izzvenele kakor zvierom—• vse so se dotaknile svetovnega miru, napredka in uspeha. Vsi velmožje tve- ta, katerih beseda najbolj odmeva, ker zastopajo najštevilnejše in najpomemb- nejše narode, pa so pozabili pri tem na osrednje vprašanje mirnega sožitja: fca/co bi se dalo kaj pri svojem stališču popustiti. Vsi so tudi v novoletnih vo- ščilih trmasto gnali svojo, le svojo mi- tel, ne da bi se obirali na stališča so^ sedov. Marsikdo je izgubil pri tem branju to ali ono iluzijo. Morda ima res prav Balzac v »Izgubljenih iluzi- jah«, ko pravi, da je vest ena tistih palic, ki vsakdo prijema zanje, da tepe bližnjega, sam zase pa jih nikoli ne rabi. Tako je Dulles koval v nebo ZEZ in SEATO, indokAnsko rešitev pa omenjal kot minus. »Mir ne bo dosežen, če bodo narodi usmerjali večino svojih naporov v vojno«, je dejal zastopnik države, ki je dve tretjini svojih možnosti porabila za oborožitev. Eisenhower pa je v tra- dicionalnem poročilu »O stanju ZDA* opozoril na nevarnost, ki jo še vedno predstavlja ogromni sovjetski vojni stroj, na prilagajanje ameiiške vojske novemu orožju in novi vojni tehniki, na stalno večanje njene oskrbe z nukle- arnim orožjerii. Malenkov je prijel za drugi konec palice in udaril nazaj, češ da so ZDA tiste, ki obkrožajo SZ ves čas po drugi svetovni vojni z vojaškimi bazami in oborožujejo trenutno tudi NemSčiJo s prozornim namenom, da bi z nemškim revanšem proti Vzhodu trli sovjetsko moč. Zastopniki obeh blokov so se platon- sko izrazili, da so vedno pripravljeni na kakršna koli pogajanja, toda ko gre zares, volja takoj uplahne. ZDA so že odklonile Malenkovljevo ponudbo za četverno konferenco, češ da je to stara ruska teza, ki ne bo k pomiritvi pri- nesla nič novega, če SZ ne bo pokazala resne volje, da spremeni svoj odnos do Avstrije im, Nemčije. Pa tudi SZ je dala. vedeti, da si od prihodnje četveme konference ne obeta mnogo, če bi Za- pad ne pokazal razumevanja za sovjet- ski koncept kolektivnega miru za LR Kitajsko itd. Skratka: namesto da bi vladal med blokoma duh strpnosti in človeške topline, se oba pokrivata z ^bleščečo čelado mrzle analize«, čutiti je strašen pohlep po moči, lasti in oblasti tućA takrat, kadar so usta dr- žaimikoii polna cukrenih besed o miru. Pa tudi praktično oradje teh besed je le ponovitev stare burke: mirovnim iz- javam vodilnih politMoov so sekundira- li atomski godci v SZ, tako da je otok HovMu spet ć.oživel atornski dež, admi- ral Radford pa je na svojem obisku na Japonskem grozil, da bodo ZDA upora- bile atomsko bombo takoj, čim bi kdo po'iegnl po Južni Koreji. Upajmo, da bo generalni sekretar Dag Hammarskjoeld imel г";ај nekaj u<^peha pri pomirjevanju Vzhoda in Zahoda. Uf^tavil se je v Londonu, Parizu, Kara- čiju in Delhiju in prišel v Peking dobro informiran, kaj misli Zahod, kaj misli Pakistan, ki je vezan v SEATO paktu, knj misli Nehm, ki je nedavno tega prišel iz Pekinga. V Pekingu mu seveda ne more ostati skrito, da Kitajska v ZDA ne vidi samo platonskega sovraž- nika, marveč resno nevarnost za svojo neodvisnost. Zahodnoevropska zveza (ZEZ) je s pe- risko ratifikacijo prišla na svet kot zelo krmežlmvo, rahitično bitje. Prav je po- vedal Mendès-France, da je to šele za- četek evropske skupnosti. Francoski premier bi novorojenčku rad utrdil kosti, zato se namerja v Ram in v Bonn, kjer bo z A^denauerjem razprav- ljal o Possarju, o katerem bodo Fran- co-i in Nemci imeli vselej dovolj go- voriti. Rad pa bi spravil skupaj tudi četverno konferenco, zavedajoč se, da Francija mora ì^'kati zvezo s SZ, pa naj že bo karrìooli. ZEZ že čuti notranje te- žave zaradi elementov naddržavno^ti, brez katerih bo le težko živela: Angle- žem ne gre v račun, da bi odstopili oé svoje nacionalna oborožitvene industri- je, medium ko kontinent kaže voljo p» nekakem sporazumu. ZEZ tudi ni toliko privlačna, da bi vanjo brez pridržkov pristopile skandi- navske države. Februarja pa bo presta- jal preizku'.njo tudi azijski »atlantski« pakt, ko se bodo v Bangkoku .sestali zastopniki SEATO pakta. Ta pakt je doslej ratificiral sam.o Siam, pet držav pa sploh ni azijskih, ampak so kolo- nialne. Vsekakor bo ta konferenca po- polno nasprotje azijsko afriške konfe- rence, o kateri smo poročali prejšnji teden. Skratka: kljiib očitni volji narodov, da se ohrani mirno sožitje, je na svetu vedno dovolj pustolovcev, ki vse tvega- jo, da bi vse dobili. Dolžnost strpnih in miroljubnih je, da jim onemogočajo prvo, da bi se ne uresničilo drugo. T. O. Razmere na Javni zobni polikliniki v Celju so se pod kolektivno prisilno upravo že ne- koliko zboijšale Skoraj vse preteklo leto so bile ne- cnosne razmere na celjski zobn.i poli- kliniki predmet dnevnih debat, med uslužbenci imenovane ustanove pa so zbujale nergavo kritiko, češ, naj vendar že merodajni krogi enkrat rešijo to vprašanje. Pred kratkim se je zato se- stala posebna komisija, ki je proučila v podrobnosti vzroke nezdravega vzdušja na zobni poliMiniki. Kot smo na zadnji s-eji LO MO Celje izvedeli iz poročila predsednika Sveta za zdravstvo tova- riša Janeza Trofenika, je ta ustanova že od leta 1945 doživljala neko notranjo krizo. Vzroki so bili predvsem v tem, ker je tu manjkalo zavestno organizi- ranega političnega dela. Tako vse od kraja politično razbit kolelctiv je po- časi zastajal in v vsakem vidnem na- predku tudi obstal. Nič čudnega ni, da je v takem kolektivu našlo dovolj plod- na tla razno intrigantstvo med višjim medicinskim kadrom. Obtožbe, dnevni prepiri in splošna nesoglasja v vsem kolektivu bi kmalu privedla priznane terapevte celo do fizičnega medseboj- nega obračunavaлja, če se »pametnejši« ne bi umaknil brutalni grožnji. Nič ni tudi čudnega, da v takem razbitem ko- lektivu ni mogel noben novo došli te- rapevt dolgo vztrajati. V tem času je prišlo na ustanovo 9 novih terapevtov, ki pa »čudnim razmeram« niso bili kos in so kmalu odšli. To vrzel so čutili po- večini vsi socialni zavarovanci v Celju, saj si na zobni polikliniki po redni poti le težko prišel na vrsto. Za Celje bi bUo nujno potrebnih 14 terape\4ov, imeli pa smo jih pri takšnih r^azmerah zadnji čas komaj 5, saj so v lanskem letu po nekem razburkanem dnevu odpovedali kar štirje in so trije od njih tudi de- jansko zapustili ustanovo. Taki nepre- trgani notranji spori so negativno vpli- vali na celotno poslovanje v ustanovi. Ker so se v desetih letih na zobni polikliniki menjali trije upravniki in nobeden od njih ni bU. dovolj močan, da bi takšno situacijo vsaj ublažil, je upravni odbor Zdravstveneg,a doma imenoval kolektivno prisilno upravo, ki je dosegla vsaj toliko, da so odnosi med višjim in srednjim zobozdravstvenim kadrom znosnejši. Na seji LO MO Celje so ljudski od- bomilci potrdili kolektivno prisilno upravo na ustanovi, ki ostane toliko časa, dokler se razmere ne bodo po- vsem normalizirale oziroma dokler se zdravstveni kader ne bo pojačal. So- glasni so bili v tem, da se uvede disci- plinski postopek proti povzročiteljem takega stanja in glede privatne prakse zahtevali, da velja načelo: šele uspešno delo na ustanovi bo pogoj za vzdrže- vanje privatne prakse. Ljudski odbor pa bo pri razdeljevanju stariovanj vsako leto upošteval zobozdravstvene delavce in rezerviral zanje 2 do 3 stanovanja. Končno so ljudski odborniki še pred- lagali Svetu za zdravstvo, naj prouči vse možnosti, v katerih podjetjih bi lahko še ustanovili zobne ambulante, ki bi razbremenile delo preobremenje- nih terapevtov na polikliniki. Skupščina Zavoda za socialno zavarovanje v СеЦи Dne 8. t. m. je bila v Sindikalnem domu skupščina Zavoda za socialno za- varovanje v Celju. Skupščina je razpravljala predvsem o finačnih problemih zavoda, o kate- rih je poročal direktor Milan Loštrk. Podal je pregled zavodovega finančne- ga stanja in nanizal glavne vzroke, zakaj je zavod pasiven. Visoke cene zdravstv. storitev, prekomerno črpanje sredstev, namenjenih za zdravstvo in v nemali meri tudi izkoriščanje široko- grudnosti naših predpisov od strani za- varovancev, je povzročilo, da je zavod v finančnih težavah. Ker je v letošnjem letu predviden le 43% prispevek od čistih plačilnih skladov podjetij, ni računati, da bi se finančno stanje zboljšalo, ampak celo nasprotno, zlasti, ker izdatki ne bodo bistveno nižji. Vsi ti razlogi so prisilili skupščino, da je za leto 1954 predpisala v zakonu predvideni, splošni dopolnilni prispevek v višini 1 %. Ta znesek in znesek, ki ga bo zavod prejel na povišani participaciji pri- spevka pri republiškem zavodu, bo slu- žil prvenstveno za kritje primanjkljaja v letu 1954, preostali denar pa bo na- ložen v rezervni sklad za kritje bodočih izgub, morebitni ostanek pa bo služu izključno za izboljšanje zdravstvene službe. Zlasti v Celju je zelo aktualno vprašanje dograditve >Doma ljudskega zdravja«, ker zdravstvena služba v se- darijüi zdravstvenih prostorih sploh ni več kos svojim nalogam in postaja coki j a našega splošnega razvoja. Zato je tudi temu vprašanju skupščina po- svetila vso pozornost z namenom, da bi še letos dosegli dograditev tega doma. Direktor zavoda je kritiziral še druž- beno evidenco v banki, ki je dopuščala, da je prišlo pri nekaterih podjetjih do nepravilnosti, zaradi katerih bi bil za- vod močno oškodovan, če ne bi poslal svoje revizije k pregledu. Skupščina je še razpravljala o vpra- šanju zdravnikov na podeželju, kjer jih je občutno premalo. Navzoči delegati so sklenili, da bodo predlagali, da se bodo sprejeli ustrezni zakoniti pred- pisi o administrativni razdelitvi zdrav- niškega kadra, tako da bi vsak, zlasti mlajši zdravnik moral 2 do 3 leta slu- žiti tam, kjer je pomanjkanje zdrav- nikov. Skupščina je poslušala poročila o sklepih glede naših kopališko-klimat- skih zdravilišč. Čeprav je bua skupščina časovno kratkotrajna, je büa zelo plodna, ker je sprejela vrsto koristnih sklepov za uspešno delo. h. a. akoje bolje, Če slišimo obe plati Pred nedavnim je bilo objavljeno pi- smo, ki ga je pisal železničar Poiane Vincane, zaposlen v Velenju. Takole pa se glasi odgovor na vse- bino pisma. Pravilno in pravično je, da se z njo seznanijo čitalci, da ne bi bili napačno obveščeni: »Tov. Poiane Viincenc je bil dne 1. 3. 1954 ponovno sprejet k železnici, in sicer za vršenje službe kretničarja za novootvorjeni rudnik v Prelogah pri Šoštanju, domicilna postaja Šoštanj. Imenovanemu je büa prošnja za spre- jem ugodena le pod pogojem, da sprej- me ponuđeno mesto in da si v dogled- nem času preskrbi stanovanje v bližini službovanja. V letu 1952 je bü od že- leznice odpuščen zaradi pijančevanja in zaradi nepravilnega odnosa do svo- jih predpostavljenih. Z ozirom na nje- govo ponovno prošnjo, da se ga рк)- novno sprejme v železniško službo, če- tudi je v mestu stanovanja imel služ- beno mesto, ga je železnica ponovno sprejela, vendar pod pogojem, da si sam v mestu službovanja preskrbi sta- novanje. Imenovani je sicer zaprosil za stanovanje v čuvajnici med posta- jama Store in Celje, torej železniško stanovanje, katerega pa imenovani ne more dobiti, ker je isto določeno za uslužbence podjetja za vzdrževanje proge Celje in na katerega prometno osebje, kateremu pripada tudi on, ni- ma pravico. Ob spa-ejemu imenovanega, je postaja Šoštanj imela priliko spre- jeti na novo ljudi, ki so bili v nepo- sredni bližini, vendar po nalogu višjih organov železnice je bil imenovani sprejet pod že navedenimi pogoji. Ime- novani je potom postaje Šoštanj sicer zaprosil za stanovanje v omenjeni ču- vajnici, prošnje za dodelitev družin- skega stanovanja pri tukajšnjem mest- nem odboru pa do danes ni vložil. Smatramo, da je članek v Savinj- skem vestniku z dne 17. decembra 1954 pod naslovom »Pod takšnimi pogoji je službo res težko v redu opravljati«, ne- koliko preoster in objavljen, ne da bi se zadeva o tej stvari vsestransko ob- jektivno preiskala in šele nato objavila. Po krivici padajo očitki na podjetje za vzdrževanje proge Celje, ki omenjene- ga stanovanja zaradi svojih potreb ne more odstopiti uslužbencem prometne stroke. Stanovanjski pi*oblem bi za imenova- nega rešili mogoče tudi na ta način, da ga premestimo v Rogatec, vendar imenovani s tem ne soglaša in noče iti v Rogatec. Postaja ima svojo sindikalno organi- zacijo in svoj delavski svet. Ce ime- novani, kot navaja v svojem članku, ni našel pravega razumevanja pri svojih nadrejenih, mislimo, da je imel mož- nost obrniti se za pomoč na imenovana foruma. Tudi tega ni storil. Iz zgoraj navedenega pa nikakor ne mislimo reči, da imenovanemu nočemo preskrbeti stanovanja v bližini službo- vanja. Postaja Šoštanj je v letu 1954 zaradi razvoja velenjskega rudnika na- novo sprejela 31 uslužbencev, katerim je vsem potrebno preskrbeti stanova- nja. Večina od imenovanih se vozi z vlakom v službo' in to celo od postaje Breg, Zidani most, Laško, Rogaška Sla- tina, Poljčane, Prevalje itd. Imamo uslužbenca, ki se vozi v službo iz Zgor- nje Savinjske doline, delno z vlakom, delno z avtobusom. Do danes je postaja v tem pogledu skupno s sindilcalno or- ganizacijo intervenirala za stanovanje pri mestni občini Velenje, Šoštanj, pri Termoelektrarni Šoštanj, pri Rudniku lignita Velenje. Pri tej akciji je bü na- vzoč tudi član republiškega odbora. Na žalost do danes nismo dobüi niti enega stanovanja. Za novo sprejetega usluž- benca, samskega že od 2. 11. 1954 išče- mo stanovanje in ga ne moremo dobiti. Vprašanje stanovanja za osebje tu- kajšnje postaje postaja iz dneva v dan bolj pereče, tembolj, ker število raste vzporedno z razvojem rudnika, za sta- novanje teh ljudi pa se ničesar ne po- krene. Postaja sama v tem pogledu skupno s sindikalno organizacijo tega vprašanja ne more rešiti, če ji ne bodo priskočili na pomoč višji forumi. Za to kritično stanje, ki vlada v Šoštanju in v Velenju, so odgovorni tudi drugi in ne samo postaja.« Torej je še niz problemov, med ka- terimi je najbolj pereč stanovanjski — kdaj in kako ga rešiti? Težko vpraša- nje, ki ga bo pa le treba rešitL Kaj bo ^ z MLINARJE VIM JANEZOM f Nekdo ga je pred približno štirimi leti pošteno polomU, ko je vztrajal in to tirnasto vztrajal na tem, da se v graščini na Teharjih uredi restavracija in celo bar (na žalost je sedaj ostal le še »Rab«). Nosüec ideje o novem »Mon- te Carlu« o »Zlati jami« in o... je bü. tedaj na nesmiselnost in na nemogoč- nost zamisli pravočasno cpvozorjen, pa je kljub temu šel trmasto naprej in za- bil v preureditev zgradbe ogromna fir- nančna in materialna sredstva. Ustvar- jeni zarodek »Mlinarjev Janez« je po porodu umetno vzdrževan na vse mo- goče in nemogoče načine. Prepeval mu je Francelj, nebogljenca je poskušal na- smejati Ježek, menjavale so se godbe in personal. Skratka mnogi botri in strici so posikušali spraviti kreaturo k življenju, vendar brez uspeha. Tudi nov oče — upravitelj Zdravilišča Dobrne nI mogel rešiti posiljenčka, tako, da je rnoral рк) kratkem času umreti in se- daj že nekaj časa mimo spi, (približno kalcor »Emona« v Ljubljani, ki se je pa po dolgem času le prerodüa). Janez spi, spi, spanje pravičnega, a pred vho- dom sicer še vedno stojii (v stalno spo- tiko) reklamni napis! »Restavracija in bar<. Na nastežaj odprtih mogočnih že- leznih vratih pa visi napis »Nezaposle- nim vstop prepovedan«, vse skupaj v ironični posmeh tistemu, ki je bil v za- misel zaljubljen in ki je bü prepričan, da je odkrü novo Ameriko. »Janezku« se večkrat kolčne — po- štena ga potrese, ko se ga redno in še vedno spominjajo na mnogih sestankih in zborih volivcev. Koliko časa se mu bo še ko Ica lo? Zd^j pa resno besedo. Ce ga je nekdo pred leti polomu (v kolikor naj se tako dejanje ne uvrsti enakovredno m.ed ostale kriminale) potem je sedaj že čas, da se najde za nastalo polomijo pri- merna rešitev. Ce je bü prej v zelo kratkem času sprejet in uresničen brezperspektiven sklep aH se sedaj v tako dolgem času ne najde nihče, ki bi izvedel nekaj pametnega. Morda šola. internat, dom oddiha, stanovanje, kar- koli, seveda pa nikdar več ne nekaj podobnega, kot je büo sedaj. Denarja res ne pobiramo na cesti in ga tudi nihče nima pravico razmetavati. Spravimo že torej »Mlinar j e vega Ja- neza« z dnevnega repertoarja naših se- stankov in ukrenimo nekaj pametnega in koristnega, če ne naj pa ljudje po- vedo še ostrejšo besedo. RED MORA BITI v neki tovarni je eden od delavcev prav po svoje tolmaču delovni red. v svoji glavi je preračunal, da bi büo dobro, če bi bü ob nekem prazniku prost, vendar kako to urediti, če pa je njegov planirani praznik navaden delovni dan. Ni znano, če se je moža- Icar s komer koli o tej svoji zadevi po- svetoval, le to se je pozneje ugotovüo, da je nekega dne sam spremenil de- lovni čas, oziroma bolje rečeno, da ga je podaljšal še za 8 ur in bil prepričan, da je zadeva rešena in da je izvršil svojo državljansko in delovno dolžnost. Pravijo, da o opravljenem nadurnem delu ni nikogar obvestü — da pa ga na njegov praznik ni bilo na delo. O sebi —• svoji »pravici« je torej odloču sam. (Nadaljevanje s 1. sti'ani.) Prav nič se možakar ni zmenü za druge sodelavce, ki bi morda tudi bui radi piosti, pa so le izvršui predpisane ure in delo. On je ostal doma — sam je odloču in seveda tudi sam naipravJl prekršek. Vsak delavec in uslužbenec je član kolektiva in se mora ravnati po pred- pisih, ki veljajo v njegovi organizacij- ski enoti. Samovoljne postopke