Trst in slovenska manjšina v luči stališč novega slovenskega generalnega konzula Dimitrija Rupla /3 Na novogoriškem sodišču obsodili 28-letnega Goričana Alexa Russa na osem let zaporne kazni >/10 Med Štandrežem in Rojcami oborožen rop 10 Primorski TOREK, 10. JULIJA 2012 Št. 161 (20.484) leto LXVIII. Volilni zakon, čas se izteka Dušan Udovič Predsednik republike Giorgio Napolitano je glede novega volilnega zakona naposled znova dvignil glas. Gotovo ni slučaj, da ravno v tem trenutku, kajti z vsakim dnem, ki mine, se zmanjšujejo možnosti, da parlament dejansko utegne še v pravem času sprejeti to ključno reformo. Napolitano jo je v začetku leta postavil kot eno izmed neodložljivih prioritet, a sedaj postaja najbrž tudi njemu jasno, da pri strankah, zlasti na desnici, ni prave volje, da se spremeni razvpita »svinjarija«, kot je volilni zakon, ko ga je sprejela Berlusconijeva večina, imenoval njegov avtor, ligaš Calderoli. Dejstvo je, da pretežni del obstoječe politične kaste vidi svojo rešitev prav v tem zakonu, saj bi jo tudi manjše spremembe postavile na prepih. Seveda so na poziv predsednika republike vse stranke v ene glas zagotovile, da so pripravljene na takojšnjo razpravo o novem volilnem zakonu. To pa ne pomeni, da razprava lahko pripelje do rezultata, saj je jasno, da se bo zavlačevanje nadaljevalo in se bodo spremembam, kot napovedujejo zlasti na Berlusconijevi desnici, mnogi krčevito upirali. Kaj pa, če bi Monti imenoval tri ustavne izvedence, da v enem tednu pripravijo reformo volilnega zakona, ki jo potem vlada po hitri proceduri vključi v parlamentarno razpravo? Morda bi to bil edini način, da se pospeši reševanje tega ključnega vprašanja, za katerega sicer obstaja veliko tveganje, da bo zmanjkalo časa. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € LJUBLJANA - Italijanski predsednik včeraj pod večer prispel v Slovenijo Napolitanov obisk nov mejnik med državama Danes srečanje z Danilom Turkom in nagovor v parlamentu Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj pod večer pričel tridnevni državniški obisk v Sloveniji. Napolitano bo prvi tuji državnik, ki bo nagovoril slovenske poslanke in poslance sta kakšna usoda nas čaka PROSEK - Štiridesetletnica spomenika padlim v NOB Za konec še Stanovnik in partizanski pevski zbor PROSEK - S sprevodom (na sliki Kroma), slovesnostjo pri spomeniku in koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič se je v nedeljo zaključil tridnevni program prireditev ob štiridesetletnici postavitve proseškega spomenika padlim v NOB. Slavnostni govornik Janez Stanovnik, ki je bil v soboto na slovesnosti na Pokljuki, je govoril predvsem o svetovni finančni in gospodarski krizi ter jo primerjal s tisto v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Veter krize je v hipu razpihal za 600.000 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, ostali pa so dolgovi. Mlade je posvaril, naj ne ponovijo napak iz prve polovice dvajsetega stoletja. LJUBLJANA - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj pod večer s soprogo Clio prispel v Ljubljano, kjer se bo mudil danes in jutri. Visokega gosta je na letališču Jožeta Pučnika sprejel slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Napolitano se bo danes sestal s svojim gostiteljem, slovenskim predsednikom Danilom Türkom, popoldne pa bo kot prvi tuji državnik govoril v slovenskem parlamentu. Jutri se bo italijanski predsednik sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo, ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem ter z delegacijo italijanske manjšine v Sloveniji. Na 2. strani Trst in dvajsetletnica pokola v Ulici D'Amelio Na 4. strani Duke v stiski zaradi krize drugih podjetij Na 5. strani V Trstu trikratni uspešni maturant Na 6. strani V Ljubljani muzikal Čarovnice iz Eastwicka Na 8. strani Marjan Pintar direktor EZTS Na 12. strani Prleški kvintet slavil v Števerjanu Na 12. strani &nt'Aim Impresa Trasporti Fumbri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu 2 Torek, 10. julija 2012 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Napolitano sinoči začel državniški obisk v sosednji državi Italija in Slovenija praznujeta 20-ietnico vzpostavitve diplomatskih odnosov Gost iz Italije bo danes kot prvi tuji državnik nagovoril slovenske poslance - Ezuli pozdravljajo obisk LJUBLJANA - Na državniškem obisku v Sloveniji se od sinoči mudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Poleg gostitelja, predsednika republike Danila Türka, ga bodo sprejeli še predsednik državnega zbora Gregor Virant, premier Janez Janša in ljubljanski župan Zoran Jankovic. Napolitano, ki se bo sestal tudi s predstavniki italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, bo kot prvi tuji predsednik države danes popoldne nagovoril slovenske poslance. Po napovedih bosta predsednika sosednjih članic Evropske unije veliko pozornosti namenila aktualni krizi območja evra ter odločitvam za preseganje krize, sprejetim na nedavnem vrhu Unije. Pričakovati je, da bosta predsednika omenila tudi vprašanje financiranja slovenske manjšine v Italiji. V uradu predsednika republike Slovenije kot pomembno simbolno dejanje na tem področju izpostavljajo nedavno srečanje predsednika Napolitana s predstavniki slovenske manjšine v Italiji, saj je na njem prevladalo spoznanje, da manjšini bogatita družbo in predstavljata dodano vrednost v medsebojnih odnosih. Zadnji dan obiska bo italijanskega predsednika v ljubljanski mestni hiši najprej sprejel župan slovenske prestolnice Jankovic, nato pa bo na sedežu vlade imel še pogovore s premierom Janšo. Napolitano v Slovenijo prihaja v času, ko državi obeležujeta 20.oble-tnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Rim in Ljubljana sta odtlej rešila več odprtih vprašanj in okrepila prijateljske odnose. Predvsem v zadnjih nekaj letih sta državi s skupnimi prizadevanji dosegli pomemben preboj in ustvarili novo vzdušje. Ključen mejnik v krepitvi medsebojnega zaupanja pa je bilo srečanje slovenskega, hrvaškega in italijanskega predsednika 13. julija 2010 v Trstu, so zapisali v uradu predsednika republike. »Duh iz Trsta« (julijsko srečanje 2010) je tako nadgradil prvi državniški obisk slovenskega predsednika v Italiji januarja lani. Napolitano se je skupaj s predsedniki ostalih sosednjih držav udeležil osrednje slovesnosti ob dnevu državnosti in 20. obletnici samostojnosti Slovenije, Türk pa slovesnosti ob 150. obletnici združitve Italije. Predsednika sta se večkrat sešla tudi ob robu večstran- skih srečanj. Junija letos se je z italijanskim kolegom Mariom Monti-jem v Rimu srečal premier Janša, še pred tem pa je bil na obisku v Italiji zunanji minister Karl Erjavec. Po navedbah Turkovega urada bi morali poiskati nove, kreativnejše oblike sodelovanja, v prvi vrsti na področju prometne infrastrukture, energetike in varstva okolja. Napolitanov obisk v Sloveniji toplo pozdravlja Renzo Codarin, predsednik Zveze združenj istrskih beguncev, ki je svojčas podprlo tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Sedanji obisk se po Codarinovem prepričanju uokvirja v »tržaški duh«, ki ga istrski begunci pozdravljajo tudi zato, ker so predsedniki treh držav ob tisti priložnosti, poleg ostalih tragedij, priznali tudi tragedijo Italijanov, ki so po drugi svetovni vojni zapustili rodne kraje Istre, Reke in Dalmacije. Codarin vošči predsednikoma Italije in Slovenije uspešne pogovore v upanju, da bo Na-politanov obisk še dodatno okrepil prijateljske odnose med Rimom in Ljubljano. Na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika je Giorgia Napolitana sinoči sprejel slovenski zunanji minister Karl Erjavec sta ŠOLSTVO - Tradicionalna pobuda slovenskega ministrstva za šolstvo Izbrani maturanti iz Trsta in Gorice na strokovni ekskurziji po Sloveniji Fotograf je izbrane maturante včeraj zjutraj ujel med zbiranjem na Opčinah kroma JEZIK NA OBROBJU Nekateri naši pisci ne znajo napisati nobenega plačilnega naloga z datumom plačila, ne da bi uporabili rok ali pa tek. Tako beremo: plačati je treba v roku enega meseca ali pa v teku enega meseca. Obe zvezi v roku in v teku sta popolnoma odveč, poleg tega pa je še prav posebno zveza »v teku« v slovenščini neuporabna. Zakaj? Predlog v z mestnikom nam pove, da je kaj znotraj česa, npr. živi v mestu, stanuje v Istrski ulici, Slovenci živijo v Trstu že več stoletij. Lahko je kdo tudi na določenem mestu, npr. minister v vladi, nekdo dela v odboru. V uporabljamo tudi za izražanje določenega časa: v času fašizma, v preteklosti, v mladosti; za izražanje okoliščin: delo v vročini, reči v jezi in še bi lahko naštevala. Predlog v je zelo uporaben v vseh mogočih zvezah in položajih, a ne povsod. Namesto plačati je treba v teku ali roku enega meseca, moramo zapisati, da je treba plačati v enem mesecu. Če je rok daljši, bomo zapisali število mesecev; npr. plačati je treba v dveh mesecih, v treh mesecih, v enem letu. Če je namesto časovnega roka za plačilo navedeno ime meseca, bomo zapisali: plačati je treba do konca maja, junija, decembra, do konca leta. Nikdar pa ne bomo zapisali v roku meseca maja ali pa v teku meseca maja, kar je v italijanščini popolnoma normalno. Medtem ko v italijanščini mislimo vedno na čas tistega meseca, plačati moramo torej v mesecu maju, se izražamo v slovenskem jeziku nekoliko drugače; namesto v mesecu maju ali meseca maja, zapišemo, da je treba plačati do konca maja, do konca leta in podobno (v ital. entro il mese di maggio). Kadar kjerkoli berem, da se je ali se bo kaj zgodilo v mesecu maju, vem, da je pisec naš človek. V osrednji Sloveniji bi vsak napisal, da se je zgodilo maja, knjiga je izšla meseca maja ali maja; proslava je bila meseca aprila ali aprila. V mesecu aprilu, maju se stvari dogajajo samo tostran nekdanje meje, kjer je močan vpliv italijanščine opazen vsakokrat, ko imamo na razpolago dve možnosti. Pravilni sta obe, izberemo pa pri nas tisto, ki je bližja italijanski. Ta italijanski vpliv je zelo opazen tudi, kadar pišejo naši pisci o prometu. Medtem ko Italijani zapišejo andare in direzione nord, sud, Slovenci zapišemo: voziti proti severu, proti jugu. Dva avtomobila pa seveda lahko vozita v isto smer. Ni pa v duhu naše materinščine, če kdo napiše, da je avto vozil v smer Gorice ali v smeri proti Gorici ali pa da je pripeljal iz smeri Gorice; zapisati bi moral, da je avto vozil proti Gorici ali pa, da je prihajal iz Gorice ali pa z goriške strani; vendar od Sv. Jakoba, ker je peljal k Sv. Jakobu ali proti Sv. Jakobu. Poleg teh besed je največkrat odveč tudi zveza v primeru (nel caso di). »V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani« pišejo naši odborniki, čeprav so že v osnovni šoli slišali, da morajo zapisati »Če bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani«. »Navada - železna srajca« pravi stari rek. Lepo bi bilo, da bi kdo vsaj včasih slekel to »železno srajco«. Lelja Rehar Sancin TRST, GORICA - Včeraj zjutraj se je skupina izbranih maturantov slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice skupaj s profesorji spremljevalci podala na tradicionalno petdnevno nagradno strokovno ekskurzijo po Sloveniji, ki jo je ponudilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije, organizacija pa je bila poverjena Zavodu Republike Slovenije za šolstvo oz. pedagoški svetovalki za slovenske šole v Italiji Andreji Duhovnik Antoni. Tržaški in goriški izbrani maturanti bodo na ekskurziji spoznavali lepote in zanimivosti zgodovinskih slovenskih pokrajin: Dolenjske, Bele Krajine, Štajerske, Prekmurja in Koroške. Na poti si bodo ogledali med drugim glavna mesta omenjenih pokrajin (Novo Mesto, Maribor, Ptuj in Mursko Soboto) ter znamenitosti, kot so Krajinski park Lahinja, ptujski grad, še delujoči mlin na Muri pri Veržeju, Plečnikovo cerkev v Bogoji-ni, čebelarski muzej v Krapju, rudnik v Mežici in Logarsko dolino s slapom Rinka, ekskurzija pa se bo zaključila s petkovim ogledom mestnega jedra Ljubljane, kjer bo tudi slavnostno kosilo, po katerem bo napočil čas za vrnitev v Trst in Gorico, kamor bodo maturanti prispeli v poznih popoldanskih urah. Illy ne izključuje vstopa v politiko TURIN - Nekdanji župan Trsta in predsednik Furlanije-Julij-ske krajine Riccardo Illy sicer ne razmišlja o ponovni politični aktivnosti, ki pa je sicer ne povsem izključuje. V turinskem dnevniku La Stampa Illy govori o podjetju Illy-caffe in o stanju italijanskega gospodarstva. S politiko se ne obremenjuje, pravi, če ga bo kdo vprašal za nasvet ali kaj podobnega pa bo razmislil. O Illyju se govori kot o možnem kandidatu za predsednika Furlanije-Julijske krajine, bolj realistične pa so napovedi, da bo sodeloval v novi italijanski vladi po volitvah spomladi 2013. Seveda če bo prevladala njemu naklonjena politična opcija. V Videm prihajajo Haring, Morricone, Erwitt, Bollani ... VIDEM - V deželni palači v Vidmu so včeraj predstavili niz kulturnih dogodkov Bianco&Nero (Belo in črno), ki bo v furlansko glavno mesto privabil nekatera imena svetovnega slovesa. Prvi sklop dogodkov bo na sporedu septembra in predvideva na primer odprtje razstave ameriškega slikarja Ketiha Haringa »Deset božjih zapovedi, poroka med nebesi in peklom«; v videmski cerkvi sv. Frančiška bodo njegova dela na ogled od 2. septembra do 15. februarja 2013. Ze 1. septembra bodo na gradu odprli razstavo, ki jo domačim ljubljencem - psom posveča priznani fotograf Elliott Erwitt (na ogled bo do 30. septembra). Istega dne bo v cerkvi sv. Frančiška nastopil pianist Stefano Bollani. Deželni orkester Mitteleuropa bo z zborom FJK uprizoril Mozartovo opero Don Giovanni (7. septembra v gledališču Nuovo Giovanni da Udine), za veliki finale pa bo poskrbel Ennio Morricone, ki bo naslednjega dne nastopil na vi-demskem Trgu 1. maja. Vstopnice za vse tri koncerte so od danes na voljo na običajnih prodajanih mestih agencije Azalea in na spletni strani www.ticketo-ne.it. Vstopnice za ogled Haringo-vih in Erwittovih umetnin pa si bo mogoče nabaviti na licu mesta. ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Torek, 10. julija 2012 3 TRST - Razgovor z novim slovenskim generalnim konzulom Dimitrijem Ruplom »Med Slovenci v Italiji pričakujem več sodelovanja in več združevanja moči« »Sedanje manjšinsko predstavništvo je spodoben koncept, pri katerem velja vztrajati« TRST - Dimitrij Rupel ima tržaške korenine (njegov oče je bil s Pro-seka), sedaj pa je tudi "de facto" postal Tržačan. Zelo dobro pozna Trst in obenem slovensko narodno skupnost, s predstavništvom katere (peterica ga je imenoval) se je prvič sestal včeraj dopoldne, nato pa odgovarjal na vprašanja Primorskega dnevnika. Razgovor se je začel s Trstom in z občutki, ki mu jih navdaja »vrnitev« v mesto svojih nonotov. »Trst je bil zame rajsko mesto, kot otrok sem ga doživljal kot neke vrste paradiž, od koder so prihajale samo lepe reči. V pripovedovanju mojega očeta je bil to kraj lepih dogodivščin, a tudi grenkih izkušenj in preizkušenj,« pravi Rupel. Dvolično mesto torej... »Družina mojega očeta je morala oditi s Trsta po padcu Avstro-ogr-ske monarhije in po prevladi fašizma. Ista trpka usoda je doletela mnoge primorske družine, Trst pa imam vseeno zelo rad, čeprav je seveda doživel velike spremembe.« Kakšne spremembe imate v mislih? »Trst je bil po drugi svetovni vojni dolgo časa svetovno vprašanje, po letu 1975 (Osimska pogodba, op.ur.) pa je postal gotovo eno od rešenih svetovnih vprašanj. Po igri naključij ali pa tudi ne, je ta meja, ki nas je vedno tako skrbela, praktično izginila, tako komaj da zaznamo, kje je ta meja sploh bila. To je neka fenomenalna situacija.«. Vseeno si utira pot prepričanje, da Trst za Italijo ni več zanimiv (če je sploh kdaj bil...) in da Slovenija ga ne potrebuje. Se strinjate s tem? »Trst je doživel svoj zgodovinski višek v času Avstro-ogrske, danes se mi zdi važen za Slovenijo, ker skupaj s Koprom predstavlja vstop iz Sredozemlja v srednjo Evropo. Naj spomnim na peti prometni koridor, ki zadeva tako tržaško, kot koprsko pristanišče. Danes sta si pristanišči v konkurenci, pa vendarle si lahko tudi delo razdelita. Če se hočeta razvijati, morata obe razpolagati z boljšimi železniškimi povezavami. Kar se Slovenije tiče mislim predvsem na drugi tir od Divače do Kopra.« Kaj pa odnos Italije do Trsta? »Mesto se mi zdi vse bolj dragoceno tudi za Italijo, saj se pojavlja kot center srednjeevropskega združevanja. Mislim, da je Trst nekaj posebnega, nekaj žlahtnega.« Kaj pa njegov odnos do Slovencev? »Zame in za nas Slovence je seveda Trst izhodišče ali, če hočete, rojstno mesto velike skupine Slovencev. Ali jih je v Furlaniji-Julijski krajini 50 ali 100 tisoč se bomo prepirali še nekaj časa. To je v vsakem primeru velika količina ljudi, ki ima za sabo težko preteklost, razmere za Slovence v Trstu in v Furlaniji-Julijski krajini pa so se v zadnjih letih bistveno izboljšale.« Ravnokar ste se srečali s predstavniki slovenske narodne skupnosti, ki jo vi zelo dobro poznate. Kako ocenjujete sedanjost Slovencev v Italiji? »Mnogi ideološki in politični problemi so rešeni ali na poti reševanja, pojavili so se novi problemi, ki so vezani na hudo finančno krizo, ki pesti Slovenijo, Italijo in vso Evropo. S predstavništvom smo govorili kakšne so v tem trenutku prioritete za manjšino.« In kakšne so? »Prioriteta je gotovo finančna situacija. Predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu, s katerim se bom srečal v naslednjih dneh, bom predlagal, da bi znotraj državnih (italijanskih) prispevkov za manjšino prišlo do nekega prelivanja oziroma drugačnega premeščanja. Treba bi bilo izkoristiti denar, ki ni bil še razdeljen in ki ostaja v državni blagajni. To se mi zdi lahko konkretna rešitev v tej krizni situaciji.« Dimitrij Rupel za svojo delovno mizo na slovenskem generalnem konzulatu kroma In kaj lahko naredi Slovenija v tem položaju? »Slovenija si vztrajno prizadeva, da se ti problemi rešijo. Njena odlika je, da kljub krizi ni krčila sredstev svoji italijanski manjšini, zato želi, da bi Italija enako ravnala s Slovenci.« Odnosi med Slovenci v Italiji niso takšni kot odnosi med Slovenci v Avstriji, vseeno pa bi potrebovali več sodelovanja in složnosti. Kaj pravite k temu? »Soglašam z vami, mislim, da je med Slovenci v Italiji potrebno še več sodelovanja. Bistvo demokracije je, da manjšina postane večina. V normalnih okoliščinah so na oblasti enkrat eni in enkrat drugi. Za slovensko manjšino v Italiji težko pričakujemo, da bo postala večina. Vendarle bo lahko postala večina v neki svoji kategoriji, zato je združevanje sil nujno potrebno. V Sloveniji skušamo združiti sile za t.i. zlato fiskalno pravilo in še za marsikatere razvojne strategije. Okoliščine nas ne le vabijo, temveč silijo k združevanju.