YH8 OLDEST AND MOST POPULAR .SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVB SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, - S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI GESLO: IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No. 158.) wajstarkjsi in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. chicago, ill., Četrtek, 8. oktobra — Thursday, october s, 1925. Konferenca amen delavcev. organizirano delavstvo zdr. držav je proti komunizmu in otroški sužnosti. _ članstvo federacije se je pomnožilo. letnik xxxiv. Atlantic City, N. J. — Organizirano delavstvo je takoj prvi dan ko se je odprla 15. letna konferenca ameriške delavske federacije, pokazalo, da hoče obračunati s komunisti, kakor tudi, da je proti o-troški sužnosti. Konferenci predseduje pred-1 sodnik federacije W. Green, to je prvič po več nego 25. letih,' da zastopa to mesto druga o seba, kakor pokojni (Rompers. DELAVSKI TRUST ¥ ITALIJI. Dosegel se je sporazum med italijanskimi podjetniki in delavci; slednji so se strnili v enotno fronto. Rim. — Dosegel se je velik korak v reševanju delavskega SatmH^Problema v Italiji. Prišlo se je do sporazuma med zvezo in- ,f o • i i -u idustrijcev in zvezo fašistov- Mr. Green ie bil viharno po-1 iskih unij. Pogodba tega sporazuma se glasi, da se v vseh delavskih težkočah, bodisi gle- zdravljen, njegovemu govoru je sledilo dolgotrajno aplavdi-ranje, osobito ko je dejal, "mi smo se šele začeli bojevati za otroke Amerike." Nadalje je dejal Mr. Green: NEMŠKI ARMADNI MANEVRI. Slika nam kaže infanterijski polk na pohodu. Manevri so se vršili zadnji mesec blizu de plače ali karsibodi, vpošte- Mecklenburga, katerega se je ogledal tudi nemški prcdsednnik Von Hindenburg, ki ga Va za reševanje le edino ti dve predstavlja na desni slika v njegovi vojaški maršalski obleki. organizaciji. Ti dve organizaciji si bodo "Ni nas namen napadati usta- , . , .. , . , j .. , tudi prizadevali, katerima bo vo nase vlade. Mi ljubimo A-1 , , . , .. , j i pomagala cela moč fasistovske menko m njeno zgodovino, ka Iz Jugoslavije. odlomki govora dr. anton korošc-a na soči-alnih dnevih slov. kršč. delavstva v mariboru. — druge zanimive vesti. Kar ie zloraba vlade. S0 vladali odnašaje nied kapi- zunanji minister Stresemann v Velika nesreča je zadela kato- tu v Siriji je končan. Po zad- nopolitičen pojav, to, da po-' ta listi in delavci nad trideset resnici bolan, in da trpi na za- liški zvaod v Nez Perce Indian njih tozadevnih vesteh posme- udarjamo stan, pa je nacional. let. kor tudi njene tradicije, pa grajamo in kot zastopniki velike armade ameriških državljanov si pri- svojamo pravico, da kritizira- ,, r .... , 'Mussolinija. Kakor pravi po-mo. nepostavno postopanje ne-1 ... . . , . , . . katerih " rocilo, je jedro teh principov, to je principov stare socijali- MINISTER STRESEMANN | ZASTRUPLJEN? Locarna, Švica. — Tukaj vlade, da se uniči principe, ki kroži govorica, da je nemški KRIŽEM SYETA. UPOR DRUSOV JE SEDAJ KONČAN. Beirut, Sirija. — LTpor Dru- sredstvi. To, da se borimo pro-Lewingstown, Idaho. —sov proti francoskemu manda-'ti drugim razredom, je social- da Za delavsko stanovsko kulturo. Otvoritveni govor dr. A. Ko-rosec-a: Delavski stan gre velikemu času nasproti. V delavskem stanu pa mi vidimo ono gibalno silo, ki bo razrila dosedanje tvorbe in ustvarila nove. Zato mora vsak, kdor gleda v bodočnost, dati temu stanu, kar mu je treba, da bo imel enakovreden med enakovrednimi svoj sedež, dati mu je treba, stanovske kulture. Mi govorimo o delavskem razredu in delavskemu stanu. Kaj je razred? Skupina ljudi, ki ima približno iste cilje, tehnično ista sredstva, in ki se bori proti drugemu razredu. Pri tem ne mislimo več na živo organič-no zvezo, ampak nam je pred očmi le skupina ljudi z istimi Okradena pošta. Na pošto v Derventi v Bosni so vlomili neznani zlikovci in odnesli pet denarnih pisem, v katerih je bilo 52.000 dinarjev. O vlomilcih ni nobenega sledu. Cel ta načrt je prišel strupljenju. Zatrupiti so ga reserve, kjer je izbruhnil mamo, da se je vodja uporni-! no-organičen pojav, to je sku^ hoteli politični nasprotniki, ogenj. V plamenih je zgubilo kov Hamed Bey Atrache, brez- pina ljudi, ki spadajo skupaj, kar pa sam Stresemann z a ni- življenje 6 dečkov. Za časa po- pogojno podal francoskemu imajo isto usodo, isti poklic, is-kuje, ker on ima lastnega ku- žara se je tam nahajalo 31 o-1 generalu Gamelin-u. Francos-! ta razmerja- To je živo tel "Namen federacije je na-. ... ., . , .. , ,. , • • i - stične ideje, da se pride do de- daljevati boj za socialno pravi-1, , .. . , . j , , j , jlavskih pravic le potom razred- co, do katere so delavcu o-1 , . , , , .. .... . . i nega boja, docim obstoji prin- praviceni — in mase orgamzi-1 ■ ^ T n , , , , , . ' .. cip fasistovske stranke v temu, rati po vseh vaseh m mestih si- , ..v. „ , , ' rom lTni *e " ' se naJkoljsi rezultati lahko lom .,nije. dosežejo, s sodelovanjem raz- Porocilo izvrsevalnega odbo-! . , J roHrtu ra se glasi, da je federacija napredovala v enem letu na Dragocena sablja za prestolonaslednika. Vojni minister Dušan Trifu- harja in ne vživa ničesar dru- trok a čč. sestre zavoda sv. Jo- ko vojaštvo, ki se nahaja v Si-1 živ organizem, da kar zaboli novič je v Selcah izročil pre-gega, kakor hrano iz zaneslji- žefa so ostale rešile s tvega- jriji"ima nalogo pomiriti domaJenega, zaboli vse — tedaj pra- stolonasledniku v imenu vlade Krediti za pogozdovanje Krasa. Ministrstvo za šume in rudnike je dovolilo 100.000 Din za pogozdovanje splitske okolice, 170.000 Din za pogozdovanje v okraju Mostar in 130-000 Din za pogozdovanje okraja Stobe v Hercegovini^ -o- Nesreča na liški železnici. Na novi liski železnici se je dogodila pri postaji Drniš prva nesreča. Trčila sta osebni in tovorni vlak. Vzrok nesreče pripisujejo pomanjkanju osob-ja in maloštevilnim tirom na postajah nove železnice. ve roke. njem _ nja. svojega lastnega