ne bo nihče dovoljeval in je kar v redu, da mu je uprava; zabeležila neopravičen izostanek. Zaradi reda in discipline bi büo poleg tega še potrebno, da bi ga kolektiv še kaznoval za disciplinski prekršek. Brez reda ne bi büo pravega uspeha — pravüno je torej, če se take samovoljne napake takoj in sproti od- pravijo. PrecS občnimi zbori sindikalnih organizacij pri dvigu življenjske ravni bodo sindikati opravili odločilno vlogo Ko je govoril o življenjski ravni naših delovnih ljudi, je ugotovü, da se je le-ta pri delovnih ljudeh v industrij- skih središčih resnično znižala. Navedel je glavne vzroke, predvsem naše ob- veznosti do inozemstva, sušo in seveda tudi nekatere nepravilnosti, kot so pre- velike možnosti za pretirane zaslužke prekupčevalcev, potnikov itd. V bodoče bodo morali sindikati po- ostriti družbeno kontrolo tudi znotraj podjetij, kjer so zaposleni njihovi člani. Doslej se je prepogosto dogajalo, da so po kolektivih iskali »grešnega kozla« drugje, redkokdaj pa so pregledali last- no podjetje. Sindikalne podružnice se bodo morale boriti proti tendencam dviganja cen v lastaem podjetju, ker je delavski razred poleg tega, da je proizvajalec, hkrati tudi potrošnik. Tovariš Medved je mnenja, da po- boljšanja življenjske ravni ne bomo dosegli zgolj z ustanavljanjem menz in uvajanjem toplih obrokov. Pot k po- boljšanju tega problema bomo morali začeti v osnovi, v večji storilnosti dela, v zmanjšanju proizvodnih stroškov, v čuvanju strojev in surovin, v boljši razmestitvi delovnih mest itd. V Celju bosta sicer ustanovljeni dve taki menzi, vendar za enkrat še ni zagotovitev, da bi take menze lahko obratovale z manj- šimi obveznostmi do družbe. Kolektivi bi kljub temu že sedaj lahko prispevali svoje deleže k ustanavljanju t.akih mens vsaj za tiste delavce, ki imajo razm.eroma nizke plače, ki so samci in imajo zaradi tega še neurejeno osebno življenje. obCni zbori morajo biti dobro pripravljeni, ker le tako bodo lahko koristni V nadaljevanju je tovariš Medved dal nekaj navodil za čim uspešnejšo izvedbo občnih zborov po podružnicah. Poročila, ki jih bodo imeli sindikalni voditelji, morajo biti na vsak način pisana. Vsebujejo naj vse že navedene probleme in uspehe, prüagojene njiho- vim organizacijam. Na noben način ne smejo izpustiti razprave in pogovora o pomembnosti Titovega obiska v Indiji in Burmi. Delavski razred Jugoslavije je lahiko ponosen na uspehe, ki jih do- sega naša država v svetu, zato je nje- gova naloga, da ostro odklanja poskuse nekaterih reakcionarno usmerjenih lju- di, ki z nesramnimi pripombami ome- njajo ta veliki zgodovinski dogodek. Dalje morajo v poročilih navesti vse uspehe njihovih organizacij, posebno zaslužne С1але pa javno pohvaliti. O delu posameznih odbornikov morajo poročati na vsalc način obširno, pa če je bilo njihovo delo dobro ali slabo. Posebno pozornost bodo morali po- svetiti vprašanju ideološke vzgoje. Le- ta je še vedno šibka točka naših or- ganizacij. Marsikje so na vodünüi me- stih ljudje, ki so marljivi, požrtvovalni in predani, njihova politična raven pa je pomanjkljiva, kar se izobrazbe tiče, v gospodarskih problemih pa je ne- vednost še večja. Taki ljudje eicer še žanjejo uspehe, toda ti bi bili lahko veliko večji, če bi imeli več znanja. Sindikalne podružnice bodo morale re- ševanje drobnih problemov prepustiti poverjenikom, ožji odbor podružnic pa sprostiti, da bo lahko posvetil več časa študiju, ki je doslej šel po zlu zaradi reševanja vse mogočih drobnarij. T BODOCIH komunah bo vloga SINDIKALNIH ORGANIZACIJ §e POMEMBNEJŠA V bodočih komunah bodo sindikalne organizacije prevzele dober del tistih dolžncuti, iki jih je doslej opravljal OSS. Vrsta pristojnosti se bo s(?daj osredotočua na sedežih komun. Ce^ po novem torej ne bo več zborov proizva- jalcev, bodo morali delavci skrbeti, da bodo v polni meri soudeleženi v od- borih ljudske oblasti, kar jim kot no- silcem ljudske samouprave tudi pri- pada. Zato je dolžnost odbornikov ljud- ske oblasti, ljudskih poslancev, dele- gatov socialnega zavarovanja in drugih ustiJiov, ki so prišle pod samoupravo, da na občnih zborih sindikalnih po- družnic sodelujejo z živahno razpravo. Posebno pa je uspešno sodelovanje dolžnost vseh članov Zveze komunistov. Na občnih zborih bodo morali go- voriti o predvideni spremembi plačne- ga sistema, ki ga je na podlagi urad- nega lista izdelal Okrajni Ijudslîi odbor v sodelovanju z OSS. Tovariš Medved je mnenja, da predlog OLO popolnoma ustreza namenu zboljšanja plačilnega sistema, s tem v zvezi pa tudi pobolj- šanja proizvodnje in osebnega standar- da delovnih ljudi. Nadalje je še pri- pomnil, da je razprava o tem še toliko bolj važna, ker bodo verjetno sindikalni sveti bodoče tarifne pravilnike tudi potrjevali. Glede tarifnih pravilnikov je omenil, da so bui doslej ponekod »stroga tajnost«. To je narobe in treba bo misliti celo na izdajanje tarifnih pravilnikov v žepni izdaji, da ga bo lahko imel vsak delavec in sam. kon- troliral svoj zaslužek, občni zbori morajo BITI zaključeni do 5. februarja Oki-ajni sindikalni svet je na osmeni plenarnem zasedanju sklenil, da morajo biti občni zbori po sindikalnih podriiž- nicah zaključeni do 5. februarja letos. To je veliko in obsežno delo, če raču- namo, da je v celjskem in bivšem šo- štanjskem okraju okoli 250 sindikalnih podružnic z nad 35.000 člani. Mestni odbori, krajevni in okrajni odbori posameznih strok naj bi občne zbore zaključui do 15. februarja. V celjskem okraju je sedaj šest kra- jevnih sindikalnih svetov. S predvide- nimi keçiunami bosta ustanovljena še dva, in sicer v Vojniku in Šentjurju. Krajevni sindikalni sveti morajo po sklepu OSS zaključiti občne zbore do 20. februarja. Ko bodo vsi ti občni zbori končani, bo na podlagi dobljenih podatkov in izkušenj v prvi polovici marca občni tbor Okrajnega sindikalnega sveta. Smtačanje je koristen, in zdvci^r šport CELJSKI TEDNIK, 14. januarja 1056 Ster. 2 — Btran 3 Ne smete prej umreti, dohlep ne vidite Logspslie doline Takrat mi je bilo 15 let in Ша sem študentka. Profesor risanja — danes že pokojni J. Gvajc — se je držal pri moji šolski klopi in kritično opazoval mojo pokrajinsko risbo, ki smo jo po prosti fantaziji morali napraviti za končno šolsko oceno. Frav v tisti pomladi sem prvič videla Logarsko dolino in njena di/vja lepota se mi je vtisnila globoko v spomin. Tako sem hotela vsaj majhen odsev tega doživetja z neveščo risarsko roko položiti na papir. Nekoliko se mi je menda to posrečilo, kajti profesor je takoj spoznal »konture<í in dejal: »Da, to je naša prelepa Logarska doUna. Dušo ima in barvo, le oblika je nekoli- ko nerodna«. Bila sem ponosna na to oceno in pozneje sem skušala še več- krat ujeti na papir tisto veličastno ti- šino, tiste temne, vijoličaste sence, кл ob rahlem mraku ovijejo vso Logarsko. Zal, nisem imela izrazitega slikarskega talenta in so vsi poizkusi bili bolj slu- teni, občuteni kot pa podani. In še se spominjam, da je takrat slikar Gvajc dejal mladim študentkam, ki še niso videle Logarske doline: »To je zame Tiajlepši košček sveta in zdi se mi, da človek ne bi smel umreti prej, dokler ne vidi Logarske doVine ...« Od te dobe dalja sem vsako leto obi- skala Logarsko dolino, razen v letih okupacije, ko sera tri leta živela v pre- gnanstvu. Tudi letošnje i)oletje me јг hrepenenje potegnilo goñ. Napotila sem se s kolesom v družbi dveh prijateljev iz Radmirja proti Solčavi. V Solčavi s^mo pustili kolesa in jo peš mahnili proti Logarski. (To napravim vedno, ker hočem ta košček poti, 7 km., »počasi prebaviti« in me vsaka bräina prevoz- nega sredstva moti. Logarsko je namreč treba gledati in tipati počasi, levo in desno, ker vedno znova odkriješ kake skrite lepote.) Na pešpoti smo dohiteli prijetno družbo — upokojenega učitelja, ki je nekoč dolga leta učiteljeval v Solčavi in ostal Logarskil zvest tiuli v letih pokoja. O, koliko je vedel zgovorni Branko povedati o teh solčavskih sa- morastnikih, predvsem pa o originalih Logarjeve družine. Očeta Klementa Lo- garja-Robnilca je še osebno dobro po- znal, dobro pa se je spominjal tudi deda, odnosrio pradeda današnjih Lo- garjevih potomcev, očetu Jurija Lo- garja. In o tem je vedel povedati mno- go zanimivega. Stara Logarjeva družirui je bila daleč naokrog znana kot ena najbogatejših, obenem pa najgostoljubnejših družin. Redki turisti, ki so takrat zašDi v ta divje lepi svet, so pri Logarju našli prijetno zavetišče m gostoljubna hiša jih je brez-plačno gostila tedne in tedne. Deriarja gospodar res ni potreboval in se je grobo obregnil ob ponujene be- liče mestnih škr^ev. »Jaz trgujem samo z lesorm,, ne pa s »košto* in posteljo«, je navadno pripomnil, ko so turisti ho- teli plačati ceho. Zgodba o aretacij očeta Logarja v Celju pred mnogimi leti, se je pripo- vedovala od ust do ust. Sopotnik. Branko nam jo je kot avtentično znova osvetlil. Takrat je Jurij Logar-Robnik poto- val po opravkih v Celje. Kljub svojemu bogastvu je hodil vedno oblečen v ra- ševino in je dajal prej videz potepuha, kot pa bogatega lastnika Logarske do- line. Zato ga tudi v Celju, v bivši nemškutarskii kavarni pri sedanjem Putniku, kamor se je zatekel, niso pre- več obrajtali. Natakar se ni prav nič potrudil, da bi mu prinesel naročeno kavo in žemljo, misleč, da moi Qotovo ni petičen. Po dolgem čakanju in pri- tožbi na plačilnega, so mu le postregli in mož je plačal svoj dolg s — tisoč goldinarskim bankovcem. Natakar je onemel, tekel z bogastvom k plačilne- mu, poklicali so lastnika kavarne. Nern- škutarji so tiščali glave skupaj in skle- pali, da sta možak in tisočak nad vse sumljiva in je zato treba alarmirati policijo. Oče Logar se je čudil, da mu toliko časa ne vrnejo denarja, toda ni se utegnil predolgo čuditi, kajti vrata so se odprla in k Logarju je pristopil mož postave in ga povo^bil s seboj. »Kaj pa hočete od viene? Počakajte Tnalo, dc mi natakar vrne denar«, se je bra- nil. In policaj je vztrajal in dejal, da mu bodo denar že drugje vrnili — in ga. odpeljal na policijo. Tam so ga za- sliševali in Logarju se je končno zjas- nilo, zakaj pravzaprav gre. »A, zaiwljo tistega tisočaka me nadlegujete! Takih imam pa še več«, je dejal in smehljaje izvlekel iz žepa debelo »harmoniko«, jo raztegnil pred policaji, da so se pokazali kupi tisočakov. Policaji so še bolj zbu- lili oči, zijali v tisočake in spet zijali v čudno zunanjost tega. čudnega patrona. Sami si niso vedeli več poma- gati, pa so poklicali na pomoč pogla- varja, Policaj je okrajnemu glavarju že med vrati hitel pripovedovati, da imajo v pHporu поЛ vse sumljivega milijonarja, ki je poln tisočakov in go- tovo kak razbojnika Glavar si je hotel pobliže ogledati pripoinika. Ko je sto. pil v sobo, se je na ves glas zasmejal in prisrčno pozdravil očeta Logarja. Smeje se je obrnil tudi k policistom in jim predstavil »razbojnika«: »To je vendar oča Logarske doline — spustite ga takoj, sicer zna vprašati, koliko sta- ne celo Celje ..,« Ko so leta 1890 zamenjavali denar, je Jurij Logar peljal svoje bogastvo s parom volov v Železno Kaplo na za- menjavo. Bili so težki zaboji kovanih bankovcev v srebru, pa tudi papirja ni manjkalo. V Železni Kapli mu niso mogli zamenjati vsega denarja, pa ga je drugič peljal v Crno. Tudi tukaj mu še niso mogli zamenjati vsega bogastva in je nato še tretjič peljal ostanek v Gornji grad. V ilustracijo takratnega pikolovstva staro-avstrijskega uradništva, nam je sopotnik Branko povedal še to-le zgod- bo: Jurij Logar je šel nekega dne v Gornji grad pl^ičati davek, »štibro«. Davkar mu je od plačanega zneska vrnil 2 krajcarja. Oče Logar pa je ta drobiž odrinil uradniku, ker se mu za 2 kraj- carja pač ni ljubilo odpenjati mošnjič- ka. Vestni uradnik pa ni vedel kaj početi s tem denarjem in je poslal uradno pismo z natančnimi podatki v Celje, češ, kmet Logar je plačal tu da- vek in ostanka — dveh krajcarjev — ni maral sprejeti. Uradni spis je iz Celja vandral v Graz, od tu nazaj v Gornji grad s pripombo, naj Logarja zaslišijo, zakaj je na davkariji pustil tista 2 krajcarja. Logar je povedal, da je to malenkost pač pustil uradniku, ker mu ni bilo mar dveh krajcarjev. Spet je uradno pismo o tem. zaslišanju romalo v Celje in Graz — in zdaj se je odgovor glasil: »Zaslišite Logarja, če morda s tem ni hotel podkupiti dav- karja«. Logarja so spet klicali na za- slišanje, pa mu je bilo tega že dovolj in se je poslovil z »Pišite me v ...« Za- radi tega, pozdrava in zaradi »poskup- ljenja uradne osebe« je Logar moral plačati kazni 2 goldinarja. Ker mu je pa davkarija takšno za- godla, .je pa tudi Logar znal pokazati dlakocepcem^ svoje m^ihe. Logarjeva hi- ša je bila prvotno zidana v dve r.ad- strop ji. Drugega nadstropja ni potre- boval, niti ni bilo povsem izgotovljeno, zato je okna zabil z deskaini. Ker pa so mu na davkariji povedali, da mora plačati davek tudi od drugega nad- stropja svoje hiše, se je vrnil besen do- mov in takoj naročil delavcem, da so vso drugo nadstropje hiše »režirali«. Take in podobne nam je med potjo povedal tovariš Branko — in že smo bili v Logo.rski dolirá. Zadržali smo se prvo pri Logarjevih dekletih, ki imajo tukaj svoj hotel, popoldne pa obiskali tudi Planinski dom, kjer je letovalo okrog 60 letovišcarjev. Spet sem uživala lepote svetovno zna- ne 'in opevane Logarske doline, zraven pa še dolgo razmAšljala o originalnem, Juriju Logarju, ki nam ga je sopotnik Branko iako živo in zanimivo orisal. V. S. ZA 10-LETNICO NARODNE OSVO- BODITVE: KNJIGE PREŠERNOVE DRUZBE V VSAKO HiSO! »AUREA« PROIZVODNJA BIŽUTERIIE CELJE I STANETOVA ULICA 22 a TE LEFON 23-47 | je izdelala prve serije bižuterijskih izdelkov: Ovratnice, zapestnice, broške Igle za damske klobuke Obročke za ovratne rute itd. Tovarna se priporoča za cenjerua naročila n-a veliko. (Naročita na drobno ne ^rejamamo.) NaTx>čila sj^rejenia komercialni oddešlek! Kvaliteta rmñih izdelkov ee meri st veerrj in-^seiT.skimi bižuterijskimi proizvodi, medtem ko »o cene veliko do:?topnejše! V sezoni zimskih plesov in zabav naj v vašem trgovskem lokalu ne manjka odličnega nakita „AUREA" Franc Lubej Kakor sem že na par inestih omenil, se danska državna, pa tudi zadružna posestva morajo baviti s selekcijo v nekaterih panogah. Zato smo skoraj v:;epovHod zasledili vzorno svinjerejo na teh obratUx. Tu se proizvaja plemenski ma.terial. Poleg tega imajo organizacijo privat- nih rejcev elitne svinje. Takih je 250 v vsej Danski. Zaradi lažjega obravna- vanja različnih vprašanj so povezani v 6 podračnih z^druženj. Vsak rejec elitne plemenske svinje je dolžan dati od vsake svinje po 4 mladiče (ko so stari 8 tednov tehtajo približno po 20 kg) v postajo za proučevanje svinj, kjer se na podlagi proučevanja teh mladičev ugotavlja plemenska vrednost njegovih starišev. Na Danskem imajo tri take postaje. Tu se proučuje na vsa- kem, mladiču koriščenje oz. potrošnja hrane z ozirom na prirastek, dolžino in obliko svinje itd. Ko ima mkidič 90 kg ga zakoljejo, s kemično analizo ugoto- vijo še kvaliteto mesa in masti i7i nato je ugotovitev pri kraju. Ce so vsi 4 mladiči od ene matere dali dobre re- z^dtate, potem se forsirajo starši гл pleme. Za težo bacona od 20 do 90 kg navadno potrebujejo 4 mesece. V tem času svinja po njihovih računih pojé 173 kg ječmena in 250 kg posnetega mleka, poleg zelene krme (trave ali lu- cerne) oziroma silaže. K dnevnem obro- ku dajo še na eno svinjo 1 gram ribje- ga olja. Državna in zadružna posestva ter 250 privatnih rejcev elitne svinje predstav- lja tržno proizvodnjo plemenskih svinj na Danskem. POMEMBEN VIR DOHODKOV JË KO- KOSJEREJA Ze kolobarska razvrstitev v Dnnski отососл intenztPTUxt « ü^iwreitki Kmetijstvo in zadružništvo na Danskem proizvodnji. Medtem ko pri nas v živi- noreji v glavnem mislimo na govedo- rejo in glavni del razprave v zadrugah usm,erjamo v to smer, pa v Danski po- Sivečajo enako pozornost perutninarstvu. Dohodki od živinoreje se pri kmetu do 8 ha zemlje delijo tako, da ustvarja eno tretjino govedoreja, eno tretjino prašičereja in eno tretjino perutninar- 5fuo. Zato sta važni postavki izvoza kmetijskih proizvodov: perutnina in jajca. Perutnina je kmetijska panoga, ki ne zahteva dosti investicij, pač pa vložene investicije razmeroma najhitre- je vrača. Presenetljivo je, da znaša izvoz jajc (izvzemši hmelj) največ in predstavlja najmočnejšo postavko v slovenskem izvozu kmetijskih proiz- tiodov. Dejstvo je sicer, da je naša ar- padlo 467 kg ali 7.947 komadov jajc samo za izvoz. Ce bi računali v našem denarju vrednost jajca 10 din, je potem dohodek danskega kmeta, če računamo vrednost samo izvoženih jajc, povprečno na gospodarstvo 79.470 din. Ce pa upo- števamo, da redii danski kmet povpreč- no 121 kokoši in da je povprečna nes- nost kokoši v Danski 161 komadov na leto, potem je povprečna kmetova letna proizvodnja 19.481 koinadov jajc. V našem primeru bi ob takem številčnem stanju in ob taki nesnosti, če računamo jajce po 10 din, bil letni dohodek kmeta samo od jajc 194.810 din. Po pravici povedano, je na nas na- pravila Danska organizacija v perutni- narstvu največji vtis. To je res ogrom- na proizvodnja. Potrošnja jajc pri njih Krava vzhodno-frizij- s»ke pasme. Lansko- letna mlečnost: 10.625 kg mleka, 4,31% toLščobe ali ali 503 kg masla. žava izvoz tega artikla forsirala tudi