« Ste torej optimisti kar zadeva boljše sodelovanje v manjšini? »Dejansko sem optimist. Med svojimi prvimi dnevi bivanja v Trstu opažam neke znake strpnosti znotraj manjšine.« Verjamete, da sedanje manjšinsko predstavništvo (peterica) lahko dostojno zagovarja interese Slovencev? »Mislim, da je ta "peterica" nek spodoben koncept in da je ta pot dobra pot. Vem, da na eni strani imamo eno stranko - Slovensko skupnost - ki ima svoj program in svoj domet, na drugi strani imamo krovni organizaciji, ki sta izraz okoliščin. Tako je pač naneslo. Med krovnima organizacijama je VIDEM - Dežela Furlanija-Julij-ska krajine si bo v prihodnosti še bolj prizadevala za ločevanje odpadkov, ki je na deželnem merilu sicer že precej razširjeno. To napoveduje deželni odbornik za okolje Luca Ciriani, ki je s predstavniki pokrajinskih uprav Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona podpisal dogovor, po katerem si bodo javne uprave še tesneje kot doslej izmenjale podatke o ločevanju odpadkov. Pri izvajanju tega sporazuma bo sodelovala tudi deželna okoljska agencija ARPA. Podpisniki dogovora si nadejajo, da bodo v bližnji prihodnosti računalniško obdelovali sistem ločevanja odpadkov in tudi odvažanja smeti. S tem računajo, da se bodo ločevanja odpadkov lotili tudi v tistih občinskih upravah, kjer je ta sistem trenutno premalo poznan oziroma razširjen. nekaj razlik, še zlasti ko gre za politično zastopstvo. Nekateri si iščejo zaledje v večjih strankah, čeprav si dejansko vsi iščejo zaledje v večjih strankah, kar je sicer logično. Morda bi bil lahko nabor teh večjih strank nekoliko širši.«. V Primorskih novicah ste izjavili, da se vam ne zdi spodobno, da bi komentirali delo vaše predhodnice Vlaste Valenčič Pelikan. Izrazili ste vsekakor začudenje, ko vas je kot zunanjega ministra nagovarjala, da bi jo še enkrat poslali v Trst. Tja je šla tretjič, kar se vam ni zdelo najbolj posrečena rešitev. Bi še kaj dodali k temu za Primorski dnevnik? »Nimam kaj dodati. Veste, ministrstvo za zunanje, ne glede da smo tam različni ljudje, je kot neka družina. Ni nas veliko in se vsi dobro poznamo. Se mi zdi, da se moramo spoštovati. Jaz imam lahko o ljudeh različna mnenja, vendarle ko gre za našo skupno stvar, ko nastopamo kot del vlade in države moramo biti strpni in, če se le da, ne smemo nagajati drug drugemu.« Kako si predstavljate vlogo generalnega konzulata, ki za nas Slovence v Italiji pomeni nekaj več kot navadno diplomatsko-konzularno predstavništvo? »Poslanstvo generalnega konzulata Republike Slovenije je plemenita vloga. Želim si, da bi se vsi Slovenci tukaj počutili doma in naša vrata so vedno odprta. Želim, da si tradicija odprtih rok ohrani. Koliko lahko konzulat reši probleme slovenske manjšine še nimam pravega odgovora. Želim si ustvariti vtis in pogoje, da bodo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini čutili, da jih matična država razume in da jim nudi pomoč, ko je potrebno. In da se kdaj tudi kaj nauči od njih.« V Trstu prebivate v ugledni To-mažičevi vili. Kako se počutite v njej? »Tam prebivam približno teden dni in moram priznati, da sva s soprogo zelo zadovoljna z lokacijo in tudi s tem, kako je bila stavba obnovljena. To je zelo lepo stanovanje. Zavedam se simbolne teže te vile in bom poskušal dodati še kakšen delček spoštljivega odnosa, ki si ga ta kraj še kako zasluži.« Sandor Tence OKOLJE - Dogovor med Deželo in pokrajinskimi upravami Še večja skrb za ločevanje odpadkov Furlanija-Julijska krajina sicer sodi na vrh okoljsko najbolj osveščenih italijanskih deželnih uprav Pokrajinski odborniki za okolje in zastopnik okoljske ustanove ARPA skupaj z deželnim odbornikom Luco Cirianijem TRST - Rupel sprejel predstavništvo Slovencev v Italiji Soočenje o hudi finančni krizi, ki pesti tudi slovensko manjšino TRST - Novi slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel se je včeraj s predstavniki slovenske manjšine pogovarjal predvsem o hudi finančni krizi, ki pesti tudi manjšinske usta- nove. Beseda je tekla tudi o napovedani spremembi italijanske volilne zakonodaje ter o ostalih aktualnih zadevah. Rupla je spremljala konzulka Bojana Cipot. V manjšinski delegaci- ji so bili senatorka Tamara Blažina, deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec ter predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič. (foto KROMA) 1 2 Sreda, 11. julija 2012 APrimorski Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu PROSEK - V nedeljo vrhunec prireditev ob štiridesetletnici spomenika padlim v NOB Janez Stanovnik posvaril mlade, naj ne ponovijo napak iz dvajsetega stoletja Gospodarska kriza v 30. letih vodila v katastrofalno vojno - Sprevod, svečanost in koncert na Balancu % 1 "■ "rti ^ a'" Z zelo dobro obiskano nedeljsko proslavo »pri Pilju« in koncertom Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko To-mažič na Balancu se je na Proseku sklenilo tridnevno vaško praznovanje ob štiri-desetletnici postavitve spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju. Slavnostni govornik Janez Stanovnik, ki bo 4. avgusta praznoval svoj devetdeseti rojstni dan, je predvsem mlade posvaril, da nas je podobna gospodarska kriza pestila v tridesetih letih prejšnjega stoletja, tedanja ekonomska stiska pa je vodila naravnost v drugo svetovno vojno. »Srčno upam, da ne boste doživeli česa podobnega,« je izjavil. Proslava in koncert partizanskega pevskega zbora sta predstavljala vrhunec tridnevnega kulturnega programa v režiji združene proseško-kontovelske sekcije partizanskega združenja VZPI-ANPI Anton Ukmar - Miro. Praporščaki, taborniki RMV, skavti SZSO, predstavniki krajevnih uprav in vaščani so v nedeljo ob spremljavi Godbenega društva Prosek v sprevodu krenili iz Društvene gostilne do spomenika, kjer je enourni program povezovala Zi-najda Kodrič. Po polaganju vencev in uvodnih notah godbe je besedo predala predsedniku združene sekcije VZPI-AN-PI Matiji Spinazzola (govor je v italijanščini prebrala Sara Ferluga). Spinazzola je pojasnil, da je namen prireditve tudi ta, da mlajše generacije ugotovijo, kaj se je na Krasu in drugod dogajalo v vojnem obdobju. »Da ohranimo zgodovinsko resnico, ki je ena in edina, kljub poskusom potvarjanja,« je pristavil. »Danes si težko predstavljamo, kako so vašča-ni, ki so bili tedaj še mlajši od nas, odšli v gozd, prijeli za orožje in se borili za osvoboditev naroda,« je dejal predsednik domače sekcije VZPI-ANPI in citiral govor, ki ga je 9. julija 1972 imel predsednik odbora za postavitev proseškega spomenika Josip Ferfolja. Sinazzola je ob koncu ugotavljal, da si na Proseku in v okoliških vaseh še danes prizadevajo za ohranjanje slovenske kulture. Tudi to je dokaz, da je bila požrtvovalnost borcev poplačana. Predsednik ZZB NOB Janez Sta-novnik, ki je bil v soboto na zborovanju borčevskih organizacij na Pokljuki, je spomnil, da so Prosečani za ceno lastnega življenja branili domovino. V svojem govoru pa je obravnaval predvsem svetovno finančno in gospodarsko krizo. »Nekoč so blago kupovali z zlatom, zdaj to delamo s papirjem,« je dejal. Na finančnih trgih je bilo v obtoku za 600.000 milijard dolarjev izvedenih vrednostnih papirjev (derivatov). S tolikimi bankovci bi lahko po Stanovni-kovih besedah prekrili šeststo nogometnih igrišč - z dva metra visoko plastjo. »Veter krize je vse te bankovce nenadoma razpi-hal, dolgovi pa so ostali. Zdaj nam pravijo, da moramo varčevati. Zakaj pa morajo krizo plačevati samo tisti, ki imajo malo?« se je vprašal. Opozoril je, da je dovolj denarja za vojno v Afganistanu, medtem ko ga V smeri urinega kazalca sobotni kres na Balancu, množica na nedeljski slovesnosti pri spomeniku in Janez Stanovnik kroma MAFIJA - Niz pobud ob 20-letnici atentata v Ulici D'Amelio Med žrtvami tudi Miljčan Eddie Cosina - Dvojna povezava med Trstom in atentatom za stare in onemogle ni. »Tako je bilo tudi v 30. letih, potem pa je v vojni umrlo 50 milijonov ljudi. Mlade prosim in rotim: pamet v glavo, dokler je še čas!« Mladi članici dramskega društva Jaka Štoka Kim Furlan in Mija Ukmar sta recitirali pesmi Piera Calamandreia (La madre), Karla Destovnika - Kajuha (Ko človek bo človeka prepoznal in Naša pesem) in partizana Piera Tajettija - Maria. Spored je dopolnil nastop moškega pevskega zbora Vasilij Mirk, na Balancu pa je za borben zaključek poskrbel TPPZ Pinko Tomažič. (af) Prihodnji teden bodo po vsej Italiji spominske svečanosti in druge pobude ob dvajsetletnici pokola v Ulici D'Amelio v Pa-lermu, kjer je mafijska bomba 19. julija 1992 ubila sodnika Paola Borsellina ter pet policistov, ki ga je varovalo (šesti je preživel). Pred vhodom v hišo Borsellinove matere je slaba dva meseca po pretresljivem atentatu na sodnika Giovannija Falconeja eksplodiral avtomobil fiat 126, v katerem je bilo sto kilogramov razstreliva TNT. Z dogodkom se še vedno ukvarjajo sicilski preiskovalci, ki so pred časom odkrili skrb vzbujajoče sledove spletkarjenja in pot-varjanja, v katero naj bi bili neposredno vpleteni državni organi in politika. Sam sodnik Borsellino je malo pred smrtjo govoril, da se v svojem boju proti mafiji počuti čisto osamljenega. V Trstu bo dvajsetletnica občutena, saj je to mesto dvakrat povezano z atenta- Eddie Cosina tom na sicilskega sodnika - v dobrem in slabem. Med varnostniki, ki so umrli ob Bor-sellinu, je bil tudi Miljčan, policist tržaške kvesture Eddie Walter Cosina, ki se je na nevarno misijo na Sicilijo odpravil prostovoljno. Umrl je kot junak. Po drugi strani pa je med policisti, ki so osumljeni, da so preusmerjali prvo preiskavo, tudi šef tržaških kriminalistov Mario Bo. Leta 1992 je Paolo Borsellino UPLINJEVALNIK - Množica ljudi na Verdijevem trgu »Plinski« kabaret Kabaretisti in glasbeniki porogljivo obdelali načrt in skušali predramiti zaspane Tržačane Do kraja zasedeni sedeži in številni poslušalci, ki so stoje sledili večeru. Tako je bilo predsinoči na Verdijevem trgu ob kabaretnem večeru »Trieste dormi, el gas se movi apena«. Na pobudo spletne strani Bora.La je skupina tržaških kabaretistov in glasbenikov (Stefano Dongetti, Orietta Fossati, Flavio Furian, Alfredo Lacosegliaz, Diego Manna, Andro Merku, Alessandro Mizzi, Carlo Moser, Manuela Sapla, Ornella Serafini, Alessandro Med nastopajočimi pred številnim občinstvom je bil tudi Andro Merku Simonetto, Leonardo Zanier) obdelala temo načrtovanega upli-njevalnika. Občinstvo se je lahko od srca nasmejalo, obenem pa se tudi zamislilo, saj so nastopajoči resda z nasmeškom na ustnicah vsekakor ponudili obilo informacij o za Trst dokaj kočljivi temi, tudi z željo, da bi predramili nekoliko zaspano mestno javnost. Na večeru je sodeloval tudi župan Cosolini in pojasnil odklonilno stališče občine do spornega načrta. bil mlad sodelavec Arnalda La Barbere, slavnega policista in menda (kot se je izkazalo leta 2010) obveščevalca tajnih služb. Zbranih dokazov baje ni veliko in možno je, da procesa proti trojici policistov ne bo. V Trstu bo niz pobud trajal od 14. do 19. julija v organizaciji protimafijske mreže Libera in v sodelovanju z združenjem sodnikov ANM, Pokrajino Trst, Občino Milje, Občino Trst in Kvesturo. To soboto bodo na kvesturi ob 18.30 odprli razstavo »Italiani che (r)esistono«, prisoten bo predsednik Libere don Luigi Ciotti. Na ogled bodo izdelki mladih, ki so z Libero potovali po Italiji in se z ljudmi pogovarjali o pojmovanju skupnosti ter o skupnem dobrem. Ob 20.30 bo v gledališču Verdi v Miljah razprava o boju proti mafiji, sodelovali bodo don Ciotti, Felice Romano (državni tajnik sindikata policistov SIULP) in moderator Lorenzo Frigerio (Libera in-formazione). V nedeljo ob 20.30 bo v gledališču Basaglia v parku pri Sv. Ivanu predstava »Paolo Borsellino. Essendo Stato« Rugge-ra Cappuccia (režiser je sodnik Oscar Magi). Osem amaterskih igralcev, sicer uslužbencev milanskega sodišča, nastopa v igri, ki poteka v zadnji desetinki sekunde Bor-sellinovega življenja. Po eksploziji in tik pred smrtjo se v sodnikovi zavesti pojavijo stare življenjske zgodbe in sanje ter težke misli po Falconejevi smrti. V ponedeljek ob 20.30 vabijo Libera, Občina Trst in zadruga La Quercia v muzej Revoltella, kjer bodo predstavili knjigo Saveria Lodata Quarant'anni di mafia (Štirideset let mafije). Avtor podrobno obravnava sicilsko mafijo od 60. let do danes, prvo izdajo sta nekoč cenila tudi Falcone in Borsellino. Slavnostna obletnica pa bo v četrtek, 19. julija ob 19. uri v veži kve-sture s koncertom godalnega orkestra konservatorija Tartini v spomin na Eddie-ja Cosino in ostale žrtve atentata. (af) / TRST Torek, 10. julija 2012 5 POKRAJINA TRST - Včeraj v največji vročini na stopnišču Scala dei Cappuccini Dolge vrste in zmeda v centru za zaposlovanje Sindikat CISL kritičen do pokrajinske uprave, ki zavrača očitke Iskanje zaposlitve terja v tem obdobju zvrhano mero potrpljenja. To pa ne samo zaradi rastoče brezposelnosti in vse redkejših delovnih priložnosti v Italiji in Evropi. V pokrajinskem centru za zaposlovanje na stopnišču Scala dei Cappuc-cini so se uporabniki včeraj dopoldne soočali s konkretnimi težavami - neskončnimi vrstami in počasnimi postopki. Prvi ponedeljek v juliju je v centru za zaposlovanje vsako leto zelo naporen in intenziven, tokrat pa se je nabralo toliko ljudi (pretežno žensk), da je morala večina dalj časa čakati pod pekočim soncem pred vrati pokrajinskega centra. »V centru za zaposlovanje vlada pravi kaos. Ljudje čakajo v dolgih vrstah in na soncu, vodilni so odsotni, pokrajinski uslužbenci pa skušajo po svojih močeh rešiti težave, ki so bile vsaj delno predvidljive.« Tako je včeraj opozoril sindikat CISL. V pokrajinskem centru beležijo vsako leto v začetku julija veliko število vpisov, saj konec junija potečejo pogodbe v šolstvu. Profesorice, učitelji in vzgojiteljice se hočejo vpisati na seznam brezposelnih, da bi prejemali nadomestilo. Ponedeljkova gneča je bila torej napovedana, kljub temu pa so konec tedna, v petek zvečer, vnesli spre- Čakanje na hodniku centra za zaposlovanje membe v računalniški sistem. Uslužbenci s tem niso bili seznanjeni, tako da so se včeraj zjutraj znašli pred neznanimi računalniškimi funkcijami, med njimi so bili tudi razni novinci. Poleg tega pa je po trdit- vah sindikata že navsezgodaj zatajil sistem za urejanje vrstnega reda na okencih. CISL opozarja, da je število uslužbencev nezadostno, saj se s potrebami prebivalstva, ki šteje 240.000 ljudi, ukvarja 16 oseb, med- tem ko v Tržiču velja razmerje 11 uslužbencev za 27.000 prebivalcev. S kritikami se v pokrajinski upravi ne strinjajo. Pokrajinska odbornica za delo Adele Pino je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da je Občina Trst prav včeraj uvedla postopek za zaposlitev 99 strežnikov in drugega pomožnega osebja, kar naj bi povzročilo naval na center za zaposlovanje. Predstavilo se je 250 ljudi več kot ponavadi. »Uslužbenci so se organizirali in sproti reševali probleme ter jih na koncu odpravili,« je napisala Pinova in napovedala, da bi se podobne težave lahko ponovile tudi danes. Odbornica je pristavila, da šolsko osebje ni vplivalo, saj je le-temu namenjen poenostavljen postopek (brez vrst) v dogovoru z zavodom INPS, ravnateljstvi in Občino Trst. Oglasila se je tudi pokrajinska od-bornica za osebje Mariella De Francesco, ki je pojasnila, da Pokrajina v centru za zaposlovanje ni mogla obnoviti pogodb za določen čas, ker je to po 36 mesecih nemogoče. Trenutno je uprava nadomestila dva uslužbenca, odbornica pa opozarja, da zadnje vladni varčevalni ukrepi prepovedujejo sklepanje pogodb za nedoločen čas v pokrajinskih upravah. GOSPODARSTVO - Drugo zgodovinsko podjetje v krizi Po Stocku Duke Težave z likvidnostjo zaradi stečaja nekaterih pomembnih strank, ki tovarne niso plačale Potem ko je pred nedavnim po 128 letih neprekinjenega delovanja svoja vrata zaprla zgodovinska tovarna likerjev Stock, so se začela majati tla pod nogami drugemu tržaškemu uveljavljenemu podjetju na področju prehrane, se pravi tovarni mesnih delikatesnih izdelkov Duke. Uprava podjetja, ki ji načeljuje Francesco Prioglio, se je namreč odločila zaprositi Deželo Furlanijo Julijsko krajino za dodelitev izredne dopolnilne blagajne za šestdeset uslužbencev za dobo enega leta, ki bi utegnila začeti veljati že od prihodnjega ponedeljka, 16. julija, dalje. Od tistega dne bi se prav tako utegnila ustaviti proizvodnja v tovarni. Podjetje je namreč zabredlo v velike težave glede likvidnosti zaradi neplačanih naročil nekaterih drugih velikih klientov. Predvsem gre tu za pomembnega klienta s Sicilije, ki je pred poltretjim letom šel v stečaj, posledično pa se je tovarna Duke znašla brez denarja, čeprav naročila ima. Brez denarja pa ni mogoče kupiti surovin, v tem primeru prašičev, iz katerih proizvajajo okusne su-homesnate izdelke, po katerih Duke upravičeno slovi v krajevnem in širšem okolju. In tako se proizvodnja hočeš nočeš ustavi. Položaj je vsekakor drugačen od tistega, v katerem se je pred časom znašla tovarna Stock, ki je bila v lasti ameriške multinacionalke, ki se je enostavno odločila, da celotno proizvodnjo preseli na Češko. Tu je podjetje, ki v bistvu deluje in lahko računa na trg, vendar je zabredlo v krizo spričo slabega položaja, v katerem so se znašle nekatere njegove pomembne stranke, ki niso bile v stanju plačati naročenega blaga. Pri Du-ke-ju so se sicer v preteklosti skušali izogniti najhujšemu, zdaj pa so na čistini in potrebujejo novega družabnika (lahko je to zasebnik ali tudi javno podjetje, kot npr. Friulia ali Mediocredito, vsekakor mora po mnenju deželne odbornice za industrijo Federice Seganti podjetje storiti prvi korak), ki bi zagotovil likvidnost. O tem bo govor tudi na petkovem srečanju na Deželi med predstavniki podjetja, sindikatov in deželne uprave (slednjo bodo zastopali tako funkcionarji kot odbornica za delo Angela Brandi). OBČINA TRST - Dva sklepa Konvencija z Arpo in dogovor z WWF Tržaški občinski odbor je na svoji včerajšnji popoldanski seji med drugim sprejel sklep o podpisu konvencije z deželno agencijo za okolje Arpa o nadzorovanju oz. analiziranju prašnih delcev (PM10) in v njih prisotnih ogljikovodikov (IPA), zlasti benzopirena, s posebnim ozirom na emisije škedenjske železarne. Prisotnost omenjenih snovi bo merila naprava, ki deluje v Ul. San Lorenzo in Selva in velja za dobrega kazalca tega, kako vplivajo na okolje emisije škedenjskega obrata. Kot je dejal odbornik za okolje Umberto Laureni, gre pri tem za šestmesečno podaljšanje že obstoječe konvencije med Občino in agencijo Arpa. Občinski odbor je prav tako sprejel tudi sklep o podpisu pisma o nameri z vodstvom miramarskega morskega rezervata, ki ga upravlja organizacija WWF, katerega cilj je izvajanje pozitivnih akcij na področju