življe- čine. članstvu za 13,000 članov. Priporočalo se je tudi, naj bi "delavstvo vpoštevalo, da mora vedno podpirati tiste kandidate, za katere se ve, da so delavstvu naklonjeni. Na konferenci so bili sprejeti delegati iz Vel. Britanije, Kanade in Meksike, kakor tudi 15 delegatov nemških strokovnih organizacij. -o- vojna v maroko — barbarstvo. redov. Fašisti so tudi na stališču, da je dolžnost, in da ima pravico vlada, gledati na to, da se ne godi krivica ne kapitalistu in ne delavstvu. Potom tega upa- KONFERENCA V L^RNO; ^ ODLOČILNI BOJI V SIRIJI. ne ljudi neki neznanec oblečen - v šel v jezero, napravil kratko Tanki in letala so gladili jo, da se bo prišlo do bolj ekonomične produkcije, skozi ka- bilo poročano včeraj, so se se tero bo imel dobiček ves narod, stali v Locarno visoki državni, seveda tudi delavstvo. Ta tega Plenarna seja konference Locarno je ustavljena vsled molitev in se izročil valovom, bolezni Stresemanna, katera Utopljenca, ki je približno 65 je pa baje le politična. ; let star so potegnili na suho ; —o— | kdo in od kod je. ne ve nihče. Locarno, Švica. — Kakor je' __ Lincolllf Neb. — Clyde Moser, star 17 let, visokošolec t je pri nogometni igri zadobil ki Evrope, ki imajo nalogo pri- tako težke poškoabe, da je i sporazum je privedel do ti do konečnega sporazuma in istim p0diejrei , da ako delavec pripada podpisati varnostni pakt. Ta M pot Francozom v boju z Drusi. — Porušili so grad sultana in prodirali v osrčje dežele. Damascus, Sirija. - Gen. .Gamelin si je zopet pridobil vo živo telo. Delavski stan je najmlajši, je v početkih, v početkih je tudi njegova kultura. Dalje je govoril o svobodi: "Svoboda— kje je ? Je to svoboda, če pravi komisar: Ne dalje ! ? Če se celo še sabljo z zlatim držajem. Zagorje ob Savi. V našem rudniku se neprestano dogajajo nesreče. Pretekli teden se je ubil delavec Groznik, 10. m. m. pa precej pisati ne J nevarno ponesrečil Pušnik An- gozdnemu bodisi katerikoli Stockholm, Švedsko. — Sven Hedin. znameniti azijat&ki raz-iskovalec, je izdal apel proti francosko-španski kampanji v Maroko. Hedin izjavlja, da so Kifijanci narod, obstoječ z en milijon svobodo ljubečih ljudi, kateri se bojujejo le za svojo prostost. "Rifijanci ne zahtevajo ničesar izven pravice, da ubranijo pred napadalci svojo zemljo, katera je njihova last že od nekdaj," tako je dejal Hedin. "Oni pač zahtevajo neodvisnost in pravico do tega, kar jim gre po obljubah, ki so jim bile dane ob koncu svetovne vojne." Sedaj so napadeni od dveh sil in bojujejo se kakor levi. Hedin opisuje neznosne razmere v maročanskih vaseh, kjer je veliko število ljudi, ki so bili ranjeni ko so na hiše spuščali letalci bombe, a ni-i majo zdravil in ne zdravnikov. "Kje je sedaj rdeči križ?" Tako vpraša Hedin. nekaj lavorik za svoj venec slave, ko je ukazal letalcem, da so sipali bombe na grad sulta- de,~avcu pri baronu Bornu v M v . SO, UP°r^e' Krvav spopad med Radičevci št. Jur pod Kumom. — Milwaukee, Wis. — Miss ikatenh veliko število je oble-( in Pribičevičevci. | Tukajšnja rojakinja gdč. Bertha Stone iz Chicago je pi- zaI^ — v b°Ju za| Zagreb, 9. sept. (Izv.) V Veronika Giuliattijeva se je na la žganje, katero jo je pa tako svohodo- i mestu Gračac v Liki se je vršil Brezjah poročila z g. Jožefom omamilo, da je v nekem bliž-' Ko so Francozi prodirali Vjvčeraj- shod delegatov SDS> Pečnikom> šoL uprav. v Veliki njem gozdu vrgla raz sebe vso jnotranjnost dežele so vse va-|Govoril Je Svetozar Pribičevič. dolini *pri Jesenicah ob Savi. obleko, policija je bila obveš- SICf razobesile bele zastave, v svojem govoru je ostro na_ čena, Šli so tja in mladenko za-ivedo?' da ustavljati se, bi po- padal vlado in sedanji spora_ vili V odejo in privedli na po- včeraj, ko se je grozilo Mr. licijsko postajo. Stresemannu od strani nacio- j — Riga, Latvija. — Clara nalistov. To bo najbrže vzrok Zetkin, voditeljica nemških ko- sice razobesile bele vedoč, da ustavljati se, bi po menilo toliko, kakor iti na mo rišče. -o-- "bolezni;" kar tudi v Nemčiji potrjujejo. Na konferenci se je prvi dan razpravljalo o varnostnem paktu zapadne meje, ne da bi se omenjalo o kakšni pogodbi za vzhodno mejo. Podpisati za-padno pogodbo pa ne bo preje mogoče, dokler niso dovršeni pogoji pogajanja med Nemčijo in njenimi vshodnimi sosedi. -o- munistov je nevarno obolela in se je morala podvreči operaciji. Nahaja se v bolnišnici v Moskvi. — Norfolk, Va. — V vasi Hatteras, N. C., razsaja difte-rija. Morsko letalo iz Hampton Roads mornariške baze je ; bilo poslano tjakaj z zdravili. Zdravniki upajo, da bodo razširjenje te zavratne bolezni o-mejili. zum RR. Po shodu so pribičevičevci napadli radičevce. V hudem spopadu so oboji rabili — V okrajni jetnišmci Cook razne vrste orožja> revolverje, okraja je toliko "gostov," da sekire? nože in podobno. Hiša, nimajo vsi prostora na poste- y katero SQ zanesli smrtno ra_ ljah, nad sto jetnikov mora po- njenega radičevca, je bila po- čivati kar na tleh. Jetnišnica, polnoma porušena. Ranjenih je bila zidana za 500 oseb, da-; je veHko število tako radičev nes je pa tam nakopičenih' 1115 kršilcev postave. KAZNOVANI UBOJ je ime krasni zanimivi povesti, ki jo bomo začeli objavljati v vihar na morju. 1 — Chicago, 111. — Mrs. Ber- juteršnji številki na drugi stra-Stockholm, Švedsko. — Iz'ta Wertz, stara 35 let, na 1551 ni kot podlistek. Povest je spi-Helsingforsa je došlo semkaj j Wabansia ave. je bila najdena sala svetovnoznana nemška pisateljica E. Handel-Mazeti in poročilo, da je pred kratkem vi v svojem malem stanovanju v zalivu Bothnia divjal strašan-| kritičnem stanju — vsled la- je prestavljena v vec jezikov, ski vihar, ki je bil za finsko kote; poleg nje je pa ležal no-1 Povsod je našla največjo zani-brodovje usodepoln. Poročila, vorojenček — mrtev, umrl je manje in tako smo prepričani, dobila težke poškodbe ko je ki prihajajo so pomanjkljiva in gladu. Ni upanja, da bi mati da ga Ido tudi med našimi na-eksplodirala gasolin pečica na si nasprotujoča, kolikor se jej okrevala, zapustile so jo moči. ročniki. Naročnike prosimo, da kampi ob Milwaukee cesti se- moglo ugotoviti je, da se je po-'Soprog nesrečne ženske je že opozore na to povest svoje pri- verno od Norwood Park. Pre- topil eden torpedni čoln s po- meseca junija 1.1. neznano kam jatelje, da se na list naročaje moral odnesti šofer v gozd. peljana je bila v kritičnem sta- sadko 50 mornarjev nu v bolnišnico. 