z ugodnim izvoznim faktorjem. Danski kmet redi povprečno 121 ko- koši. V letu 1953 je znašal izvoz jajc iz Dünske 95,791.000 kg ali 1 milijardo 62S milijonov komadov. Ce računamo, da ima Danska 205.000 kmetov, potem je kmii povprečno na enega kmeta od- je zelo velika. V glavnem redijo kokoš Leghorn (bela in rjava italijanka) pasme. Do neke mere je zastoiiana tudi kokoš bele Wyandotten pasme in gra- liarica Pltimoth Ročko. Upravičeno bi lahko trdili, da naša štajerska kokoš prekaša spredaj navedene pasme. Je boljša v izkoriščanju hrane (ker je v gla.vnem na prostem), je težja izakor Leghorn, ima boljše meso in težja jajca. Podatki perutninarske selekcijske po- sLaje v Ločah to nazmno kažejo. V pe- rutninarstvu bi torej lahko hitro do- segli velike uspehe. Zakaj jih danes ni- mamo? Zato je več vzrokov. Ne bora se spuščal v ta problem iz strogo stro- kovnega stališča. Navedel bi, po rriojem, dva najvažnejša vzroka. Prvi je, neza- dostno poznavanje rentabilitete perut- ninarstva iz čisto gospodarskega sta- lišča, drugi pa, velika pasemska mešani- ca, nedovoljna pozornost za gojitev čistopasemske štajerke in pa nedovolj- na in nestrokovna vzgoja, ali bolje re- čeno prehrana kokoši. Danska kmetje posvečajo največjo po- zornost pravilni vzgoji in strokovnemu delu kokošjereji. Inž. Ločniškar, ki vodi selkcijsko îjostajo za pcrutninarstvo v Ločah, mi je zadnjič povedal tale pri- mer. ZgodMo se je nekega dne, da v enem kokošnjaku kokoši niso dobile vode. Posledica tega je bila, da je nes- nost v tem kokošnjaku padla pri ko- koši povprečno skoro za 30 komadov jajc v letu. Danci v glavnem kokoH nimajo na prostem. V kokošnjakih se kokoši za- držujejo skoraj ves dan, le tu in tam jih izpuste v ograjeno dvorišče. Toda oni pravijo, da je škoda, če bi jim ko- koši itničeuale ostalo rodovitno zemljo. Kokošnjaki so urejeni z neonsko raz- svetljavo tako, da ima kokoš pozimi in poleti 7}edno 13 ur svetlobe in 11 ur icme. To ri:gulirajo s svetlobo žarnic, oziroma z zatiivpjnitvijo oken. S tem omogočajo skoraj vedno, pozimi in po- leti, približno enakomerna nesnost. Ko- koši dobijo zjutraj ob 6. uri in zvečer ob 6. un po 2 dkg žita, in sicer meša- nico — tretjino pšenice, tretjino ječme- ?ic, tretjino ovsa. Cez dan pa imajo na razpolago poljubno količino močne kr- me, ki i^sebuje 17% čistega proteina. Prav tako prejeinajo redno svežo vodo in dnevno na kokoš pol grama ribjegm olja v zrncih. Tako velika proizvodnja jajc oziroma perutnine zahteva dobro organizacijo odkupa, transporta in pakiranja. To na- logo vrše v glavnem tri velike zadruž- ne organizacije. Prva je danska zveza zadrug za od.kup in eksport jajc. To je ogromno podjetje s 17 filialami za pa- kiranje jajc. Naslednja organizacija za odkup jajc so potrošniške zadruge in njihova zveza. Tretja je velika za- druga za odkup in predelavo perutni- ne. Te organizacije imajo številčen transportni park in celo lastno preko- oceansko trgovsko ladjevje. To bi bile nekatere značilnosti iz na- šega potovanja po Danski. Potovanje je bilo za nas zelo koristno, posebno če računarao, da je posestna struktura v Danski tu in tam slična naši. Pri- dobili smo ogromno izkušenj za naŠ9 delo in upam, da nam bodo lahko 9 prihodnosti zelo koristile. POPRAVEK: V prvi številki se je vrinile v tabeli napaka, ki jo sedaj poprav- ljamo. Naj nam avtor in čitatelji oprostijo. Mlečno kontrolno Število kcn- Porprečje Odirtatek kg Napačno leto trolirarah кгат т kg mleika -kdAčobe masti v 1. šl Nizozemska 1. 7. 1951 — 30. 6. 1952 447.0И 4t20 3.« 148,7 1487 1. 7. 1952 — 30. 6. 1951 417Д7в 4lM« 3,» 149,2 1492 Danska 1. 10. 1951 ~ 30. 9. 1952 til.fie 3t«4 4»» 162,8 1623 1. 10. 1952 — 30. 9. 19M Ht.ft? JÌ7Ì 4Д1 1в7,4 H74 Stev. 2 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 14. januarja 1855 V Celftt ie bil ustanovljen stenograishi klub stenografija je znanost — stenografiran je pa umetnost Ni še dolgo od tega, ko je bil v prostorih Ekonomske srednje šole usta- novni občni zbor Stenograiskega kluba. Polno zasedena učilnica je pričala, da 66 je zanimanje za stenografijo v Celju v zadnji dobi dvignilo. Poleg par za- stopnikov dljaátva je prisostvovalo na občnem zboru tudi lepo število steno- graflnj iz prakse. Predsednik iniciativnega odbora, tov. prof. Dušan Beg je imel dvoje preda- vanj. V uvodnem predavanju je zajel bistvo in pomen stenogiafije ter ix)- udaril, da je pomen stenografije v mo- demi dobi narasel. Stenografija je postala v zvezi s pisalnim strojem, te- lefonom in radiom važno sredstvo de- lovne metode v gospodarskem in poli- tičnem življenju. Danes ne potrebujejo stenografov samo trgovska in industrij- ska podjetja, odvetniške pisarne, mar- več tudi ljudska skupščina, občinske, okrajne, zadružne in različne društvene pisarne. Stenografija je nujno potreb- na študentom na univerzah, zaradi po- manjkanja učnih knjig pa pogosto tudi že dijakom-viaješolcem. Tudi novinar- ska služba je nujno povezana s steno- grafijo. Hvalevredna je pobuda tukajšnje Ljudske univerze, da je uvedla tudi stenografske tečaje. To njeno delo bo preálo av4omatično na Stenografski klub, kakor je že prešlo po vseh dru- gih večjih mestnih središčih. Namen našega kluba bo predvsem gojiti in širiti slovensko stenografijo in zasto- .pati interese poklicnih stenografov. Delegatka stenograiskega društva iz Ljubljane, prof. Petra Dobrila je ugo- tovila, da je Celje pravzaprav zibelka slovenske stenografije, kakor je pred- sednik iniciativnega odbora podal kra- tek zgodovinski pregled o razvoju ste- nogi-afije v celjskan območju. Ravno Celje in njegovo bližnje in širše ob- močje je igralo važno, da celo odlo- čilno vlogo v razvoju slovenske steno- grafije. Prvo slovensko stenografijo je sesta- vil leta 1865 slovenjegraški nadučitelj Fraaic Haüaeir. Matica Slovenska je pri- znala Hafnerjevemu prenosu sicer mno- go vrUn, vendar ga je zaradi premale praktičnosti odklonila kot založnica. Hafnerja imenujemo lahko upravičeno začetnika slovenske stenografije, ki se je razvijala od tedaj naprej nenehno in plodno po Gabelsbergerjevem siste- mu in dosegla po tem sistemu svoj višek v Novakovi stenografiji, ki je dobi-o premišljena, praktično preizku- šena in strogo znanstvena. Stenograf tedanjega dunajskega državnega zbora, Ivan Tanšek, je sestavil svoj lastni pre- nos Gabelsbergerjeve stenografije v slovenščino. Njegov prenos so rabui tudd v Hrvatskem saboru. Zal pa ni bil ta pi-enos nikjer objavljen in se je zgubil, tsko da ne vemo, kakšna je bila ta stenografija. Popokboana samo- stojen in originalen slovenski sistem pa je izdal Anton Zupan iz Vranskega, ki je bil priobčen leta 1891 v »Steno- grafu«. Čeprav je veljal v tedanji dobi za stenografskega veščaka tn učenjaka, se njegov stenografski sistem ni raz- širil, ker je bil p>oln znanstveno-steno- grafičnih navlak, ni bil pa praktično ui>oraben. V naše območje seže po roj- sitvu in šolanju ter po stenografskem organizatoričnem delu prof. Anton Be- zeaišek. V razvojni črti slovenske ste- nografije iz pretekle dobe je Bezenšek poleg Novaka gotovo najmočnejši slo- venski stenograf. Monografijo o Anto- nu Bezenšeku je spisal 1. 1934 Alojzij Bolhar. Prof. Anton Bezenšek je bil rojen leta 1854 v Bukovju pri Franko- lovem, 14 km od Celja. Umrl je leta 1915 v Sofiji v Bolgariji, kjer je tudi po- kopan. Ima velike zasluge za slovensko, hrvaitsko in bolgarsko stenografijo. Štu- diral je na celjski gimnaziji, kjer sta ga navdušila za stenografijo zlasti prof. dr. Lándner in Knišič. Bezenškova ste- nografija je izšla leta 1893. Po njenem izidu so se ustanavljali stenografski venčki na slovenskih srednješolskih za- vodih. Profesor Bezenšek je organiziral prvi stenografski shod v Žalcu 1. 1899 in drugega v Šentjurju ob južni žel. i. 1901, kjer se je ustanovilo tudi prvo Slovensko stenografsko društvo. Prof. Bezenšek je bü zelo razgledan steno- graf, vendar njegovo delo ni strogo znanstveno in je vse premalo poglob- ljeno v duhn slovenščine, zato se ni moglo obdržati. V novejši dobi se je bavil s stenografijo še v Avstriji ger- manist prof. Jedličlca, v bivši Jugosla- viji pokojni gimn. direktor Jeršmavic, potem pa Alojzij Balhar, ki je steno- grafiral tudi pri sodnih razpravah. Na trgovski šoli je deloval usßgsno zlasti pok. učitelj Maiksio Wudler. Predsednik je predlagal, naj bi v okviru kluba delovale tri sekcije: te- oretsko-znanstvena, kadrovska in stro- jepisna. Določena je bila tudi vpisnina in članarina. Uspeli občni zbor je na- vdtišil stenografe za delo in za ono upoštevanje stenografije, ki ga zasluži. Društvo inženirjev in tehnikov v Celju pomaga podeželju Društvo inženirjev in tehnikov v Celju ima več sekcij. Med njimi je prav močna kmetijska sekcija. Ta sekcija ni- kakor ne rešuje samo stanovska vpra- šanja svojega članstva in dviga njihovo strokovnost, temveč se razen tega udej- stvuje tudi v ja^/nem življenju in po- maga širiti kulturo na vasi. Zimska sezona je čas. ko so člani sekcije kmetijcev največ zaposleni z delom na tem področju. To je sezona, ko si kmetje lahko utrgajo čas. da pri- dejo ob večernih ali nedeljskih urah na kmetijska predavanja. Zato lahko vi- dimo vsako nedeljsko jutro avtomobile Okrajne zadružne zveze, kako s člani DIT hitijo v različne vasi našega okra- ja, kjer prirejajo predavanja o naj- važnejših problemih poljedelstva, sad- jarstva, vinogradništva, zaščite rastlin in živinoreje. Največji del svojega prostega časa pa gotovo porabi vsak kmetijski strokov- njak na kmetijsko-gospodarskih šolah. Svet za prosveto pri OLO Celje je letos že tretjo zimo organiziral šole za našo kmečko mladino. Mladina v teh na- daljevalnih šolah pridobiva osnovno znanje o sodobnem kmetijstvu. Razum- ljivo je, da so za predavatelje na teh šolah poklicani prav člani kmetijske sekcije DIT. Ta sekcija šteje 56 kmetijskih inže- nirjev in tehnikoy in niti enega ni med njimi, ki ne bi sodeloval kot predava- telj na kmetijsko-gospodarskih šolahi. Letos imamo v okraju 13 dvorazrednih in U enorazrednih nadaljevalnih šol. Vsak naš član bo izvršil povprečno 57 ur predavanj in razen tega sodeloval še pri nedeljsikih in večernih predavanjih za kmete. Takšno delo terja precejšen napor. Pri tem delu jim pomagata OZZ tn OLO z brezplačnimi prevozi v kraje, ki nimajo dobrih prometnih zvez. Ta akcija ni edina, ki jo izvaja kme- tijska sekcija DIT. Sekcija je sodelo- vala pri izdelavi 10-letnega načrta za pospeševanje kmetijstva, ob poplavi v Celju je organizirala pomoč s strokov- nimi nasveti poplavljenim kmetom in zbirala semenski material. Na nedav- nem beloki-anjskem tednu, kjer so nu- dili strokovno pomoč zaostalemu belo- Tudi v Dramljah je zasvetila električna luí že dolgo so si Drameljčani želeli električne razsvetljave v svoji vasi Ta- ko je že takoj po osvoboditvi posvetil temu vprašanju vso i>ozomost domači učitelj Povh, ki je že zbiral interesente in gradivo za elektrifikacijo. Zal je bü imenovani tovariš premeščen v drug kraj in so z njegovim odhodom prene- hale tudi vse predpriprave za elektri- fikacijo. V lanskem letu pa so se prebivalci Dramelj znova lotili te naloge in izbraU nov odbor, ki je takoj začel z delom. Uspehi niso izostali in 23. decembra preteklega leta je v Dramljah že zasve- tila električna luč. Zal pa zaradi xx>- manjkanja električne žice niso mogli napeljati elektrike v vse hiše in so te sreče bUi deležni le prebivalci v bližini transformatorja. Upamo pa, da se bo tudi ostalim Dramelj čanom želja po električni luči kmalu izpolnila. K, V. Zakaj moralni in drugi prestopili mladine? Neredko lahko beremo v časopisih o kaznovanih mladoletnikih. Kradli so, udaj ali so se prostituciji. Vselej so ob le-teh ugotovili, da so enostranske ali obojestranske sirote ali pa — da jih starši niso razumeli, niso se jim znali približati. Naj opozorim na ta moment tudi pri Tiemeyerjevi' igri »Mladost pred sodiščem«. Grenak očitek staršem, ki šele pred sodiščem spoznajo svojo globoko zmoto. Popolnoma napačno bi bilo, če bi poskušali trditi: mladina je danes slabša! Prav zato je. nujno, da objektivno analiziramo prestopke in končno le spoznamo, da je doraščajoči otrok produkt okolja, ki ga vzgaja po- zitivno air pa negativno. Mnogokrat slišimo starše, kako to- žijo: »Dolgo sva bila najinemu otroku kos, toda sedaj mu nisva več. Nič ne kranjskemu kmetijstvu, so sodelovali trije naši člani. Na sestanldh sekcije vedno obravna- vajo pereče probleme kmetijstva v okraju. Na ta način želijo doseči pri- memo rešitev s pomočjo izkušenj vseh članov in obenem enotno gledanje vseh strokovnjakov na posamezna vpraša- nja. Inž, V. S. pomaga, je predi'zen. se upira itd.« Na žalost še tudi danes v marsikateri dru- žini ne diši po moderni — socialistični vzgoji. Otroka še lahko krotijo s šioo in drugimi poniževalnimi metodami tja do prve pubertetne dobe. To je nekako do dvanajstega leta starosti, a je zelo različno. Gotovo je, da prva faza puber- tete nastopi prej pri deklicah. Iskanje skritih kotičkov, sanjarjenje, nepreneh- no branje ljubezenskih in pustolovskih romanov, upornost, čut manjvrednosti, odumost in še drugo so znaki, ob ka- terih lahko sklepamo, da je otrok zašel v puberteto. Vsi znaki' (če hočete, no- tranji) so v tesnem skladju z otrokovim fiziološkim razvojem: povečano delo- vanje spolnih žlez, ki vpliva na formi- ranje prsi pri deklicah, krepitev bokov, pri dečkih na rast brade. Skratka — m.ladina v tej dobi je v najbujnejšem razvoju — v času, ko so življenjski sokovi na vrhimcu! V mnogih družinah še vedno prevla- duje mnenje, češ, ko bo otrok postal mož oziroma žena. bo spoznal smisel samega sebe in življenja. — Takim staršem se niti od daleč ni sanjalo, v kakšni kritični fazi življenja so pustili otroka. Toda ne samo to! Z otrokom so pretrgali tisto intimno, duhovno vez, ki v dobri družini ne sme biti nikdar pre- trgana. Pubertetnik še nadalje živi in se mimo staršev po svoje izživlja. — Mlada dekleta starejši izprijeno zava- jajo, da so lahko doživljenjsko ne- srečna. Mladi fantje se izživljajo v anonijl; njih življenjske sue so do Čaea, ko bi jih kot možje potrebovali, uni- čene. Pustolovstvo mladih fantov, po- snemalcev, ki so junaki v Karel Мауе- vih romanih, rase v nedogled in lahko postane pravi avanturizem. Vse to mimo staršev. Ce pa oni to le vedo, potem zapoje staro pesem šiba ali pa grde. krute besede. Kako napačno! Nočem trditi, da starši ne smejo biti dosledni in zahtevni. O. da! Življenjsko važen moment pa je tisti, ko se starši približajo pubertetnikovi notranjosti in njegov »svet v ekstazi« odkrijejo in razložijo.. Kako — to je res delikatno vprašanje — toda v čim naravnejši ob- liki. Poznam mlado, dvajsetletno dekle. Hodi na zabave, rada tdeše — toda vsi jo poznajo kot pošteno dekle. Zakaj? Njena mati je prava mati. Ni dogodiMu ni je fantovske m.reže. za kar ne bi ve- dela tudi ona. Pomaga ji, svetuje — in s tem jo odvrača od zla. Kjei-koli bodo starši znali zadržati naj- tesnejšo vez z otroki, bodo lahko mno- gokrat otroku zabranili krivo pot. Toda ne samo starši, tudi vsi ostali, ki vzga- jajo našo mladino. Naša mladina ni pokvarjena, pokvari jo le nezdrav za- držan odnos, ki bi ga lahko sholastično imenovali »gola distanca«. Kolikokrat starši le suho tikažejo. Brezpogojna ubogljivost, sicer ...! Ko- likokrat vzgojitelji ob prestopku otroka grobo obsodijo, ne poskušajo pa po- iskati vzrokov in se otroku tako pri- bližati. Zdi se mi, da je tako postopanje ne- človeško, podobno onemu v srednje- veških inkvizicijah. Kje je socialistični humanizem, za katerega se moramo boriti? Prepričan sem. da bo v medsebojni odkritosti, toplem družinskem V25dušju, v pravočasnem odkrivanju naravnüi zakonitosti (tudi seksualno vprašanje) ter zahtevnosti in strogosti, ki je pa vendar otroku, tudi doraščajočemu. ta- ko blizu, mladina vzgojena v duhu so- cialističnega humanizma — prestopki pa bodo na tak način naglo upadali. V. S. Kmetijsko šolstvo v šoštanjskem okraju V šoštanjskem okraju deluje v tem šolskem letu vsega sedem Imietijskih šol. Dve od teh sta pričeli s poukom šele pred kratkim. Človek bi skoraj rekel, da jih je za naše območje pre- malo, vendar če pomislimo, da je obisk prostovoljen, moramo biti s sedanjim stanjem kar zadovoljni Res pa je tudi, da bi želeli te šole še v drugih krajih okraja, vendar so težave v tem, ker ni na razpolago dovoljnega števila uči- teljstva, ki bi imelo za tO' potrebno pe- dagoško in metodično izobrazbo. Na šolah poučujejo splošne in stro- kovne predm.ete. Splošne predmete pre- davajo učitelji sami, medtem ko stro- kovne največ strjoko-vno sposobni iln razgledani kmetje, ki so končali sred- nje kmetijske šole. Nujno pa je želeti, da bi bil na vseh šolah tudi praktičen pKjuk, zato bodo na nekaterih šolah tudi čez leto vsaj enkrat tedensko izvajali pod strokovnim vodstvom praktične vaje. 2^enkrat velja kot najboljša šola ona na Gorici ob Dreti, katero vodi tova- rišica Habjaničeva. Ta šola je številč- no najmočnejša, pa tudi obisk je nad vse zadovoljiv. Skoda le, da na sosed- nji Rečici ta ne uspeva tako, kot bi lahko, saj je vendar znano, da je bua ta svoj čas ena najboljših daleč na- okoli. OBRTNIŠKI PLES bo v soboto, 22. januarja 1955 v Narodnem domu v Celju. Rezei-vacija prostorov od torka, 18. januarja 1955 do 21. ja- nuarja 1955 v pisarni Okrajne obrtne zbornice od 8.