varovanja narave in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na podlagi pisma o nameri bi tako omogočili skupne pobude na področju izobraževanja in ozaveščanja o okolju s pomočjo neposrednega opazovanja ter drugih dejavnosti. Po Lau-renijevih besedah želi s tem Občina ne samo nuditi svoje pokroviteljstvo, ampak tudi dejavno sodelovati pri zaščiti narave in predvsem obalnega območja. OPČINE - Nastop Pupkin Kabareta na dvorišču Prosvetnega doma Galerija pisanih likov in dovtipov Ob stalnih članih tudi »Beppe Grillo« (Flavio Furian) in živahni Irene Pahor in Tatjana Malalan - Nastopu prijateljev sledil tudi komik Paolo Rossi In tudi tokrat se člani Pupkin Kabareta niso izneverili. Dvorišče Prosvetnega doma na Opčinah je prejšnji četrtek preplavila množica, ki je razigran ansambel spremljala navdušeno v več kot dveh urah trajajočem programu, v katerem so nastopili stalni člani zasedbe (Alessandro Mizzi, Stefano Don-getti, Laura Bussani, Ivan Zerbinati, Massimo Sangermanno), prvič pa je na Opčinah nastopil Flavio Furian v vlogi nadležnega Beppeja Grilla in sponzorja Casino' de Buie. Ob njem sta bili prijetno presenečenje večera Irene Pahor in Tatjana Malalan, ki sta nastopili kot živahni, nekoliko gluhi, slabovidni starki na avtobusni postaji. Posrečenim dovtipom o trenutnem stanju v državi, kulturi, ekonomiji, odličnemu »eseju« o čezmejnosti, zgodbam kitajske natakarice, otožnemu klošarju in seveda bralcu in komentatorju dnevnika Il Piccolo so se prisotni dodobra nasmejali, čeprav včasih tudi z grenkim priokusom. Za glasbeno kuliso sta poskrbela »operna pevca« s priredbami tržaških La Eden od komičnih likov iz repertoarja Pupkin Kabaretta, ki so zabavali opensko občinstvo kroma mula de Parenzo in kajpak Openski tramvaj - El tram de Opcina in nepogrešljiva spremljevalka Pupkin Kabaretta Niente band v svoji popolni postavi (Stefano Bem-bi - harmonika, Luca Colussi - bobni, Fla- vio Davanzo - trobenta, Riccardo Mor-purgo - klavir, Piero Purini - saksofon in Andrea Zullian - bas). Obiskovalci in organizatorji pa so se razveselili še enega nepredvidene- ga gosta. Med publiko je namreč sedel komik Paolo Rossi, ki je prišel pozdravit svoje tržaške prijatelje. Kdor je želel, se je z njim fotografiral, se rokoval ali ga pozdravil. Plin: podaljšanje roka za plačilo računa Družba EstEnergy se je obvezala, da bo za deset dni podaljšala rok za plačilo zadnjega računa za porabo plina. To izhaja iz tiskovnega sporočila tržaškega podtajnika Demokratske stranke in občinskega svetnika Pietra Faragune, ki se je včeraj zjutraj udeležil seje načelnikov skupin v tržaškem občinskem svetu, na kateri je stekla avdicija predsednika družbe EstEnergy Renza Co-darina in komercialnega direktorja Vida Giannija. Oba sta priznala, da je bila zadnja položnica dostavljena občanom z veliko zamudo (rok za plačilo je zapadel 2. julija, mnogi pa so položnico prejeli le dva dni prej in ne vsaj dvajset dni prej, kot določajo veljavni predpisi). Faraguna pri tem upa, da bo podjetje za trideset dni podaljšalo tudi rok izračuna obresti, ki bi jih morali plačati zamudniki, saj plačevanje računov predstavlja za družine tudi veliko breme, kar velja zlasti za današnji čas, zato se je treba izogniti vsiljevanju zelo kratkih rokov plačila in plačevanja obresti tistim, ki niso bili v stanju pravočasno plačati račun. V parku Area razvili test o občutljivosti na laktozo Podjetje G&Life, ki deluje v okviru znanstvenega parka Area na Padričah, je izdelalo t.i. test g-lacto, s katerim bo mogoče preveriti, ali je določena oseba občutljiva na laktozo oz. mlečni sladkor. Kot so sporočili iz tiskovnega urada znanstvenega parka Area, gre za test, ki omogoča, da izveš, ali si nagnjen k občutljivosti, ki se razvije v 95 odstotkih primerov prisotnosti omenjenega nagnjenja. V paketu je mogoče najti vse potrebno za pridobitev vzorca sline, ki ga je treba potem poslati laboratorijem podjetja G&Li-fe, kjer vzorce analizirajo. Doslej so pri kar 60 odstotkih oseb ugotovili nagnjenost k občutljivosti, kar 75 odstotkov teh oseb pa za to ni vedelo. »Dedki-redarji« Občina Trst sporoča, da bodo od danes do 9. avgusta sprejemali prošnje t.i. »dedkov-redarjev« za opravljanje re-darske oz. nadzorniške službe pred šolami v prihodnjem šolskem letu 2012/2013. Prosilci morajo imeti stalno bivališče v Občini Trst, do 9. avgusta morajo dopolniti 50. leto starosti in ne smejo opravljati kakega dela. Poleg tega bodo morali razpolagati z vozniškim dovoljenjem A ali B kategorije oz. z zdravniškim spričevalom, ki potrjuje, da izpolnjujejo pogoje za dodelitev omenjenih dovoljenj, pa tudi s potrdilom ISEE za dohodke v letu 2011. Prošnje bodo sprejemali do 9. avgusta v uradu za osebje krajevne policije v Ul. Genova 6 ob torkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro, ob sredah tudi popoldne med 15. in 17. uro. Potrebne obrazce je mogoče najti tam in na spletni strani www.retecivi-ca.trieste.it. V omenjenem uradu bodo na voljo tudi informacije in sicer ob torkih, sredah in četrtkih med 10. in 12. uro (telefon 040-6754554). SEL zbira podpise za minimalni dohodek Stranka Svoboda ekologija levica bo zbirala podpise pod zakonski predlog na ljudsko pobudo za uvedbo minimalnega zagotovljenega dohodka. Podpise bodo zbirali danes, jutri, v četrtek in petek na pokrajinskem sedežu SEL v Ul. Martiri della Liberta 18 med 17. in 19. uro. Brezplačno svetovanje o pomoči starostnikom Krožek SKP Antonio Gramsci in prostovoljno združenje Cittadini Solidali sta v Ljudskem domu v Ul. Ponzia-na 14 odprla informativno točko, pri kateri nudijo brezplačno svetovanje in informacije predvsem glede pomoči neavtonomnim starostnikom. Točka deluje vsako sredo med 10.30 in 11.30 (telefon 040-381081), drugače se zainteresirani lahko obrnejo na zdravstvenega delavca Sergia Vicinija (mobilni telefon 348-4744217). 6 Torek, 10. julija 2012 TRST BARKOVLJE - Na pobudo domačega slovenskega kulturnega društva Cecchelinov lik in šale zaživeli na poletnem večeru Alessio Colautti je do solz nasmejal občinstvo z originalnimi vici pokojnega komika Igralec Alessio Colautti je recitiral in zapel ob glasbeni spremljavi tria kroma DRŽAVNI IZPIT - Tretja uspešna matura za Mirana Gustina Raje šola več kot šola manj Maturant geometrske smeri zavoda Zois je pred leti že uspešno zaključil šolanje na zavodih Volta in Nautico Slovensko kulturno društvo Barkovlje je v nedeljo zvečer poskrbelo za večer poln smeha, zbrane pa je nasmejal do solz in navdušil s svojim humorjem Alessio Colautti. Ta je skupaj s tremi glasbeniki pripravil večer Cecchelineide barcolana, že iz naslova pa je jasno, da se je govorilo o velikem tržaškem komiku Angelu Cecchelinu oz. o njegovih šalah, ki so vedno bile izvirne, originalne in tudi kritične. Komično glasbeni večer se je začel ob 21. uri, ko so se na odru pod milim nebom pojavili gostje nedeljske prireditve. Alessio Colautti, ki navdih za svoje šale črpa v Cecchelinovem humorju, je začel zelo udarno, saj je iz rokava "stresal" šale eno za drugo. Pomemben segment predstave je bila tudi interakcija z občinstvom, ki je bilo na začetku še nekoliko sramežljivo, v nadaljevanju pa se je živahno vključilo v Colauttijev nastop, za katerega je tudi značilno, da je vedno prilagojen kraju, kjer se izvaja. Občinstvo je zato pelo barkovljanske pesmi, plesalo in se veliko smejalo, zabavno pa je bilo tudi to, da se je komik na simpatičen način ponorčeval tudi iz prisotnih. Naj kot zanimivost povemo, da Alessio Colautti v svojem repertoarju hrani originalne šale in vice pokojnega tržaškega komika Cecchelina, ki je bil znan predvsem po tem, da se je šalil v tržaškem narečju. Nedeljski večer je tako postregel z dobrimi in nikakor ne vulgarnimi narečnimi šalami, komik pa je par besed spregovoril tudi v slovenščini. Gost se je skupaj s tremi glasbeniki izkazal tudi kot odličen pevec, saj je zapel številne ljudske pesmi, nekatere operne arije in druge manj znane skladbe. Več kot dveurni večer, za katerega je bilo treba odšteti le osem evrov, na kar je v šaljivem tonu spomnil tudi sam Alessio Colautti, se je končal z venčkom tržaških pesmi, posvečenih morju, čisto za konec pa so se na dvorišču barkovljanskega društva ugasnile luči in publika je pod milim nebom zapela pesem Trieste dorme. Nato pa je sledila še družabnost, ki so se je udeležili tudi gostje nedeljskega večera. Jedlo, pilo in smejalo se je do ene ure ponoči. (sč) Vsaka matura je zgodba zase in postreže s svojimi zanimivostmi. Ena od zanimivosti letošnjega državnega izpita pa je bila prav gotovo ta, da je bila za enega od kandidatov letošnja kar tretja uspešno zaključena maturi-tetna preizkušnja. Gre za Mirana Gustina (na sliki KROMA), drugače v krajevni javnosti precej poznanega strokovnjaka za televizijske antene in električne napeljave, ki je letos uspešno ma-turiral na geometrski smeri Tehniškega zavoda Žige Zoisa, potem ko je v preteklosti prav tako uspešno zaključil študij na zavodih Volta in Nautico. Miranova šolska pot je precej razgibana, saj je v preteklosti po začetnem šolanju na Liceju Prešeren prešel k za- vodu za poklicno izobraževanje Irfop, leta 1995 pa je dosegel svojo prvo maturo, ko je uspešno zaključil šolanje v okviru večernih tečajev na italijanskem tehničnem zavodu Volta. V nadaljevanju je že zaplaval v poklicne oz. delovne vode, ko je čez nekaj let srečal bivšega sošolca, ki se je pravkar vpisal na pomorski zavod Tommaso di Savoia, bolje znan kot Nautico: ker so se na to šolo kot privatisti vpisali še nekateri prijatelji in ker sta Miranu všeč pomorstvo in jadranje, se je pridružil skupini pri-vatistov, ki je opravila študij na tej šoli. Po uspešno zaključenem šolanju na pomorskem zavodu pa se mu je porodila še želja, da bi opravil tudi šolanje na geometrski smeri zavoda Zois. Za to se je odločil, potem ko je na neki svečanosti v spomin na bazoviške junake srečal arh. Marka Jagodica, ki poučuje na tej šoli in mu je govoril o kompe-tencah geometrov. Stvar se je Miranu zdela zanimiva, saj, kot pravi, trenutno postavlja antene, ampak ni gotovo, ali bo to zmogel delati tudi na stara leta, prav k! I I " r / tako ni gotova niti pokojnina, če pa želiš oblikovati kak načrt, moraš imeti določeno izobrazbo. Miran je bil pred dilemo: višja srednja šola ali univerza? Odločil se je za šolo, saj gre za zadnja leta iztekajoče se stare geometrske smeri, ki se postopoma spreminja v smer za gradnje, okolje in teritorij: »Stvar mi je všeč, saj sem zaradi dela stalno na gradbiščih, fantazije in kreativnosti pa mi tudi ne manjka,« pravi Miran. Tretji razred je opravil kot privatist, prav tako četrtega, čeprav je šlo skozi šivankino uho, v petem razredu pa se je zaradi ob-širnosti snovi odločil, da bo ves čas v razredu z ostalimi dijaki. Tako je letošnje šolsko leto prebil v razredu, na koncu šel na maturo in izdelal z oceno 80/100. Miran je zelo zadovoljen z izkušnjo šolanja na geometrski smeri zavoda Zois, saj je raven šole v redu, poleg tega posvečajo veliko pozornost tudi do ekskurzij in drugih dejavnosti. In ne nazadnje, kot sam pravi - v tem času je bolje imeti opravljeno šolo več kot šolo manj. (iž) LUCHETTA Na voljo so brezplačne vstopnice V četrtek bodo v gledališču Rossetti snemali letošnjo podelitev nagrad Luchetta Ota D'An-gelo Hrovatin, ki jo bo prvi kanal radiotelevizije Rai predvajal 19. julija. Vstop na gala večer I nostri angeli (Naši angeli) je prost, brezplačna vabila pa je mogoče od danes dvigniti pri gledališki blagajni, ki obratuje med 9. in 14. uro. Podelitev bo vodil novinar Massimo Giletti, ki že več let vodi oddajo Domenica In (Rai 1). Spored, ki se bo pričel ob 21. uri, bodo ob letošnjih nagrajencih izoblikovali nekateri glasbeniki: italijanski pevec Giuseppe Povia, italijansko-izraelska pevka Nair in italijanska pevka Desiree Ca-paldo. Na odru gledališča Rosset-ti pa bo nastopil tudi zbor Piccolo coro Artemia, ki ga vodi Denis Monte. Spremljala ga bo skupina Manos Blancas, v kateri z belimi rokavicami nastopajo otroci in najstniki s posebnimi potrebami. -/ Včeraj danes Danes, TOREK, 10. julija 2012 LJUBICA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 24.04 in zatone ob 12.01 Jutri, SREDA, 11. julija 2012 OLGA VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,7 stopinj C, zračni tlak 1012,9 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 17 km na uro, severo-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,8 stopinje C. Čestitke Danes je poseben dan, saj ELI-SABETHpraznuje 30. rojstni dan. V Briščikih se veselimo, mnogo sreče, zdravja in veselja ter nobene skrbi ji želimo. Mama Nives, brat Kevin in Maurizio. Naša draga MARTINA PECC-HIAR je uspešno opravila maturo na liceju F. Prešeren. Iz srca ji čestitamo in želimo še veliko lepih uspehov v življenju. Vsi, ki te imamo radi. [W Osmice V KOLUDROVCI je SKUPEK odprl OSMICO. ALBERTO ŠKERK v Trnovci je odprl osmico. BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci št. 14. Tel. št.: 040229199. DAVORIN BANDI je odprl osmico v Prebenegu. Tel. 040-231865. Vabljeni! ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Tel. 040-220605. GABRIEL PERTOT (ŠPJ'LN) ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas št. 10. NA KONTOVELU PRI REPI sta odprla osmico Slava Starc in Dušan Križ-man. Vabljeni! OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987. TOMAŽ METLI KA - Žpanov vabi v novo osmico v Bazovico. Tel. 040226386. □ Lekarne Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ZGODOVINA - Jožefa Sedmak v knjigi Bruna Volpija Lisjaka Iz Križa odšla revna, domov pa se je vrnila zelo bogata V Sirkovem domu v Križu so predstavili novo knjigo Bruna Volpi-ja Lisjaka Radovedni galeb, ki jo je v sklopu zbirke Morje Ribiškega muzeja izdala koprska založba Libris. Knjigo je številnemu občinstvu predstavil predsednik muzeja Franko Cossutta, ki je izpostavil dve markantni osebnosti iz knjige: ladjedelniškega inženirja Nina Tenceja-Sirce in »kraljice bombaža« Jožefe Sedmak-Nenke. Tence, ki se je kot prvi in morda doslej edini Slovenec izšolal na italijanski šolski jadrnici Amerigo Vespucci, je v Evropi zaslovel kot mojster pri načrtovanju ladij. Danes živi v Ženevi, ostal pa je navezan na rodni Križ. Življenje Jožefe Sedmak, ki je v Egiptu poročila zelo premožnega lastnika bombažnih plantaž iz Anglije, pa je podobno pustolovskemu romanu. V Egipt je odšla kot zelo revno dekle, domov pa se je po moževi smrti vrnila kot ena najbogatejših tedanjih Evro-pejk. Cossutta se je spominil nedavno preminulega kapitana iz Križa Marka Sullija, člana Ribiškega muzeja in pisca prve slovenske knjige o nafti. Franco Cossutta opazuje Bruna Volpija Lisjaka, ki podpisuje svoje knjige kroma / TRST Torek, 10. julija 2012 7 GUCA NA KRASU I ? od 13. da 15. julija / BRlŠČlKl - iS gOČA PETEK Nft KP*SU ' crt&nr* mcASSO ,1+ t SOBOTA l _ ElS V NEDELJA M Izleti NA KFÛÎU SUL CARSO ¿v « .a r Gogol Bordello Öik ÉlviiO Éki.iiiiViLïvkCi Eiilküih ËAtiri-l ww m L >"-:F1 Éio» ............... Vhi ■ i n tHii ■ Bôhûii In Marta Markovih Orkt-slcr O* EfcriJa Sflinnmçviia Offc Nom» PrDbl«fT4 StÇAff Eama Redtepava & Bolk-an Brass Band Oit {hiH EfLii-mr 5 Cr-rn Pub FESTIVAL BALKANSKE GLASBE IN GASTRONOMIJE T>-w-^yloibùh"timtjo.hltirn // infDfilglDibohrtinHijü.eim U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 20.00, 22.00 »La cosa«; 18.15 »M.I.B. Men in black 3«. ARISTON - 18.45 »7 days in Havana«; poletna Arena 21.15 »Pina«.. CINECITY - 16.40, 20.05, 22.10 »Le iene«; 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 16.30 »Lorax il guardiano della foresta«; 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.45, 21.50 »Rock of Ages«; 18.25, 20.20, 22.15 »Chef«; 16.20, 19.45 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il distac-co«; 18.20 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15, 22.15 »Quell'idiota di mio fratello«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Možje v črnem 3«; 15.25, 20.40 »Sneguljči-ca in lovec«; 21.50 »Prometej 3D«; 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 15.50 »Prometej«; 18.00 »Severna stena Ei-gerja«; 15.20, 16.10, 17.30, 18.20, 19.40, 20.30 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 18.35, 20.50 »Project: otrok«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 20.15, 21.30 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.00, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30 »Lorax«; 18.00, 22.00 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.00 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.30, 20.20 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 19.50 »The Detachment - Il di-stacco«; 21.40 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 21.50 »Quell'idiota di nostro fratello«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.00 »Chef«. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo v poletnih mesecih julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.0012.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo šola med poletjem ob sobotah zaprta ter tudi 13. in 14. avgusta. www.primorski.eu1 EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo še danes, 10. julija. Več informacij: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega uči-telja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora do danes, 10. julija, do 14. ure, zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo. KRUT obvešča udeležence izleta na Dunaj - Klimt, da je odhod avtobusa v petek, 13. julija, ob 6. uri s trga Oberdan (deželna palača), ob 6.15 postanek v Sesljanu (hotel Posta). Prosimo za točnost! KMEČKA ZVEZA organizira v sodelovanju z ZKB v nedeljo, 15. julija, enodnevni izlet z avtobusom na tradicionalno srečanje kmetov treh dežel, ki ga letos Skupnost južno koroških kmetov prireja v Zahomcu v Ziljski dolini: ob 10.30 sv. maša; ob 12.00 kosilo (samopostrežba) in zabava z domačim ansamblom; ob 14.00 kulturni program; ob 15.30 nadaljevanje praznika, otroški program in kmečke igre; možnost ogleda nekaterih krajevnih znamenitosti. Za kosilo bodo udeleženci poskrbeli na lastne stroške. Vpisovanje na KZ Trst (040-362941), Gorica (0481-82570), Čedad (0432703119). KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Vse informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje na Ma-šunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice in društvi upokojencev od Kopra do Nove Gorice, v petek, 20. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul.Cicerone 8, od 9.00 do 13.00 ure, tel. 040-360072 . OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 21. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 3479322123. 0 Mali oglasi C3 Obvestila 30-LETNO DEKLE išče delo kot hišna pomočnica, varuška otrok ali spremljevalka starejših oseb. Tel.: 3284713479. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu, delno opremljeno in z avtomatsko napravo za hlajenje prostorov dam v najem, 400,00 evrov mesečno (brez drugih stroškov in ogrevanja). Tel. št.: 040-208989. GOSPA SREDNJIH LET z delovno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Pokličite na tel. št. 00386-30350885. V primeru nedosegljivosti boste poklicani v najkrajšem času. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi referencami išče delo preko dneva za pomoč ostarelim osebam. Tel. 0038651852892. KUPIM STARO VESPO 125-150-200 cc (leta 1975-1980), ki ima vozniške dokumente. Tel. 340-9732096. LJUBITELJEM ŽIVALI darujem lepe in udomačene mucke. Tel. št.: 040327171. NA OPČINAH se je izgubil naš mali mucek, star dve leti, črne in bele barve. Odgovarja na ime Cici. Prosimo, da nas za vsako informacijo pokličete na tel. št. 040-213280. ODDAM V NAJEM NA PROSEKU pritlične prostore, 45 kv.m. Tel. št.: 338-8066816. PRODAM PET NOVIH ALUMINIJASTIH polken (za okna) temno sive barve, velikost 90 x 120 cm. Tel. št. 040-220216. PRODAM zazidljivo zemljišče v centru Nabrežine, 981 kv.m. Cena: 170.000 evrov. Tel. 040-2024043 (med 20. in 21. uro). SKUTER MALAGUTTI firefox F15, letnik 2003, prevoženih 5.000 km, prodam po ugodni ceni. Tel. št. 3481334399. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 10. julija, ob 20.15. Kot prva točka bo na sporedu sporna centrala na palmino olje na Opči-nah. Prisoten bo občinski odbornik za okolje Laureni. DELAVNICA NARAVNEGA OBRAZNEGA LIFTINGA in masaže za povečanje prsi na Skladu Mitja Čuk, Pro-seška ul. 133. Srečanje bo v četrtek, 12. julija, od 18. do 20. ure. Info: mas-ha.pregarc@gmail.com, tel. 3409116828. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 13. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. MLADI, POZOR!!! V soboto, 14. julija, v Bazovici, začenja poletna šagra »Pri Kalu« z letošnjo novostjo »Kiosk v exotičnem stilu« z zelo pestro ponudbo pijač in dobre dance glasbe. Na plesišču vas bodo zabavali Kraški Muzikanti. Toplo vabljeni! KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. TPK SIRENA IN Z.S.Š.D.I. organizirata začetniške tečaje Optimist, namenjene otrokom od 6 do 12 let in za-četniške tečaje za najstnike od 12 do 20 let, od 11. junija do 3. avgusta. Informacije v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored št. 32, ob ponedeljkih in petkih, 18.00-20.00 ter ob sredah 9.00-11.00, tel. 040-422696, fax 040-4529907, info@tpkcntsire-na.it, www.tpkcntsirena.it. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 16. do 27. julija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040299858, info@yccupa.org, www.yc-cupa.org. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE - Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Pra-protu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. TABORNIKI RMV bodo na taborjenje v Globoko pri Radovljici odpotovali v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno. OPZ FRIDERIK BARAGA sporoča, da bo na Kontovelu oratorij: od 23. do 28. julija in od 30. julija do 4. avgusta. Vabljeni otroci iz osnovne šole in dijaki iz nižje srednje šole. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. H Prireditve DSMO Kiljan Ferluga vabi na koncert MePZ Slovenec-Slavec »Moja mati čuha kafe«, ki bo v sredo, 11. julija, ob 20. uri na ulici Calle Pancera v Miljah. Koncert spada v sklop prireditev Milje pod zvezdami. Vabljeni. SKD VIGRED vabi v sredo, 11. julija, ob 21. uri na dvorišče pred Štalco na ogled filma »Gremo mi po svoje«. V primeru slabega vremena bo predvajanje filma v Štalci. V DVORANI Z.K.B. na Opčinah je na ogled razstava z naslovom »Openski poletni večer«. Razstavljajo: Paolo Hrovatin, Luciano Plehan, Vivijana Kljun. Na ogled bo do 11. julija: 9.0013.00, 16.00-19.00; ob sobotah in nedeljah 16.00-19.00. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Mo-onsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-be-lem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merku, Martina Feri, Leonardo Zannier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM sporoča, da bo v petek, 13. julija, na praznik zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata, slovesen zaključek praznovanj ob 150-letnici rojanske cerkve. Ob 19.30 bo dvojezična sv. maša s procesijo. Toplo vabljene narodne noše! OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst prireja v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža v sredo, 18. julija, ob 21.00, pri vodnjaku v Gabrov-cu, koncert OPZ »Domino« (Češka) (v primeru slabega vremena v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu); v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoniku - Frušovca koncert skupine »Andrejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Zigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi -Med zvoki krajev. Nastopila bosta soprana Stefania Antoniazzi in Elisabetta Cordenons, spremljava Sonia Ballarin - klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 19. julija, ob 20.30 na kriminal-ko »Soba št. 13«. Scenarij in režija Helena Pertot, izvaja dramska skupina Slovenskega kulturnega kluba. Ob koncu predstave bomo skupaj nazdravili in se pozdravili pred poletnim premorom. Vabljeni! KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole -avviamento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čimprej telefonsko javijo v popoldanskih urah na št. 335-6553150; 040200123; 040-299795. Prispevki V spomin na dragega Mitija Antonija darujejo Sara, Petra in Sneska z družinami 100,00 evrov za ŠZ Bor. V spomin na rojstni dan Rudija Bude daruje mama 20,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, 20,00 evrov za MoPZ upokojencev z Brega ter 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini. V spomin na Silvana Zaccario darujejo sorodniki Stibil z družinami 150,00 evrov za sekcijo VZPI Prosek. V spomin na dragega Silvana Zaccario daruje Consorzio Sopracarichi - sodelavci sestre Lucie 130,00 evrov za sekcijo VZPI Prosek. V spomin na Silvana Zaccario darujejo soletniki 80,00 evrov za KD Prosek Kontovel in 85,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Pro-seku. V spomin na Silvana Zaccario darujeta prijatelja Sergij 20,00 evrov in Walter 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Lucianota Zaccario darujeta Silva in Cveto 25,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Silvanota Zaccario in Lucianota Zaccario darujeta Paolo in Nataša 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na prijatelja Luciana Zacca-rio darujeta Vojka in Albino Cesar z družino 30,00 evrov za Slovenski dijaški dom. Namesto cvetja na grob Silvia Verone-seja daruje Sonja Carli 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Sonjo, nono Fani in no-nota Kristana daruje Olimpija z družino 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na bratranca Karla Fondo daruje Sida 50,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin. ZAHVALA Hvala vsem, ki ste nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi Gastone Brugnera Svojci Repentabor, 10. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi dragega MARCA SULČIČA se pridružujeva žalovanju sestre Branke in družine. Ivica in Nadja Ob prerani izgubi dragega SILVIA VERONESEJA izreka Massimu in družini iskreno sožalje VZPI-ANPI Devin Nabrežina 8 Torek, 10. julija 2012 KULTURA / LJUBLJANA FESTIVAL - V Križankah muzikal Čarovnice iz Eastwicka Mestno gledališče ljubljansko »začaralo« festivalsko občinstvo Slavnostna premiera, s katero je gledališče sklenilo praznovanja ob 60-letnici Festival obletnic, festival sodelovanj z ljubljanskimi gledališči. Ljubljana Festival 60 je z ljubljansko operno hišo letos že uspešno predstavil slovensko noviteto, opero Janija Goloba Ljubezen kapital, za katero je libreto napisal Vinko Moderndorfer (sicer tudi režiser uprizoritve), z Mestnim gledališčem ljubljanskim pa je veselo nazdravil z muzikalom. Čeprav so v MGL 12. maja premierno že izvedli letošnji »najrazkošnejši projekt«, kot ga je imenovala umetniški vodja Barbara Hieng Samobor, je bila slavnostna premiera muzikala Čarovnice iz Eastwicka v Križankah, in sicer v petek, 6., s ponovitvijo v nedeljo, 8. julija. Tako sta Mestno gledališče ljubljansko in Festival Ljubljana ponovno in tokrat skupaj proslavila 60. obletnico. Muzikal je po definiciji lahkoten, vendar pa ta, ki so ga tokrat izbrali v MGL, »temelji na pametni komediji«, kar pomeni, da se odlikuje po globlji sporočilnosti, kot je ocenil režiser Stanislav Moša. Češki režiser je z ljubljanskim gledališčem sodeloval že četrtič, saj je v njem že uspešno režiral Kabaret, Goslača na strehi in Sugar - Nekateri so za vroče. Po njegovem mnenju odrska priredba povzema najboljše iz romana in filma. Na začetku je bil namreč roman Čarovnice iz Eastwika, ki ga je leta 1984 napisal ameriški pisatelj John Hoyer Updike. Po scenariju Michaela Cristoferja je istoimensko filmsko uspešnico leta 1987 posnel režiser George Miller, v njem pa so v glavnih vlogah blesteli Cher (Alexandra), Susan Sarandon (Jane), Michelle Pfeiffer (Sukie) in Jack Nicholson (Darryl). V novem tisočletju, leta 2000, je v Londonu luč zagledal še muzikal, glasbo zanj je napisal Dana P. Rowe, libreto pa John Dempsey. Za slovensko izvedbo je dialoge prevedla Alja Predan, pesmi pa Milan Dekleva. Kot že rečeno, je za režijo poskrbel Stanislav Moša, medtem ko je bil glasbeni vodja in je tudi vodil orkester Zare Prinčič. Zgodba se odvija v Eastwicku, malem odmaknjenem mestu v Novi Angliji, kjer življenje teče po utečenih tirnicah. Ozkost provincialnega življenja utesnjuje predvsem tri inteligentne, razgledane ženske, stare nekaj nad 30 let, ki so ponovno samske. Mestece, v katerem vedri odbor za East-wick s predsednico Felicio Gabriel, zagledano v stare dobre vrednote na čelu, predrami iz provincialnega spanja prihod skrivnostnega Darryla Van Hornea. Premožen in šarmanten moški osvaja vse ženske, začenši s tremi prijateljicami, »izobčenimi« Alexandro Spofford, Jane Smart in Suskie Rouge-mont. Izkaže se, da je bil prišlek pravi hudič, vendar ga bodo tri zapeljane ženske s skupnimi močmi in s »čarovnijami«, ki so jih prevzele po njem, premagale, čeprav jim bo zapustil trajen »spominček« ... Če je bil v filmu bolj izpostavljen moški protagonist oziroma demonski vidik, v muzikalu pridejo bolj do izraza ženski liki. V MGL so še enkrat dokazali, da jim ta žanr leži in da imajo v ansamblu odlične interprete, katerim se običajno pridruži še kak gost. Hudičevsko osvajalskega Darryla je odigral Uroš Smolej, ki je blestel že v prejšnjih muzikalih. Zenski čarovniški trio so sestavljale ...štiri igralke: Tanji Ribič (Alexandra) in Ivi Krajnc (Sukie) sta se v alternaciji v vlogi Jane pridružili Pia Zemljič (nastopila je 6. julija) in Viktorija Bencik. Slednja je v alternaciji s Tino Potočnik nastopala tudi kot mlada Jennifer. Med odličnimi ženskimi vlogami je treba omeniti vsaj še Mirjam Korbar Zlajpah, ki je gospodovalno odigrala gospo Fe-licio Gabriel. Opazno, dasi nemo vlogo Fidela je interpretiral Jure Kopušar, ki še študira na AGRFT, dobro pa so zaupano vlogo opravili tudi ostali izvajalci. Festivalsko občinstvo je po več kot triurni predstavi vse nastopajoče nagradilo z dolgim, prepričanim aplavzom. (bip) Iva Krajnc, Pia Žemljic, Uroš Smolej in Tanja Ribič mgubarbara ceferin KULTURA - Nagrada Ingeborg Bachmann Lani Slovenka Maja Haderlap, letos Rusinja Olga Martynova Rusinja Olga Martynova, letošnja dobitnica literarne nagrade Ingeborg Bachmann, s celovškim županom Scheiderjem in mestnim svetnikom za kulturo Gunzerjem magpress CELOVEC - Lansko leto je najprestižnejšo literarno nagrado v nemško govorečem prostoru, nagrado Ingeborg Bachmann, prejela koroška Slovenka Maja Haderlap. Letos je žirija med desetimi literarnimi ustvarjalci izbrala Rusinjo. Olga Mar-tynova, ki od leta 1991 živi in ustvarja v Nemčiji, jo je prejela v sklopu že 36. Dnevov nemške literature v Celovcu. Nagrado publike (glasovanje je bilo mogoče izključno po spletu) je prejela Cornelia Travniček. Avstrijska literarna ustvarjalka bo hkrati za leto dni tudi nova »mestna pisateljica« v Celovcu. (I.L.) APZ koprske univerze osvojil grand prix Akademski pevski zbor (APZ) Univerze na Primorskem je osvojil grand prix na 3. mednarodnem festivalu in tekmovanju v sakralni glasbi Laudate Dominum v Litvi. Na slovesni podelitvi je primorski zbor, ki ga vodi Ambrož Čopi, prejel še nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na tekmovanju se je pomerilo 11 zborov iz Litve, Poljske, Latvije, Italije, Slovenije in Češke. Zbori so se predstavili z obvezno skladbo Laudate Dominum Jurijusa Kalcasa in izborom treh stilno raznolikih skladb po lastni izbiri. Velika zmagovalka MMS je Nuša Derenda Že 32. izvedba festivala Melodije morja in sonca (MMS) se je po dveletnem premoru vrnila v velikem slogu z neposrednim televizijskim in radijskim prenosom ter polnim amfiteatrom portoroškega avditorija. Med 14 izvajalci je veliko nagrado festivala dobila Nuša Derenda za pesem Za stare čase, ki je bila najboljša tudi po izboru televizijskega občinstva. 100 Caravaggiovih slik? Strokovnjaki zatrjujejo, da so odkrili 100 najzgodnejših del italijanskega baročnega slikarja Michelangela Merisija, poznanega kot Caravaggio (1573-1610). O njih se je mogoče podučiti iz dveh e-knjig. Dela sta umetnostna zgodovinarja Maurizio Bernardelli in Adriana Con-coni Fedrigolli odkrila med predmeti iz delavnice umetnika Simoneja Peterza-na, pri katerem se je Caravagio nekaj časa učil. Risbe in slike hranijo v gradu družine Sforza (Castello Sforzesco) v Milanu; po ocenah strokovnjakov so vredne okrog 700 milijonov evrov. Avtorja sta proučevala umetnikova dela po cerkvah in muzejih ter razvila metodologijo za identificiranje Caravag-giovih zgodnjih del. Kot je dejal Bernardelli, vsak umetnik razvije lasten stil, ki je v skicah razločljiv skozi geste in tipe teles. Te se v njem zasidrajo skozi ponavljanje in se nato vlečejo skozi celotno njegovo ustvarjanje. kmalu na You tube Ameriški spletni velikan Google in italijanski Inštitut Luce-Cinecitta sta napovedala skupni projekt, v sklopu katerega bosta na spletni portal You Tube prenesla velik del italijanske filmske dediščine. Na You Tube bodo dali več kot 30.000 enot iz arhivov filmskega inštituta, med njimi stare filmske tednike in gradivo o italijanskih filmskih legendah, kot sta Sophia Loren in Gina Lollobrigida. LJUBLJANA - Danes začetek festivala Sanje Predstavitev nove Kosovelove knjižice »A mi se bomo borili. V nas je vera. Vera v zmago Pravice. Ta pravica nam je sveta. Sveta, ker je Pravica edini pogoj človeškega življenja.« Pri založbi Sanje je izšla knjižica #Pravica, izbor misli Srečka Kosovela, »misli, ki so kakor kozmična energija - človeka predramijo v življenje,« kot so zapisali pri ljubljanski založbi, ki se je odločila, da sežanskega pesnika (1904-1926) predstavi v zanj nekoliko neobičajni luči. Ne gre namreč za pesniško zbirko, ampak za izbor »političnih« Kosovelovih navedkov (knjižica obsega 80 strani, stane pa 2,99€). Pravici je posvečen tudi nocojšnji dogodek Mladi verujejo vate, Pravica, ki bo uvedel letošnji Festival Sanje, v sklopu katerega bo nastopilo 110 umetnikov iz 25 držav. Ob 20. uri bo z ljubljanskega Prešernovega trga na pot po mestnem središču prestolnice krenila povor-ka ustvarjalcev. Ob 21. uri je na istem mestu predviden »koncertni in pes- niški vrtinec«. V ospredju bodo kajpak besede »divje aktualnega in današnjemu sprenevedanju smrtno nevarnega Srečka Kosovela« ... (pd) FILM - Na 18. sarajevskem festivalu Angelina Jolie častna meščanka Sarajeva Ameriška igralka Angelina Jolie je v prejšnjih dneh, v spremstvu treh svojih otrok, obiskala 18. sarajevski filmski festival. Festivala se tokrat udeležuje kot častna meščanka prestolnice BiH, potem ko je pred leti državo obiskala kot ambasadorka dobre volje Visokega komisariata ZN za begunce, ko je tudi dobila navdih za svoj režijski prvenec V deželi krvi in medu. Po neuradnih vesteh naj bi se jutri udeležila tudi spominske svečanosti v Srebrenici. Kot so pojasnili organizatorji festivala, je igralka v soboto s svojim predavanjem odprla Sarajevo Talent Campus, na katerem sodeluje več sto mladih režiserjev, produ-centov, igralcev in kritikov iz 13 držav z območja Jugovzhodne Evrope, iz Armenije, Azerbajdžana, Gruzije in Moldavije. Ob tej priložnosti so ji tudi izročili naziv častne meščanke Sarajeva, ki ji ga je Sarajevski kanton podelil aprila letos prav zaradi omenjenega filma, s katerim je po njihovi oceni »prispevala k ohranitvi resnice o dogodkih, ki so povezani z vojno v Sarajevu in v BiH«. Film V deželi krvi in medu, ki je imel decembra lani premiero v Sarajevu, govori o policistu, bosanskem Srbu Danielu (Goran Kostič) in umetnici, Bošnjakinji Aliji (Zana Marjanovič), ki sta bila pred začetkom vojne v BiH v ljubezenskem razmerju, z začetkom krvavega spopada pa sta se znašla na nasprotnih straneh. 