'častniki. tremi odšel in jo pustil I kanju. pomanj- lahko pravočasno da bodo či-... j, itali povest od kraja. cev, kakor pribičevičevcev. Tudi mrtvih je nekaj na obeh straneh. Orožnikom se je le z veliko težavo posrečilo napraviti red in mir. Potniki, ki so prispeli v Zagreb, trdijo, da je bil spopad zelo oster in da je bilo veliko število mrtvih, težko in lahko ranjenih, -o- Oropani Zagrebčani. Blizu Nikšica v Črni gori so razbojniki napadli potniški avtomobil. Med potniki sta bila dva Zagrebčana. Razbojniki so potnikom pobrali ves denar in prtljago. Prtljago jim Potniki imajo nad 30.000 Din škode. DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. NaSa banka Ima svoje lastne rrui s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraja in naše pošiljatre so 4V-stavljene prejemniku na dom ali a« zadnjo pošto točno in brez T*ake«t odbitka. Nafte cene sa poftiljke t dinarjih la Et rah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 —, Din...... 1,000 — Din. ™ 2,500 — Din...... 5,000 — Din.__ 10,000 — Din.___ 100 — Lir ____ 200 — Lir 500 — Lir 1,000 — Lir ___$ 9.60 — $ 18.85 ..... 5 47.00 ____ $ 93.50 -- $186.00 _____________ $ 5.00 __________ $ 9.65 _______$ 23.25 _____$ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat nja. dostikrat docela nepričakovan je absolutno nemogoče določiti c«l vnaprej. Zato se pošiljatve nakačejs po cenah on ena dne, ko mi spreja* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO mi tubi V JUGOSLAVIJO IN SICER po POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovne na—slo VENSKO banko zakrajSek * ceSarkk 455 w. 42nd ST., new york cits "AMBRIKAN SKI SLOVENEC" Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1?91, Izhaja vsaki torek, sredq, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day alter ' holiday. . — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, . CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 ** _ For Chicago, Canada and Europe per half year----$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan.— Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. "Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." I nejši način napada vero, cerkev in njene duhovnike. Svoje članstvo s svojim tiskom predeluje v prave janičarje odpadnike. To glasilo je lansko leto korajžno povdarilo: da odkar se razvija in deluje po slovenskih naselbinah njih rdeča jednota, da od tistega časa se ne ustanavlja več tako kot prej slovenskih župnij in ne zida se več slovenskih cerkva. S tem je jasno izražen imperativen namen narodne jednote, ki je, ugonobiti katoliško prepričanje med našim ljudstvom, odtrgati ga od one Kristusove vere, za katero so naši pradedje prelivali svojo arč-no kri. Zato taka jednota ne more biti slovenska, pač pa v pravem pomenu besede — je prava turška jednota! Po teh sklepih rdečih diktatorjev bodo člani narodne jednote v nevarnosti, da bodo vrženi iz jednote, ako bodo hoteli zadostiti svojemu verskemu prepričanju, ako bodo hoteli v tiste jubljene cerkvice, katere so si sezidali s svojimi krvavimi žulji. Tako so pritirali diktatorji članstvo v ekstrem. Gotovo je, da bodo postopali še radikalnejše. Mi smo le radovedni, kaj poreče k temu članstvo?! Doslej so trli orehe na njih glavah, odslej bodo tolkli kamenje. Torej društveni člani, ki bi kupili za svoj denar zastavo, ne sme^o z njo razpolagati, kakor bi želeli. Pač pa morajo mahati z njo in delati lawndalskim diktatorjem komplimente. Mi samo vprašamo, kam so slovenski delavci v Ameriki prišli, da se pustijo vladati in diktirati od takih ljudi, kakor so lawndal-ski protiverski nestrpniki ? ! V ekstrem. Včeraj smo podali jasno sliko, kako so slovenski brezverci znali priti med mase slovenskih delavcev v Ameriki. Danes pa hočemo podati sliko njihove nepristranosti. Narodna podporna jednota, katere glasilo je tolikrat in celo še dandanes včasih povdarja, da je nepristranska, da se nobenemu bodisi tega ali onega prepričanja ne dela krivice glede osebnega prepričanja, je na zadnji konvenciji sprejela re-zolucije in točke, v katerih je krajevnim društvam narodne jednote prepovedano pod kaznijo suspendacije sledeče: 1. Društvo, ki bi se drznilo, da bi dalo svojo društveno zastavo blagosloviti v cerkvi, bo iz jednote suspendano. 2. Društvo, ki se korporativno s svojo zastavo udeleži kake cerkvene ali katoliške prireditve ali manifestacije, bo suspendano iz jednote. ' 3. Čl an, ki je zaeno tudi cerkveni odbornik je podvržen suspendaciji. Chicago, 111. Pri nas v Chicago je veliko novic, katere pa sploh ne pridejo v javnost iz kateregakoli je 50c, ki daste za ta tiket prava ničla proti dobroti, ki jo boste občutili na Vašem zdrav- GOSPODARSTVO. Velikanski napredek v poljedelstvu. Ameriška ženijalnost na mehaničnem polju začenja revo-lucijonariti pogorsko poljedelstvo. V zadnjih dvajsetih letih je Amerika začela rabiti stroje pri pridelovanju riža, in to s takim uspehom, da razmeroma visoko plačani ameriški delavci morejo pridelovati letino riža ravno tako poceni kot kitajski "kuli", ki zasluži osem centov na dan. Ali vse to ni nič v primeri z najnovejšo metodo obdelovanja pogorskih obronkov. Appalachian pogm-je je ono 'pogorje, ki se razteza Od severa do juga vzporedno z vzhodno obalijo Združenih držav Allegheny Mountains so del istega. Od leta do leta je voda izpirala čim dalje več prsti z obronkov pogorja; škoda za farmarje je bila ogromna. Naseljeni farmarji so pač izvirali iz planjav zapadne