—12. ure. Kotiček za naše žene Drage žene in dekleta! V našem časopisu ste gotovo pogrešale mesta, kjer bi se žene med seboj pogovarjale o vzgojnih in gospodinjskih vprašanjih in kjer bi si TUJ ta vprašanja medsebojno dajale praktične nasvete. Zato se je naše uredništvo odločilo, da bo tudi ženam posvetilo stalrvi kotiček, kjer boste zvedele marsikaj praktičnega in koristnega. Ker pa bi za to žensko ru- briko sčasoma gotovo zmanjkalo zanimnvega gradiva, se obračamo že zdaj na vas s prošnjo, da boste včasih tudi ve priskočile na pomoč z dobrimi in preizkušenimi kuhinjskimi recepti in praktičnimi nusvefi. Posebej pa se naše ureun,lštvo obrača še na vas, kmečke žene in dekleta, da nam od časa do časa pismeno javite, kaj bi vas najbolj zanimalo in ó. čem naj bi v tem ženskem kotičku še razpravljali. S to številko smo torej odprli novo žensko rubriko in smo vam po lastni uvidevnosti postregli z gradivom, ki hi vas utegnilo zanimati. V bodoče pa upamo, da bomo z združenimi močmi napravili ta kotiček za vse dovolj zanimiv. Žreb Je doloeil KESITEV mladinske nagradne uganke »celje z okolico V ugankah« Za mladinsko uganko, iki jo je ured- ništvo našega lista objavilo v novoletni številki, smo риејеИ mnogo pravilnih in nepravilnih rešitev. Med nepravilno rešenimi ugankami so mladi ugankarji po večini pogrešili pri 1. in 9. točki (Savinja, Mlinarjev Janez). Zreb je do- ločil prvih 5 nagrad tistim izžrebanim ugankarjem, ki so vseh 15 točk pra- vilno rešili. Naslednjih 5 nagrad pa dobijo tisti, ki so v rešitvi imeli samo eno aU dve napakL Uganke so pravilno rešili: Р4п4€г Joži, nižja gimn. II. b. PreboAd (I. nagrada); Grčar Herta, II. razred nižje gimn., talee (II. nagrada); Stokovnik Шга, I. gimnazija 4,b. r., Celje (III. nagrada); Pešec Breda. 3. razred osnovne šole, Petrovce (IV. liagrada); Breznik Albin, I. gimnazija 1. b razr., Celje (V. nagrada). Med ugankarji, ki imajo eno ali dve napaki, so bili izžrebani: Fajdiga Silva, 1. c razr. nižje gimn., Šentjur pri Celju; Jemejc Marija,. 2. rajured gimnazije, Prebold; Drame Vlfctor, 6. razred osnovne šole, Ljubečna; Faktor Konrad, II. gimnazija, Celje; ICoželj Herman, II. osnovna šola, Celje. Imenovani izžrebanci naj dvignejo knjižne nagrade v uredništvu »Celjske- ga tednika«. PBA\TLNA REŠITEV 1. S«TinJa, 2. Stari Krad, 3. Stari pisker, 4. Sa- vinjski most, 5. Primož Trubar ispomenik) Cinkarna, T. Ostrožno, 8. Joštov mlin, 9. »Mli- narjev Janez«, le. hmelj, 11. Šempeter, 12. La.^ko, Rimske Toplice, Dobrna, 13. FrankoloTske irtT«, 14. DobroTlje, 19. RogaSka Slatina. GOSPODINJE MED SEBOJ: Vsa razburjKia ustavi tovarišica Slavka na trgu znanko Minko in ji potoži: »Pomisli, za Novo leto sem kupila otrokom temnomodre žepne robčke z rumenimi črtami. Izgledali so na oko še kar lepi, cena še tudi ni bua pre- tirana, pa sem jih vzela ducat. Higiena nas uči, da je treba robčke prekuhati in to sem vedno storila. V trdnem pre- pričanju, da bo tudi to pot šlo brez po- sledic, sem priložila drugemu temnej- šemu perilu tudi kupljene robce. Ti robci pa so pustili barvo in pokvarUi vse perilo. Rečem ti, ali res ne bi mogle tovarne, ki izdelujejo žepne robce računati s tem, da se robci kuhajo in da bi zato uporabljali barvo, ki se pri kuhanju ne bi razlivala!« »Oh, saj je sama jeza pri teh kuplje- nih s-tvareh«, tolaži Minka razburjeno Slavko.« Mene pa najbolj jezi tale otro- ška garderoba. Kupiš hlačke ali žabice za otroka, zjutraj ga oblečeš vanje, na večer pa že moraš šivati robove. Tudi jaz vprašam, ali ne bi mogle tovarne, ki Izdelujejo perilo, uporabljati moč- nejši sukanec! Šivanje robov s takim šibkim sukancem je potem v tovarni pač le izguba časa, ker mora potrošnik, ki je kupil tako blago, robove vseeno še enkrat prešiti, če hoče, da bodo držali.« »Jaz se pa pri nogavicah toliko pre- jezim. Otrokom »nylonk« vendar ne morem kupovati, drugo pa ne drži Zadnjič mi je mož prinesel nekaj dol- gih otro&küi nogavic (tudi te puščajo barvo), ki jih je dobu po »sindikalni linijic. Res je, da so bUe precej cenejše in da mi je s tem paketom napravil veliko veselja. Toda, kaj pomaga, zju- traj obuješ otroku nogavice, zvečer pa jih že moraš šivati.« Tako sta Slavka in Minka druga drugi tožili svoje težave in se razbur- jali nad slabo izdelavo tovarniških iz- delkov. PridružUa se jima je še Ančka, ta pa je silovito »udrihala« po celjskih menzah. »Iz menze v menzo hodim in ena je slabša od druge«, pravi. »Pozimi že člo- vek ne gleda toliko na prikuho, kot na dobro, okusno juho. In takih juh ne najdeš v celjskih menzah. Vodke, same neoku'^.ne vodke! Priporočali so mi ,Zerdonerja', češ, da je zdaj bolje, ko je socialistični sektor. Je vraga bolje. Obroki so res še kar lepi, prikuha tudi dobra — toda juhe — ne da bi govorila. Kadar je brezmesna juha, jo še poje- mo, kar okxisna je, nič nimam reči, ampak ,mesne' juhe! To nedeljo sem jo kar v stranišče nesla. In vprašam te, zakaj ne bi mogle menze kuhati samo brezmesnih juh, če že pri .mesnih' res mora biti toliko ,krsta'! In za ceno 70 dinarjev pač ne bi büo treba prilivati toliko vode!« »Moja svakinja se i>a hrani pri .Oj- strici' in pravi, da ima za ceno 60 din kar okusno kosilo. Njo so tudi juhce preganjale iz menze v menzo, zdaj pa pravi, da je zadovoljna. No, če ena mMiza 2unore za majhen denar pripra- viti okusno kosilo, zakaj ne bi tega zmogle druge!?« Pripomba uredništva: Zaradi slabe hrane v celjskih menzah je v naáe uredništvo prišlo že mnogo pritožib. Ker smo bili mnenja, da se bodo s sociali- zacijo gostinskih obratov celjske menze zboljšale. pritožb nismo objavljalL Ker pa je stanje ostalo isto, ali pa se je morda ponekod celo poslabšalo, bomo odslej javno kritizirali twdi celjske menze. CENENA KAKAVOVA torta Za okusno in ceneno kakavovo torto, ki drži sveža tudi teden dni, rabiš: 5 dkg maščobe (margarina, maslo, mast), 1 jajce, 20 dkg sladkorja, 2 žlički ka- kava, 25 dkg moke, 1 peciLai praáek in četrt litra mleka. Pripirafva: maščobo, jajca, sladkor m kakav mešaj toliko časa, da se penL Tej zmesi počasi dodaj moko, ki je pomešana s pecilnim praškom, zraven pa priliva j mleko. Na koncu dodaj po okusu tudi žlico ruma. Ko je torta pe- čena, jo reži na rezine, ki jih namažeS po vrhu s stepeno sladko smetano ali marmelado. Ta torta pa je rahla, dobca in okusna tudi brez vsakega nadev«. CENENI KEKSI IZ 2 JAJC Za Silvestixavo sem pri družini X je- dla izredno krhke in okusne kekse. Na pripombo, da bi jih tudi sama тлол naredila, če ne bi bUa jajčka tako draga, mi je gospodinja zatrjevala, da je za te, toliko hvaljene kekse porabila samo 2 jajca. Takoj sem si napisale recept in ga povem še vam. 60 dkg moke, 1 pecüni prašek, četrt kilograma sladkorja, limono ve olupke, 2 jajci — in toliko sladke smetane ali mleka, da se testo mehko omesL Iz te zmesi dobite polno kilsko škatlo okusnih keksov. PRAKTIČNI NASVETI Trda, izsušena pasta za čevlje po- stane spet uporabna, če ji dolijemo ne^ kaj kapljic vročega mleka. BlažLlna za opekline je bela kožica od jajca. Ce jo položiš tako na ope- klino, boš preprečila, da bi se napravil mehur in tudi rana se bo hitro zacelila. Ce te boli grlo, raztopi žUco soli v mlačni vodi in grgraj. To ponovi več- krat na dan in bolečine bodo prene- hale. Ce imaš vlažne prostore, jih osušifi na ta način, da postaviš v sobo posod* s suhim apnom, ki močno vsrkava vla- go iz zraka. Omedlelega človeka spraviš k zave- sti, če mu daš njuharti kisa in ga z njim podrgneš po sencih. Nove nogavice bodo trpežnejše, če jih pred uporabo namočiš v kozaree okisane in oslajene vode, nato pa jik posuiii v sencL CELJSKI TEDNIK, 14. januarja 1955 Stev. 2 — stran 5 S KONFERENCE VODIJ IZOBRAŽEVALNIH ODSEKOV SVOBOD V CELJU Neznanje je največji zadpžeii našega naprediia Kot smo poročali že v zadnji številki našega lista, so zastopniki društev »Svo- bod« in predsedniki LU pretekli teden na kcmferenci v Celju razpravljali o vprasšanjih izobraževalnega dela med ljudskimi množicami. Razprava, ki se je sukala okrog predavanj, predavate- ljev ter ustanavljanja izobraževalnih tečajev v društvih »Svobod«, je bila zelo razgibana, pestra in plodna. Iz poročil je bilo razbrati, da je pri nas vendrale največji problem pomanjka- nje predavateljev, v drugi vrsti pa tudi pomanjkanje poslušalcev, če predava- nja niso dovolj zanimiva in aktualna. Zato pa so navzoči predlagali Glavne- mu odboru Zveze Svobod, da bi orga- niziral v vsakem sedežu Svobod nek predavateljski odbor, ki bi skrbel za dober predavateljski kader. Se bodje bi büo, da bi se kar v okviru GO Zveze Svobod organiziral predavateljski ka- der, ki bi bil podeželju vedno na raz- polago. Predsednik Zveze, tov. Rcgeioi, je navzočim priporočal, naj pri izbiri domačih predavateljev predsedniki Svobod dobro premislijo, koga bodo zadolžili za predavanje in da se pre- davatelj za svojo temo tudi dobro pri- pravi. Predavatelju pa je treba dati tudi časa za pripravo in to najmanj mesec dni. Predavatelji na F>odeželju naj se ziasti izogibljejo uporabe tujk v svojih predavanjih. Nekateri so tudi predlagali, da bi moral tisk nuditi več podpore in kritično spiremi j ali razna predavanja. Iz ix>ročil je bilo razvidno, da širši krog ljudi zanimajo predvsem vzgojno- ideološka, leposlovna predavanja in potopisi. V Celju smo imeli v zadnjem času nekaj prav dobro uspelih poto- pisnih predavanj s skioptičnimi slilca- mL Glede diafi^lmov so udeleženci kon- ference izrazUi, da so prirejeni bolj za osnovne šole in da bi bilo dobro, če bi jih LU v Ljubljani izdelovala po- sebej za {K>trebe Ljudskih univerz. Na te pripombe je tov. Regent odgovoru, da ima LU v Ljubljani dovolj najraz- ličnejših ozkofihnskih diapozitivov, ki so na razpolago podeželskim LU in Svobodam, da pa se jih le-te premalo poslužujejo. Zveza Svobod bo zato skupno z Ljudsko prosveto v Ljubljani ustanovila poseben servis za vse take učne pripomočiie, da si Jih bodo Svo- bode laWco izposoj evale. Ena izmed glavnih institucij Svobod mora biti knjižnica in čitalnica. Marsi- kje pri nas imajo do knjižnic še precej birokratski odnos. Izkušnje so poka- zale, da je ponekod mnogo laže dobiti prostor za novo goatUno, strahovite borbe pa bijejo podeželski prosvetarji v vsemi mogočimi forumi, prej ko naj- dejo prostor za knjižnico ali čitalnico. Večkrat je tu premado vztrajnosti in pobudniki knjižnic in čitalnic prezgo- daj olxipajo. Dejstvo pa je, da si je težko predstavljati Icakršno koli izobra- ževalno delo brez knjižnice in čitalnice. Zato bodo Svobode v bodoče temu vprašanju morale CK>svetiti več pozor- nosti in več truda. Na občnih zborih .Svobod je bilo tudi slišati, da se je dalo najmanj denarja ravno za knjiž- nice. Svobode naj zato v bodoče dolo- čeni odstotek dohodkov posvetijo na- kupovanju knjig. Svobode razpolagajo s sredstvi, ki jih same zberejo, ali pa s sredstvi, ki jim jih dajo družbene organizacije ali podjetja. Ta sredstva se večkrat razdrobe za razne admini- strativne in pompozne zadeve. Primeri so, da so ponekod dali ogromne sto- tisočake za manifestativne namene, ni pa jih motilo, da se je kulturni ali prosvetni dom nad njihovimi glavami dobesedno podiral. Navzoči so zato predlagali, da bi si organizacije in pod- jetja, ki bi dajala sredstva društvom Svotx>d neposredno pridržala pravico jih zado'lžiti, v kakšne svrhe naj po- rabijo njihov denar. Na popoldanskem delu zborovanja so zastopniki izobraževalnih društev in LU razpravljali o izobraževalnih te- čajih, ki bodo ponekod začeli delovati že ta mesec. Tovariš Regent je pojasnil navzočim, kako si Zveza v Ljubljani zamišlja organizacijo tečajev. Osem- mesečni tečaji naj bi vsebovali pre- davanja in seminar. Primerne učne pripomočke (knjige) bo Glavni odbor Svobod pravočasno vsem društvom po- slal. Vsakoletna praksa je dokazala, da se tečajniki naučijo največ na semi- narjih. Zato naj bedo predavanja kraj- ša, daljše pa diskusije. Na tečajih ne smemo pozabiti na splošno izobrazbo tečajnikov. V te namene bo vsem te- čajnikom in organizatorjem tečajev Ix>3ebno dobro služila mesečna revija »SoeiaJjktična misel«, ki stane komaj 30 dinarjev in vsebuje nadvse zani- mivo gradivo za manj in bolj izobra- žene tečajnike. Organizatorji tečajev morajo tudi skrbeti, da bodo tečajniki vztrajali do konca. Ponekod se ti pri- tožujejo, da ne najdejo zadostnega šte- vila intere.sentov za tečaj. Toda tovariš Regent je poudaril, da ni važno število in da z 8 do 10 ljudmi tečaj vsekakor lahko гаспе. Ob zaključku se je v razpravi oglasil tudi zasrtopnik Republiškega odbora enotnih sindikatov, tov. Mavricij Bore, ki je upravičeno grajal dejstvo, da so zadnja leta v pretežni večini vse sin- dikalne podružnice v podjetjih popu- stile v kulturni dejavnosti, misleč, da so z ustanovitvijo in razširitvijo Svo- bod kulturo predale v varne roke. Ker pa je vloga sindikatov še vedno vodil- na, bo treba poskrbeti za aktualnejše sodelovanje med sindikalnimi podruž- nicami in društvi Svobod pri vzgojni vlogi izobraževanja. Udeleženci konference so priporočali Zvezi, da bi jim pri organizaciji teča- jev in predavanj v vsakem primeru pomagala, da bi jih založUa z vsem potrebnim učnim materilom, v primeru potrebe pa dala na razpolago tudi kva- litetne predavatelje. Tovariš Regent je obljubil vso pomoč ter smo lahko pre- pričani, da bo kot predsednik Zveze in prijatelj kulture svoje obljube tudi izpolnil >GRLICE GLAS< gledališči^ (Ob reprizi 6. I. 19Ö5) To je bila predstava, ki jo abonmaj- ska pogodba med gledališčem in publi- ko pravzaprav ne terja. Toda gledališka uprava skviša svoje redne obiskovalce čim večkrat zbrati v slovesnih prosto- rih celjske Talij e s tem, da istočasno študira dve deli. To je za tako kratko obdobje, v katerem celjski teater živi, izredno velik napredek. S to predstavo smo spet spoznali košček sveta, ki ga predstavlja divji Zapad. N1 posebno divji, ni pa tudi tak, da bi te očaral in prevzel s svojo lepoto in zakl j učenostjo. V Gledališkem listu je dramaturg Lojze Filipič nadrobno razložil, zakaj se je repertoar tako prevesu na eno stran. Upajmo, da bo naša publika s tem večjim užitkom in globljim razumeva- njem navzoča pri klasičnem delu re- pertoarja, pri katerem je gledališče po- gumno seglo po samem Hamletu. Johnu van Drutnu nikdo ne bo oči- tal, da je posegel po ne vem kako iz- virni ali novi snovi. Takle trikot, pro- jiciran tu na frivolno, pov^ršno vele- mestno življenje, je stara stvar, ne- izčrpna motivika za človeško žalo- in šaloigro. Van Druten ga je pogledal bolj s smešne, lahkomiselne strani in tako nam je pod roko režiserja Dina Radojevića zrasla dokaj živopisna sli- čica iz življenja dveh amerikanskih igralk Sally in Olive ter vojaka Billa, ki Si v kratkem weekendu s praznim flirtom priskrbi prikupno ženico, zra- ven pa se otrese še svoje prijateljice. Sličica bi ostala bolj plehka in bolj bleda, če ne bi režiser tako spretno na- delal pota od avtorja na oder. Mislim, da je prav spričo lahkotnosti tega delca treba podčrtati tenak posluh za dušev- nost publike in za stil, ki ga delce terja. Besedo, gesto in igro je harmonično prUogodil dekoraciji in izpričal, da Je dober režiser — kljub glasovom o iz- umiranju režiserstva — pravzaprav važnejši za uspeh predstave kakor kva- liteta igralcev. Glavna igralca sta bua Klio Maver- jeva, ki Je dala igralko Sally Middle- tonovo in Janez Eržen, ki je predstav- ljal Billa Pagea. Manjšo vlogo je z OUvo Lashbrookovo imela Marija Gor- šičeva. Takale igra, pravijo, da nam Slovencem ne leži, češ da smo z našo dramatiko še premalo doživeli, premalo izkusili. Pretiravati s to pavšalno trdit- vijo seve ni treba. Res je, izročilo, da je treba na odru vsak mig, mik in pre- mik stUizirati, prirezati (kakor bi dejal Valentin Vodnik), to izročilo je v našem igralstvu močno. Toda pri takile igrici skoraj mora igralec pozabiti na publiko in na vsa tista »lepa« sredstva, s ka- terimi se sicer obrača v avditorij: le- pota geste, besede, organa, to tu ni več tako važno, poglavitna je prirodnost, naravnost, vsakdanjost. No, našim trem igralcem, ki so nam izpolnili večer, kakor da ne bi igrali nam, marveč sebi oziroma drug drugemu, se je to v do- kajšnji meri posrečilo in v tem mo- ramo gledati umetniško vrednost te predstave. Marsikakšnemu okusu to seveda ne prija: preveč je v nas tistega kulta klasike in starine, ki nam na- polni uho in srce, pa tudi pamet z bučnimi in jarkimi teatraličnimi sred- stvi, s patetiko in deklamacijo. Tu je seveda vse dmgače: naša kontrola je lažja — saj Sally, Olive in Billi niso izredni junaki, to so navadni ljudje, ki njih variante utegnemo srečati tu in tam. Marsikomu se ob tem zazdi, da nam ti in taki nimajo kaj povedati, ne morejo kaj dati. Kakor je to deloma res, je tudi res, da te vrste dramatika predstavlja dobršen del svetovne dra- matike in da bi bilo napak, če bi se z njo do neke meje ne spoprijeli tudi naši ansambli Rekel bi, da je Eržen še najbolje uspel, saj je tako rekoč izginil za svojo vlogo, rekel bi, da je tej vo- jaški šarži celo nekaj simpatičnega do- dal, a to pofKDlnoma nevsiljivo, brez vsakršnega osebnostnega zaleta. In tako je prav. Tudi Sally (Maverjeva) je bUa skoraj na isti višini, le nekaj manj sproščena, mestoma bolj krčevita. Je pa kdaj pa kdaj zaigrala zares prijetno, ne