16718341 / DNEVNE NOVICE Torek, 10. julija 2012 9 VOLILNI ZAKON - Ultimat predsednika Napolitana s pismom Schifaniju in Finiju Za predsednika republike z reformo ni mogoče odlašati Naj se začne razprava in naj bo sprejeta reforma, pa četudi z navadno večino« » RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj poslal pismo predsednikoma obeh domov italijanskega parlamenta, Renatu Schifaniju in Gianfrancu Finiju in ju pozval k pospešitvi postopka za sprejetje novega volilnega zakona. V pismu predsednik poudarja, da se je januarja letos o tem vprašanju pogovarjal z voditelji vseh političnih sil. Vsi so soglašali z oceno, da je rešitev tega vprašanja nujna, čeprav so imeli pri tem tudi različna gledanja. Predsednik je sedaj prepričan - tako v pismu - da z reformo ni mogoče več odlašati, četudi bi bila sprejeta le z navadno večino. Predsednik senata Renato Schifani je v odogvoru Napolitanu soglašal z njegovo oceno in napovedal takojšen sklic voditeljev senatnih skupin. Obenem se Schifani zavzema za takšno reformo volilnega sistema, da bo zapolnila vrzel, ki danes zeva med volivci in institucijami. Predsedniku je odgovoril tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je pojasnil, da vse od oktobra leta 2010 obstaja dogovor, da se bo razprava o reformi volilnega sistema začela v senatu. Zato se bo sam angažiral pri Schifaniju, da se postopek začne. Na pubudo predsednika republike so se odzvale tudi glavne politične stranke oziroma njihovi prvaki. Sekretar Demokratske stranke Pierluigi Bersani je izjavil, da se, kar zadeva DS, razprava začne že jutri. Arturo Parisi pa se je včeraj hudoval, da so stranke v nesprejemljivi zamudi. Piko na i je dala Anna Finocchiaro, rekoč, da so predlogi DS že dolgo časa vloženi v parlamentu in se razprava torej lahko začne. Tudi sekretar Ljudstva svobode je včeraj dejal, da je njegova stranka pripravljena na razpravo o vseh hipotezah. Zanj dosedanja razprava ni bila odveč, ker je omogočila zbližanja med različnimi gjledanji strank na to vprašanje. Cicchitto in Gasparri sta šla dlje in izrazila pripravljenost k po-vratku na preferenčni glas. Predstavnik sredinske UDC Casini se prav tako zavzema za preference in soglaša z oceno, da je treba reformo narediti takoj. Kritičen do strank je bil predstavni Italije vrednot Belisario, ki je dejal, da vsi govorijo o volilnem zakonu, nihče pa ga v resnici noče spremeniti. Predsednik Republike Giorgio Napolitano je bil glede reforme volilnega zakona zelo odločen ansa DAMASK - Medtem ko so v Moskvi sprejeli predstavnika sirske opozicije Odposlanec ZN Annan in sirski predsednik al Asad dosegla dogovor o pristopu za končanje nasilja v Siriji DAMASK/MOSKVA - Posebni odposlanec Združenih narodov in Arabske lige Kofi Annan in sirski predsednik Bašar al Asad sta včeraj na pogovorih v Damasku dosegla dogovor o pristopu za končanje nasilja v Siriji. Annan namerava z dogovorom seznaniti tudi sirsko opozicijo, katere predstavnik je včeraj v Moskvi pozval Rusijo, naj prispeva k stabilizaciji razmer v Siriji. »Odhajam iz Sirije, vendar bova dialog nadaljevala,« je po srečanju z al Asadom novinarjem v sirski prestolnici povedal Annan. Pojasnil je, da na terenu ostaja njegova ekipa, ki bo nadaljevala dialog z vlado in drugimi pomembnimi akterji v Siriji. Annan ni razkril vsebine dogovora s sirskim predsednikom, je pa napovedal, da ga bo posredoval tudi nasprotnikom sirskega režima. Po navedbah sirskih oblasti se je Annan po pogovorih z al Asadom sešel s sirskim zunanjim ministrom Validom al Mualemom. i_M IMlj ma rt h-. L i Kofi Annan in Bašar al Asad med včerajšnjim pogovorom v Damasku ansa Annanov načrt poleg končanja nasilja predvideva politični dialog, dostavo humanitarne pomoči na območja, ki jih je 16 mesecev trajajoči konflikt v državi najbolj prizadel, končanje nezakonitih pridržanj, prosto gibanje za novinarje ter svobodo združevanja in pravico do mirnih protestov. Annan je nedavno priznal, da njegov načrt ni uspešen in ocenil, da tudi v prihodnje ni velikih možnosti za njegov uspeh. Pred začetkom pogovorov med Annanom in al Asadom so v Damasku izbruhnili spo- SREBRENICA - Pred jutrišnjo 17. obletnico pokola 8.372 Bošnjakov Krste peljali skozi Sarajevo V krstah ostanki 520 žrtev, ki jih bodo pokopali jutri - V Ljubljani razstava in slovesnost na Prešernovem trgu LJUBLJANA/SARAJEVO - V Sarajevu se je včeraj na tisoče ljudi poklonilo spominu na žrtve pokola v Srebrenici. Skozi prestolnico BiH so na tovornjakih prepeljali krste s posmrtnimi ostanki 520 žrtev, ki jih bodo jutri v Srebrenici pokopali na 17. obletnico pokola. »Naši otroci se vračajo tja, od koder so odšli leta 1995. A žal niso več živi,« je dejala Munira Šubašič, ki vodi združenje žensk iz Srebrenice, katerih možje in sinovi so bili pobiti. Konvoj tovornjakov se je za nekaj časa ustavil pred poslopjem predsedstva BiH, kjer so številni ljudje, mnogi s solzami v očeh, na krste položili cvetje. Leta 2009 je evropski parlament 11. julij razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Dan od takrat obeležujejo tudi v slovenskem Državnem zboru, kjer je še do jutri na ogled deset fotografij priznanega vojnega fotografa Ah-meda Bajriča. Žensko združenje Zemzem je včeraj predsedniku DZ Gregorju Virantu podelilo simbol Srebrenice, to je priponko v obliki belega cveta z enajstimi belimi cvetnimi listi, ki simbolizirajo 11. julij in nedolžnost, ter zelenim krožcem kot simbolom upanja in življenja. Z nošenjem simbola se izraža spoštovanje do žrtev genocida in opominja Žensko žalovanje v Srebrenici nanj ter opozarja, da se Srebrenica ne sme več ponoviti. Kot je poudaril Virant, je Srebrenica »sinonim ne samo za največji pokol, ki se je zgodil na evropskih tleh po drugi svetovni vojni, ampak tudi za nemoč in ignoranco mednarodne skupnosti« (sile bosanskih Srbov so kot znano v nekaj dneh od 11. julija 1995 ubile 8372 Bošnjakov, večinoma moških, dečkov in žensk). Izrazil je priča- arnehodauc kovanje, da bodo odgovorni, ki jim sodijo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kaznovani. Jutri bo združenja Zemzem podelilo simbol Srebrenice tudi predsedniku republike Danilu Türku. Ob 19. uri pa bodo na ljubljanskem Prešernovem trgu počastili žrtve genocida z minuto molka in v zrak spustili bele balone. padi med vladnimi silami in nasprotniki režima. Po navedbah tamkajšnjih prebivalcev je središče sirske prestolnice davi pretreslo več silovitih eksplozij. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v Moskvi sprejel enega pomembnejših predstavnikov sirske opozicije Miche-la Kila. Ta je Rusijo pozval, naj prispeva k stabilizaciji razmer v Siriji. »Sirija je postala prizorišče mednarodnega konflikta. Kot predstavniki demokratičnih sil menimo, da je tudi v interesu Rusije, da se razmere stabilizirajo.« Lavrov je povedal, da je Rusija »ena redkih, če ne celo edina država«, ki v prizadevanjih za uresničevanje Annano-vega mirovnega načrta aktivno sodeluje tako s sirskim režimom kot s tamkajšnjo opozicijo. Izpostavil je še cilj Rusije, da bi razdeljeno opozicijo prepričali v dialog s predsednikom al Asadom. Kilo je sicer dejal, da zaradi nasilja v državi ne vidi nobene možnosti za dialog z al Asadom in vztrajal, da bi moral sirski predsednik odstopiti s položaja. Za njegovega naslednika pa je predlagal nekdanjega visokega častnika sirske vojske in tesnega al Asadovega sodelavca Munafa Tlasa, ki je nedavno de-zertiral. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je včeraj posvaril Zahod pred vojaškim posredovanjem v Siriji. Namesto da bi predsednika al Asada strmoglavili z »demokracijo raket in bomb«, bi morali strani v Siriji spodbuditi k pogajanjem in mirni politični rešitvi, je dejal v nagovoru ruskim diplomatom v Moskvi. Kot je dodal, je samo na ta način moč dolgoročno urediti razmere v državi. Ob tem je zahodnim državam očital, da pod pretvezo »t. i. humanitarnih operacij« kršijo mednarodno pravo. Zahodne države, med njimi predvsem ZDA, po drugi strani Rusiji očitajo, da sirskemu režimu dobavlja vojaške helikopterje. Namestnik ruske agencije za vojaško in tehnično sodelovanje Vjačeslav Cir-kaln je te navedbe znova zavrnil in ponovil stališče Moskve, da je Rusija doslej sirsko vojsko oskrbovala z rezervnimi deli in pomagala pri popravilu orožja, ki ga je Siriji prodala pred časom. Ob robu mednarodne letalske razstave v britanskem Farnboroughu je Cir-kaln še zatrdil, da Rusija ne bo sklepala novih pogodb o prodaji orožja Siriji, dokler se razmere v državi ne bodo umirile, bo pa dobavila material, za katerega se je s Sirijo že dogovorila. Zavrnil je tudi navedbe, da Rusija dobavlja orožje sirski opoziciji. Po njegovih besedah Rusija ne dela ničesar, kar bi lahko dodatno poslabšalo razmere v Siriji, temveč si z vsemi močni prizadeva, da bi jih izboljšala. Za danes sklican egiptovski parlament KAIRO - Predsednik egiptovskega parlamenta Saad al Ka-tatini je včeraj za torek sklical zasedanje parlamenta. Novi egiptovski predsednik Mohamed Mur-si je namreč v nedeljo izdal odlok, s katerim je razveljavil odločitev ustavnega sodišča, ki je zaradi nepravilnosti na volitvah razpustilo spodnji dom egiptovskega parlamenta. O predsednikovi razveljavitvi odločitve je včeraj razpravljalo ustavno sodišče ter po seji izdalo izjavo za javnost, v kateri je zapisalo, da so vse njegove razsodbe »zavezujoče in dokončne ter se nanje ni mogoče pritožiti«. Sodišče je še poudarilo, da ne sodeluje v političnem boju, temveč je njegova naloga zgolj »zaščititi besedilo ustave«. Egiptovsko ustavno sodišče je 15. junija odločilo, da so bile parlamentarne volitve konec lanskega leta v Egiptu v nasprotju z ustavo, in razveljavilo volitve. Razsodbo je podprl vladajoči vojaški svet, kar je razjezilo islamiste. Medtem se v Kairu nadaljuje sojenje sinovoma dolgoletnega voditelja Hosnija Mubaraka, ki je bil junija obsojen na dosmrtno ječo. Ala in Gamal sta obtožena zlorabe notranjih informacij in sta v priporu. Avstrija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z Eu DUNAJ - Avstrija je včeraj ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je ratifikacijo opravil v navzočnosti hrvaškega kolega Iva Josipoviča, pri tem pa je poudaril, da Avstrija na Hrvaško gleda kot na sosedo in izrazil upanje, da bo njen vstop v unijo prispevek k stabilizaciji razmer v regiji. Josipovič se je, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, zahvalil za hiter in tekoč postopek ratifikacije. Dejal je tudi, da ne pričakuje, da bo Slovenija blokirala vstop Hrvaške v unijo, čeprav je vprašanje dolga deviznim varčevalcem Ljubljanske banke še odprto. Hrvaški predsednik je dejal, da je problem v osnovi rešen, a izbrani mehanizem, kot se je zdaj izkazalo, ne deluje, zato se vladi dogovarjata za rešitev. Hrvaško pristopno pogodbo je tako doslej ratificiralo enajst držav, pred Avstrijo je to prejšnji teden storila Romunija. Hrvaška naj bi sicer julija prihodnje leto postala 28. članica EU. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 41.451,75 € +140,97 SOD NAFTE (159 litrov) 85,63 $ -0,42 EVRO 1.2293 $ -0,7 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 9. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 9.7. 6.7. ameriški dolar 1,2293 1,2377 japonski jen 97,81 98,87 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,536 25,700 danska krona 7,4387 7,4413 britanski funt 0,79360 0,76950 madžarski forint 289,61 287,60 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6963 poljski zlot 4,2333 4,2139 romunski lev 4,5340 4,5360 švedska krona 8,6225 8,6576 švicarski frank 1,2010 1,2011 norveška krona 7,4965 7,5190 hrvaška kuna 7,4958 7,4960 ruski rubel 40,6070 40,4380 turška lira 2,2441 2,2527 avstralski dolar 1,2082 1,2058 braziljski real 2,4948 2,5028 kanadski dolar 1,2554 1,2559 kitajski juan 7,8336 7,8786 indijska rupija 68,7610 68,7100 južnoafriški rand 10,1986 10,1756 10 Torek, 10. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Včeraj zjutraj v Ulici San Michele med Štandrežem in Rojcami Oborožen motorist oropal upravitelja bara V rokah je držal pištolo - Odnesel je torbo s 6.400 evri, zunaj ga je čakal pajdaš na motorju Bar Un attimo med Štandrežem in Rojcami Upravitelj kavarne v Ulici San Michele med Štandrežem in Rojcami je bil včeraj žrtev oboroženega ropa, ki sta ga izvedla dva motorista. Neznanca sta upravitelju ukradla večdnevni izkupiček - le-ta je znašal okrog 6.400 evrov -, nato pa sta pobegnila z motorjem neznano kam. Rop se je zgodil zgodaj zjutraj. Umberto Castaldo, ki upravlja kavo bar in trafiko Un Attimo v Ulici San Michele, je okrog 5.40 ravnokar prišel v službo in se začel pripravljati na delovni dan. »Kot vsako jutro sem od- prl vrata, da bi prezračil lokal. Bil sem za pultom, ko sem slišal, da je pred barom ustavil motor. Voznik ga je pustil prižganega, kar pa se mi ni zdelo nič nenavadnega. Imam namreč številne redne kliente, ki se pripeljejo z motorjem in vstopijo v lokal, da bi kupili časopis ali karkoli drugega, ne da bi motor upihnili in si sneli čelade. Zato sem mirno nadaljeval z delom za pultom, ko sem se ozrl pa sem zagledal moškega s pištolo v rokah,« je povedal Castaldo in nadaljeval: »Rekel mi je, naj mu takoj izročim vse. Sprva bumbaca sem ohromel, nato pa sem si opomogel in sem se približal blagajni.« Neznanemu roparju, ki je imel na glavi čelado, pa za blagajno ni bilo mar. S prstom je pokazal na torbo, v kateri je imel upravitelj okrog 6.400 evrov gotovine. Castaldu ni preostalo drugega, kot da mu je torbo izročil. »Odšel je z denarjem, srečk Gratta e vinci pa se ni dotaknil,« je povedal Ca-staldo, ki sta ga očitno roparja že več časa opazovala, saj sta dobro poznala njegove navade. Ropar je zgrabil za torbo in po- TRZIC - Bela noč Vinjena avtomobilist in kolesar Karabinjerji iz Tržiča so v soboto zvečer izvajali poostren nadzor v mestnem središču, da bi zagotovili varnost udeležencev bele noči. Karabinjerji so tako odvzeli vozniško dovoljenje 31-letnemu romunskemu državljanu, ki se je s svojim avtomobilom tipa BMW 520 peljal po mestu s previsoko stopnjo alkohola v krvi. Poleg tega so oglobili 24-let-nega romunskega državljana, ki je vidno vinjen kolesaril - bolje rečeno vijugal - po mestu. Poseg karabi-njerjev je bil potreben tudi v stanovanju v mestnem središču, v katerem sta se prepirala zakonca z romunskim državljanstvom, ki sta ravno tako popila kak kozarec preveč. V Marini Julii so dalje karabinjerji pregledali 50 avtomobilov in ugotovili identiteto 95 oseb, med katerimi je bilo dvajset tujcev. NOVA GORICA - 28-letnik obsojen zaradi treh poskusov uboja in lahkih telesnih poškodb Za Russa osem let zapora Sodni senat novogoriškega sodišča je včeraj na osem let zapora obsodil Alexa Russa, 28-letnega Gori-čana, ki je lani poleti v parku ob no-vogoriški avtobusni postaji v treh ločenih napadih porezal skupno štiri ljudi. Sodniki so ocenili, da je Russo kriv treh poskusov uboja in ene povzročitve lahkih telesnih poškodb, ne pa štirih poskusov uboja, kot je pisalo v obtožnici. Pri izvrševanju kaznivih dejanj naj bi bil mladenič iz Loč-nika, ki je v zaporu v Solkanu od 15. septembra lani, bistveno zmanjšano prišteven. »V povzročitev lahkih telesnih poškodb mi je uspelo prekvalificirati le eno izmed štirih kaznivih dejanj. Upal sem, da mi bo uspelo vsaj za dve. Na razsodbo je vsekakor mogoče gledati tudi iz drugega zornega kota: Russov položaj se je s časom bistveno olajšal, saj je bil sprva osumljen treh poskusov umora in enega poskusa uboja, sodišče pa je na koncu ocenilo, da je šlo za tri poskuse uboja in eno povzročitev lahkih telesnih poškodb,« je povedal Russov odvetnik Damijan Terpin, ki obžaluje, da sodišče ni sledilo njegovi trditvi, da je bil mladenič med izvršitvijo kaznivih dejanj popolnoma neprišteven. »Opozoril sem, da je bilo med izvedenskima mnenjema Dragana Terziča in Martine Tomori veliko protislovje. Alex Russo med včerajšnjo zaključno obravnavo bumbaca Tomorijeva je napisala, da je Russo ohranil stik z realnostjo, čeprav je bilo ugotovljeno, da je imel v tistem času psihične motnje, kot so halucinacije in blodnje. Njegov stik z realnostjo torej ni mogel biti normalen,« je povedal Terpin in nadaljeval: »Ob tem sem trdil, da Russov naklep ni bil uboj, pač pa je hotel oškodovance zaznamovati oz. telesno poškodovati; sodišče je vendar ocenilo, da je šlo vsaj v trenutku, ko je prišlo do napadov, za naklepna dejanja.« Terpin je tudi pojasnil, da sodniki mladeniču niso izrekli obveznega zdravljenja. »Ukrepa sodišče ni izreklo tudi zato, ker je To-morijeva ugotavljala, da v tem trenutku Russo ne kaže simptomov pa-ranoidne psihoze,« je povedal Terpin, ob katerem je včeraj na sodišču spre- begnil iz kavarne na cesto, kjer ga je čakal pajdaš, s katerim sta pobegnila v smeri goriškega mestnega središča. Castaldo je takoj poklical goriške ka-rabinjerje. Povedal jim je, da je imel ropar italijanski naglas - spominjal ga je na tržaški akcent -, drugih posebnosti pa ni opazil. Bil je močne postave, visok okrog 180 cm, na sebi pa je imel motoristično jakno, telovadne copate in hlače, ki so segale čez koleno. Roparja sta pobegnila z motorjem tipa enduro, znamke pa karabinjerji, ki vodijo preiskavo, niso razkrili. (Ale) govorila tudi državna tožilka Damjana Bandelj, ki je za Russa zahtevala deset let zaporne kazni, sodniki pa so se kot rečeno odločili za osem. Russu, ki je s pomočjo prevajalke tudi včeraj spremljal obravnavo, so podaljšali pripor. Ko bo sodba napisana, bo stekel rok za morebitne pritožbe. Odvetnik Terpin ne izključuje, da jo bodo vložili. (Ale) KRONIKA v v Soča se ni vrnila trupla kajakaša Trupla mladega avstrijskega kajakaša tudi včeraj niso našli. 21-letni mladenič se je ponesrečil v soboto v kraju Otona pri Kobaridu, kjer se je prevrnil in izginil sredi globokega soškega tolmuna. Policisti so sprožili iskalno akcijo že v soboto, z iskanjem so nadaljevali v nedeljo in včeraj, vendar pogrešanega mladeniča še vedno niso našli. Včeraj so pri iskanju pogrešanca sodelovali policisti, člani tolminske reševalne službe, prostovoljni gasilci iz Tolmina in potapljači tolminske podvodne reševalne, ki so se jim pridružili tudi nekateri kajakaši. V okviru iskanja je bil ponovno opravljen pregled območja, kjer je bil pogrešani 21-letni avstrijski kajakaš nazadnje viden in so reševalci domnevali, da bi lahko ostal ujet pod skalo. Tolminski potapljači so na tem območju opravili tudi pregled s podvodno kamero, vendar kljub izvedenim ukrepom pogrešanega niso našli. Poleg tega je včeraj dopoldne večje število kajakašev pregledalo bregove reke Soče od kraja Otona do Napoleonovega Mosta v Kobaridu in dalje v smeri Tolmina do naselja Kamno. Doslej je bilo najdeno le kajakaško veslo, ki ga je pred nesrečo uporabljal mladi avstrijski državljan. Včeraj okrog 13.30 so iskalno akcijo prekinili, danes pa bodo z iskanjem nadaljevali. Mladi Avstrijec se je ponesrečil v soboto okrog 17.45. Po brzicah reke Soče sta se nad večjim tolmunom pri kraju Otona med Trnovom in Kobaridom vsak s svojim kajakom spustila dva avstrijska državljana. Spust po reki Soči je 21-letni kajakaš opravil samostojno, ob prihodu v kraj Otona pa se je sredi brzic, večjimi skalami in globokim tolmunom prevrnil. Močan vodni tok ga je potegnil globoko pod gladino vode, kjer je ostal ukleščen pod večjo skalo, prazen kajak pa je odneslo naprej do večjega tolmuna. Njegov prijatelj in še nekateri drugi kajakaši, ki so kmalu zatem priveslali na kraj nesreče, so 21-letnika skušali rešiti, vendar jim zaradi izjemno močnega rečnega toka to žal ni uspelo. Na kraju so poleg policistov iz Bovca posredovali tudi reševalci tolminske gorske reševalne službe, člani ko-bariškega prostovoljnega gasilskega društva in potapljači tolminske podvodne reševalne službe, vendar zaradi visokega vodostaja in močnega rečnega toka tudi njim ni uspelo najti 21-letnika. Nesreča se je zgodila na kraju, kjer je plovba zaradi nevarnosti prepovedana. Pogrešani mladenič je bil skupaj s skupino znancev kajakašev nastanjen v enem izmed kampov pri Kobaridu. Da na tem odseku reke Soče so se v preteklosti že dogajale nesreče, znajo povedati ribiči, ki se radi spuščajo v globok kanjon pod cesto med Kobaridom in Trnovom, da bi v soških tolmunih lovili lipane in postrvi. Po skalah ob strugi je namreč pritrjenih več kovinskih tablic, na katerih so imena umrlih kajakašev. Nazadnje je na tem odseku do smrtne nesreče prišlo lani; 28. marca lanskega leta je Soča zahtevala življenje 31-letnega nemškega ka-jakaša. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 10. julija 2012 1 1 ŠTEVERJAN - V nedeljo padel zastor nad 42. Festivalom narodno zabavne glasbe Zadovoljstvo publike in skupin največja nagrada za organizatorje Prleški kvintet najboljši ansambel, občinstvo nagradilo Kraške muzikante iz Devina Množična publika, ki je spremljala vse tri večere, in zadovoljstvo sodelujočih ansamblov, ki so pohvalili brezhibno organizacijo, navdajata z velikim zadovoljstvom prireditelje letošnjega Festivala narodno zabavne glasbe, ki se je v nedeljo zaključil na tradicionalnem prizorišču med borovci v Števerjanu. Med šestnajstimi finalisti, ki so nastopili v nedeljo, je nagrado za najboljši ansambel in trofejo društva Sedej prejel Prleški kvintet iz Križevcev pri Ljubljani, števerjansko občinstvo pa je nagradilo Kraške muzikante iz Devina, ki so skupaj s Klapo z Brega predstavljali zamejstvo. Nedeljski glasbeni maraton se je začel z nastopom 16 finalistov, nakar so na oder stopili Modrijani. Prisotne je najprej pozdravil predsednik društva F.B. Sedej Filip Hlede, ki je spomnil, da je Festival narodno zabavne glasbe vsakoletni vrhunec sezone števerjanskega društva, ki je bila letos še posebno pestra in uspešna. Hlede je povedal, da so dejavnosti, ki jih izvajajo med letom - od zborovskega petja do gledališča - ključnega pomena za Festival, »saj bi težko izpeljali tako prireditev, če bi skozi celo leto ne bili v tesnem, ustvarjalnem stiku.« »Festival pa je za nas pravi izziv. Naša želja je namreč, da bi ga vsakič znova bolje oblikovali. Gre za neke vrste krožno verigo, ki se, upam, ne bo nikdar pretrgala,« je poudaril Hlede. Občinstvo in številne ugledne goste je pozdravila tudi Franca Padovan, števerjanska županja, po nastopu dveh zborov mladih Argen-tincev, ki so prišli na obisk v Števerjan, in glasbi Modrijanov pa je bila na vrsti razglasitev zmagovalcev. Ob omenjenih nagradah je žirija dodelila tudi druga priznanja. Nagrado za najboljši kvintet so prejeli Poskočni muzikanti, nagrada za trio je šla ansamblu Nemir, nagrado za melodijo so dodelili ansamblu Siona Gajška za pesem Tista jesen, z nagrado za besedilo pa je bila nagrajena pesem Dva bregova v izvedbi ansambla Topliška pomlad. Za najboljšega debitanta so razglasili ansambel Stil, za Alpen Gran Prix pa so bili izbrani ansambli Nemir, Preleški kvintet, Po- Predsednik društva F.B. Sedej Filip Hlede izroča pokal za prvo mesto Prleškemu kvintetu (desno); nagrado občinstva so si zaslužili mladi in talentirani Kraški muzikanti iz Devina (spodaj) bumbaca skočni muzikanti in Kraški muzikanti. Po izročitvi nagrad večera še ni bilo konec, saj sta se glasba in zabava nadaljevali po- zno v noc. Trud, ki ga je društvo F.B. Sedej vložilo v prireditev, je bil po besedah predsednika Filipa Hledeta poplačan. »Z organizacijskega vidika se je vse izteklo na najboljši način. Publike je bilo veliko, po- hval pa smo bili deležni tudi s strani ansamblov. Zahvala za uspeh gre seveda vsem prostovoljcem, ki se je žrtvovalo za uspeh prireditve,« je povedal Hlede, po katerem sta se med sabo in z organizatorji odlično ujela tudi nova napovedovalca Andrej Hofer in Tjaša Hrobat. Komisijo za glasbo so sestavljali Jože Burnik, Mihael Corsi, Danilo Čadež, RUPA - Na križišču s Štradalto Iz jarka ni uspel zapeljati, državna cesta dve uri zaprta Tovornjak na križišču med Štradalto in državno cesto št. 55 bumbaca Na križišču med Štradalto in državno cesto št. 55 je z gumami svojega vlačilca zapeljal v obcestni jarek, iz katerega mu ni uspelo več naprej. 56-letni nemški državljan J.D. iz Essna si bo nedvomno dolgo zapolnil včerajšnje vožnje skozi sovodenjsko občino, ki je na omenjenem križišču doživela nepričakovan postanek. Po besedah prometnih policistov je moški opravil dostavo stekla v Sovodnjah, od koder je sledeč navodilom svojega GPS sistema zavil na Štra- dalto. Na križišču z državno cesto št. 55 mu je GPS sistem »svetoval«, naj zavije v desno, kar je šofer tudi storil, a kaj ko je bil vlačilec tako dolg, da je z zadnjimi gumami zapeljal v obcestni jarek. Šofer ni uspel nadaljevati vožnje, zato je nekaj po osmi uri morala poseči prometna policija, ki je uredila obvoz po Sovodnjah oz. Gabrjah na nasprotni strani. Tovornjak je nato premaknilo osebje službe ANAS, državna cesta št. 55 je bila zaprta prometu skoraj dve uri. GORIŠKA - Zaprtje porodnišnic Val ogorčenja v Tržiču, »pragmatičnost« v Gorici Romoli prepričan, da bodo v goriški pokrajini ohranili en porodniški oddelek Sklep izpred nekaj dni, s katerim deželna vlada napoveduje zaprtje porodnišnic v Gorici, Tržiču, Latisani in Tol-meču, je sprožil val ogorčenja na Trži-škem, medtem ko goriški župan Ettore Romoli opozarja, da ne gre za dokončno odločitev, pač pa le za sprejem na znanje določenega stanja. V Tržiču sta se v bran porodnišnice v bolnišnici San Polo postavili županja Silvia Altran in občinska odbornica Cristiana Morsolin. »Zaprtje obeh porodnišnic v goriški pokrajini bi bila najslabša možna rešitev, sicer pa je za trži-ški porodniški oddelek le še nekaj upanja, saj gre za strukturo, v kateri je med 500 in 1000 porodov letno. Če seštejemo porode v Tržiču in Gorici, jih za lansko leto dobimo 841, povprečje v zadnjih letih pa znaša 990 porodov, kar je več kot v Pal-manovi. Zaradi tega je odločitev o zaprtju obeh porodnišnic v goriški pokrajini povsem neutemeljena. A se res splača premikati 500 mamic iz Tržiča in 300 iz Gorice v drugo porodnišnico, ki bi jo treba zaradi povečanega števila porodov krepko povečati?« se sprašujeta Altranova in Morsolinova, ki opozarjata, da bi v primeru zaprtja goriške in tržiške porodnišnice goriška pokrajina edina ostala brez porodniških oddelkov. Po mnenju predstavnic tržiške občine gre deželna zdravstvena reforma v prekomerno povečanje zdravstvenih okolišev, kar je ravno v na- sprotju s prizadevanji, da bi zdravstvene storitve približali ljudem. Sklep deželnega odbora iz prejšnjega tedna predvideva zaprtje štirih od enajstih porodnišnic, ki delujejo v Fur-laniji-Julijski krajini. Na podlagi dogovora med državo in deželami iz leta 2010 naj bi zaprli štiri porodnišnice, v katerih letno ne presegajo 500 porodov. Najmanj jih je v Gorici, kjer se je lani rodilo 347 otrok, v Latisani je bilo porodov 450, medtem ko v Tržiču in Tolmeču le za las niso presegli omenjenega praga, saj so našteli 494 oz. 496 rojstev. »Deželna vlada je s sklepom edino uradno vzela na znanje, da v štirih porodnišnicah v deželi ne presegajo praga 500 rojstev, ni pa sprejela nikakršne dokončne odločitve o njihovem zaprtju,« pravi Ro-moli in »pragmatično« opozarja, da bo morala deželna vlada povprašati za mnenje krajevne uprave, preden se bo lotila zapiranja porodnišnic. »Zaradi tega sem prepričan, da bomo v goriški pokrajini uspeli ohraniti en porodniški oddelek, kot tudi pričakujem, da bo ohranjena porodnišnica v Tolmeču,« pravi Romoli, ki pa se ne spušča v napovedi, ali bo »preživela« porodnišnica v Gorici ali pa v Tržiču. Goriški župan poleg tega opozarja, da bodo reformo zdravstvenega sistema začeli udejanjati leta 2014, ne pa prihodnje leto, ko bodo deželne volitve in bi zapiranje porodnišnic premaknilo marsikateri glas. GORICA Bertl Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato in Slavko Avsenik ml., predsednik je bil Filip Hlede, komisijo za besedilo pa so sestavljali Milan Jež, Leonard Katz ter Franca Padovan in Martina Va-lentinčič. Za ozvočenje sta bila zadolžena Vasja Križmančič in Niko Klanjšček, scenografijo je pripravil znani slovenski strokovnjak Jože Napotnik. (Ale) Marjan Pintar direktor Marjan Pintar arhiv Direktor novogoriškega Zdravstvenega doma Marjan Pintar je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki so ga ustanovile občine Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Pintar-ja, ki bo to funkcijo opravljal do konca tekočega leta, je včeraj imenovala skupščina EZTS, ki se je sestala v dvorani občinskega sveta v Gorici. Ob treh županih Ettoreju Romoliju, Mateju Arčonu in Milanu Turku sta bila prisotna tudi predsednik in podpredsednik skupščine, Franco Frattini in Robert Golob. Pintar je bil imenovan soglasno - ob njem je bil edini kandidat Pietro Pipi -, za svoje delo pa bo do konca leta skupno prejel 5000 evrov bruto. Med tem časom bodo slovenski partnerji pripravili razpis, preko katerega bo izbran direktor, ki bo EZTS vodil štiri leta. Na včerajšnji seji so dalje razpravljali o Frattinijevi pobudi, da v čim krajšem času organizirajo informativni obisk v Bruslju, ki bo za člane skupščine priložnost za spoznavanje evropskih organov, služb in ljudi, s katerimi se bodo morali soočati. Na predlog člana skupščine Livia Semoliča, naj pride v okviru obiska tudi do srečanja z evropskimi poslanci iz severovzhodne Italije in iz Slovenije, je Frattini odgovoril, da ideji načelno ne nasprotuje, o njej pa se bodo morali še pogovoriti. Semolič je Frattinija tudi vprašal, kdo bi v Bruslju lahko »lobiral« za goriški EZTS. »Na institucionalni ravni bi lahko za pomoč zaprosili italijanskega in slovenskega veleposlanika, na tehnični ravni pa se moramo naslanjati na izvedence, kot je agencija Informest,« je odgovoril Frattini. Na včerajšnji seji je bil govor tudi o samem delovanju EZTS in o štirih komisijah - le-te bodo skrbele za področja prevozov, energetike, zdravstva ter kulture in izobraževanja -, ki bodo imele po šest članov. Frat-tini je povedal, da bi rad do konca julija pregledal življenjepise kandidatov, na naslednjem zasedanju skupščine, ki bo septembra, pa bi lahko komisije že postale operativne. Na vprašanje Livia Semoliča o vlogi posameznih organov, ki sestavljajo EZTS, in rednem sklicevanju komisij, je odgovoril podpredsednik Golob, po katerem bi morale komisije in skupščina delovati usklajeno. »Zato predlagam, naj bodo predsedniki posameznih odborov člani skupščine,« je povedal Golob. Romoli je poročal o novostih v zvezi s projektom evropske univerze, ki jo nameravajo vključiti med področja delovanja EZTS. V Semoličevem spremstvu je župan srečal predstavnike Univerze v Novi Gorici, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje v projektu evropske univerze, pred nekaj dnevi pa se je sestal še z rektorjema Tržaške in Videmske univerze. Tudi Peroni in Compagnova sta se izrekla za sodelovanje med univerzami, bolj kot nova evropska univerza pa se jima zdi primerna uresničitev nekakšne mreže na raziskovalnem področju. »Preučili bomo razna stališča in združili razne poglede,« je povedal Romoli. Ne nazadnje je Semolič seznanil Frat-tinija in župane s tem, da bo oktobra na Goriškem potekalo srečanje skupin prijateljstva s Slovenijo oz. Italijo, ki delujeta v okviru slovenskega in italijanskega parlamenta. O tem sta se v prejšnjih tednih dogovorila senatorka Tamara Blažina, ki predseduje skupini prijateljstva s Slovenijo v italijanskem parlamentu, in poslanec Mirko Brulc, ki je pred nedavnim postal predsednik skupine prijateljstva z Italijo v Državnem zboru RS. »Župani in Frattini podpirajo predlog, da se ob priložnosti srečanja skupin prijateljstva skliče zasedanje EZTS-ja. Člani parlamentarnih skupin bodo tako lahko uradno spoznali ETZS,« je povedal Semolič. (Ale) 1 2 Torek, 10. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR Malvazijaprotagonistka poletnega večera na Vrhu Pri Devetakovih na Vrhu so pred nekaj tedni nazdravili poletju s posebno degustacijo malvazij. V sproščenem in poletju primerno vročem večeru so v restavraciji in na dvorišču Lo-kande pripravili več postojank, kjer je približno petnajst vinarjev in gostincev ponujalo izbor malvazij s Krasa in Istre ter dobrote iz bližnje okolice. Gostje so tako lahko stoje, brez vnaprej določenega urnika in poteka lahko okusili med seboj tudi sila različne malvazije kraških proizvajalcev Zidarich, Kante, Škerk in Škerlj ter s posestva Rubijski grad Nataše Černic. Svoje vino stapo-nujala še Čotar in Renčel s Krasa na slovenski strani državnem meje, iz območja, kjer se Kras srečuje z Istro, pa je na Vrh prišel Klabjan. Iz hrvaškega dela Istre je Uštili povabil dva vrhunska vinarja, in sicer Ma-toševica in Claia, pestro druščino je po- Nataša Černic toči malvazijo s posestva Rubijski grad foto aw pestril še vinar Miličič iz Pelješca, torej iz južne Dalmacije. Poleg vin, za po-kušnjo jih je bilo skoraj trideset, so Čo-tovi ponudili še vrsto poslastic v obliki prigrizkov. Tokrat so Gabriellini iznajdljivosti priskočili na pomoč tudi nekateri prijatelji. Ron, gostinec iz »wine bara« na Travniku, je ponujal dalmatinski pršut, paški sir in fino marinira-ne sardele s Krka, morske tople prigrizke pa je pripravila Manuela iz izvrstne tržiške ribje gostilne Refolo. Večer malvazij je bil samo eden izmed številnih kulinaričnih dogodkov zadnjih tednov, na katerih so bili soudeleženi Devetakovi. Spomnimo naj le na Vitovsko in morje ter tri srečanja druščine Furlanije pot okusov, ki so se z nazivom Sinfonija okusov predstavili najprej v Milanu, konec junija v vili Russiz v Brdih, pretekli teden pa na nabrežju v Gradežu. Na Vrhu bo Deveta-kova gostilna nekaj tednov mirovala, po dopustu pa bo spet živo v dosedaj še malo uporabljenem prostoru na prostem med restavracijo in Lokando. (aw) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALL'ANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.40 - 19.20 - 21.15 »Un'amore di gioventu«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »The Amazing - Spider man«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 19.50 »The Detachment - Il distacco«; 21.40 »The Amazing - Spider man« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 21.50 »Quell'idiota di nostro fratello«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.00 »Chef«. Razstave STAMPANTICA 2012 V GRADEŽU: prodajna razstava tiskanega antikvariata v organizaciji knjigarne LEG iz Gorice je na ogled v kinu Cristallo na Drevoredu Dante Alighieri 29 v Gradežu; do 15. avgusta 10.00-13.00, 17.00-22.00 s prostim vstopom. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava »Slike« Vladimir-ja Klanjščka; do nedelje, 29. julija od torka do petka 8.00-17.00, ob nedeljah 15.00-18.00; informacije po tel. 0038653689177, pilonova.galerija@siol.net ali na www.venopilon.com. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU je na ogled razstava Luciana Martinisa, Giovannija Pacorja in Enza Valenti-nuza; do 5. avgusta od četrtka do sobote 17.00-20.00, ob nedeljah 10.3012.30, 17.00-20.00; vstop prost. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v sredo, 11. julija, ob 17. uri odprtje skupinske razstave. Raz- stavljali bodo Gino Morandis, Giuseppe Cesetti, Virgilio Guidi, Luigi Spacal, Riccardo Licata, Giuseppe Santomaso, Pietro Consagra, Mario Pitocco, Sergio Altieri, Riccardo Guarneri, Mario Di Iorio, Mario Schi-fano, Fulvio Monai, Gianna Marini, Cesare Mocchiutti, Bruno Saetti, Ed-mondo Bacci, Vittorio Ruglioni. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu, 74 v Gorici bo v četrtek, 12. julija, ob 20.30 predstavitev del slikarskega natečaja »Gorizia 2039«; sledilo bo nagrajevanje. V GALERIJI TI R centra Mostovna v Solkanu je na ogled razstava »Keep yourself busy«; razstavljajo Katarina Mueller, Katja Špiler, Anja Radovic in Dan Adlešič; do sobote, 14. julija. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave z naslovom »Camminar legge-ri in un mondo pesante«. Razstavljata Klavdija Marušič in Andrea Ver-delago; do 15. julija od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; informacije po tel. 0481-81186 ali studio-faganel@gmail.com. V GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI na Trgu Cavour 44 v Tržiču je na ogled razstava z naslovom »19122012 Tranquillo Marangoni« ob stoletnici rojstva umetnika; do 5. avgusta od srede do petka 16.00-19.00 ob sobotah in nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. V NEKDANJIH KONJUŠNICAH PALAČE CORONINICRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Delle mie gioie ed oggetti d'oro... Le mode e gli affetti nei gioielli dei conti Coronini Cronberg di Gorizia«; do 2. septembra od torka do sobote 10.00-13.00, 14.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.00-20.00; ob sobotah in nedeljah ob 16. uri potekajo brezplačni vodeni obiski, vstopnina znaša 3 evre, za študente 1 evro. V GALERIJI ATELIER v novogoriškem EDA centru je na ogled razstava Metke Erzar, Ivana Skubina in Damjana Komela; do 6. septembra. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v palači Della Torre v Gosposki ulici 2 (Ul. Carducci) v Gorici je na ogled dokumentarna razstava o zgodovini goriške zastavljalnice v obdobju 1831-1929 ob 180. obletnici odprtja zastavljalnice in ob 20-letnici svoje ustanovitve; do 30. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sobotah in nedeljah ob 17.30 bodo ponujali brezplačne vodene obiske; vstop prost. H Čestitke Pred dnevi se je Jasmin Kocjan-čič, Kristjanu Miklusu in Domnu pridružil PETER. Srečnima staršema in bratcu iskreno čestitata Kulturni dom v Gorici in ŠZ Dom. Petru pa zaželijo obilo sreče in zdravja. 1È Koncerti S Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. S Izleti / VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: danes, 10. julija »Funk in vloga malih sedem inčnih plošč«, predavatelj Jizah; naprodaj bodo vinilne plošče in raritete. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri: v četrtek, 12. julija, v dvorani goriškega gradu Ens Arcadia -Musik und Tanz fur augen und ohr; vstop prost. KONCERTI »GRADO FESTIVAL OSPI-TI D'AUTORE 2012« na nasipu Na-zario Sauro v Gradežu ob 21.30: 13. julija Morrissey; 19. julija Al Jarreau; 25. julija Damien Rice; 28. julija Simple Minds; informacije in predprodaja vstopnic na www.ticketone.it. NOTE V MESTU 2012: na trgu Sv. Antona v Gorici ob 20.30 bo v torek, 17. julija, koncert kvarteta Gorni Kramer; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. H Šolske vesti INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NO- VO ŠOLSKO LETO organizirajo od 20. avgusta. do 7. septembra za učence osnovne in srednje šole v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM obvešča, da poteka v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, od 27. avgusta do 7. septembra bo priprava na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in prvo-šolčke; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. S LOVI K - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake viš- jih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlOVIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave še danes, 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slo-vik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobi- lo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. www.primorski.eu1 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramar-ski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. □ Obvestila KD DANICA prireja na športnem središču na Vrhu moški in ženski turnir v malem nogometu, vsak dan od ponedeljka do petka od 20. ure dalje. Vsak dan delujejo dobro založeni kioski. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo v začetku avgusta zapadel rok za vložitev prošenj za pridobitev odškodnin po poplavah, ki so sovodenjsko občino prizadele septembra leta 2010. Oškodovani lastniki lahko na županstvu predstavijo vso potrebno dokumentacijo; informacije nudijo na tehničnem uradu. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v mesecu juliju zaprta. OVERNIGHT - NOČNI AVTOBUS za varno zabavo: vsako soboto od 14. julija do 2. septembra bo povezoval Gorico in Tržič s Sesljanom. Urniki: v Gorici s ploščadi pri Rdeči hiši ob 21.30, ustavil bo v Gradišču, Foljanu, Tržiču in Sesljanu; v Tržiču iz Ul. Pocar ob 22.05 in 23.25; iz Sesljana ob 2.10 (proti Tržiču), ob 4.10 (preko Tržiča v Gorico) in ob 4.10 (proti Tržiču). TABORNIKI RMV bodo odpotovali na taborjenje v Globoko pri Radovljici v ponedeljek, 16. julija. Zbirališče v kroju pred železniško postajo v Sežani bo ob 6.30. Prosimo za točnost. Taborniški srečno. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (za- kon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bil s sklepom občinskega sveta št. 7 z dne 21. marca 2012 sprejet v skladu z DZ 16/2007 načrt za akustično klasifikacijo. Omenjeni načrt je vložen v občinskem tehničnem uradu (ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00, ob sredah 16.00- 17.30) z vsemi svojimi sestavnimi deli za trideset dni oziroma od 20. junija 2012 do 19. julija 2012. Obvestilo o depozitu bo objavljeno v Uradnem deželnem vestniku. Med obdobjem depozita lahko kdor koli predloži občini pripombe in ugovore. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. Prireditve POLETJE V TRŽIČU: iz niza »Lettere Mediterranee« na Trgu Falcone e Bor-sellino, ob 20.30: danes, 10. julija, ob 20.30 bo Andrea Baranes predstavil svojo knjigo »Finanza per indignati« in Italo Moscati bo govoril o svoji knjigi »L'albero delle eresie«; več na www.ondemetirranee.it. »PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici: v sredo, 11. julija, ob 18. uri gledališka delavnica z Donatom Acamporo; vstop prost. AŠKD KREMENJAK vabi na ogled komedije »Cvetje hvaležno odklanjamo«, ki bo v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah, v četrtek, 12. julija, ob 20.30. Igrajo člani dramskega odseka prosvetnega društva Štan-drež; režija Jože Hrovat. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na trgu pred knjižnico (Androna Palmada, 1) ob 21.15: v petek, 13. julija, koncert z naslovom »Tutto d'un fiato«, nastopa orkester Fiati Val D'Isonzo. FILMSKI NIZ »PELLICOLE E GOAL« v parku centra Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 21. uri: 16. julija »Il Maledetto United«. Vstop prost; informacije po tel. 0481537934, puntogiovanigo@gmail, www.facebook.com/puntogiovanigo-rizia. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto v Gorici bo v četrtek, 19. julija, ob 21. uri Marco Bertali vodil skupinsko srečanje z naslovom »La via del Cuore«; vstop prost, informacije po tel.0481-594103/01, 333-4857158, marco.bertali@ass2.sanita.fvg.it. »KAPLJICE KULTURE« v Ljudskem vrtu v Gorici: od 30. julija do 3. avgusta, od 21. do 22. ure so odprte plesu, petju, predstavitvam knjig, folklori, filmski umetnosti, filozofiji, kuli-nariki, itd.; nastopijo lahko posamezniki, društva in krožki. Informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481531495 ali 327-0340677 in na gori-ca@zskd.org. TRŽNICA V KANALU na Gradnikovi ulici (pri pošti): v nedeljo, 12. avgusta, 8.00-12.00 prodaja izdelkov in pridelkov, sejem v sodelovanju s Klubom keramikov Kanal, predstavitev sta-rodobnih vozil v okviru tradicionalnih skokov z mosta, v sodelovanju s TD Kanal. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Alessandra Flaibani por. Cherchi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija, sledila bo upepelitev. DANES V FARI: 14.00, Lionella Brumat vd. Vecchies (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev. DANES V FOLJANU: 11.00, Onelia Conti vd. Volpi (iz bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Assunta Fri-senna por. Serafini iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V ROMANSU: 11.00, Giusep-pa Lo Valvo por. Menotti (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / RADIO IN TV SPORED Torek, 10. julija 2012 13 ^ Rai Tre bis ^ Rai Uno ^ Rai Due 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irri-solti19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.25 Dnevnik 23.40 Rubrika: Terre meravigliose ^ Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro-vatin: Dobra ideja in Lisica in volk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale (pon.) 15.15 Film: Amore in linea (rom., ZDA, '08, r. J. Dod-son) 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Glasb. odd.: Obiettivo Castrocaro 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 8.35 Film: Vittoria col cuore (kom., ZDA, '00, r. D. Guntzelman, i. E. Asner, P. Duffy) 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Resn. šov: Extreme Makeover - Home Edition 15.10 Nan.: Parenthood 16.10 Film: Colpo di fulmine (kom., It., '10, r. R. Malenotti, i. L. Ponce) 17.30 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Talent show: Veline 21.20 Film: Le pagine della nostra vita (dram., ZDA, '04, r. N. Cassavetes, i. R. Gosling, R. McAdams) 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 23.50 Film: Segreti (dram., ZDA, '98, r. J. Moorhouse, i. Michelle Pfeiffer) V Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Resničnostni show: Mammoni - Chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan.: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 21.10 Resni-čnostni show: Mammoni - Chi vuol sposa-re mio figlio? 23.20 Talk show: Il Bivio (v. E. Ruggeri) La 7 6.00 Aktualno: Rai News Morning 8.00 Film: La nonna Sabella (kom., It., '57, r. D. Risi) 9.30 Dok.: La Storia siamo noi 10.30 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nel-la prateria 15.50 Film: Quel che resta di mio marito (dram., ZDA, '06, r. C. N. Rowley, i. J. Lange) 17.15 Dok.: GeoMagazine 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Correva l'an- u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Cuore contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di poli-zia 2 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: Sangue misto (dram., ZDA, '56, r. G. Cukor, i. A. Gardner) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Due imbroglioni e... mezzo! (kom., It., '07, r. F. Amurri, i. S. Ferilli, C. Bisio) 23.30 Film: Abbronzatissimi 2 - Un anno dopo (kom., It., '93, r. B. Gaburro, i. E. Grimaldi, J. Cala) ^ Tele 4 (pon.) 16.10 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 16.35 Dok. film: Sama na pot (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Ugriznimo znanost (pon.) 17.45 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 18.00 Nad.: Blisk 18.25 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.50 Dok. film: Nova zemlja (pon.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Globus 23.55 Dok. odd.: Ker mi Biblija tako pravi (pon.) (t Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 12.50 Tedenski izbor 12.50 Peklenski izbor (pon.) 13.35 32. festival Melodij morja in sonca (pon.) 15.20 Potr. odd.: Posebna ponudba (pon.) 15.50 Evropsko prvenstvo v nogometu: Grčija - Češka (pon.) 17.45 Dok. serija: Na poti (pon.) 18.15 Mostovi - Hidak (pon.) 18.45 Koncert: Čudežne goslice (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Nad.: South Riding 20.50 Glasb. odd.: Muzikajeto 21.20 Film: Neod-puščeno (pon.) 23.05 Brane Rončel - Izza odra |r Slovenija 3 6.0019.55 Sporočamo 7.35 20.00, 23.05 Aktualno 8.20 Beseda volivcev 9.00 5. redna seja DZ, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Studio city (pon.) 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Piranski glasbeni večeri 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd.: Nino Ben-venuti 17.00 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 17.30 Mlad. odd.: Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Srečanje z... LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Rubrika: Ti ci porto io (pon.) 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.05 Film: 4 per Cordoba (pust., ZDA, '70, r. P. Wendkos, i. G. Peppard, G. Ralli) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Reportaža: Il Lecito 22.35 Nan.: Moana 0.35 Dnevnik in športne vesti 7.00 Dnevnik 7.35 19.00 Dok.: Luoghi ma-gici 8.00 14.10 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 9.00 Dok.: Borgo Italia 11.15 Koncert: Grado prega cantando 12.35 Dok.: Altopiano di Asiago 13.05 Lezioni di pittura 13.30 Dnevnik 14.00 Today we eat Sicilian 16.00 Dok.: La Fortezza Veronese 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: L'ammutina-mento del Caine (voj., ZDA, '54, r. E. Dmy-tryk, i. H. Bogart, V. Johnson) 22.30 Rubrika: Epoca... che storia 23.02 Deželni dnevnik 23.30 Koncert: Mille voci Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.00 15.45 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Zlati prah: O sreči in nesreči, pravljica za otroke (pon.) 9.40 Studio Kriškraš (pon.) 10.25 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.35 Lutk. predstava: Kaznovana trdosrčnost (pon.) 11.05 Zgodbe iz školjke 11.15 Film: Ciack Junior - SMS (pon.) 11.25 Nan.: Taborniki in skavti 11.45 Dok. nan.: Vremenske uganke (pon.) 11.50 Nan.: V dotiku z vodo (pon.) 12.20 Opus: Mednarodni mladinski zborovski festival v Baslu (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 21.10 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego22.15 Biker Explorer 22.45 Mednarodni festival v plesih 23.35 Dok. odd.: K2 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Vi-deostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Prekmurci v Slovenski Istri 18.30 Pogovor in pika 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris. serija) 9.05 Jaka na Luni (ris. serija) 9.15 Mia in jaz (otroška serija) 9.40 Avatar (ris. seri- ja) 10.3514.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 1 4.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.00 Misli zdravo 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Castle 21.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Lov na osumljenca 23.05 Nan.: Vohun v nemilosti 0.00 Nan.: Mentalist A Kanal A 7.0018.00 Svet 7.45 Radovedni George (ris. serija) 8.10 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 8.40 Požeruh (ris. serija) 9.05 Dogodivščine Jackieja Chana (ris. serija) 9.30 13.15 Nan.: Pa me ustreli! 9.5516.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Zabavna odd.: Naj-reklame 12.45 TV prodaja 13.40 17.10 Nan.: Na kraju zločina 14.30 Film: Beethoven postane zvezda (ZDA) 18.40 Volan 19.10 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Kickboksar - Vrnitev (akc., ZDA) 21.40 Film: Živi (ZDA) 23.55 Film: Lager Niš (jugoslovanski film) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro in pravljica; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Greben-šek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Mairim Cheber in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 19. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Ballando con Secondo Ca-sadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 So-noricamente Puglia; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state fresc-hi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Det-to tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Val in 40 - vzporednice; 17.10 18. vzporednik; 18.00 To je moja »muska«; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Torek' 10- julija 2012 APrimorski r dnevnik BAKLO JE NOSIL TUDI HAMILTON LONDON - Med nosilci olimpijske bakle, ki se počasi približuje Londonu, kjer bodo z njo 27. julija prižgali olimpijski ogenj, je bil tudi voznik formule 1 Lewis Hamilton. Potem ko je v Sil-verstonu odvozil dirko in osvojil 8. mesto, je včeraj tekel z baklo v Lutonu: »Počaščen sem, da so me sploh povabili k temu projektu. Nikoli si ne bi misli, da bom kdaj sploh smel sodelovati pri čem takem. Veliko prekrasnih trenutkov sem že doživel, ta pa prav gotovo sodi med najlepše.« TUDI PAPI, MASTRANGELO IN FEI RIM - Selektor italijanske odbojkarske reprezentance je izbral igralce, ki bodo nastopili na olimpijskih igrah v Londonu. Med dvanajstimi vpoklicanimi so tudi »veterani« Samuele Papi, Luigi Ma-strangelo in Alessandro Fei. Popoln seznam: podajalca Dragan Travica in Dante Boninfante , sprejemalci Simone Pa-rodi, Samuele Papi, Cristian Savani in Ivan Zaytsev, blokerji Emanuele Birarel-li, Alessandro Fei in Luigi Mastrangelo, korektor Michal Lasko ter libera Andrea Bari in Andrea Giovi. Med potniki bo tudi italijanski mednarodni odbojkarski sodnik Simone Santi. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu OD 26. AVGUSTA DALJE RIM - Nogometno prvenstvo A-lige se bo začelo v nedeljo, 26. avgusta, zaključilo pa v nedeljo, 19. maja. Trikrat bodo nogometaši zasedeni tudi med tednom. Prvi krog italijanskega pokala bo že 5. avgusta, veliki finale pa v nedeljo, 26. maja. Italijanski super pokal bodo podelili 11. avgusta v Pekingu, zanj se bosta borila Juventus in Napoli. Mednarodna sezona, ki se je že začela s predkvalifikacijskimi tekmami, bo višek dosegla z nastopom italijanske reprezentance na kvalifikacijski tekmi za nastop na SP 7. septembra. Wiggins hiter kot blisk BESANCON - Potem ko je na zahtevni 157,5 kilometrov dolgi nedeljski etapi bil britanski kolesar Bradley Wiggins (Sky) četrti - zmagal je najmlajši udeleženec Toura, 22-letni Thibaut Pinot, je včeraj hitri Wiggins le dočakal prvo letošnjo zmago in naredil pomemben korak v smeri svoje prve zmage na Touru. V deveti etapi - na posamični vožnji na čas od Arc-et-Senansa do Besancona (41,5 km) dirke po Franciji - je bil najhitrejši. Drugo mesto je osvojil rojak zmagovalca Christopher Froome (Sky), tretji pa je bil Švicar Fabian Cancellara (RadioShack). Dvaintridesetletni Britanec včeraj ni naredil napake, svojo prednost je v skupnem seštevku pa z zmago še povečal. Prvič po letu 1995 sta se na prvem in drugem mestu znašla člana iste ekipe, družbo na zmagovalnem odru je Wigginsu delal rojak in moštveni kolega Froome. Wiggins je lanskemu zmagovalcu in prvemu zasledovalcu na letošnji pentlji Avstralcu Cadelu Evansu »odščipnil« kar minuto in 43 sekund in ima zdaj pred nadaljevanjem prednost minuto in 53 sekund. Slovenec Jani Brajkovič (Astana) je bil včeraj 15. (+2:26) in pridobil dve mesti, zdaj je skupno 14. (+6:29). Kristijan Koren (Liquigas) je bil 75. (+ 5:40), Borut Božič (Astana) 159. (+ 8:36), Grega Bole (Lampre) pa 162. (+ 8:44). Skupno je Koren 106. (+ 41:32), Božič 162. (+ 1:03:56), Bole pa mesto slabši (+ 1:04:19). Danes bo na Touru prvi prost dan, nato sledita dve zahtevni etapi v Alpah. Izidi: 1. B Wiggins (VBr/Sky) 51:24, 2. C. Froome (VBr/Sky) + 0:35, 3. F. Cancellara (Švi/Radioshack) 0:57, 4. T. van Garderen (ZDA/BMC) 1:06, 5. S. Cha-vanel (Fra/Quick Step) 1:24, 6. C. Evans (Avs/BMC) 1:43, 7. P. Velits (Slk/Quick Step) 1:59, 8. V. Nibali (Ita/Liquigas) 2:07, 9. D. Menčov (Rus/Katjuša) 2:08, 10. A. Kloden (Nem/Radioshack) 2:09. Skupno: 1. Bradley Wiggins (VBr/Sky) 39:09:20, 2. Cadel Evans (Avs/BMC) + 1:53, 3. Christopher Froome (VBr/Sky) 2:07, 4. Vin-cenzo Nibali (Ita/Liquigas) 2:23, 5. Denis Menčov (Rus/Katjuša) 3:02. Tour: Tokrat z rešilcem olimpijski prvak Sanchez DELEMONT - Na kolesarski dirki po Franciji se nadaljujejo padci in odstopi. V nedeljo, v osmi etapi jo je v Švici skupil kolesar Euskaletla Samuel Sanchez, ki se naj bi po prvi zdravniških podatkih poškodoval ramo in ključnico. Da je poškodba hujša napoveduje dejstvo, da so ga z rešilnim vozilom odpeljali v bolnišnico. S padcem in poškodbo je pod vprašaj postavil tudi svoj olimpijski nastop, v Londonu bi sicer moral braniti naslov prvaka iz Pekinga. NOGOMET Roberto Mancini pri Manchester Cityju do 2017 MANCHESTER - Italijanski trener Roberto Mancini, ki je Manchester City popeljal do prvega naslova angleškega prvaka po 44 letih, je podaljšal pogodbo za pet let. Italijanski strateg, ki so ga snubili tudi v Rusiji, je decembra 2009 nasledil Marka Hughesa na klopi sinjemodrih. Maja 2011 je osvojil Pokal FA, v pretekli sezoni pa je na dramatičen način prišel še do zmage v Premier ligi. »Priložnost, ki temelji na naših minulih uspehih, je ogromna. Manchester City je fantastičen klub, tako lastniki, kot predsednik, upravni odbor in izvršni odbor, kot tudi igralci, osebje in navijači, so čudoviti,« je ob tem dejal Mancini. BAČINOVIC K VERONI - Slovenski nogometaš Armin Bačinovič, ki je lani igral pri Palermu, se seli v Ve-rono, v B-ligo. Slovenski reprezentant iz Maribora bo tam igral na posodo. DESCHAMPS NA KLOPI FRANCIJE - 43-letni Didier Deschamps je podpisal pogodbo s francosko nogometno zvezo. Nekdanji nogometaš, ki je bil kapetan zlate selekcije s svetovnega prvenstva 1998 in evropskega 2000, bo galske peteline« vodil najmanj dve leti. OLIMPIJSKE IGRE - Dokončni seznam italijanskih športnikov V Londonu jih bo 292 Federer spet »kralj« Wimbledona WIMBLEDON - Švicar Roger Federer je sedmič v karieri je osvojil turnir v Wimbledonu, kar je njegova sedemnajsta lovorika na turnirjih za grand slam, hkrati pa se je znova zavihtel na prvo mesto računalniške lestvice ATP. Tridesetletni Federer je v finalu premagal Škota Andyja Murrayja s 4:6, 7:5, 6:3 in 6:4. Po treh letih premora je znova v zrak dvignil najbolj žlahtno lovoriko v svetu tenisa, s čimer se je na večni lestvici zmagovalcev Wimbledona izenačil s Petom Samprasom in prvakom iz 19. stoletja Williejem Renshawom. 54 športnikov manj kot v Pekingu. V kitajski prestolnici je pred štirimi leti nastopilo 346 športnikov (Ribellin je bil naposled diskvalificiran zaradi dopinga), med njimi trije več iz Furlanije Julijske krajine kot letos. Takrat so »azzurri« osvojili 27 kolajn, med katerimi 8 zlatih, 9 srebrnih in 10 bronastih. 