Evrope in so pri obdelovanju pogorskih [ zemljišč rabili iste metode, ki so dobre za planjave. Oni niso bili nikdar slišali o terasah korsikanskih gorjancev, krme-tovalcev na Javi ali vztrajnih Japoncev, ki znajo tako obdelovati svoje strme obronke, da voda ne odteka in prst se ne iz- vesa na istih, si bodo Združene države pridobile novo rodovitno ozemlje tako veliko kot je vsa Francija. -o- DROBNE NOVICE IZ - KOROŠKE. - , - • Telefonska poizkusnja. — Pozno spoznanje. Med vojno jaka Razborit, dober mož, sta-se je v Avstriji kakor kuga ra korenina, železna pardon— razpasla nemška nestrpnost. raztrgana srajca, vitke posta-Ljudje, ki jih sicer nihče ne bi jve> počasne hoje, hitre jeze, bil pogledal, so postali vsemo- ! zajčje pogumnosti je vse na gočni; kdor njihovi sleposti ni 'SVetu že poizkusil, samo govo-pritrjeval, veljal je za izdajav- 'riti v "škateljco", ki se telefon ca. Sodili niso več poklicani imenuje, še ne. Ko je nekega sodniki, marveč v vojaške sod- večera govoril s svojo boljšo „ ju, zatoraj — krivda ne bo na-vzroka. Vendar, naj si bo novi- ša, ampak Vaša, ako ne boste Pira- NJive na terasah so zna-ca ta ali ta, dovolj je, da na-'te dobrote deležni, mi Vas vaJ ne tudi vsakomur, ki je poto-predujemo na vseh koncih in bimo. jval Galiji. Tudi v Dalmaciji Tisti, ki boste prišli na igro in lstri jih je PreceJ videti. Ali se dobro prepašite, kajti smeha treba]o J'e mnogo težavnega nike preoblečeni politiki. Slovenci smo to nesrečo prebridko čutili—Grafenaurja so nam obsodili, da umre lakote, najblaž-je rodoljube so nam po vrsti zapirali, ker so se zdeli nekaterim norcem sumljivi.A kaj se hoče ? Slovenci smo mal narod in malega se povsod zatira. Čehi so ; pa tvorili po svojem številu in po svoji kulturi bistven del stare monarhije in vendar se je tudi tam postopalo po berolin-skem receutu. Najgrše je bilo, da so dr Kramara obsodili na !smrt. Kramar je odličen držav- i nik. Svojo Avstrijo je iskreno ljubil, dočas da ga je ta v nesrečni pravdi obsodila v smrt. Skozi leta si je s svojo politiko prizadeval zabraniti vojno. Duhovniške vesti. Od novo posvečenih duhovnikov sta bila bo toliko, da bo za popokat. Vstopnice se dobijo v pred- dela, mnogo generacij dela. predno je kmet zgradil ono arhitekturo teras, ki izgledajo mo noce. cah kluba in veljajo 50c za od- kot kake orjaške stopnice od rasle in 15c za otroke do 12.! vznožJa do vrha strmega ob- krajih. Bazar, ki se vrši v korist naše župnije sv. Štefana prav le-•po napreduje pod spretnim T. , . , . , sodstvom pomožnega župnika jprodaji pri vseh članih in člani- Kakor-smo ze^ večkrat zapisali in povdarili, tako povdarja-;Rev. Father Leona in njegovih tudi danes, da kdor hoče ta vidi, kdor pa noče, ta ne vidi ker.'adjutantov. Kakor se čuje je r . v. , , . ,to eden najboljše organizira- leta. Imeli bomo tudi več drugih]ronka- Ko J*e ameriški farmar Le bo sio-tako naprej bo narodna jednota imela kmalu nih bazarjev, kar smo jih še točk, katere pa ostanejo za pri- ° tem izvedel, ni bil navdušen, svoje vrste rusko ceko. Posebni špijoni bodo stali za vsakim imelif Upamo/da bo tud! eden krito "rihto" do prireditve. ZaJ da bi Posnemal zgraditelje te-c lanom njih jednote in ce se bo drznil iti v cerkev bo vržen iz najuspešnejših, kar želimo prav to v nedeljo dne 25. oktob. ob1ras v starem svetu, ker se je jednote. iz srca. 2. uri pop. in ob 8. uri zvečer u«t»aSiI ogromnega dela. Ali Ul;e<*mlvi in drugi rdeči mazači. ki so razlili po j Tudi na društvenem polju ne gremo nikamor drugam, ka-' kma,u i« domislil, da-li ne nepotrebnem ze toliko črnila radi inkvizicije v srednjem veku, imamo zaznamovati napredek, kor na igro Slov kat. dram.! bi stroj storiti isto v naj sea a j slovenski javnosti povedo, kaj pomeni to, kar je zad- Razni jubileji in druge slavno- kluba v cerkveno dvorano (ako! kratkem času. In zares, stroj nja konvencija narodne jednote sprejela na priporočilo takih sti, ki so se vršile v naselbini, bo pa že šoslka dvorana tačas zmagal. Piomerskih nestrpmkovkakor so sami. Inkvizicija se naj gre jasno kažejo da se ljudstvo za- gotova, bo pa prireditev v novi j Xeki vpokojeni inženir, Law-skrit pred Vami nestrpniki! Ko bi bila vaša narodna jednota jnima za društva. Ni dolgo te- dvorani.) rence Lee iz Virginije, je bil \ Kusiji smo prepričani, da bi gonili svoje članstvo na morišča, lga> ko sta kar dva društva za- Pokažite klubu, da znate ce-;baie prvi, ki je prišel na idejo, niti in vpoštevati njih trud in|da bi se Pri takem delu dal Idajte jim korajžo za nadaljno' vporabiti traktor in neko po-protiverski lana- lila. [delovanje na našem odru. |sebno zgrajeno strgalo. Celo Pred par meseci se je usta polovico je med drugim rekel: "Prmejgakokoš, prej kukr, bm sou u krtovo dežejlo, mourim šje nurt v tisti škatelco govorit." In tako se je zgodilo. Našemu Razboritu je sosedov France povedal, da je učitelj v šoli razlagal, da se lahko priprosto z eno vrvjo privezana pokrova od škatlic od "biksa", telefonira ter naj stopijo osebe, ki želijo telefonira, ti vsak v svoj kot. Jaka ne bodi neumen, je seveda poizkusil. Ukazal je ženi, naj sede v levi kot, pritisnil ji je škatljico od "biksa" na uho, on pa se je navalil v nasprotni kot in si pri-blekal pokrova "telefona" na svoje uho, ki je bilo tako veliko, da je škatlja ostala v nji. Ker je dobro poznal skrivnost nameščena kot kaplana čč. gg. telefona, je razložil ženi, da je Obrsteiner Jakob v Skocijanu v Podjuni in Wutte Josip na Radišah. Radiotelefon — v Podjuni. V naši majhni, tihi vasici je sam sestavil radio-aparat domačin Velentin Huter. Posebno j lepo in razločno so se slišali , koncerti in govori iz Londona. ] Dobrla vas. Dolgo že priča- I kujemo našega davno imeno-jvanega nadučitelja, ki pa ni- I kakor ne pride. Krivo je naše j županstvo. Zupan kot stanova-! njski komisar, za kar ga je ob-i činski odbor postavil, ni kos svoji nalogi zato, ker se ne ozi-Ira na splošnost ampak je le iz- treba