da bi posegala po obrabljenih igral- skih rekvizitih. Goršičeva je z Olive imela manj simpatično vlogo. Imel sem vtis, da ji je manjkalo nekaj karakte- rističnih detajlov, povzetih po naravi, detajlov, kjer je druge krati stala ve- lika gesta iu tirada, Tudi tehnika go- vora ni bua kos prirodni plastiki takele broadwayske govorice. Sicer pa te ix>- manjkljivosti niso bue tolikšne, da bi skazile to skromno moderno »mauri- vaudažo«. Rtóijo in igro je z velikim okusom in tenko mero podprla za naše pojme malo apartna inscenacija arh. Svete Jo\'anovića, ki brižno skrbi za kvali- tetno sceno v našem gledališču. Ce natanko pretehtamo vsa dejstva, našo sedmo premiere moramo šteti v gledališka aktiva. T. O. Nekaj o delu kulturno umetniških društev Kulturno umetniška društva v severo- vzhodnem delu celjskega okraja so že pregledala delo v pretekli sezoni na svojih občnih zborih.. Poleg uspehov, ki so jih posamezna društva dosegla, naj omenimo tudi negativne strani z željo, da bi v novi sezoni odpravUi tudi te napake in dosegli še boljše uspehe. KUD špitaJič še ni dovolj organiza- cijsko utrjen. Člani še nimajo članskih izkaznic. Tudi knjiižničar bo moral ure- diti svoje knjige in čitalce. Društvo ima težave tudi s tem, ker nima dvorane in namerava v ta namen adaptirati pro- stor v Zičkem samostanu. Potrebno bi bilo organizirati več zanimivih pi-eda- vanj v zimski sezoni. KUD bi lahko stopil v stik z republiškim Društvom za varstvo spomenikov glede pregleda razvalin Zičkega samostana, kajti v njem so še primeri gotskih stavb. KUD Žiče ima težave z dvorano. KZ ne razume teženj društva, ki potrebuje za nemoteno delovanje tudi garderobo. Potrebno bi bilo pregledati, kakšen odnos ima sam predsednik KZ Ziče do KUD. V poletju 1954 je zaradi zmanj- šanja stroškov sam prebelU. zunanjost stavbe, kjer je priključena dvorana. Ker pa v dvorani deluje KUD, je eno steno pustil nepobeljeno. Na občnem zboru je bilo govora o odnosu KZ do KUD. da je garderoba skladišče trgo- vine KZ. Naslednji dan so garderobo sicer izpraznili delavci KZ, toda ključ od nje še vedno ležj v pisarni KZ. KUĐ Loče îxïsebno zadnje leto ni pokazal večje aktivnosti. Med član- stvom se je pojavil razdor. Nezdrave razmere bo skušal odpraviti novi odbor. KUD Zbelovo je zaživel šele zadnji čas, ko je prevzela delo v njem tovari- šica Rozika Valand. Utrdili bodo svoje društvo tudi v organizacijskem po- gledu. Urediti bo potrebno tudi knjiž- nico in jo obogatiti z novimi knjigaimi. Društvo sestavljajo povečini mladinci, ki kažejo veselje do dela v društvu, zlasti v dramatskem odseku. Občni zbor je pokazal, da bo obračun čez eno leto pokazal boljše uspehe kot dosedanji. KUD Oton Zupančič v Jemej« se- stavljajo mladinci, ki so si postavili na občncm zboru zmogljiv načrt. Pevski zbor bo potrebno ponovno obuditi, oder pa primemo urediti. S. C. V škof)i vasi imajo dobre igralce v nedeljo, dne 9. t. m. so škof jevaški amaterji, združeni v tamošnjem KUD »Brata Dobrotinšek«, ponovili Zigonovo dramo »Kadar se utrga oblak«. Premi- ero so imeli prejšnji večer. 2e to, da so dramo, za katero prevladuje zlasti na podeželju mnenje, da ne »gredo«, po- novili v domači, dobro zasedeni dvo- rani, kaže, da uživajo škof jevaški ama- terji med svojim občinstvom precejšnjo popularnost. Ta topel sprejem lahko škof j e vaški amaterji smatrajo za svoje prvo priznanje. Gotovo, da velja obisk tudi kot zahvala za njihovo delavnost in požrtvovalnost; to pa je drugo pri- znanje, ki ga objektivni poročevalec ne more zamolčali. Toda resnici na ljubo ne gre. da bi že kar v uvodu izlil samo hvalo. Zakaj, preden se je predstava začela, je pre- teldo tričetrt ure zamude in je büo nekaj nezanimive promenade iz dvo- rane čez oder, za zaveso pa tudi precej preglasnega ukrepanja in odločanja, poleg tega pa še več radovednega opre- zanja izza zavese. Dobro organizirana predstava tega ne trpi! To zahtevno, z naturalistično in sim- bolistično tehniko pisano dramo dru- žine trškega kapitalista, ki prav ob katastrofalni poplavi dočaka svoj fi- nančni in moralni krah, je zrežiral Bela Bukvič. S svojo odrsko avtoriteto, ki jo je med vsemi najbolj dostojno iz- pričal tudi v vlogi maščevalca, trgovca Filipa Izde, bi moral — če seveda niso bile subjektivne zapreke močnejše — vnesti v dogodek več napetosti, tiste grozne brezizhodnosti. ker »zdaj, zdaj se bo utrgal oblak«. Tako pa je v ce- lotnem vzdušju prevladovala neka ne- upravičena hladnokrvnost in otopelost. To in pa pomanjkljivo znanje vlog je seveda znatno zavrlo tako tempo, kakor ves potek igre. Jasno, amaterske družine ne morejo spričo svojega nestalnega sestava biti zgled homogenega igralstva; nasprotno: njih predstave so nastopi po kvaliteti zelo različnih igralcev. Ta različnost — tudi kolikor toliko objektivnemu poro- čanju na ljubo — nudi priložnost iz- raziti temu več, drugemu manj pohvale ali graje. V našem primeru sta poka- zala največ vživetja in največjo zade- tost zahtevanih značajev pač že ome- njeni Bukvič in Maverjeva (poštarica), s čemer pa seveda ne menimo odrekati igralskih snosobnosti in očitnega pri- zadevanja _ii vsem ostalim — Vid- marju, že staremu znancu s škofje- vaških desk, ki je igral glavno vlogo trgovca Kalana, Bukvičevi, ki so ji na- ložili odgovorno vlogo njegove žene Ane, Kožuhu v vlogi Lojzeta Kalana, Tanšku v vlogi Andreja in Gradišni- kovi, ki je v vlogi njegove hčere Lenke predstavljala do katastrofe edini žarek v tem »kotlu brez sonca in smeha«. Ocenjevati sceno, ki je imela sledove stilizacije (okna), postavljeno pri ne- zadostnih materialnih pogojih, se mi zdi neoportuno. Ni dvoma, da bo prizadevnost, ki je odsevala s predstave, povzročila kaj kmalu še kako drugo igro. G. G. V Jurkloštru so odprli novo šolo V nedeljo, dne 9. januarja je bila v Jurkloštru lepa svečanost. Okrog nove zgradbe se je že pred 9. uro zbrala množica domačhiov in gostov. Navzoče je î>ozdravil predsednik občins-kega ljudskega odbora. O stanju šolskih razmer v Jurkloštru in prizadevanju za gradnjo novega šol- skega poslopja je poročal načelnik Sveta za prosveto in kulturo OLO Celje tov. Borot Eajer. Znano je, da je bila stara šola 14. januarja 1945 požgana. Po osvoboditvi je bila namesto nje na Marofu postavljena zasilna baraka z dvema razredoma. V Jurkloštru pa so iz bivše delavnice lesne industrije na- pravili začasno učilnico. Ko je pred dvema letoma tudi to uracil požar, so Se učenci preselili v majhno pisarno Istega podjetja. Na sestanku v marcu 1952 je ljudstvo sklenilo, da je treba pričeti z gradnjo nove šole. Priprav- ljalni gradbeni odbor pod predsedstvom Jožeta Zveffiifča je v enem mesecu zbral 47,5 kubičnih metrov stavbnega lesa in 16.120 din denarnih prispevkov. Ljud- stvo je pomagalo tudi z vožnjami in opravik) 1180 prostovoljnih delovnih ur. Medtem je bü pripravljen gradbeni načrt in določeno stavbišče. Spomladi 1953 so pričeli z gradnjo. Ker so se v načrtu r>okazale napake, je bilo delo ustavljeno. Stìe po odobritvi novega načrta so lani meseca maja lahko na- daljevali z delom. Ce bi nato ne prišlo do nesrečne poplave, ki je odnesla mnogo gradbenega materiala, bi bua šola do 1. novembra gotova. Gradbeno podjetje Sarvingrad se je z vso vnemo in požrtvovalnostjo lotüo dela in sku- šalo nadomestiti zamujeni čas. Lahko pa rečemo, da je bua šola zgrajena v rekordnem času. Po kratkem nagovoru je podpredsed- nik OLO tov. Miran OveiÄ prerezal vrvico pred šolskim vhodom in slovesno Izroču ključe šoLski upraviteljici Veri Cater s prošnjo, da sprejme šolo v var- stvo v imenu vseh, ki se bodo odslej veselili lepega napredka v Jurkloštru. Gos-tje in mladina, starši in graditelji 3o si nato ogledali novo stavbo. Kra- jevnim prilikam prilagojena, v pritlič- nem in modernem pavüjonskem slogu zidana zgradba ima tri velike, svetle in najsodobneje opremljene učilnice. Pred vsako je na nasprotni strani hodnika Pripravljena oblačilnica. Vrste bleščeče poliranih mizic s stolčki za učence na- pravijo prikupen vtis. Leve stene siko- raj ne vidiš, ker jo nadomeščajo velika okna. Sokko tablo lahko odpiraS kakor liste v knjigi. Pa tudi ob drugi po- <««2ni steni visi dodga talila, priprar- Ijena za šolsko d^ mladine. Vsaka učunica ima tudi porcelanasto vodo- vodno školjko, v katero že teče voda iz šolskega vodovoda. Razume se, da so v šoli tudi učiteljska zbornica, kabineti in knjižnica. S traktom učilnic je v zvezi drugi trakt s prostorno, svetlo in visoko telovadnico. V njej je že pri- pravljeno novo telovadno orodje. V ozadju te preseneti s posebnim vhodom k šoli prizidano stanovanje za vse učiteljstvo, razvrščeno v pritličju in prvem nadstropju. Projektant inž. Ai^jon Drevenel je poleg smotrno pro- jektirane šolske zgradbe predvidel ob njej dve družinski in dve samski sta- novanji. S tem so ustvarjeni ugodnejši delovni pogoji za učiteljstvo, kajti tudi v Jurkloštru občutijo pomanjkanje sta- novanj. Med prijetnim razgovorom z doma- čini in graditelji je predsednik okraj- nega odbora SZDL tov. Franc Simoni« dejal, da naj postane nova šola tudi Ijudskoprosvetno in kulturno središče Jurkloštra in vse njegove okolice. Med gosti je bila navzoča tudi zvezni poslanec tovarišica Helicoia Borovšake- va. Semkaj je prihitelo tudi učiteljstvo iz sosednjih šol, med njimi učitelji iz Rimskih Toplic, ki so po triurni pešhoji prišli pozdravit novo prosvetno usta- novo. Prispel je tudi tov. Jože Zvegtič iz Braslovč, ki si je kot predsednik gradbenega odbora za novo šolo največ prizadeval za to veliko pridobitev Jur- kloštra. _ —^nik SESTANEK ARHEOLOGOV V PTUJU V Ptuju so se v dneh 8. in 9. januarja sestali arheologi iz muzejev v Celju, Mariboru in Ptuju. Sklenili so, da si bodo pri raziskovanju arheološke pre- teklosti Štajerske med seboj ix>magaIL V tem letu bodo skupno raziskali rim- sko cesto Celeia-Poetovio in s skupno udeležbo sodelovali pri izkoiKivanjih staroslovanskega grobišča pri Mozirju in üirske naselbine na Brin j evi gori. OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem se preselil s svojo KLEPARSKO IN VO- DOVODNO INSTALACIJSKO DELAVNICO iz Mariborske ceste 44 v ULICO 29. NOVEMBRA štev. 7. Prevzemam vsa v stroko spadajoča dela in popravüa, postrežba točna in solidna, cene koarikurenčne. Se priporočam za nadaljnja naročila STOK AVGUST IdcflMr in vodxmidnit Instalater, СеЦе, Ulica 29. шлгетђга Si. 7. tel. 24-21 Kdo ima pravico do nakupa kn¡ig s popustom Novica o knjižni akciji, v času katere bodo ljudske knjižnice lahko nakupovale knjige s po- pustom, je vzbudUa mnogo za- nimanja v slovenski javnosti. Na Ljudsko prosveto Slovenije pri- hajajo vprašanja, kako bo pote- kala ta akcija. Na ta vprašanja naj odgovori to obvestUo. Prvo vprašanje, na katero žele ljudje odgovor je: Kdo ima pra- vico do nakupa knjig s popu- stom? To pravico imajo vse jav- ne ljudske knjižnice — mestne, občinske, društvene, knjižnice po podjetjih in sindikatih ter mla- dinske, pionirske, dijaške in šo- larske knjižnice. Akcija naj omo- goči ljudskim knjižnicam priti do knjig рк) znižanih cenah, za- sebnikom popust ni namenjen. Popust je enkraten in časovno omejen. Traja od 1. januarja do 31. marca 1955. Nadalje ljudje vprašujejo, ka- tere knj%e se prodajajo s popu- stom in kolikšen je ta popust. Popust velja za knjige vseh slo- venskih založb (Cankarjeve za- ložbe. Državne založbe Sloveni- je, Mladinske knjige. Kmečke knjige. Slovenske Matice, Slo- venskega, knjižnega zavoda, Na- šega tiska. Novih obzoirij. Pri- morske založbe), ki so izšle od leta 1945 do konca leta 1954, v kolikor so še na knjižnem trgu. Pri tem popustu knjige niso združene v zbirke, kakor je to običajno pri novoletnih popustih nekaterih založb, marveč je po- •F>ust določen za vsako knjigo posebej. Popust znaša od 20 do 50%. Vsaka knjižnica lahko kupi katero koli knjigo v tolikih iz- vodih, kolikor jih potrebuje. Se- znam vseh teh knjig bo izšel te dni v štirinajstdnevniku »Ljud- ska presveta«, ki ga dobiva j o vse slovenske ljudske knjižnice in ljudsko-prosvetna društva ter mnoge šole. Da bi bul prav v vsakem kraju obveščeni o knjiž- ni akciji, bodo to številko »Ljud- ske presvete« prejele prav vse šole v Sloveniji. Stevüka bo v celoti posvečena knjižni akciji in bo vsebovala nadrobna teh- nična navodüa za naročanje knjig in seznam vseh knjig, za katere velja popust. Pri vsaki knjigi bo razen popusta v od- stotkih navedena cena s popu- stom in redna knjigotržna. cena. Kako bado knjižnice naročale knjige? Vsa naročila bodo šla preko Izvršnega odbora Ljudske prosvete v Ljubljani. Knjige bo- do naročale knjižnice same ali za njih mestni, občinski in okraj, sveti za prosveto in kulturo, okrajni odbori Ljudske prosvete, zadruge itd. Vsi ti bodo naročali •po posebnih naročilnicah, kate- rih obrazec bo objavljen v listu »Ljudska presveta«. Ce kateri izmed interesentov za nakup knjig morda ne bi do- bu v roke posebne številke lista »Ljudske prosvete«. naj se obrne po informacije na Izvršni odbor Ljudske prosvete Slovenije v Ljubljani. Stev. 2 — etran в CELJSKI TEDNIK, 14. januai'ja 195S h tdia... Ceíjski študenti so pričeli s Iclubsidm življenjem Vse od poletja 1963 dalje so sd celjski Studenti prizadevali, da ustanovijo svoj klub. Avgusta 1954 je Tajništvo za no- tranje zadeve klub registriralo in de- cembra je bü v Ljubljani občni zbor, ki je izvalil odbor in sprejel program. V Celjsltem akademskem klubu so vključeni vsi študenti s področja celj- ske skupnosti komun. Trenutno šteje klub 132 članov. Zajel je doslej samo del ljubljanskih študentov, medtem ko je potrebno pritegniti še tiste, ki študi- rajo v Zagrebu in Beogradu, tako da bo zajetih v klub skoraj 30O članov. Kakšen pomen ima akademski klub? Studenti, ki so v kraju, kjer študirajo, precej razteF>eni, prepuščeni sami sebi, dobijo v okviru klubskega življenja možnost, da delajo skupno in da se počutijo vsaj na en način povezani med seboj in s kraji, kjer živijo. Zveza s kraji, kjer živijo, pa je še drugačna. Ljudje, ki vedo, da je dosti mladine na visokih šolah, doslej niso zvedeli, kaj ti študenti počno. Kljub temu so dajali sredstva, da so študentom omogočili študij, saj pretežiia večina dobiva šti- pendije ali podr>ore. In za dokaz, da se študenti zavedajo odgovornosti za pre- jeta denarna sredstva, ne sme biti samo obveznost, da bedo po končanem štu- diju prišli v kraje, ki potrebujejo nji- hovo pomoč, temveč da že sedaj delajo med ljudmi vse, kar je v njihovi moči. Celjski akademski klub je sprejel med svoje prve naloge, da po progra- mu, ki ga bo predvidela celjska skup- nost komun, kadre in ljudi, ki že študi- rajo, usmeri v kraje, ki bodo njihove pomoči potrebni. V kolikor pa kadrov na visokih šolah še ni, bo potrebno gimnazijce, ki se še niso odločui za nadaljnji študij, pritegniti k delu na Ix>dročju, ki najbolj potrebuje novih kadrov. Zato bodo takoj potem, ko bodo izdelali kom unske načrte, na vseh celj- skih srednjih šolah predavanja, ki bodo usmerila dijake za študij na visokih šolah. Nadaljnje priprave za prireditve so v teku. Univerza in njej sorodne visoke šole dajejo študentom dovolj možnosti, da si naberejo znanja. Da pa to znanje ne bo sajno teorija, bo klub organiziral, da pridejo ti ljudje na teren. Tako bo vrsta predavanj v dcviru Ljudske teh- nike, akademije in dramske uprizoritve v okviru Ljudske prosvete in tesno sodelovanje marksističnega krožka s SZDL in ostalimi organizacijami. zanimivo PREDAVANJE V petek, dne 7. januarja je predaval v predavalnici Ekonomske srednje šole inšpektor za strokovno šolstvo tovarii Ivan Bertoncelj iz Ljubljane. Po dalj- šem študiju strokovnega šolstva v Svic: je v svojem izčrpnem referatu razložil sistem švicarskega šolstva, ki je ene izmed najnaprednejših v Evropi. Naj- večjo pozornost ix)Svečajo Švicarj: vzgoji kadra za vse stroke. Psihološke in znanstveno preiskovanje mladine \ šolski dobi omogoča pravilno usmerja- nje v pokHce. To velja zlasti za kvali- ficirane delavce v industriji, obrti, \ gostinstvu in trgovini. S tem dosegajc visoko storilnost dela. Visok življenjsk standard v Švici je rezultat smotrnt vzgoje in pravilnega usmerjanja mla- dine v primerne poklice. Na podlag dragocenega študija bi se tudi pri na; dalo marsikaj izboljšati. ali morajo biti otro Ski VRTCI v zimskih IN poletnih počitnicah res zaprti? Otrošlci vrtci so važna vzgojna usta- nova za predšolsko mladino. V igri ir delu se otroci prpravljajo za prv vstop v obvezno šolo. Vrlci imajo p« zlasti v mestih in industrijskih sredi- ščih še drug namen. Služijo namrei hkrati tudi kot zavetišča tistim otro- kom, katerih starši so zaposleni, nimajc pa ne gospodinjskih pomočnic, ne dru- gih varuhov, ki bi nadzorovali otrokf v času, ko so starši v službi. Ali naj \ dobi počitnic zaprosijo matere za redn ali izredni dopust in to zaradi otrok' Tak vrtec in še edini povrhu je v Ce- lju Vrtec Otona Župančiča v Aškerčev ulici. Poleg tega, da je za Celje ž( davno premajhen, je vsake počitnice pozimi in poleti zaprt, ker imajo vzgo- jiteljice talu^at tudi počitnice. Starš jirn te pravice ne odrekamo. Nasprotno tudi one so potrebne počitka, saj j( nj;ihovo delo prav tako naporno kakoi v kateri koli di4igi prosvetni ustanovi Mnenja pa smo, da se da to urediti : nadomeščanjem med vzgojiteljskin osebjem. Ali ni vseeno, če ima vzgoji teljica