Gospodarske stvari. Kamneno olje (petrolej) dober poinoček, da se lesovina dalje trdna ohrani. Na prostem ali pod milim nebom stoječa lesovina in poljsko orodje se gnjilobe, razpokanja in trganja obvaruje, če se s kamnenim oljeni dobro in večkrat namaže. Stvar mora pa popolnoma suha biti, da se olja do dobrega navzeti zamore. Tudi duri, oknice, klopi pod milim nebom je dobro prej s kamnenim oljem namazati in potem še le z oljnato barvo pobarvati. Omenili smo že na drugem mestu, da je ravno tudi kamneno olje dobro sredstvo proti gobam, ki se na lesu in po zidovju zarejajo. Rudečo deteljo meseca avgusta sejati. Iz Vestfalskega se o setvi rudece detelje, kakor sledi, poroča: Brž ko je žito, med ktero se je spomladi detelja posejala, požeto bilo, se je pokazalo, da detelja ni pognala. Zato so zemljišče preorali, povlačili in v novo z deteljnim semenom posejali. Seme je lepo pognalo in kmalu je rnlada detelja vse zemljišče prevlekla. Tudi čez zimo, čeravno so miši deteljo precej pristrigle, je dobra ostala. Diugo spomlad pa, ko detelja prejšno spomlad vsejana ui hotela naprej, je meseca avgusta posejana lepo bohotno rastla in je bila kmalu za kosnjo. Za reko Visurgo sejejo deteljo skoro sploh še le meseca avgusta na strnišča in cel6 trde zime ji nič ne skodujejo. Češpljeva drevesa. Če pomisiimo, koliko vredno sadje da so češplje ali slive, se nam mora, če na drevesa pogledamo, prav milo storiti. Zdravo, krepko češpljevo drevo je prava bela vrana. Od kod pa to izvira? Od tod, da se češpljeva drevesa večidel le po izrastkih iz korenin, ne pa po semenu zarejajo. Če hočemo lepo, zdiavo, močno drevo imeti, mu moramo za močne zdrave korenine skrbeti; to se pa le da doseči, če se drevesa iz pešek, ne pa iz koienin zarejajo. Pri vseh dru^ih drevesih se tako ravna, le pri češpljah ali slivah se jemljejo koreuinski izrastki. Ti izrastki iniajo pa vsikdar slabe korenine; iz koreniu pogaujajo zopet iziastki, ki se dalje pres=ajajo, dievesa pa vedno slabejša prihajajo. Toraj zdaj, ko je ravno čas, naj se češpljeve koščice nabirajo, pa na solncu ne suš6, ampak brž, ko pridejo iz sadu, na kakem primernem kraju na vrtu posadijo v zemljo. Če tudi vse ne bodo pognale, bode vendar prihodnjo spomlad dosti zdravih čespljevih dreves, s kterimi se dajo v kratkih letih ostarela drevesa nadomestiti. CPr. Ldw.") Nabirajmo si sadno seine za drevesnice! Zdaj se jabelka in gruške že začnejo tolči za tolklo ali pijačo. Iz sprešanih tropia, pa predno se dajo kisati, naj se peške lepo izrešetajo, na hladaem, ne presuhem prostoru hranijo do konca oktobra in potem na uačin, kakor smo sponiladi jedenkrat povedali, v pripravljeno gredico posejejo. Razpis štipendij za učence na deželui kmetijski šoli v Grottenhof-u. Na tej — se ve da — čisto nemški dež. šoli razpisanih je za piibodnje šolnko leto, ki se s 1. nov. 1874 začenja, več štipendij po 120 gld. in drugih po 100 gld. Od učencev se tirja, da so vsaj 16 let stari, zdravi in poštenega obnašaoja ter podučeni v stvareb, ki se v ljudskih šolab uč6. Prošnjam se inorajo priložiti: domovinsko spričevalo, spričeralo premoženja, krstni list, nravstveno (Sitten), zdravstveno spričevalo in ono stavlienih koza; spričevalo premoženja potidi srenjski uiad; slednjič šolsko spričevalo. Prošnje morajo prosilci sami izročiti ravnatelju dež. kmetijske šole v Grottenhofu najtuanje do 15. sept. t. 1. Od štaj. dež. odbora. Gospodarske skušnje. Novnačinpoljske miši pokončati. Skušen kmetovalev na Poznansketn, pripoveduje ,,Prakt. Landw.u, priporoča zoper poljske miši žvepleni sopuh, k čemur je pa treba posebne priprave. Dal si je napraviti iz železnega kositerja (pleha) posodo, kakor škatlo s pokrovom. V to posodo je na jedni strani vdelana cev, na nasprotni strani pa uapravljen meh tako7 da se more ž njim v posodo sapa vpibavati ter iz cevi puhti. V posodo se naloži lahko vnetljivo gorivo, ktero se potem zažge in nanj žvepleni" cvet ali prah potrosi. Ko je to storjeno, se cev v mišjo luknjo vtakne, z mehom žvepleni sopuh v pozemeljska mišja zakotja vpihava in tako mišja zalega pokončava. Se ve, da se morajo bližnje ljuknje, iz katerih se začne dioi in sopuh kaditi, trdno zateptati. Na ta priprosti način, ako se prav naredi, moreta v dveh dneh dva izurjena delavca z V* centom žvepla na sto in sto oralih vse miši vgonobiti. Benciu gotovapomočzoper stenice. Mnogo reči se priporoea za stenice; najbolje hoče vedeti,,KarutuerBlatt", kipriporočaeter kamuenega o 1 j a (Petroleumabter) ali 1 i g o r i n ali b e n e i n, ki je dober kup in se v vsaki apoteki dobi. Z drobnim pimseluom se bencin namaže v vse kote, kjer so stenice. Le varovati seje, da ne pride luč zraven, ker s& benčin silno rad vname. Iz ,,Novic".