dovolj glsano govorit. Ko je že držal dolgo pridigo svoji polovici, ki jo ni treba, začne končno telefonirati. ' Halo", je zaupil Jaka tako, da se je hiša stresla. — '"Kdo govori", je rekla žena s svojim nežnim ženskim glasom, seveda po načrtu svojega moža ali še boljše po načrtu predavanja: "Kako se ima pri telefonu?" Predavatelj tega predmeta je bil njen mož. —"Jaz", 'odgovori z gromkim glasom, tako, da se je dimnik na strehi i razsul. — "Kdaj s pa pršu ^eruč iz ouštarije", je vpraša-jla žena. S tem vprašanjem je r^usij, smo prepričam, da bi gonili svoje članstvo na morišča, jga> ko sta kar dva društva za-kakor jih je Irockij in drugi v Rusiji, ako bi tfudje drznili mi- pedala luč sveta, katerih se je shti drugače kakor diktatorji na Lawndale mislijo. Vi niste cela slov. kat. naselbina zvese-\ec zmerni ljudje, pač pa pravcati zmedeni protiverski fana- ]fla tiki! t^ , . . !ki posestnik je prostore, kjer bi bilo za kako sranko tudi Pa se še drznejo bahati, da so nepristranski! Radovedni smo, kaj bo na te fanatične sklepe lawndalskih protiverskih fanatikov reklo članstvo. Zakaj večkrat smo ču-li, od katerega izmed članstva narodne jednote, da je narodna jednota "allright," da pusti vsakemu svobodo, da je kakršnega prepričanja pač hoče. Sedaj pa imate svobodo, ko bodo za vami stali špijoni! Večkrat se je nam očitalo, da mi samo napadamo. V resnici smo mi le narod svarili, ker smo vedeli, da jih bodo ti protiverski fanatiki tirali v ekstrem. Nam se je narod smilil. Zakaj dobro vemo, kako se slovenskemu delavcu godi v Ameriki, kako ga izsesavajo brezsrčni delodajalci kapitalisti in odveč je, da bi ga izsesavali in skubli ter za nos vlekli še taki pustolovci, kakor so chicaški rdeči socialisti in zagrizeni veri sovražni newyorski liberalci. Mi smo le svarili. Danes pa povejte, če ni smo imeli prav! Če se narodna jednota drzne tako drakonično nastopiti proti katoliškemu prepričanju članov(ic) njih jednote, proti katerim je hinavsko lagala predno so stopili pod njeno okrilje, da je lahko pod njenim okriljem vsakdo ne glede na prepričanje je tedaj skrajni-čas, da tudi katoliška cerkev nekaj odredi proti taki umazani nestrpnosti, kakoršna vlada narodno jed-noto. In to je tudi njena dolžnost. Narodna jednota je direktno izrazita sovražnica katoliške vere in njene cerkve. Nj^no glasilo sleherni dan na najumaza- -j Drugo društvo, ki se je usta-job najhujših poletnih nevihtah novil "Slov. kat. dram. klub, novilo takoj po 6. konvenciji,'11 Plohah, niti kaplja vode ne ~ ~ | ~ odteka iz šestdesetih akrov, ki jih je Lee zgradil v terase in jih nasadil kot sadovnjak. Ne- katerega namen je gojiti dra-'D. S. D. je novo ustanovljeno matiko, prirejati namreč igre žensko društvo sv. Terezije, za katoliška društva v našel bi- katero se ustanoviteljice pri-ni, kar je bilo svoje časno po- klopile družbi sv. Družine. No-[kateri deii tega zemljišča ima-ročano. Ker pa novi klub po- voustanovljenemu društvu želi-! strmino štirideset stopinj, trebuje igralske obleke in dru- mo kar največ uspeha, da bi vse! kar je približno enako kot pri ge potrebščine, je sklenil, da!žene, ki hočejo pristopiti k več slovitih terasah ob strmih ob-priredi v ta namen igro, in si- j društvam. ne pozabile na druš- ronkih na Filipinah in v Javi cer v nedeljo dne 25. okt. jtvo sv. Terezije. Igra se imenuje "Veseli dan ali I Pri nas je že tako mrzlo, da Matiček se ženi." Ze ime igre pove, da bo ne kaj veselega, kakor "ohcet" naše rojake (inje) sirom Ame- kjer je čez dolga stoletja kmetovalec jako težko delal, da j v prste zebe ko to pišem, zato zajezuje prst in prideluje svojo .{naj končam s pozdravom na vse. letino. V zadnjih letih so napredni vršilni organ svoje stranke. Ne- lbi! ?Ke"j V hiii> Jaka pretr«a . telefonske zveze s svojo zeno . i in prične rohneti: "Prkljeta ■ - j., i •• baba usje moure frdierbet, stanovanje, prenaredil za kurji« . ^ , . i , j-- • A i j — vsako reje. dbte zludi uzieu, hlev, docim je tukaj ena druži- , . .. . ■ . . , , . . - - i ker se tistga nejsi vrjedna, da- na obstoječa iz osem oseb, pa . .. fo ima samo eno sobo. Županstvo < macka Predla, kdaj da tega ne vidi. i8!11 ?rso J®z 1Z ouštarije, kukr, | da be ne bjeu sm svoj gspu-Ruda. Naši kulturonosci so dar, preklemana baba stara, ■nekdaj vpili na vse pretege, da pejde jez šiše d te več ne vi-bomo padli za 100 let nazaj, den" — in tako naprej, ako pridemo pod Jugoslavijo.j Kot smo zvedeli se je do da-Pod Avstrijo pa nismo padli Ties naš korenjak že potolažil samo 100 let nazaj, temveč in obvestil soseda o poizkušnji mnogo več. Res čudno napre- in sta sklenila, da bosta poizku-dujemo zdaj, ko v drugih drža- Siia oba telefonirati iz hiše v vah in pri drugih narodih učijo hišo jn tudi o tej poizkušnji sploh. Ce še to povem, da so vloge v rokah najboljših igralcev in igralk, Vam je povedano vse. Kdor bo zamudil to igro, mu bo žal do smrti. Neki zdravnik je dejal, da je za človeka vredno najmanj $50.00, ako se enkrat od srca nasmeje. Pri tej igri se pa boste smejali skoro tri ure, toraj rike in onstran luže Poročevalec. Dajte sadja otrokom! Sadje vsebuje tako zvane vi tamine, ki so potrebni za razvoj človeškega telesa, zlasti otro-j kom, katerim zato ne branite farmarji v državah South in North Carolina vporabili to novo metodo. Zlasti v jako izpranih obronkih ob reki Catawba rije bilo mnogo tisoč akrov za vedno rešenih od opustošenja dežja. Ako se ista metoda vpo- .. , . . , . irabi za miljone akrov v Appa- sadja! Vitamini pa se nahaja- - „ ____.,..