svoj odmor v januarju ali v fe bruarju? Ker se te neprilike ponav Ijajo že več let, je sedaj že čas, da tud to zadevo ugodno rešimo. To so prvi načrti mladih akadrani- kov, ki se zavedajo, da za svoje uspehe in delo pri študiju odgovarjajo ljudem in če bodo ti načrti uspeli, bodo ljudje potolaženi za svoje dajatve in bodo že radi kć\j primaknüi. Da pa ne ostane vse samo suhoparno, je v programu tudi akademski ples, ki bo prvi po vojni in združen z bruco- vanjean. Toda o tem prihodnjič. b. Z. Veterinarsko osemenjevalna postaja v Dobrni Kmetijska zadruga v Dobrni je dne 9. I. 1955 izročila svojemu namenu novo veterinarsko postajo, ki so jo živino- rejci že dolgo pogrešali. Ta ustanova je sedaj odprta in bo stala kmetu-živino- rejcu ob strani v borbi za izboljšanje živinorejske proiizvodnje. Z otvoritvijo osemenjevalnice je KZ v Dobrni storila velik korak naprej, saj bo na tak način pomagano živinorejcem, ki so do sedaj iskali pomoči v veterinarski ambulanti v Strmcu. Razen osemenjevalne službe bo veterinarska postaja v Dobrni imela še druge naloge, med prvimi pa to, da bo opravljala veterinarsko ambulantno službo. Živinorejci bodo sedaj imeli stalno možnost posluževati se veteri- narskih ordinacij. Ta veterinarska ;po- staja bo za enkrat poslovala vsak drugi dan v tednu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od pol 11. ure dopol- dne naprej. Ta pomembni praznik za Kmetijsko zadrugo v Dobrni se je pri- čel zjutraj ob 8. uri, ko je tovariš inž. IMaroyt v šoli predaval o živinoreji. Ob koncu je predavanje še pyonazoril z zvočnim barvnim filmom. Po konča- nem predavanju so se živinorejci na- potili na ekonomijo KZ, kjer so bui že zbrani zastopniki: tov. dr. Ogorelec I., IZ BRASLOVČ Partizansko cesto na Dobrovlje gradijo dalje Im.obilizacija investicijskih sredstev je prizadela tudi gradnjo Partizanske ceste. Delo na njej je bilo za hip ustav- ljeno, toda takoj so se našli požrtvo- valni ljudje, ki so šli na prostovoljno delo. Med nje se je uvrstila naša lovska družina, katere člani so takoj prihiteli na pomoč, da delo na cesti ne počiva. Tudi Zveza borcev je na svojem občnem zboru izrekla odločno besedo: Nada- ljujmo z delom! Požrtvovalni delovni kolektiv, ki je na tej cesti žrtvoval nad 3000 delovnih ur, to je kolektiv iz smodnišnice Kam- nik, pazljivo zasleduje in spremlja naše delo na cesti. Na Dan republike mu je Režijslci odbor za gradnjo Partizanske ceste v priznanje in zahvalo izročil skromno darilo — oljnato pokrajinsko sliko. Sedaj mu bo izročena umetnišlio izdelana Prisnaiiica, delo Celjske ti- skarne in umetnice tov. Ljubice Ščuka iz Celja. Celjani si lahko priznanico ogledajo v izložbi Ljudskega magazina. OBIŠČITE NAS, DA VIDITE USPEHE! Talco se je glasilo povabilo mladink zdravstveno-prosvetnega tečaja v Gri- žah. Rade volje smo ugodüi želji, ka- tero so marljive tečajnice izrekle preko svojih predavateljev. Res smo bili prijetno iznenađeni nad izredno dobro organizacijo tega tečaja. Tečajnice so z veliko pazljivostjo spremljale razlago svojih predavateljev in Sli važne pripombe in nasvete bele- žue v svoje zvezke. Videlo se je, kako pravüno so razumele pomen in korist zdravstveno-prosvetnih tečajev, ki so zlasti važni za vaško mladino. Ko so bila predavanja zaldjučena, smo bui priče, kako izvrstno so tečaj- nice odgovarjale na vprašanja preda- vateljev, nato pa so se posvetile prak- tičnim vajam tečaja. Takšen uspeh je seveda največ odvisen od kvalitete predavanj in pa od dobre volje in vztrajnosti mladih ljudi. Dolžnost nam veleva, da ta zdravstveno-prosvetni te- čaj v Grižah stavimo za vzgled vsem tečajem, ki se v teh dneh vršijo po te- renu. Želeti bi büo, da bi se tudi dru- god tako uspešno razvijali imenovani tečaji. Pri tem bi morale nuditi pomoč predvsem SZDL in ZK na terenu, ki bi morale skrbeti, da bi se v te tečaje vkljuČuo čim več mladine. B. N. predsednik društva veterinarjev LRS. tov. Zvar E., načelnik tajništva za go- spodarstvo OLO Celje, dr. Kovač A., veterinarski inšpektor OLO Celje, dr. Vomer, direktor veterinarskega žiavoda, dr. Vrabič T., sektorski veterinar, inž. Marovt, zastopnik OZZ Celje, dalje za- stopniki lokalnih političnih in mii>o- žičnih organizacij. Predsednik KZ v Dobrni tov. Gerì A. je v otvoritvenem govoru poudarü îKimen te ustanove, zahvalil se je OLO Celje in okrajnemu veterinarskemu inšpektorju dr. Kovaču, ki je stal ob strani z nasveti in iziJoslo- val sredstva za nabavo potrebnega in- ventarja. Prav tako se je zahvalil Ob- činskemu ljudskemu odboru v Dobrni za finančno pomoč ter vsem ostalim, ki so z organizacijskim in strokovnim de- lom pomagali. Nato je predsednik KZ izročil ključe veterinarslve postaje sek- torskemu veterhiarju Vrabiču in ga prosil, da prevzame v upravo ambu- lanto z željo, da svoje težko in odgovor- no d^elo opravlja z največjim uspehom. ______ T. J. OBČNI ZBOR ZB FRANKOLOVO V nedeljo, dne 9. januarja 1955 je bü na Frankolovem občni zbor ZB, katere- ga se je udeležuo kar lepo število čla- nov. Navzoč je bü tudi zastopnik okraj- nega odbora ZB iz Celja, tov. Teržan. Iz poročua predsednika je büo razvid- no, da je bilo delo organizacije dokaj razgibano. Odbor organizacije je skr- bel med letom za različne prh-editve, prav tako se je pobrigal za štipendije partizanskim sirotam in izposloval za njihovo vključitev v poklice. Pri volitvah novega odbora je bil ponovno izvoljen za predsednika tova- riš Hren Stane, ki vrši fimkcijo pred- sednika od leta 1949. Prav tako sta bila ponovno izvoljena tajnik tov. Jost Ignac in blagajni čarka tov. Štukelj Vida. Občni zbor je sprejel naloge za bodoče delo, in si-cer: postavitev spominske plošče padlim borcem iz območja ob- čine Frankoiovo, veličastno proslavo 10. obletnice okrutne usmrtitve stotih talcev na Frankolovem v mesecu fe- bruarju in utrditev same organizacije. iz DOBRNE Te dni so v Lembergu pri Dobrni do- končno zbetonirali železobetonski most, ki bo po šesttedenskem sušenju izročen prometu. Mnogo ljudi se je spraševalo, zakaj delo tako počasi napreduje. Toda dejstvo, da je bilo po poplavi zelo malo delovne sile, zlasti kvalificirane, je go- tovo zadosten odgovor. Pričeli so s ko- maj 35 delavci in to na ogromnem pod- ročju, poleg tega pa je bila še zamudna dobava osnovnih gradbenih materialov, zlasti buldožerja, ki je bil nujno po- treben. V načrtu tega leta pa je še regulacija potoka Dobraice, iki bo imela svoj za- četeic v Hudičevem jarku. * Pred dvema letoma smo se močno razveselili, ko smo dobili íümsko apa- raturo. Toda naše veselje se je kmalu oliladilo, predvsem zato, ker uprava kina ne uTX>števa točnosti pri napove- danih urah predvajanja filmov. Tako je büo tudi v nedeljo po novem letu. Mnogo ljudi je prišlo iz zelo oddaljenih krajev, celo po dve uri daleč. Na oglas- ni tabli pa je pisalo, da film ni prispel. * Preteklo nedeljo po predavanju o živinoreji in filmu, ki so ga zavrteli v šoK, je bila otvoritev veterinarske ambulante, ki je bila v našem kraju nujno pQtrebna. Udeležba je bila zelo številna. A. E. Preprečujmo prometne nasreče! \ Od enanega Celjana, ustrežljivega avtoizn^^oščka tov. Petra Marcita smo prejeli naslednjo prošnjo: Kljub temu, da prometna milica stro- go pazi na pravüen potek prometa na cestah, ulicah, zlasti pa na cestnih kri- žiščih in da redno vsaj enkrat na leto izvaja tako imenovani prometni teden, v katerem nas opozarja na stroga pra- vila cestnega reda, so prometne nesreče na dnevnem redu. Niti odrasli, še manj pa nüadina, se noče privaditi, da bi spoštovali prometne predpise. Množice ljudi gomaze po sredini cestišč, čeprav imajo vsaj v mestu vzorno urejene pločnike. Nedovoljeni prehodi čez cesto y času najhujšega prometa ovirajo pro- met. Čeprav se vozači motornih vozu in avtomobilov strogo ravnajo po pred- pisanih znamenjih in se poslužujejo smernih kazalcev (vikler), se zanje ob- činstvo ne zmenL Trobü se šoferji po- služujemo le v skrajnem primeru, ker pogosto hupanje povzroča še večjo zmedo na cesti. Nismo se še navadili na to, da bi se na prehodih čez cesto in križišča ozirali na levo in desno, naprej in nazaj in tako ugotovui var- PROMETNE NESREČE Na odprti cesti Sodska—Buče pri Kozjem preko Ključnice je vozil dne 6. 1. 1955 voznik tovornega avtomobüa S-180, last OZZ Ceaje. Ker je bila na cesti močna pioledica, ni vozniku uspe- lo, da pripelje vrh manjšega klanca in je vozilo začelo drseti nazaj, dokler se ni prevrnilo po nasipu na travnik in se ï>onovno postavilo na kolesa. K sreči ni büo človeških žrtev, materialna škoda pa je neznatna. * Dne 5. 1. 1955 ob 10,30 se je pripetila v vasi Debro na glavni cesti Zidani most—Celje prometna nesreča. Voznik Peganc Stanko je vozil z osebnim avto- mobilom S-4772 proti Zidanem.u mostu. Pri srečanju s tovornim avtomobilom je nekoliko zavrl, ker pa je bila cesta zelo spolzka, ga je zanesle s ceste na travnik, kjer se je prevrnil na streho. Materialna škoda znaša okoli 25.000'din, poškodovan pa je bil le en iK>tnik. * Vozruk Albert Stane, zaposlen pri Prevozništvu Celje, je dne 8. 1. 1955 povzroču prometno nesrečo. V vinje- nem stanju je upravljal tovorni avto- mobü in se zaletel v obcestno drevo v Ulici 29. novembra v Celju. Pri udar- cu so bui štirje delavci lažje poškodo- vani, medtem ko se vozniku ni ničesar zgodilo. Skoda na avtomobüu je oce- njena na 10.000 din. Zaradi vinjenosti se bo voznik zagovarjal oziroma mu bo odvzeta vozniška knjižica. nost prehoda. Poseben križ je z otrok) in tudi z odraslejšo mladino. Držeč se za roke koraca po sredi ceste, za zna- menja voznikov pa se niti ne zmeni Starši in vzgojitelji, posvetite še temu vprašanju nekoliko časa. Naučite mla- dino cestnega reda, pa boste bolj brez skrbi za svoje otroke. Cemu naši ka- zalci na vozilih, če jih nihče ne vidi in tudi ne upošteva. Le kako so to zadevo uredüi v Trbovljah, kjer vlada v tem oziru vzoren red? Pa bi tega ne znali izvesti tudi v Celju in njegovi okolici? Voznik avtobusa S-1524, last Gradisa Ljubljana, je vozu delavce proti Mo- zirju. Njemu nasproti je vozu voznik tovornega avtomobila S-7975, last Ko- teksa Ljubljana. V vasi Prihova sta se voznika na ostrem zavoju zaletela s tako močjo, da je na vozüih nastala müi- jonska škoda. K sreči žrtev ni bilo, razen enega potnika, ki je bil laže po- škodovan. Komisija za prometne ne- sreče, ki je prispela na kraj dogodka, je ugotovüa, da je tovorni avtomobü imel silabe zavore, medtem ko je bila hitrost vožnje obeh voznikov prekora- čena. Nesreča se je dogodüa 10. 1. 1965. P. J. KRONIKA NESREČ V Pyroti v Peccvniku je bila v la- boratoriju eksplozija. Ob tej prüiki je dobila poškodbe po obrazu delavka Si- košek Pepea, tehnični vodja Bovha Ma- rijan pa je bü poškodovan po rovkah. Tesar pri »Betonu« v Celju, Venek Peter iz Malih Brasiovč je pri Petrov- čah padel iz vlaka. Pri padcu je utrpei . težek pretres možganov. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker so se med vož- njo odprla vrata. * Na obratnem gradbišču v Straži pri Rogatcu se je primerila težja nesreča. Bruno je padlo na delavca Antona Ju- trišo in mu težko poškodovalo hrbteni- co. Pri tej nesreči je dobil poškodbe na glavi tudi delavec Bvitolen Avgust. <■ Belak Jože, delavec v Tovarni organ- skih barvü v Celju je padel na pole- denelih tleh in si pri tem zlomil nogo. * Sečki Stjepan iz Puhča v Zagorskih selih je bil v pretepu sedemkrat za- boden v prsni koš. * Pri padcu si je poškodoval nogo po- sestnik Cesar Henrik iz Dobovca pri Rogatcu. * Železničai", Rehar Alojz iz Ložnice je padel in si pri tem zlomil nogo. fiibanje prebivalcev v Celjo T časn od 5. do 8. 1. 1W je bilo rojenih 2» deklic in 26 dečkov. Poročili 80 se: Anton Ocvirk, tri^ovski poslovodja in Silva Golej, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Janez Plahnta, delavec iz Celja in Frančiška Lovšin, poljedcika iz Ljnbljane; Vitomir Dolinšek, trg. poslovodja in Ana Povše. zlatarska pomočnica, oba iz Celja. Umrli so: Marija Kmlec, Ko^POk za vlaganje davčnih prijav ne bo podaljšan Tislcovine za davčne prijave se dobijo pri Upravi za dohodke Ljud- ekega odbora mestne občine Celje (v sobi št. 78). Tam se vlagajo tudi davčne prijere. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Uprava za dohodke pri Ljudskem odboru mestne občine Celje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ŠENTJUR PRI CELJU ima na svojem obratu v Šent- jurju naprodaj večjo količino žagovine. Interesenti za nakup, naj se obrnejo na obrat v Šentjurju, za potrebne informacije. Lesno industrijsko podjetje Šentjur pri Celju CELJSKI TEDNIK, 14. januarja 195i Stev. 2 — stran 7 X. ». T. Wang je prikimal Po vsakoletni navadi sem potoval kot zastopnik uvoznega podjetja Van Gel- der iz Cančuja po južnokitajskih pro- vincah skozi pokrajino Hunan. Sprem- ljal me je prijatelj Andersen. V mestu Hsiangtan sva na nenavaden način spoznala starega Wanga. Na poti skozi dolino Heng-kuang je nenadoma počilo nekaj strelov in tropa zavaljenih Ki- tajcev je navalila na najine nosače in nosilnici. Yuin, kolovodja, je stdskal puško pod zamaščenim rokavom svoje mapu-jopi- ce, stresal v pozdrav okrogle pesti pred zavihanim nosom in zahteval za vsa- kega, najii visokorodnih Tajev, 200 do- larjev in za nosače po 5 dolarjev cest- nine, skupaj 480 dolarjev. Andersen se je visoko vzravnal v nosilnici in dobil grozen Mao-ho, napad besnosti, najpre- pričljivejše sredstvo, s katerim je тпо- goče Kitajca prestrašiti, kajti jeza meji na blaznost in blaznež je Kitajcu svet, ker živi v drugem svetu. Zedinili smo se, da razsodi zadevo častitljivi učenik zakonov Wang. Ko smo prišli v Wangovo kolibo, je njegov pogled obvisel na Andersenu in se ni več umaknil. Odločil je, da mo- rava plačati Yuinu samo strele, in si- cer 50 centov za enega, skupaj dva in pol dolarja. V Hsiang-tanu smo ostali osem dni. Wang in Andersen sta postala neraz- družljiva pñjatelja. Skupaj sta sedela, kadila svoje Cheroots ali vodne pipe in skupaj molčala. Temelj za to prijatelj- stvo ni bila samo obojestranska všeč- nost, temveč dejstvo, da sta drug dru- gernu ustregla in sta sedaj samo iskala рЛИке, kako bi si pomagala. Wang se je izkazal kot rešitelj pre Yuinovimi razbojniki, čeprav so imeli vsa guver- nerjeva pooblastila za svoj roparski po- sel; to je bila ena usluga, Andersen pa... Wang je namreč imel starega, ne- zmerno debelega črnega prašiča, kate- rega je silno ljubil. Rad in s spoštlji- vimi besedami je govoril o njem. Nje- gove misli so se stalno vrtele okoli tega prašiča. Ni mu bil dovolj debel. »Lao-сош, je dejal ob priliki in iz- pljunil bučno seme, ki ga je stalno žvečil med zobmi, »stari prašič je nehal rasti... O, če bi ga vsemogočni Sangti tako odebelil, da bi ga on sam ne mogel več dvigniti«. »To,« je odvrnil zaspano Andersen, »pomeni dvomiti v Santijevo vsemo- gočnost. Ce bi tega Lao-popo, tega pra- očeta prašičev, tako odebelil, da ga ne bi mogel več dvigniti, M ne bil vse- mogočen in če bi ga dvignil, ga ne bi neskončno odebelil in bi tudi ne bü vsemogočen ... Jasno, kajne?* V/ang je prikimal. »Ta odgovor dokazuje, kako preme- ten je moj prijatelj An-de-laj. Zato ga bom prosil za nasvet.« In Wang je pripovedoval, da je glas o njegovi pravniški učenosti prodrl da- leč naokoli. Mnogo mladeničev je vzgo- jil in med njimi je bil tudi nek revež, ki mu ni mogel plačati za uk. Spora- zumela sta se, da mu bo plačal dva ti- soč dolarjev, ko bo dobil prvo razpra- vo. Ko pa je Tsaj-huja vsega naučil, je ta rekel nasvidenje in šel delat rakve, ki so bile takrat zelo drage, ker je v pokrajini Hunan izbruhnila epidemija kolere. Obogatel je, a dogovorjenih dva tisoč dolarjev ni plačal, in ker se ni posvetil pravniškemu poklicu, je bil Wang ob svoj honorar. Kaj misli An- de-laj, ali naj zahteva sedaj denar, ali mii enostavno nameša drobno narezlja- ne bambusove trske v jed? ... Andersen je puhnil droben dim pod strop. »Ni treba! Moj veliki prijatelj Wang ga lahko zaradi teh dva tisoč dolarjev toži!« Wang je presenečeno pogledal. »Da,« je dejal Andersen, »če mlade- nič razpravo izgubi, mora plačati, in če jo dobi, mora tudi plačati! Jasno, kajns?