2 V dveh ekipnih športnih bo nastopila Italija: uvrstili so se od-bojkarice in odbojkar-ji ter igralci in igralke vaterpola. Letos ne bo nogometašev, italijanskih košarkarjev pa ni bilo niti v Pekingu. »Škoda, da ni košarkarjev, res pa je, da smo po številu ekip enakovredni Rusiji,« je pojasnil predsednik italijanskega olimpijskega komiteja Gianni Petrucci. Po zadnjih kvalifikacijskih tekmah v atletiki je olimpijska ekipa italijanskih športnikov dopolnjena. V Londonu bo v 28 disciplinah sodelovalo 292 športnikov, 165 moških in 127 ženske. Enako število potnikov je štela tudi odprava leta 1992, ko je v špansko Barcelono odpotovala tudi slovenska jadralka Arian-na Bogatec. Zadnji vozovnici sta si zagotovila tekač na 400 m ovire Jose Reynaldo Bencosme dominikanskega rodu ter skakalec v višino Gianmarco Tamberi. Med njimi je sedemnajst športnikov FJK, šest trenerjev, sodnik in član organizacijskega odbora. Olimpijsko atletsko ekipo bi lahko dopolnila tudi Pordenončanka Alessia Trost, mlada 19-letnica skakalka v višino, ki bi lahko nadomestila An-tonietto Di Martino. Vstopnico bi lahko prejela, ko bi se Di Martinova odpovedala nastopu zaradi poškodbe kolena, ter ko bi v nedeljo v finalu svetovnega mladinskega prvenstva v Barceloni skočila vsaj 1,95 m, torej tri centimetre više kot doslej. Italija bo z 292 nastopajočimi med desetimi najštevilnejšimi delegacijami. F1: Zmaga Webbru SILVERSTONE - Avstralec Mark Webber (Red Bull) je zmagovalec dirke formule 1 za VN Velike Britanije v Silverstonu. Drugi je bil vodilni v skupnem seštevku Španec Fernando Alonso (Ferrari), tretji pa branilec naslova prvaka Nemec Sebastian Vettel (Red Bull). Webber je z drugo letošnjo zmago zmanjšal zaostanek za Alonsom v SP. Španec ima zdaj 129 točk, drugi Webber pa 116. Moto GP: Prvič Pedrosa SACHSENRING - Španec Dani Pedrosa je zmagovalec osme dirke motociklistov za svetovno prvenstvo, ki jo je gostil Sachsenring. Za 26-letnega Španca je to letošnja prva zmaga, drugi je bil Jorge Lorenzo, ki je tako prevzel vodstvo v skupnem seštevku, medtem ko je tretje mesto pripadlo Italijanu Andrei Doviziosu. Vodilni Avstralec Casey Stoner pa je v zadnjem ovinku zdrsnil s steze. Zmaga Anastasijevi Poljski SOFIJA - Na finalu odbojkarske svetovne lige v Sofiji je reprezentanca Poljske, ki jo vodi bivši selektor italijanske izbrane vrste Andrea Anastasi, premagala ZDA s 3:0. Poljaki so lani osvojili bron na evropskem prvenstvu, srebro v pokalu Word cup, lani pa so bili v svetovni ligi tretji. V tekmi za tretje mesto je Kuba premagala gostiteljico Bolgarijo s 3:0. Zmaga Španije MOSKVA - Zmagovalka kvalifikacij za nastop na svetovnem pokalu FIFA na mivki leta 2013 v Tahitiju je Španija, ki je v finalu premagala Rusijo s 3:5. Španija je svoj premoč dokazala že proti Italiji, za katero je igral tudi slovenski amater Michele Leghissa, ko jo je premagala v osmini finala s 6:2. Mariboru prva lovorika MARIBOR - Nogometaši Maribora so v domačem Ljudskem vrtu v tekmi superpokala premagali Olimpijo z 2:1 (1:0) in tako osvojili prvo lovoriko v novi se-zoni.Mariborčane je v vodstvo popeljal Filipovic v 27. minuti, izenačil je Ivelja (50.), zmagoviti zadetek pa je v 78. minuti dosegel Ibraimi. Vrečar tretji DUNAJ - Na dirki po Avstriji je do enega svojih največjih uspehov dosegel Celjan Robert Vrečer, ki je tudi po zadnji ravninski etapi obdržal tretje mesto. V skupnem seštevku je zmagal Danec Jakob Fuglsang (Radioschack), drugi pa je bil Švicar Steve Morabito (BMC Racing Team). Grk pri grškem klubu ATENE - Olympiacos - aktualne evropske klubske prvake v košarki bo naslednje leto vodil Gior-gos Bartzokas, 47-letni trener, ki je v dosedanji karieri vodil manjše grške klube. Pri Olympiacosu bo nasledil Srba Dušana Ivkovica. / TRST Torek, 10. julija 2012 15 GAZPROM V LIGI PRVAKOV MOSKVA - Gazprom, ruski energetski gigant in največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu, je postal pokrovitelj nogometne Lige prvakov med letoma 2012 in 2015. Rusi bodo pokrovitelji tudi evropskega superpokala v letih 2012, 2013 in 2014, je sporočila Evropska nogometna zveza (Uefa). Adidas je uradni opremljevalec, sponzorji Lige prvakov pa so še Heineken, UniCredit, Ford, MasterCard in Sony. Gazprom je v Trstu poznan tudi zato, ker je pokrovitelj velikanke Esimit Europa 2 Igorja Simčiča. BREZ NORM ZA OLIMPIJSKE IGRE KOPER - V nedeljo, drugi dan odprtega atletskega prvenstva Slovenije v Kopru je bila večina tistih, ki so lovili olimpijske norme, daleč od ciljev. Na 3000 m zapreke je Boštjan Buč (Velenje), ki je moral tako kot Nina Kolari-čeva potrjevati olimpijsko normo, slavil z 9:06,77. Oba še nista med potniki za OI. Največ pa je pokazala Tina Šu-tej (Mass). Ta je v skoku s palico zmagala s 4,40 m. Martina Ratej (Kladivar, na fotografiji) je bila kljub zmagi v metu kopja nezadovoljna, saj je ostala pri 58,74 m: obe sta sicer že kvalificirani. OB RUSIJI IN LITVI SE NIGERIJA CARACAS - Na zadnjem košarkarskem predolim-pijskem turnirju sta si pravico do nastopa na olimpijskih igrah v Londonu že zagotovili Rusija in Litva, zadnje razpoložljivo mesto pa si je včeraj zagotovila Nigerija. Dominikansko republiko je na odločilni tekmi za 3. mesto premagala z 88:73. Nigerija bo na OI igrala v skupini A z ZDA in Francijo. Nigerija si je prvič v zgodovini priborila uvrstitev na olimpijske igre. KOŠARKA Gerjevič trener Kontovela »Trenerski vozel« pri košarkarskih klubih počasi popušča. Pri Kontovelu so izbrali novega trenerja, kar posledično nakazuje, katere bodo bržkone možne rešitve pri drugih ekipah - še posebej pri Jadranu. Kontovel v deželni D-ligi bo v naslednji sezoni treniral sežanski košarkarski strokovnjak Mario Gerjevič, ki se po dveh sezonah spet vrača na klop članske ekipe. Gerjevič, ki bo letos dopolnil 47 let, je Kontovel vodil v sezoni 2009/10, v članskih ekipah pri nas pa se je preizkusil že na klopi Jadrana v sezonah 2005/06 in 2006/07. Vseskozi je univerzitetni predavatelj vodil mladinske ekipe v projektu Jadran, ki se jim ne bo odpovedal niti v naslednji sezoni (gotovo bo vodil ekipo U15). Izbiro, da ponovno sede na klop članov, je takole utemeljil: »Zelo rad bi pripravil še vsaj dva mlada igralca do te mere, da bosta potem pripravljena za igranje v članski ekipi Jadrana. Nekaj imen imam že v mislih, vendar ne bom dajal prenaglih izjav, saj je razvoj posameznika odvisen od različnih dejavnikov. To bo vsekakor v naslednjih dveh sezonah moja prednostna naloga, nato pa želim še dvigniti raven košarke pri Kontove-lu in torej privesti ekipo, da se bori za končnico prvenstva,« je cilje napovedal košarkarski trener, ki bo razpolagal s podobno garnituro kot lani: nekaj mesecev sicer gotovo ne bo nosilca Petra Lisjaka, ker odhaja na študijsko izmenjavo Erazmus, ekipi pa se bodo pridružili še vsaj štirje mlajši igralci. Lani zaradi slabega začetka ekipa ni izrazila svojega potenciala, letos pa želijo doseči kaj več, nam je potrdil višje cilje tudi predsednik Marko Ban. Seveda bo končni razplet odvisen tudi od formule prvenstva. Glede na to, da je bil Gerjevič eden izmed dveh možnih kandidatov Jadranove članske ekipe, ostaja na spisku trenerjev pri Jadranu le še letošnji pomožni trener Andrea Mura. Včeraj odborniki Jadrana izbire niso demantirali, niso je niti potrdili. Ponovno pa so le poudarili, da bodo celotno strukturo projekta Jadran, kamor seveda sodi tudi članska ekipa, razodeli šele, ko bodo imeli zagotovljena finančna sredstva. 32-letni Mura bi na klopi državne ligi sedel drugič: »Odbornikom sem povedal, da bi ponudbo sprejel, vendar mi njihove izbire še niso potrdili.« (V.S.) ODBOJKA - Trener Zoran Jerončič ostaja na jugu Italije ŽENSKA KOŠARKA Jerončič še v Cosenzi Intennuggia Zoran Jerončič je v Cosenzi treniral že v sezonah 2005/2006 in 2006/2007 kroma V klubu ne izključujejo, da bi ekipa igrala celo v B1 -ligi - Koordiniral bo tudi mladinski sektor Odbojkarski strokovnjak iz Liga pri Kanalu ob Soči, 58-letni Zoran Jerončič, dolgoletni trener naših ekip, bo v novi sezoni še naprej vodil moštvo DeSeta iz Cosenze (Kalabrija). Tja se je Jerončič preselil februarja letos iz goriške Olympie, s katero je sporazumno prekinil sodelovanje, da bi sprejel izziv v državni B2-ligi. Co-senza, ki je imela na papirju močno moštvo, vendar ni igrala najbolj uspešno, je odpustila trenerja, pod Jeron-čičevo taktirko pa nato končala sezono z osmini zmagami in le dvema porazoma ter se za las ni uvrstila v končnico za napredovanje. Uprava kluba je bila očitno zadovoljna z delom slovenskega strokovnjaka (ki je v Cosenzi že treniral v sezonah 2005/2006 in 2006/2007), tako da mu je ponudila obnovo pogodbe. Sprejel je enoletno. »Imel sem tudi nekatere druge ponudbe, eno celo iz ženskega kluba iz Sibirije, vendar se iz družinskih razlogov ne rad podam tako daleč od doma. V Cosenzi so razmere v klubu zelo urejene, uprava je resna, z odborniki se zelo dobro razumem,« je povedal Jerončič Obstaja tudi možnost, da bi Cosenza v novi sezoni vendarle igrala celo v B1-ligi. »Res je, uprava je vložila prošnjo. Na prednostni lestvici smo šele na 20. mestu, vendar moštva v Italiji zaradi hude krize druga za drugo odpovedujejo igranje v ligah, zato ni izključeno, da bomo prišli na vrsto za re-pesažo. Imamo solidno ekipo. Z igralskim kadrom, s kakršnim sem razpolagal v minuli sezoni, bi po moji oceni lahko uspešno nastopali tudi v višji ligi,« je še povedal Jerončič, ki je v svoji 25-letni trenerski karieri pri nas treniral pri Sokolu, Valu in Olympii. Za odločitev, da zaprosijo za igranje v višji ligi, je bila pomembna tudi po svoje paradoksalna ugotovitev, da bi bili za Cosenzo stroški za igranje v B1-ligi nižji od stroškov za igranje v B2-ligi, v kateri bi se morala ekipa kar osemkrat podati na gostovanje na Sicilijo, v višji ligi pa so gostovanje krajša. Jerončič bo v Cosenzi tudi koordinator vseh mladinskih ekip kluba. išče tudi v Sloveniji Pri članski ekipi miljske In-termuggie iščejo novega centra, saj je Slovenka Ajda Gabrovšek, ki je letos okrepila žensko košarkarsko ekipo, sporazumno s klubom prekinila pogodbo. Tačas iščejo zamenjavo, po besedah slovenskega trenerja Matije Jogana pa jo bodo najbrž spet poiskali v Sloveniji, ker so finančni pogoji ugodnejši. Pri klubu je finančnih neznank namreč kar precej. Doslej glavni sponzor Petrol Lavori še ni potrdil nadaljnjega sodelovanja, zato iščejo tudi novo pomoč. Kljub temu so se pri klubu odločili, da se v A2-ligo vpišejo in se ustrezno okrepijo. Jedro ekipe ostaja isto vključno s slovensko košarkarico Jessico Cer-gol, sestra Samantha pa zaradi delovnih obveznosti še ni potrdila svoje prisotnosti. Pod vodstvom Jo-gana bodo dekleta začela trenirati 20. avgusta, tačas pa že redno pilijo kon-dicijo in individualno tehniko. Dobrodošla Erta! Posadka Čupe in Sirene v razredu 420, ki jo sestavljata Mirko Juretič in Matija Ugrin, je pred dnevi splovila novo jadrnico poljskega proizvajalca Blue&Blue. Erta, kot so po splo-vitvi poimenovali jadrnico, je namreč okrajšava imen Mati-jeve in Mirkotove mame Erike in Tamare, ki sta bili botri. Pod Ob splovitvi so botri, trener, jadralca in člani ekipe 420 Sirene in Čupe skupaj nazdravili vodstvom trenerja Matjaža Antonaza bo mešana posadka Čupe in Sirene z novo jadrnico (prejšnja je bila že dotrajana) skušala izboljšati letošnje rezultate in se potemtakem uvrstitvi tudi v italijansko reprezentanco. Jadralca torej ne bosta še prestopila v olimpijski razred 470, ampak bosta izkušnje še pridobivala z nekoliko manjšo jadrnico in skušala v naslednji sezoni nastopiti tudi na svetovnem prvenstvu v Valencii. KOŠARKA - Turnir tri proti tri na Opčinah Napeti boji Odprto igrišče v Prosvetnem domu na Opčinah je bil že tretjič zapored kulisa uspešnega turnirja tri proti tri v organizaciji Openskega mladinskega krožka društva Tabor. Šestnajst ekip -nastopili so košarkarji in košarkarice od 16. leta dalje - se je v soboto na kvalifikacijskih tekmah borilo za vstop v finalno fazo, na kateri je v nedeljo nastopilo samo osem najboljših. V velikem finalu je slavila zmago ekipa Mario's friends (Borut Ban, Daniel in Matija Batich, Peter Lisjak in Luca Starc), ki je v napeti tekmi šele po podaljšku strla odpor sežanskih košarkarjev Mesnine Kras. Tretji so bili igralci Kontovela Oldies. Košarkarski turnir, ki je privabil tudi veliko gledalcev, sta v nedeljo popestrili še tekmovanji KO (zmagala sta Mi-ja Kraus in Erik Gregori) ter v metu za tri točke (zmagal je Borut Ban), za glasbo pa sta v soboto in nedeljo poskrbela ansambel Nebojsega in DJ Cavallo. Ekipa Mario's friends slosport.org KOTALKANJE Solodance: na DP v Trstu Tencejeva 6. Na državnem prvenstvu solodance, ki se je v nedeljo zaključilo v Trstu, je nastopila tudi članica Poleta Sara Tence. Tekmovalka iz Križa je v državni C-diviziji osvojila 6. mesto, potem ko je bila na deželni fazi druga. Tencejeva, ki je pravkar opravila maturo in se tačas mudi na maturantskem izletu v Sloveniji, je bila z rezultatom zelo zadovoljna: »To je doslej moj najboljši rezultat. Škoda, da prve koračnice nisem izvedla dobro, saj bi bila sicer lahko celo tretja,« je povedala 18-letnica, ki je pred sodniki morala pokazati ob koračnici še dva obvezna plesa, in sicer valček in tango. Ker pri Poletu se s solodance ne ukvarjajo, vadi Tencejeva pri openski polisportivi, še vedno pa na tekmovanjih zastopa slovenski kotalkarski klub. Ples vadi nekaj manj kot štiri sezone, pred tem pa je tekmovala v umetnostnem kotalkanju. 1 6 Torek' 10- julija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.26 in zatone ob 20.54 Dolžina dneva 15.28 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 24.04 in zatone ob 12.01 BIOPROGNOZA V drugi polovici dneva se bodo začele pojavljati vremensko pogojene težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.48 najvišje -10 cm, ob 8.58 najnižje -15 cm, ob 17.13 najvišje 36 cm. Jutri: ob 1.24 najvišje -27 cm, ob 8.03 najnižje -4 cm, ob 10.23 najvišje -5 cm, ob 18.08 najnižje -35 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER IZ MEHIKE Potrpljenje se vedno obrestuje Jasna Tuta Ko sem ljudi spraševala, kaj potrebujem za ureditev enoletnega dovoljenja za bivanje v Mehiki, so mi vsi najprej podarili pogled, češ »uboga reva, kaj te čaka«, mi našteli celo vrsto papirjev in na koncu dodali: »Pa pričakuj, da te bodo poslali domov vsaj trikrat, ker ti bo še kaj manjkalo.« Globoko sem zadihala in se lotila dela. Eden izmed papirjev, ki jih zahtevajo, je dokazilo o finančnem stanju, se pravi bančni izpisek, iz katerega je razvidno, da imam dovolj denarja za enoletno bivanje v Mehiki. Zaskrbelo me je, kolikšno vsoto potebujem, dokler mi niso povedali, da je vsota izračunana na podlagi državnega povprečnega letnega dohodka in znaša okrog 1000 evrov(!). Edina težava, na katero sem naletela, ko sem odpirala svoj tekoči račun na eni izmed mehiških bank, je bila odsotnost Slovenije v njihovem sistemu. Vprašali so, ali lahko namesto Eslovenia izberejo Eslovakia ... Ker ni šlo drugače, sem povlekla iz žepa svoj italijanski potni list. To nerada naredim, saj uporabljanje dveh različnih potnih listov vedno privede do zapletov, ponekod je celo protizakonito. »Italija obstaja!« mi je navdušeno razkril gospod za pultom. Naslednji dokumet na vrsti je bilo potrdilo o bivanju - najemna pogodba, račun za elektriko ali vodo, karkoli od tega bi bilo v redu. Enostavna zadeva, če bi živela v stanovanju. Malo manj enostavna, ker živim na jadrnici. Na srečo mi je prijazna lastnica mestne marine rade volje izdala potrdilo, da živim na jadrnici, ki se nahaja v zalivu La Paz in da za pošto uporabljam njihov naslov. Tako sem se nekega jutra, oborožena s tremi kopijami vseh potrebnih papirjev in veliko mero potrpljenja, pojavila pred okencem urada za tujce eno uro pred odprtjem. V desetih minutah smo uredili vse potrebno in prijazen uradnik mi je dal naslov inter-netne strani, kjer lahko preverjam napredek v zvezi s prošnjo. Ko sem odhajala iz velike bele stavbe, mi je samo ena misel rojila po glavi: »Ti Mehiča-ni bi morali obiskati Italijo, pa bi videli, kaj je to obupna birokracija.« Vedela sem, da papirji ne bodo nared še vsaj dva tedna, tako sva se odločila, da bova medtem skočila na krajši jadralni izlet do bližnjih otokov. To bo odlična priložnost za spoznavanje nove jadrnice. Veter je pihal s severa, torej točno od tam, kamor sva bila namenjena. Tako sva za borih deset milj porabila ves popoldan in v očarljiv zaliv Puerto Ballandra prijadrala ravno v času, da sva spustila sidro v svetlobi in nato iz kokpita opazovala prelivanje barv okrog zahajajočega sonca. Prepoznavna ikona zaliva Puerto Balandra je velika skala El Hongo, ki ima obliko gobe in pri kateri se vsak turist mora vsaj dvanajstkrat fotografirati. Sicer je zaliv pravi raj za potapljanje in plavanje nasploh. Premore vsaj pet ali šest razlicnih plaž, tako da lahko vsak izbere, ali si želi biti v družbi ali osamljen, na soncu ali v senci, na pesku ali med skalami. Ko sva po enem tednu zapustila ta turkizni zaliv, sva upala, da bova tokrat severnik izkoristila za enostavno plovbo z vetrom do La Paza. Seveda sva se motila. Veter je okrog devetih zjutraj popolnoma popustil, jadra so zaplapolala in Calypso se je ustavila. Pravzaprav nisva bila pri miru, saj sva se s tokom premikala nazaj proti severu. Lahko bi prižgala motor, a raje sva se odločila za trening potrpljenja in si poiskala zaposlitev. Skočila sem v pomožni čolniček in ga z gobo začela temeljito umivati, ko se je pričela mogočna predstava. Nad petdeset ptic je naenkrat strmoglavilo proti morju in istočasno je velika jata rib začela skakati iz vode. To je bilo šprica-nja! Spomnila sem se na dokumetarec o sodelovanju med pticami in delfini. Kar sem pred nekaj dnevi gledala po televiziji, sem tistega dne občudovala v naravi: delfini lovijo ribe, ki bežijo proti površju, kjer jih polovijo ptice, ki kot bombe padajo z višine. Jata rib naposled beži pred pticami naravnost delfinom v gobec. Neverjetna predstava skakanja, padanja in špricanja je trajala nekaj dolgih minut, nakar se je vse spet umirilo in vrnila se je tišina brezvetrja. Komaj sem se spet zatopila v delo, je nekaj spet skočilo iz vode nedaleč od mene. Ravno v času sem usmerila pogled proti pljusku, saj se je kmalu zatem spet zakadil iz vode velik skat. Skočil je dva metra v višino, v zraku opravil preval naprej in nato spet izginil v morske globine. Mislila sem, da bo za ta dan dovolj predstav, pa sem se zmotila. Kake pol ure za tem, ko je veter spet začel polniti jadra, sva pred premcem zagledala nekaj v vodi. Mislila sva, da je želva. S fotografskim aparatom sem stekla na premec in ugotovila, da to ni bila želva. Bil je morski lev, ki se je sončil! Ležal je na hrbtu in svoj trebušček nastavljal jutranjim sončnim žarkom. Zame je bilo to prvo srečanje z morskim levom in medtem ko sem ga radovedno opazovala, sem razmišljala, koliko predstav bi danes zamudila, če bi bila iz naglice prižgala motor in hitela proti cilju. Potrpljenje se na morju vedno obrestuje.