„ , - ... , J lachian pogorju, ki jih voda v šolah najprej v materinem jeziku otrok in potem šele v j državnem ali jeziku druge na-| rodnosti. Pri nas pa mora otrok, komaj je začel hoditi v bomo poročali. Pravijo, da so bili Gl. Narobe ni njegovi izdajatelji in oka- jo le v svežem sadju, v kuhanem jih ni več. Moja pot po svetu. Spisala Helena Turk. (Konec.) Helena tudi ne bo nikdar pozabila, kako je bilo lepo o velikonočnem času v cerkvi sv. Jožefa, zlasti na Veliki petek. Kako vse drugače živi spomin Kristusove smrti, kakor v domovini. V cerkvi je bilo narejeno, kakor bi v resnici vidila goro Kalva-rijo, ter tri Križe na gori, potem je sledila tri ure do^ga krasna pridiga v italijanskem jeziku. Pridiga je bila o zadnjih sedmih Kristusovih besedah. Pri vsaki besedi je bilo toliko odmora, da je zaigrala za hribom ali goro Kalvarijo godba žalostinko v čast Kristysoyi smrti. Ljudje so skoraj na glas jokali po cerkvi, tako v srce segajoča pridiga je bila in zraven krasne žalostinke so svojo izredno žalostno melodijo ga- nile najtrdejše srce. Tekom teh štirinajst dni je Helena mnogo videla v Kairi. Odtam je šla nazaj v Aleksandrijo, kjer se je še sestala s svojimi prijateljicami, odkaterih je vzelo težko slovo. A domovina je bil večji magnet za njeno slovensko srce in jo je potegnila na pot .proti domovini. Odpeljala seje s par-nikom proti Trstu in odtam domov. Domovina se ji je zopet dopadla, mnoge bolj kot tujina, če tudi se je tujini precej privadila. Saj pravijo, da še tičica rada poleti t pa, kjer se rodi, pa bi človek ne? Z veseljem so jo sprejeli zopet ljubi domači. Pri teti ni bila posebno dolgo, ker se je kmalu zatem omožila, kakor ji je to teta sama svetovala. Pa m^ida je bilo že usojeno, da je morala Helena mnogo potovati po svetu. Kmalu zatem sta šla z možem na Nemško, ker njen mož je bil rudar, že več časa prej zaposljen nekje na Štajerskem. Ker so iste čase rudarji na Nemškem dobro zaslužili je šel tja in seboj vzel tudi svojo ženo. Kmalu nato je prišla za njim na Nemško še Marička iz Egipta, katera se je tudi na Nemškem omožila. Marička je stalno izpira, bo ta metoda ohranila vrhnjo prst v vrednosti mnogih sto miljonov dolarjev. Spremenila bo ozemlje, ki je danes pustina, v rodovit- bila v Egiptu bolj srečna kot Helena. Predno je šla za Heleno na Nemško je obiskala vso sv. deželo v družbi več j no deželo. Zemljišče, ki ni da deklet in duhovnega voditelja. Obiskala je vse sv. kraje, koder je hodil naš Odrešenik, trpel in umrl. Marička je Heleni prinesla iz teh sv. krajev več spominkov. vec ne poznajo, kakšno farbo da imajo. - Pravijo, da Za IV k ni k in Na Nemškem sta bila Helena in njen mož par let, potem sta se namenila izseliti v Ameriko, ki je tedaj slavla, kot najbogatejša in v . resnici prava obljubljena dežela. Je bila pač usoda Helene, da je morala vedno potovati. Tu v Ameriki si je šele za stalno ustanovila svoj dom, ter se večkrat spomni in v veselih • spominih poleti nazaj v one kraje, katere je prepoto-. vala in v katerih je bivala v svojih mladih letih. Rada bi jih še videla, a najbrže jih ne bo, ker danes ima družino. Tako se končuje povest o mojem potovanju po svetu. nes prav nič vredno, se lahko v par letih spremeni v travnik, vreden najmanj $30 za aker, in kasneje — po desetih ali petnajstih letih nasajevanje dreves ob robih teras, isto ozemlje, kot se je dokazalo v Virginiji, prideluje tako letino, da postane vredno od $75 do $200 za aker.. J. Russell Smith, profesor ekonomične geografije na Columbia University, je izvršil posebno študijo o starokrajskih terasah in o novi ameriški metodi. Našel je, da strmi obron-Ici Korsiki obrodijo tako letino orehov, kolikor Illnoiške planjave obrodijo koruze. On trdi, da, čim se bo splošno v Appalachian pogorju vporabila nova metoda zgrajenja teras potom traktorjev in zrase j o dre- išolo, lomiti nemščino in vdiha- jeni uredniki že tolikrat pofar j vati vsenemški vzduh ter se! bani, da zdaj že sploh učiti zgodovinsko laž, da je Koroška že od pamtiveka nemška posest. Šolskim oblastim menda niso znani šolski zakoni, da jih tako zametujejo. Skocija. V naši vasi se pol Turk, rilce kuhata. Na tihem pravi j a eternitna streha. Pri pa želita eden drugega s pestjo delu se je pomočnik velikov- pobožati, (škega kelparja Janez Kranjc ^ponesrečil. Polomil si je desno roko in nogo , da ga je moral rešilni avto prepeljati v celovško bolnico. Dobrla vas. V nedeljo dne (30. avg. se je pri poštnem ravnateljstvu v Celovcu ustrelil tukajšnji poštni uradnik A. Friderik. Uvedena je bila proti njemu uradna preiskava, ker je poneveril pri pošti čez 60 milijonov kron. Sele. Blago srce je pokazal pokojni posestnik humberške-ga veleposestva. V oporoki se je spomnil tudi svojih uslužbencev. Tako so po njem podedovali naši drvarji, ki so pri njem uslužbeni 10 let, po 6 milijonov kron, gozdarji pa še večje svo-te. — Ko bi drugi kapitalisti imeli tako darežljive roke, koliko manj gorja bi bilo na svetu. ŠIRITE A. SLOVENCA! Pravijo, da so očka Zaf tok zanesel na otočič sredi Je del° dijaških zen-; rih je bila vsaka napolnjena £ vodovja. Jamski vodnik Vil-70 kilogrami najmočnejšega ki je čul klice ogroženih razstreljiva. Razen tega se je delavcev, se je takoj odpravil vedelo, da se nahaja v razbiti- na pomoč in je pogumno in v ni še kakih 200 do-300 ostrih nevarnosti za lastno življenje granat in tudi nekaj torpedov, rešil vse štiri. Da ni bilo njega, ki v morski vodr gotovo še niso , bi bili kamnoseki nedvomno trpeli. Daleč zunaj na produ poginili v valovih mrzle Pivke. so skopali globok jarek, iz ka-| -°- terega so napeljali električne POLOM INDUSTRIJE V GOR-žice do min pod vodo. Iz oko nih kolonah. Neki trgovec iz Alžirje je bil tako presenečen po serviceju, ki izvira iz Sara-1 jeva, da je naročil 60 garnitur skih rok. ZAHVALA. So. Chicago, 7. oktobra, 1925 Podpisani pripravljalni odbor za katoliški »hod v So. Chicago smatra za sv. dolžnost, da se javno prav toplo zahvali za lepo in složno sodelovanje cenjenih faranov in drugih spoštovanih društev iz naselbin, da se je prvi slov. katol. shod tako vrlo dobro obhajal. Že vnaprej povdarja podpisani odbor, da ne bi rad izpustil nobenega društva in pododdelka, ki je pripomogel s svojo navzočnostjo do tako nepričakovano lepega uspelega katol. shoda. Pomote »e povsod prigodijo, še bolj smo jih zmožni pri nas, ki šele