« Wang je prikimal. Prevedel: Bert Zavodrdlc Anton Potočnik, Jurklošter: Pozdrav šoli I Tebi kruti čas ni prizanesel, vpepelil Te sovražni je vihar, med deco Tvojo kot kragulj nasilni zagnal se je sovrag kot ljut vihar. Kot pastorka iskala si zavetja, v zasilnih, mračnih si kotéh in čakala si vdano, kdaj spet sprejmeš otroke vse na svojih lastnih tleh. Sedaj dočakala si dan vstajenja zgrajen Ti je ponosen, jasen hram, tu boš sprejemala zdaj mlade goste, jim nudila prijazen, topel stan. Sobane prazne bodo oživele, preglušil jih otroški bo živ-žav, tu učenost se prva bo delila, tu nauk na pot se prvi bo dajal. In rod za rodom k Tebi bo prihajal, v naročju Tvojem grel se vrsto let pri Tebi si nabiral bo modrosti, ki z njo podajal se bo v svet. Tu stala boš kot bela golobica, kot spomenik sedanjih živih dni, za Tabo pa drobe se ruševine kot mrka priča mračnih sužnih dni. smešnice TELEGRAM Zena možu, ki je odpotoval v Pariz, pošlje telegram: — Ne pozabi, da si poročen. Stop. Tvoja Rozika. Dan pozneje dobi odgovor: — Telegram prepozno sprejel. Stop, DOMAČI ZDRAVNIK Zdravnik: Po desetih dneh šele pri- dete k meni z zlomljeno nogo? Kje ste bili doslej? Bolnik: Veste, če doma kaj potožim, moja žena takoj zahteva, da preneham kaditi. DEDEK MRAZ PROTESTIRA Celjani dragi! Bil sem spet med vami in srčna hvala vam za lep sprejem! A danes Tednik vaš iz sna me vzdrami in nekaj strašnega iz njega izvem. Kako? Je mar resnica, da Celjani zločinov neumljivih me dolže, ko pišejo, da jasno je na dlani, da Celju jaz nakopal sem gorje? Na trgu tam, kjer deco sem pozdravil, kjer 7iam žarel je novoletni gozd, da lukenj pet v zidovje sem napravil jaz, ki sicer vam nosim le radost! Pet lukenj v zid! Medvedi in še škrati naj pričajo in Bobby admiral, da to se pravi zlobno klevetati. Mar hočete me vreči v kriminal? Te luknje v zidu so mÂ res uganka. Kdo le se skril za moje je ime? Je roparjem bila na muhi banka? Morda pa DP M o tem kaj ve? Da jaz ne delam lukenj, to je znano, roke mi čiste temu so dokaz. Ne šalite tako grdo se z mano! S protestom vas pozdravlja — dedek Mraz. Dva nagrajenca v Smithfieldn sta bili ti dve svinji nagrajeni s prvo nagrado. Živali sta prvorazredni zastopnici znane »velike bele« pa- sme, o kateri gre hvala po vsem svetu. V začet- ku lanskega leta so iz Anglije prodali v Jugo- slavijo 1000 svinj te pa- sme in upajo, da bo ta priznana žival tudi pri nas uspevala in v mno- gočem doprinesla k boljši svinjereji pri nai. Lojze Zupane: Pripovedka O skali Orlovki (Ljudska pripovedka iz Zadrečke doline) V tistih starih, starih časih, ko so kmetje iz Zadrečke doline še hodili na tlako h grnjegrajskim menihom, je pod Lepenatko živel v podzemski votlini velikan, ki ni nič drugega delal, ko medvede in gamse lovil, jih pekel na ražnju in jedel, žejo pa si je v Dreti gasil. Toda gorje, kadar je svojo ko- deljo omočil v malo rečico! Toliko vode je popil, da je za tri dni rečno strugo osušil... Kmetom ni bilo všeč, da jim velikan popije toliko vode. Niso mu je privo- ščili, zato so sklenili, da bodo velikana ujeli, ga zašili v medvedjo kožo in nanj naščuvali vse pse iz Zadrečke doline. Lepega dne so zares odšli v hajko na velikana. Ko je le-ta spoznal, kaj kmetje nameravajo, se je razjezil, od- trgal s hriba velikansko skalo in jo tebi nič meni nie vrgel na vrh Lepe- natke, potlej pa zarjovel: »Kar bliže, kar bliže, kogar je volja poleteti za tole skalino!« Zdajci so se kmetje ustrašili velika- nove moči. Ucvrli so jo izpred velika- nove votline, da se je kar kadilo za njimi. Velikanu pa se je le za malo zdelo, da mu pogoltni kmetje niti vode ne privoščijo. Odšel je po svetu. Zdaj so imeli kmetje v Zadrečki do- lini vode na pretek. A obiskalo jih je drugo, še vse večje gorje: na veli- kanovi skali na vrhu Lepenatke so pri- čeli gnezditi orli, ki so iz doline od- našali drobnico in kokoši. Ker so po- slej iz leta v leto gnezdili orli na ve- likanovi skali, so skalini na vrhu Le- penatke vzdeli ime: Orlovka ... Ce dandanes še gnezdijo orli na Or- lovki, tega ne vem. Res pa je, da kmet- je v Zadrečki dolini nimajo kaj prida ovac, pa tudi kokošjih jajc jim vedno primanjkuje, ker imajo zmerom pre- malo — kokoši. V ŠOLI Jacika hodi v I. razred osnovne šole v Zagrebu. Njena тмтгса si je bila v skrbeh, da nemirna hčerkica ne bo znala mirno sedeti v klopi. Toda v šoli je toliko novega in zanimivega, da Ja- cika kar pozabi, da sedi. Ko pride do- mov, mami vsak dan pokaže, kaj vse se je že naučila. Zna risati drevesa, hiše, jabolka, gospo in raco in mamo, ki drži tolkač za meso v roki. Crte so sicer še nekoliko grbaste, pa tega ji ne smemo zameriti. Jacika ima dobro voljo, toda roka je še povsem ne uboga. V šoli pa je prav pridna in poslušna. In kako je vesela, če sme kaj povedati. Roko drži skoro več v zraku kot pa na klopi. Jacika tudi rada prepeva lepe slo- venske pesmi. Ko je nedavno tovarišica učiteljica vprašala, katera zna zapeti kako lepo pesem, se je Jacika takoj oglasila. Seveda zna samo slovenske pesmi. Sprva je hotela tisto o Kekcu, potem pa si je premislila in zapela o kosu, ki je bil brez čeveljčkov. Pesem je zelo ugajala tovarišici, otroci pa so navdušeni kričali: »Se, še nam zapoj!« Jacika je želji rada ugodila in je pela, dokler so jo hoteli poslušati. Zdaj pa se je naučila v šoli še tisto lepo: »Oj narode, narode evo tebi slobode ...« Lidija Grilec SKRIVNOSTNA BESEDA Kje si, mojster knžankar? Glejte, ravnokar prihaja, ki je križanko rodil, da nam muke z njo zadaja! Avtor dragi, čuj, postoj! Kri nam pijejo težave, ko si s kfižanko zaman trapimo uboge glave. Sam razreši nam skrivnost, naj ti dosti bo naslade! Ti si zdaj naš zadnji up, pot odpfi nam do nagrade! Branko pa se nasmehlja skoz naočnike velike in na mah nam razvozlja tajnost: »Oko rašeljike«. DOMAČI PREGOVORI IN IZREKI... Zapuščen — kot »Mlinarjev Janeza na Teharjih. Bombastičen — kot kinoreklama v Laškem. Optimističen — (glede denarja) kot celjski teater. Zakamufliran — kot brezalkoholne pijače v Celju. Visok — kot cene na celjskem trgu. Zadolžen — kot mestna občina (po imo- bilizaciji). Neskončen — kot pot blaga od pro- izvajalca do kupca. Razmajan — kot celjski avtobusi. Pijan — enostavno kot Celjan. Priredil Jurček Krašovec Ilustriral Tonček Skok 5 Dasiravno je bila moČ nekdanje Samove države strta, čeravno so se Franki od severa jroti vzhodu in Madžari od vzhoda proti za- hodu zagozdili med severne in južne Slovene, Slovenci le niso popolnoma zgubili svoje svobode. Franki njihove moči niso mogli pre- zreti, Slovenci so na Krnskem gradu ustoli- tevali svoje vojvode ali kneze. Toda pritisk nanje je bil vedno močnejši. Na zahodu so morali držati zid proti Langobardom, na vzhodu pa so kalili mir roparski Madžaru Ob ponovnem vdoru Madžarov na zahod, so dosegli celo francoske meje, je celjska pokrajina dobila nove gospodarje, ki pa so 2 deželo imeli le toliko stikov, kolikor so ro- pali po njej. Slovenske vasi so gorele in ljudje so se umikali v hribe ter krčili gozdoT©. 6 Ko so Franki naposled s pomočjo zavezni- kov napodili Madžare nazaj čez Muro, so si tujci prizadevali utrditi meje proti jugu in vzhodu. Slovenci so bili v težkih bojih oslab- ljeni, zato Frankom ni bilo težko podjarmiti njihovih dežel. V Karantaniji, kjer niso ču- tili Madžarskih tolp, se je življenje še na- prej odvijalo po starih šegah, toda tudi tam je bil vpliv tujcev vedno večji. Slovenska Ijudovlada je bila vedno slabša. Svobodnjaki, ali kosezi, ki so ustoličevali vojvode, so se brigali veliko bolj za svoje osebne koristi, kot za dobrobit ljudstva svoje krvi. Veliko uslugo so Frankom delali irski menihi, ki so širili rimsko vero, hkrati pa oblast tujcer nad Slovenci. Oblast solnograške škofije j* segala do DraT*. 7 Frankovski kralj je na ozemlju ob Savinji ustanovil savinjsko ali celjsko grofijo, za mej- nega grofa pa imenoval Viljema. Grof Viljem se je poročil s potomko kneza Svetopolka, slovensko plemkinjo Hemo s Koroškega. Ime- la sta sina Viljema, ki je bil po očetovi smrti določen za dediča velikih posestev po očetu in materi. V času njegovega in očetovega življenja je na strmi skali nad Celjem zrasel grad, poleg njega pa še veliko drugih v oko- lici. Plemiči se v vaseh niso več čutili varne, zato so zidali trdnjave na težko dostopnih holmih. O nekdanjih svobodnih Slovenih ni bilo več sledu. Tlačani so ob trpljenju, znoju in biču postavili ponosne zidove, ki jim je bo- dočnost namenila toliko pomembnost in ve- ličastje, toliko gorja, krvi in solza. Celje se je razvijalo kot bridki dokaz zmage Frankov nad Slovenci. Hemin sin Viljem se je čutil dovolj moč- nega, da si je želel postati še močnejši. Bil je gospodar celjske kotline in dedič mate- rinih posestev onstran Drave. Toda to je bilo zanj premalo. Zagledal se je v vojvodski ka- men na krnskem gradu in skoval drzen na- črt, da bi ga dosegel. Po vsej deželi je svo- bodnjakom poslal svoje sle, da bi jih v nje- govem imenu nagovorili za naklonjenost, ko bodo ustoličili novega koroškega vojvodo ... Obetal je časti, obljubljal posestva in vasL Podložnemu slovenskemu ljudstvu je bilo vedno težje. Bili so z zemljo vred lastnina plemičev in cerkva. Tlaka, davki in nasilje... Srednji vek je razgrnil svoj temni plašč. Stev. 2 — stran 8 CELJSKI TEDNIK. 14. januarja 195s TELESNA VZGOJA JE DEL ZDRAVSTVA IN.KULTüRE SPLOH; V okvkoi Ljudske univerze je pre- tekli teden predaval v Celju član Iz- vršnega sveta tov. Zoran PoUč o pro- blemih telesne vzgoje. Predavatelj je v izčrpnem referatu ugotovil, da v na- .ii sociabstični družbi telesna vzgoja še ni dobila pravo mesto, čeprav ima velike naloge pri graditvi novega druž- benega reda. Njena naloga je, vzgojiti fizično zdravega in spretnega delavca v proizvodnji, ki bo kos tempu današ- njega modernega časa In mehanizira- nemu načinu dela. Iste naloge ima tudi pri šolski mladini, kjer je telesna vzgo- ja močno zanemarjena. V naši družbi ni pravilnega ravnotežja med duhovno in telesno vzgojo. Vse preveč pozab- ljamo, da bo le fizično zdrava mladina zmožna sprejeti nase vse delovne na- loge v bodočih poklicih. Gradimo vrsto novdii bolnic in ambulant, zelo malo ali pa skorajda nič pa tiste objekte, ki bi služili zdravemu razvedrilu naših ljudi — telovadišča, Igrišča, plavalne bazene in iXKiobno. Ce hočemo imeti manj nesreč v naših tovarnah in na vseh delovnih mestih, je treba dati na- šim delovnim ljudem več telesne vzgo- je in športa. To je vsekakor najboljša preventivna medicina. Kljub temu, da telesna vzgoja posega močno v zdrav- stvo, saj je važen člen preventivne me- dicine, v fiziologijo, pedagogiko, biolo- gijo in vrsto drugih znanosti, se njej osebno negira znanstveno področje. Te- lesni vzgoji ne gre zgolj za somatično plat, njeno področje sega močno v vzgojna vprašanja. S pomočjo telesne vadbe, naj si bo to metoda iger, telo- vadbe oz. športa, človeka tudi vzga- jamo in mu posredujemo vse tiste mo- ralne kvalitete, ki oblikujejo človeka v osebnost kakršno zahteva družba in čas, v katerem živimo. Naša telesna vzgoja, zlasti i>a šport, se ne razvijata povsod na zdravih načelih. Ves sî)ort je preveč usmerjen v rekorderstvo. Ista težnja se kaže tucB. v nekaterih par- tizanskih društvih. Zanemarja se tež- nja po množičnosti, ki mora biti naše osnovno vodilo. Zadovoljujemo se z oz- kim krogom š^portnikov in telovadcev, ki jih na umetni način vzdržujemo z raznimi podporami, hranarinami in te- mu pKKiobno, Ce bi naše organizacije _Ia organizacije Partizan_ TOVARIŠ FRANC LESKOŠEK - POKROVITELJ ZLETA V CELJU Pred dnevi je v Celjn obiskala ilana Zveznega izvršnega svela in zveznega poslanca mesta Celja tovariša Franca Leskoška-Luko delegacija »Partizana«, okrajne zveze društev za telesno vzgojo, in ga zaprosila, da prevzame pokrovi- teljstvo nad pokrajinskim zletom »Partizana«, ki bo letos v Celjn. Tovariš Leskošek se je z delegacijo dalj časa zadržal v razgovoru o tej veličastni prireditvi in se živo zanimal za vse dosedanje priprave in program zleta, nakar je pokroviteljstvo prevzel. Vest o visokem pokro- viteljstvu za pokrajinski zlet »Partizana« so vsi telovadci celjskega okraja sprejeli z navdu- šenjem. TELOVADCI SE 2E PRIPRAVLJAJO ZA ZLET V nedeljo je bil v Celju zbor društvenih na- čelnikov, načelnic, vodnikov in vodnic partizan- skih drnštev, na katerem so sprejeli obširen program dela za leto 19з9, obenem pa so se seznanili s celotnim programom za pokrajinski zlet Partizana, ki bo v Celju ob koncu meseca maja. Koledar partizanskih tekmovanj bo v le- tošnjem letu izredno pester in zanimiv. Poleg že vsakoletnih okrajnih tekmovanj v atletiki, smučanju, odbojki in plavanju, bo v letošnjem letu tudi v območju celjskega okraja izvedeno prvenstvo partizanskih društev v malem roko- metu in košarki. Prav ti dve športni igri sta zavzeli v partizanskih društvih velik razmah in se članstvo kaj rado pomerja med seboj v med- drnštvenih tekmah v teh igrah. Okrajna tekmo- vanja bodo v letošnjem letu v naslednjih krajih: v smučarskih disciplinah — v Vojniku, v atle- tiki — v Celjn, v plavanju — v Rogaški Slatini, v vseh športnih igrah pa v Velenju. Partizan- ska organizacija šoštanjskega okraja se je že priključila celjskemu okraju in je povsem pra- vilno, da je zbor načelnikov določil za mesto okrajnega prvenstva v športnih igrah Velenje, Partizan v Velenju je brez dvoma med najbolj- šimi društvi v malem rokometu v vzhodnem delu Slovenije, pa tudi v košarki je predstav- ljal nedavno precejšnjo kvaliteto. Velenje bo v letošnjem letu pridobilo nove športne naprave in je prav, da bodo prizorišče velikih tekmo- vanj in obiska številnih športnikov. Po sprejetju okrajnega koledarja prireditev in tekmovanj so se vsi vodniki in vodnice podali v telovadnice, kjer so se ves dan učili prostih vaj za pokra- jinski zlet Partizana. Kar 75 udeležencev je bilo. Številka je sicer zadovoljiva, če pa upo- števamo, da od 24 društev kar 9 ni bilo zasto- Eanih na tem zboru in predelavi, pa ne moremo iti zadovoljni. Vse kaže, da so se nekatera društva že navadila na to metodo dela, da pri- hajajo poučevat te vaje v društva okrajni va- fíiuiji in inštruktorji, kar pa vsekakor ni nji- hova naloga. Poučevanje prostih vaj v društvih je stvar društvenih vaditeljev, okrajni inštruk- torji in vaditelji pa imajo nalogo tu in tam le korigirati njihovo delo in se prepričati, kako napreduje poučevanje obveznega programa. Od- sotnost kar 9 društev kaže, da se nekateri va- ditelji in vaditeljice pa tudi društvena vodstva ne zavedajo, pred kakšnimi odgovornimi naloga- mi se nahaja partizanska organizacija v le- tošnjem letu. Do zleta je vsega še štiri kratke mesece, ki jih je treba temeljito izkoristiti. Cas je zlato in vsak dan je dragocen , . . Vsi mdeleženci celjskega zbora so se v nedeljo na- MČili zletnih vaj in danes že poučujejo ta pro- gram v svojih društvih. Na zletu bo v posebnih sestavah nastopila tudi moška in ženska deca do desetega leta storosti. Celjski okraj ima nalogo, da bo preko 3000 tega drobiža spravil sam na zletni prostor. Vsekakor ne bi bilo prav. da bi deca v tej starosti prihajala v Celje ii oddaljenejših krajev Slovenije. Ker bližnja partizanska društva v celjskem okraju nimajo tolikšnega števila pionirskega podmladka, se bodo prostih vaj za deco učili tudi na naših osnovnih šolah. Te vaje so povsem enostavne in jih bo lahko naše nčiteljstvo v sodelovanju in s pomočjo partizanskih vaditeljev kmalu pre- delalo s šolsko mladino. Ce računamo na to so- delovanje šolske mladine, potem bo vsekakor v zletnih dneh nastopilo na Glaziji v 6 posebnih sestavah okrog 9000 telovadcev in telovadk. Potem pokrajinski zlet v Celju ne bo po mno- žičnosti prav nič zaostajal za republiškim zle- tom Partizana y preteklem letu. Pri tej številki 9000 seveda računamo, da bo pri izvajanju po- sameznih vaj najmanj po 1500 nastopajočih. Po vseh pripravah sodeč bo to brez dvoma največja povojna prireditev v našem mestu in dostojna Bašega velikega praznika — 10-ietnice osvobo- jenja. vodüe skrb za množično telesno vzgojo, bi brez dvoma vršile pravilno poslan- stvo, kvaliteta pa hi prirodno rasla iz te širine. V naš šport se je močno vgnezdil tudi profesionalizem, ki močno izpodjeda vzgojno stran športa. V so- cialistični družbi mora služiti šport raz- vijanju fiziično krepkih in spretnih ljudi, ki bodo na delovnih mestih s temi spo- sobnostmi lahko dvignili storilnost de- la, ki bodo obvladali mehanizacijo, ki bodo vse svoje sile uporabili za utr- ditev socialistične družbe. Na žalost pa imamo športnike, ki od svojih dobrih nog in telesnih spretnosti prejemajo »visoke« plače, čeprav družbi ne dopri- našajo s svo>im delom ničesar. Naš de- lovni človek, ki proizvaja in se dnevno bori za večjo storilnost dela, pa. s svo- jim delom neposredno celo podpira ta nezdravi pojav! v našem športu, saj prav od žuljev delovnega človeka živijo takšni zvezdniki, Zaito v naši družbi ne more biti zdra- vega športnika, če ni povezan z gradi- tvijo našega družbenega reda, če no- vemu družbenemu redu ničesar s svow jim delom ne prispeva. Tudi organiza- cijske oblike naših društev so preveč toge in dejansko s svojimi pravili in registracijami naravnost zapirajo vrata večjemu dotoku naše mladine v nji*- hove vrste. Zato bo naloga bodočih ko- mun, da bodo organizirale široko mrežo igrišč in telovadnic, kjer se bo mladi- na lahko športno izživljala. Na vseh teh prostorih pa bodo morali biti izšo- lani kadri telesnovzgojnih vaditeljev, ki jih danes v vseh organizacijah tako močno primanjkuje. Šele takrat bomo dosegli tiste naloge, katere si danes postavljamo in dali telesni vzgoji tisto mesto, ki ji dejansko po njeni vredno- sti v družbi tudi pripada. Predavatelj je obravnaval še vrsto nerešenih problemov v našem športu in v živahni debati odgovarjal na po- stavljena vprašanja. Ljudski univerzi lahko čestitamo, da je v program svojih predavanj izbrala tudi to aktualno te- mo, preseneča nas le, da je na preda- vanju büo premajhno število celjskih športnih delavcev. RAZUMEVANJE CELJSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV ZA ZLET PARTIZANA Na Glaziji se v polnem tempu vršijo priprave zletnega prostora in ostalih naprav tega šport- nega objekta. Pri vsej tej akciji kaže veliko vnemo tudi nogometno društvo Kladivar, ki bo iz svojih sredstev poleg LO MO Celje, ki ure- juje ta prostor, mnogo prispevalo k lepšemn izgledu tega prostora. Poleg nogometnega dru- štva je tudi atletsko društvo Kladivar ponudilo