pričenjamo v večjem obsegu se pokazati širši javnosti. Torej naj sledi vroča bratska zahvala slovenskim naselbinam, ki so od blizu in daleč prihitele proslavit prvi slov. katol. shod v So. Chicago. Zahvalo naj prejmejo vsa društva, ki so se v lepem številu in s zastavami udeležila našega slavnostnega dneva. Prav iskreno zahvalo naj prejmejo požrtvovalni člani gl. odbora K. S. K. Jednote, k* so s svojimi mojstrsko izdelanimi govori potrudili slavnost povečati. Navzoča preč. duhovščina naj prejme prav lepo zahvalo, da so nas ta dan v tako lepem številu počastili. Domačim možem, ženam in dekletam in fantom se podpisani odbor prijazno zahvali za lepo, složno, krepko sodelovanje na katol. shodu. Se enkrat vsem vsestransko kliče podpisani odbor lepa hvala vsem! Se posebej se odbor zahvali pa automobilskemu oddelku, ki se je zelo potrudil, da je zbral za kras-sno parado nad 40 automobilov. Hvala Vam vsestranska ! PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA PRVI SLOV. KATOL. SHOD V SO. CHICAGO iihuqii Phone: ROOSEVELT 2586 i SLOVENCI! Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki zenitve, ali y kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicagi slovenski fotogTafist, ki izdeluj* prav tako fine slike, če še ne boljši, kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M, Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST Wth Su Cor. May St. 1147 CHICAGO. VPRAŠAJTE VAŠEGA SOSEDA M r>r Sigurna banka za Vaše pri--.' hranke. Ako je imel že kedaj opravka, ali če je že slišal kedaj o Kaspar American State Banki, njegov odgovor bo "da"! V tej banki ima večina našega slovenskega naroda svoje prihranke, ali pa imajo posojeni denar na njih novih domovih, kupljene naše prve hipoteke ali hipoteč-tre bonde, zavarujejo poslopja proti ognju, pošiljajo denar v stari kraj in ku-pujeno šifkarte potom našega posredo- vanja. & Vsi, kateri so se obrnili na nas v bodisi kakršnemkoli bančnem poslu, so bili zadovoljni in tako boste tudi Vi. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., vogel 19. ceste Chicago Illinois. Bančna trdnjava Jugoslovanov v Ameriki. lice je prišlo na stotine ljudi, da bi videli, dobro zavarovalni v jarku, kako bo končala ena NJI ŠLEZ1JI Nemški listi se zadnje dni obširno bavijo o gospodarskem j polomu v Poljski Gornji Šle-' Veleindu-z 'strij a dolguje bratovski sklad. najnevarnejših vojnih ladij za zlJi- Vsled gospodarske krize,] svetovne vojne. j ki ji še ni videti izhoda, so veli-' Na določeno znamenje je ke industrije zabredle v velike pritisnil poveljnik saperjev -na dolgove, ki so povzročili njihov gumb. Dva velikanska, nad : polom. 100 metrov visoka vodna steb-j Tako piše "Deutsche Tages-ra sta bliskoma brizgnila ob zeitung'% da ne more plačati strašnem poku v zrak. Potem uprava Plessovih podjetij svo-j je zaprla razgled na morje ve- n™ nameščencem več kot po-' likanska črna stena dima pra- ;lovice prejemkov, hu in peska, pomešanega | drobci železa. Takoj nato je j niči na zaostalih članskih pri-začelo treskati daleč naokrog. ,spevkih nad 12 milijonov zla-kakih 400 metrov proč od-"U {tov. Bismarckovi plavži so zad-( 20", polno manjših in večjih'nje dni zopet odpustili več sto železnih drobcev, ki jih je pognala moč razstreliva visoko v zrak. Okrog podmornika je bilo nekaj sekund morje podobno peklenskemu žrelu. Kmalu se je voda pomirila in za vedno zagrnila pod seboj ladjo, pred katero je pred 10 leti trepetala marsikatera zavezniška ladja. Grozni pogreb nekdanjega strahu morja okrog Anglije je bil pri kraju. Proda se preša domačega izdelka. Vpraša se na 1011 E. 62nd St. Cleveland, Ohio. R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da . kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, delavcev. Proslula "črna bor-; za" dela ogromne dobičke. Veliki zneski se zopet stekajo v roke temnih elementov. Strokovne organizacije vj Prejeli Smo 1 DRUŽINSKO PRAT1K0 ZA NAVADNO LETO 1926. Družinska Paratika za leto 1926 je jako lepo urejena in je nekoliko večja kot je bila lanska. Posebno je lepo zbran svetovni opis in zraven par jako lepih času primernih povesti. Prepričani smo, da bodo z njo rojaki zelo zadovoljni. Ker smo jih prejeli le gotovo število opozarjamo takoj vse naše naročnike, da takoj pišejo po njo predno poide iz zaloge. Cena pratiki je 25c. s poštnino vred, katere je poslati z naročilom vred na: KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street Chicago, 111. ALI BOSTE POMAGALI, da dobi nas list 700 novih naročnikov? Rojaki katoliški Slovenci! DOLOČENI CAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev. SI TI ROJAK (IN J A), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list "Amerikanski Slovenec"? — Bog Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobil katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazai odpadlega Slovenca (ko) in to ne bo ostalo brez plačila. AKO AGITIRATE ZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki bra ni in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega. POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da sedaj do 1. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena * . , \ i $4.00 PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovene^izhajal dnevno petkrat na teden in bo potem dražji. Te peta številka v tednu bo posvečena NAŠEMimOVENSKEMU ŽENSTVU. Poskrbeli bomo, da bo za naše ženstvo primerno urejevana in prepričn smo, dii bomo našemu ženstvu s tem zelo ustregli. Rojakinje Slovenke pojdite torej v tej kampanjiBa delo za naš list, ki stremi zatem, da bo v prihodnje kolikor največ mogoče deloval tudi za prospeh inMoristi slovenskega ženstva v Ame-------- - — rih^h 1 mu da nove moči za nadaljni boj ite pogumne, kakor je bila po-3 in naprej za novimi naročniki, riki. Pojdite na delo za list "Amerikanski Slovenec", da se ga ojaci za naša sveta slovenska katoliška načela. Agitirajte pogumno! gumna Miklova Zala za svojo slovensko in sveto versko stvar. Napi da pridobimo listu v tej kampanji 700 novih naročnikov. Agitirafmo vsi te dni za "Amertkan&tega Slovenca"! AMERIKANSKI SL 184» West 22nd Street ENEC Chicago, Illinois ippfi- "AMERIKANSKI SLOVENEC" (Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po KrbtoML — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulu*. Zbral 'je tiorej peščico gladiatorjev z obljubami in z grožnjami in z njimi skrbno pregledal sobo za sobo. Nobenega kota, nobene luknje ni pustil neprebrskane, prepričan je bil, da je cezar še v palači in torej v njegovih rokah. Sumil pa je izdajstvo. 