vodstvu zleta vse naprave in rekvizite na svo- jem atletskem stadionu za izvedbo velikega tek- movanja v mnogoboju, ki bo pred zletom. Vse naprave in rekvizite daje AD Kladivar Parti- zanu brezplačno v uporabo za to veliko prire- ditev, AD Kladivar ,ie obenem sprejelo obvez- nost, da bo njen iO-članski sodniški zbor vodil atletski del tekmovanja v mnogoboju. Vse kaže, da se tudi celjska športna društva zavzemajo za čim dostojneišo izvedbo te prireditve in kažejo ie sedaj veliko pripravljenost in sodelovanje za pokrajinski zlet. Brez dvoma bo ta prireditev tesneje povezala organizacijo Partizan s šport- nimi društvi in ngladila vsa tista nasprotstva, ki so škodovala napredke ene in drnge organi- zacije. Atletika LORGER STANKO PONOVNO IZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA SLOVENSKEGA ŠPORTNIKA Petič je Polet razpisal anketo o najboljšem slovenskem športniku in kar štirikrat je ta naslov romal v Celje. Najprej je ta naziv pre- jel naš državni reprezentant atlet Zupančič Igor, nato pa sedaj že 3 leta zapovrstjo nepremagljivi zaprekaš Lorger Stanko. — LorRcr Stanko je naš znani državni reprezentant in rekoder т teku čez visoke ovire. V anketi, v kateri je so- delovalo 100 slovenskih športnih novinarjev in vidnejših športnih delavcev, je prejel 358 točk, na 2. mesto pa se je uveljavil tudi naš mladi atlet — UD in nada jugoslovanske atletike — srednjepro^aš Vipotnik Andrej z 223 točkami. Visoko vrednost obeh športnikov vidimo šele po točkiili. ki jih je r>rejel tretjeplasirani slovenski športnik Rozman Tine. in sicer 119. Obema atletoma — Lorgerju in Vipotniku — čestitamo k podeljenemu priznanju, obenem pa tudi atletskemu kolektivu Kladivar, ki je vzgo- jil v svojem krogn atlete s tako visokimi kva- litetami. _ Drsanje_ LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE CELJE - POKROVITELJ PRIREDITEV NA LEDU V zadnji številki našepa lista smo objavili program slavnostnih prireditev HDK Celje na drsališču v Mestnem parku v počastitev deset- letnice osvoboditve. Te dni je posebna delega- cija kluba naprosila predsednika LO MO Celje tov. Fedorja Gradišnika, da bi za to prvo slavje naših Športnikov prevzel pokroviteljstvo LO MO Celje. Tovariš predsednik Fedor Gradišnik se je podrobno zanimal za ves program teh prire- ditev, nakar je dal pristanek za pokroviteljstvo. Cas močno hiti in kmalu bomo v zadnji tretjini niei-eca. ko se bo kar 9 dni odvijal dan za dne- vom na drsališču zanimiv spored. Trenutna od- jnga nas ne sme navdajati s pesimizmom. Zi- vin;o vendsiT v zimskem časn in enkrat bo tudi sever ugnai te spomladanske sape . . . NOVI USPEHI CELJSKIH HOKEJISTOV Zopet smo prisostvovali dvema hokejskima tekmama na drsališču v Mestnem parku. Tokrat je šlo zareF, za tcčke! In hokejistom HDK Celjo je uspelo v dveh srečanjih pospraviti kar tri točke, četrta jim je pa nesrečno ušla v Ljub- ljano . . . Prvenstveno tekmovanje v hokeju na ledu se letos odvija na poseben način. Najprej se srečujejo v predtckmovanju Paoirničar iz Vevč, Železničar iz Maribora, Partizan iz Brežic in lIDK Celje. Prvi dve moštvi iz tega tekmo- vanja bosta nastopili v finalni skunini sloven- ske lige. v kateri sta že avtomatično lanska udeleženca zvezne lige — Ljubljana in Jesenice. HDK Celje je imel v prvem srečanju za točke opravka z najtežjim nasprotnikom — Papirni- čarjem iz Vevč. Slučajno sem bil na celjskem kolodvoru ob prihodu gostov iz Ljubljane, kjer sem slišal glasne govorice o izidu tega srečanja. »No, takole 8:2 pa jih že bomo obrnili,« so bile prognoze igralcev, ki so prišli gostovat na mrzli led v Mestni park. Celjska tla pa so bila kljub ledeni plošči vroča. Domači hokejisti so zaigrali mnogo bolje kot v prvi tekmi. Napad za na- padom se je vrstil na vrata Papirničarja. Pa je končno puck le našel not v mrežo. Gostje pa so po krivdi obrambe Celjanov kmaln izenačili. Nato sta bila zopet dva svetla trenutka za Ce- ljane in rezultat 9:1. Zmaga je bila ie nekako v žepu domačinov, saj je bila druga tretjina fftcne že skoraj p.n kraju. In glej ziomka — obramba domačinov se je nekoliko spoigroia« j>red SH3Jii.;i vrati, gostje pa so kaj hitro po- ku/aii, da se ne izplača zadrževati pucka v bližini svojih vrat. Tako je prišlo do hladnega tuša — 3:3. V zadnji tretjini igre so domačini naravnost navalili na nasprotnikov gol in veèji del te trttjinc je bil pred vrati Papirničarja. Dobra taktika gostov pa je obvarovale vrata nedotaknjena in tako je pri rezultatu 3:3 ostalo. Točka je bila izgubljena . , . Dva dni za tem je ponovno prišel v goste mariborski Železničar, ki se ie v prijateljski tekmi kar dobro predstavil Celjanom. V prven- stveni tekmi pa mu ni šlo najbolje. Ixredno mehak led je onemogočil kvalitetnejšo igro. Kljub temu pa je bilo zopet 10 golov kot v prvem srečanju, le da je v prvenstveni tekmi bilo znatno boljše razmerje — 8:2 (1:0, 3:1, 4:1) za Celje. Za domače barve so bili uspešni: Jenko 3, Lršič 2, Ščuka, Speglič in Hohnjec V. pa po enkrat. S to visoko zmago imajo Celjani lepe izglede za osvojitev 1. mesta v predtekmovanju. vstop v finale pa so si brez dvoma že priborili. _ Smučanje_ RAZVESELJIVE NOVICE Cemu takšen naslov? Saj vendar ni snega, semestralne počitnice, ki so namenjene zimske- mu udejstvovanju mladine, pa so pred durmi. Kakšne razveseljive novice pa bi bile vendarle v zvezi s smučanjem, če je že marsikateri vneti smučar napravil križ čez letošnjo zimsko se- zono? Vsak torek »sejejo« smučarski delavci v SD Celje in kujejo načrte. Ze 11 smučarskih sej je bilo. razčiščena vsa vprašanja, pripravljena tekmovanja itd. — le snega ni in nil Prejšnja leta ni bilo organizacije, pilo pa je snega na pretek. Sedaj pa prav nasprotno — odlična or- ganizacija pa nič snega. Res narobe svet . . . Pa si kljub temu oglejmo razveseljive novice. Oblaki se nevarno pode in morda bo že čez nekaj dni vendarle padel sneg in odpravil moj »pesimizem« ... SD Celje je v skrbi za mno- žično smučanje zainteresiralo poleg smučarskih učiteljev in vaditeljev še celo vrsto tistih ljudi in organizacij, brez katerih bi si revni smu- čarji le malo pomagali v tej smučarski sezoni. Svet za prosveto in kulturo LO MO Celje je pred dnevi celjskim osnovnim šolam dal dota- cijo 80.000 din za nabavo smuči. Tudi Društvo prijateljev mladine je za novoletno jelko po- darilo pionirjem 100.000 din. Celo navdušen za- sebnik, prijatelj naše mladine tov. Tajhmajster, je podaril za nabavo smuči dragocen hrast v vrednosti 30.000 din. Vsa ta sredstva pa še niso zadovoljiva, da bi spravili na sneg stotine mla- dih ljudi. Društvo prijateljev mladine. Svet za prosveto in kulturo LO MO Celje in Smučarsko društvo, so formirali posebno komisijo za mno- žično smučanje pod predsedstvom tov. Stane Mihelič, ki ima prvenstveno nalogo zbrati čim več sredstev in podpor od naših podjetij za nabavo smuči. Ker Slovenija-šport ne razpolaga s smučmi, so angažirali za izdelavo smuči Ko- larstvo v Petrovčah in v Celju obrtnika Culka, Doslej je bilo napravljenih že 200 parov smuči, v izdelavi pa so še nove stotine. Te smuči raz- deljujejo po šolah po smešni ceni 400 din, ves ostali denar pa krije komisija za množično smučanje. Zakaj 400 din in ne zastonj? S tem skromnim prispevkom bo vsak pionir-smučar imel le pravilnejši odnos do smučarske opreme, ker se bo zavedal, da je za to opremo tudi sam nekaj žrtvoval, na drugi strani pa bodo ti pri- spevki omogočili večjemu številu mladih ljudi do cenenih smuči. In tečaji? Ker v Celju ni snega, sedaj vsi mislijo na Golte! Pa tudi tam so ga verjetno te dni odpihale iužne eapice . . . Kljub temu je vse planirano za tečaje — saj mora krepko snežiti te dni (tako zagotavljajo pri Smučarskem društvu Celje!). V načrtu so tekmovalni tečaji za mladino, v katere bo sprejetih okrog 30 te- čajnikov, začetniški tečaji za pionirje in mla- dino, posebni šolski tečaji gimnazijcev in uči- teljiščnikov, pa celo tečaj za tekače. Skratka — tudi letos bo živahno na Golteh, seveda le pod pogojem, če bo sneg . . . Sah ______ EKIPNO DELAVSKO PRVENSTVO CELJA Kakor vsako leto bo tudi letos Okrožni ša- hovski odbor Celje izvedel ekipno delavsko prvenstvo mesta Celja. Pravico udeležbe imajo šestčlanske ekipe ^sindikalnih podružnic na pod- ročju Celja. Številčno (po članstvu) najmočnejše podružnice, kakor na primer: Tovarna emajli- rane posode, Cinkarna, Beton, Železnica itd., imajo pravico prijaviti po več ekip. Skupni se- stanek kapetanov vseh prijavljenih ekip bo v Šahovskem domu dne 20. februarja ob 18,30 uri. Prijave je pred tem nasloviti na Okrožni šahov- ski odbor Celje. Za najuspešnejše ekipe so pri- pravljene lepe knjižne nagrade. TURNIR ZA PRVENSTVO CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA Celjski šahovski klub je pred dnevi zaključil turnir za prvenstvo kluba. Zmagal je Oder Peter z 9 in pol točkami, drugo in tretje mesto si delita Misura in Draksler po 9 točk, sledijo: Šnajder 8, Janežič 6, Fajs in Primožič po 5 in pol, Hojnik in Rojs po 3 in pol, Pajman in Pešec po 2 in pol in Dečko 6 in pol točke. TUDI PODEŽELSKA MLADINA TEKMUJE Mladinci iz Ponikve pri Grobelnem se že nekaj časa bavijo z namiznim tenisom, kakor pravijo, imajo veliko veselje do tega športa, posebno letos, ko jih je zima zelo prikrajšala pri smučanju, saj prebijejo marsikateri večer v prosvetni dvorani, kamor so si postavili ping- pong mizo, ki so si jo sami uredili. Da bi preizkusili svoje zmogljivosti, so pova- bili mladinsko ping-pong sekcijo iz tekstilne tovarne »Metka« iz Celja na prijateljsko sre- čanje, ki je bilo v nedeljo, dne 9, januarja na Ponikvi in se je končalo z neodločenim rezul- tatom 5:5. V nedeljo, dne 23. januarja pa bo povratno srečanje v tovarni »Metka« v Celjn. Želimo, da bi mladina podeželja in mesta pri- redila še več takih srečanj tndi v drugih pa- nogah, .Majda, SPREJMEMO TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO takoj ali po dogovorn. Plače po tarifnem praviinikol KMETIJSKA ZADfiUGA Loka pri Znsmu O B JAVE IN OGLASI VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM, URADOM IN USTANOVAM! S 1. januarjem 1955 je stopil v veljavo novi Zakon o zdravstvenem zavarovan ju del avcev in uslcibencev (Uradni Ust FLRJ, št. 51-54). Po 23. členu tega zakona se obračunava nadomestilo fdače ob bolezni in porodn (oskrbnina) na pod- agi povprečja plač s stalnimi dodatki zu delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastal primer, ki daje pravico do nadomestila. Za čas, ko je zavarovanec v zdrav- stvenem zavodu, kjer ima polno oskrbo, je od- visna višina oskrbnine od števila družinskih Članov, ki jih zavarovanec preživlja. i^okler ne bodo tiskani novi obrazci, naj vsi organi, ki izdajajo bolniške liste zavarovancem, vnašajo v dosedanje obrazce — namesto za- služka po tarifni postavki oziroma plače po ur(4lbi ter stalnega dodatka po pravilniku ozi- roma uredbi — naslednje poaatke; a) znesek plače s stalnimi dodatki, ki jo je zavarovanec prejel za redni delovni čas v zad- njih treh mesecih pred mesecem, v katerem je nastopila nesposobnost — plačo vpisati posebej za vsak mesec v tri vrste, ki so na dosedanjem bolniškem listu predvidene za »podatke o dru- žinskem članu«: katera plača in stalni dodatki bodo upoštevani, je podrobneje določeno z ured- bo o izvajanju zakona; b) koliko delovnih dni je zavarovanec delal za plačo, ki je navedena pod a) — štev'ilo de- lovnih dni vpisati v rubriko »sorodstveno raz- merje do zavarovanca«; c) število nezaposlenih dražlnskih članov, ki jih zavarovanec preživlja — število vpisati spo- daj v prostor pod besedilom potrdila o pre- živi janju družinskega člana; upoštevajo se dru- žinski člani, za katere ima zavarovanec pravico do zdravstvenega varstva po 13. člena zakona. Podatke pod a), b), c) je treba vpisati samo, kadar se izdaja bolniški list za zavarovanca. Ce se izdaja bolniški list za družinskega člana, se vpišejo podatki o družinskem članu v za to določene rubrike kot doslej. Zavod la socialno zavarovanje v Celjn NAJDENI PREDMETI Na tajništvu za notranje zadeve Celje ee na- hajajo naslednji predmeti; 1. 1 moško dvokolo, štev, 29832,- črne barve; 2. 1 žensko dvokolo, štev. 164899, znamke »Tumer«; 3. 1 moško dvokolo, štev, 7644; 4. 1 žensko dvokolo, štev. 279928; 5. 1 moško dvokolo, štev. D-36(M)5, črne barve; 6. 1 moško dvokolo, črne barve, brez znamke in številke; 7. 1 moško dvokolo, štev, 996Ф, sive barve; 8. 1 moško dvokolo, štev. 27196, črne barve; 9. 1 moško dvokolo, štev. 193514, črne barve; 10. 1 moško dvokolo, štev, 114281, zelene barve; 11. 1 par gumijastih škornjev (oz, samo desni); 12. 1 delovna bluza v slabem stanja, rjavosive barve; 13. 1 dežnik — v slabem stanja — karirast; 14. 1 avtomobilska sesalka brez cevke; 15. 1 otroški sedež za dvokolo iz železa, modro prebarvan; 16. 1 otroška jopica bele barve; 17. 1 ženska jopica modre barve s 5 gumbi; 18. 1 moška kapa s ščitnikom, drap barve; 19. 1 ženske rokavice iz rjavega usnja; 20. 1 ženska ročna torbica iz črnega polivinila, v kateri je 1 žepni robec; 21. 1 otroški suknjič rjave barve, v katerem je 20 din gotovine; 22. 1 moške volnene rokavice — bele barve 23. 1 mala usnjena aktovka, v njej je 1 kljnček; 24. 1 siva otroška rokavica, v njej se nahaja 1 kljnč; 25. 1 ženska listnica iz črnega polivinila; 26. 1 mala denarnica iz svinjskega usnja; 27. 1 ročna ura znamke »Ufesa« št. 5S8; 28. 1 zapestnica — dable; 29. 1 ženska ročna ara v neizpravnem stanju; 30. obveznice II, ljudskega posojila; 31. 1 denarnica iz rjavega usnja na gumb; 33, 1 denarnica iz črnega asnja na zadrgo; 34, manjša vsota denarja; 35, večja vsota denarja; 36, gonilni jermen, že precej slab, 1 cerada in 1 vreča iz jnte, 1 glavnik, 1 žepno ogledal- ce, 1 vžigalice, 5 vrst ogrlic, 2 srebrna prstana, 2 kom. že rabljenega mila, 3,50 din gotovine; 38. 19 kom. zlatnikov, 9 kom. zlatih prstanov, 1 zlata zapestnica. 2 para zlatih uhanov, 13 kom. raznih zlatih gumbov, 1 zlata plom- ba, 4 ure, 1 pozlačen patent-svinčnik, 4 zlate verižice, 2 cigaret-dozi, 1 srebrna ma- la kaseta. Lastnike navedenih predmetov pozivamo, da se y roku enega leta zglasijo pri navedenem tajništvu z dokazili lasništva ter predmete pre- vzamejo. V kolikor se v tem rokn ne bodo zglasili, bodo predmeti izročeni državi, Lasniki si lahko predmete ogledajo vsak po- nedeljek od 10, do 11. ure v skladišču tnk, tajništva — Trg mučenikov štev. 12. Tajništvo za notranje zadeve OLO Celje OPOZORILO Opozarjamo hišne lastnike^ podjetja in kišoi^ svete, da ob nastopu zime posvečajo veijo po. zornost jaškom, števcem in odprtim napHjavain ter jih naj zaščitijo z lesno volno ali podubniu) pred zmriovanjem. Od zmrziili pokvarjene števce borao v celoti zaračunali inalomamim koristnikom. Ker u cene ni/rmalnim števcem okoli din 1«.0вв,—, J^ v interesu potrošnikov, da pazijo na napravei Plinarna-vodovod, Celj«. ESPERANTO Z dopisnim iečajem se hitro naučile e«poldne: Matinej* >FOT K USPEHU« - angleški film valovna dolžina 190 metrov (lastne rddaje in pregled važnejših oddaj Radia Ljubljana) Nedeljo, 16. januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 20,15 Večerni opsrni koncert 21,15 V sveta ritmov in melodij — sodeluje plesni orkester Radia Ljubljana Ponedeljek, 17, januarja: IS.CO Oddaja iz Celja 20,ee Tedenski politični feljton 20,15 Simfonični koncert Radia Ljubljano Torek, 18. januarja: 18.00 Oddaja iz Celja 18.30 Šncrtni tednik 20.00 Tedenski notranje politični pregled 20,50 Radijska igra - Hoffmannstal: »Elektra« Sreda, 19. januarja: 18.00 Oddaja iz Celja 20,00 A. Foerster: Gorenjski slavček 21,40 Igrajo veliki zabavni orkestri 22,15 Plesna glnsba Četrtek, 20, januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 18,40 Mariborski komorni zbor poje skladbe slovenskih avtorjev 20,00 DoTuače aktualnosti 20,15 Četrtkov večer domačih pesmi in poskočnih napevov 22,15 Po svetu jazza Petek, 21. januarja: ISOa Oddaja iz Celja - pregled »Celjskega tednika« 20,00 Tedenski znnanje politični pregled 20,15 Portret iz Broadwaya 22,15 Nočni koncert Sobota, 22. januarja: 18,00 Oddaja iz Celja 18,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 20,08 Pisan sobotni večer 22,15 Igra Ljubljanski plesni .sekstet Želje, reklame in objave sprejema vratar LO MO Celje vsak dan od 7. do 14. ure. razglas V čas;i od 24. do 31. januarja 193^ bo na Vojnem odseku Celje 1 (mesto) pri referentu za vojaške zadeve ljudskega odbr.ra mestne občine- (soba štf:v. 2Ò) vpisovanje v vojno evidenco vseh mla- dincev (moških), rojenih v letu 1937. sta- nujočih na področju tukajšnjega ljud- skega odbora. Vpisovanje bo od 8. do 12. ure v tu navedenem času, in sicer po naslednjem abecednem redu: 24. januarja 19^5 črka a, b, c in č: 25. januarja 1955 črka d, e, f in g; 26. januarja 1955 črka h, i, j in k; 27. januarja 1953 črka 1, m. n in o: 28. januarja 1955 črka p, r, s in š; 29. januarja 1955 črka t, u, v, z in ž: 31. januarja 1955 vsi zamudniki. Vsi mladinci, rojeni v letu 10'ir, so dolžni prijaviti se v svrho vojne evi- dence pri referentu za vojaške zadeve. V kolikor se ho naknadno ugotovilo, da se posamezniki ne bodo odzvali, bodo kaznovani po čl. 47 točka c Pravilnika za izvajanje zakona o vojaški obveznoeti a denarno kaznijo 2000 din. Ljudski odbor mestne občine Celje Predsednik: (jnMJii^U Feder, 1. r. Smučanje pomeni zdravje