2e pozni prihod Euhenorjev k večerji se nm je zdel sumljiv. Njegov sum je podkrepil tudi Grk sam, ker se nič kaj rad ni zagrabil z Germani. Ves čas med bojem je tribun strogo pazil nanj in ga imel blizai sebe in več kot enkrat mu jo zabranil, da ni zbežal. Po končanem boju je prišel tribun, iskajoč Vitelija, tudi v dvorano, kjer je Eska našel Spadona pri večerji. — Težek zastor je zakrival ozka vratica, ki so peljala v temno sobico, namenjeno prvotno za kopel. In tu ob zastoru, pol leže, pol sede, je Čepel debel, okoren človek in stokal in se tresel in se nemirno premikal v blaznem smrtnem strahu. Tribun je planil naprej in diabolično veselje se mu je zabliščalo v očeh —. Pa razočaran je obstal, ko je v debelem človeku spoznal le — Spadona. Toda celo v svoji jezi in nevolji si je znal Placid privoščiti zlobno veselje. "Ej, Euhenor! Ti še nisi mnogo krvavel nocoj ! Suni svoj meč skozi tole okorno truplo in spravi nam ga s poti !,f Grk se je izogibal krvoločnosti le samo tedaj,-kadar je bila v nevarnosti njegova lastna oseba. Tu pa je radovoljno potegnil meč in planil nad Spadona in oči so mu zažarele kakor tigru. Njegov napad je zbudil zadnje ostanke možatosti v ubogi žrtvi. Spadon je skočil na noge z obupnim pogumom Človeka, ki zanj ni rešitve. Na tleh ob njem je ležal partski lok in tulj s pisano barvanimi puščicami. "Puščice so zastrupljene!" je kriknil. "Kogar se dotaknejo, je zapadel smrti!" Napel je lok in gledal krog sebe kakor divja zver, ki so jo lovski psi ugnali. Euhenor se je ustavil v svojem skoku kakor okamenel. Njegova nepremična, življenja polna postava bi bila vsekakor nudila prelepo študijo njegovim sorojakom-kiparjem. Toda njegovi sirovi tovariši niso imeli zmi-sla za take lepote, nje je le dražil smešni prizor in krohotali so se, da so se morali držati za trebuhe, ko sta oba strahopetneža stala drug drugemu nasproti. "Ej, Euhenor! Loti se ga!" so ga ščuvali kakor lovec ščuje psa na svoj plen. "Alo ! Primi ga! — Tule gre stari Hirpin ! Branil te bo ! Vedno ti je pravil, da bi se pripravil za nov sunek. Spadon pa je ves prestrašen in zmeden izpustil tetivo iz svojih slabotnih prstov, puščica je zletela in prasnila Grka po roki, komaj da se je pokazala kaplja krvi, in je padla, kakor se je zdelo, brez škode na tla. Nov prezirljiv smeh je zaoril, Euhenor je spustil meč, prinesel roko k ustom in jo izsesaval. Pa ni se še polegel smeh, ko je Grk preble-del, njegov obraz se je skremžil, z divjim krikom je planil po koncu, zakrilil z rokami in mrtev omahnil na tla —. Pol tucata mečev se je zagreblo v eunuho-Vo telo, še preden je Euhenor padel —. Lutorij in Eumolpus pa sta odgrnila zastor in izginila v temi —. Vzklik iznenadenja in začudenja —, nato krik, proseč usmiljenja —. Noge so se vlekle po tleh, nekaj težkega je padlo in gladiatorja sta se prikazala med zastorom, za seboj pa sta vlekla bledega, zabuhlega, slabotnega starca. "Cezar je pobegnil!" je rekel starec in pogledal divje naokrog. "Cezarja iščete —?" Opazil je temen smehljaj na tribunovem licu—. ' Zadnji up mu je upadel, prekrižal je dostojanstveno roke na prsih in dejal: "Jaz sem cezar —. Udarite, ako ni več za me usmiljenja in prizanašanja —!" Tribun je pomišljal. — Jutranji mrak je gledal skozi okna in mrtvi obraz Spadonov je strahotno zrl vanj v bledem, hladnem svitu prve zore. — Ali naj s svojo lastno roko umori cezarja in si zasluži zahvalo njegovega naslednika? Ali ga naj izroči razdivjanim vojščakom, ki ga bodo gotovo na mestu ubili, in naj poroča, da je bila jeza ljudstva vzrok njegove smrti ? Pomislil je na Vespazianov značaj in sklenil je, da stori zadnje. — Obrnil se je h gladiatorjem in jim je naroČil, naj zvežejo ujetnika. Glasni kriki in tisočeri koraki so naznanjali, da se zbirajo legije pred palačo. Mlado jutro je obsevalo njihove sklenjene vrste, ki so segale Črez celi prostor pred palačo in daleč tja po vrtu. in juti^mji vetrič se je igral z zastavicami. Na nekaterih se je že blestelo ime novega imperatorja: Tit Flavij Vespazian Cezar —. Ko je Vitelij z zvezanimi rokami stopil med dvema gladiatorjema skozi vrata palače, ki je bila v polnoči še njegova, se je eden teh napisov zabliščal pred njim v vzhajajočem solncu. In telo se mu je sesedlo, glava mu je klonila na prsi, sedaj je vedel.je bridka smrt neizogibna —. ^ Pa v tribunovem načrtu je bilo, da morajo videti legije obraz njegove žrtve. Djal je svoj meč Vitelju pod brado in ga s tem prisilil, da je nosil glavo po koncu. "Naj vidijo tvoj obraz !" mu je sirovo rekel. "Še vedno si najbolj znana oseba v Rimu !" Četudi je bil debel in zabuhel, napol hrom in bledega lica, razmrščenih las in ujetnik, je vendar še vkljub temu nekaj plemenitega dostojanstva govorilo iz padlega imperatorja, ko je dejal: "Jedel si moj kruh in pil iz moje čaše. Obložil sem te z bogastvom in s častmi. Včeraj sem bil tvoj cezar, danes sem tvoj ujetnik. Ampak tukaj, na pragu smrti, ti povem, da ne za življenje in ne za celo cesarstvo.ne menjam s tribunom Julijem Placidom —!" To so bile zadnje njegove besede. Kmalu nato so legionarji planili nadenj, ga potili na tla, posekali na kose ter jih vrgli v Tiber. — In zvesta soproga Galerija je dala zbrati kosce in jih je spodobno pokopala. Pa malokdo je žaloval za Vitelijem požeruhom', kajti dobri in zmerni Vespazian je via- ! dal na njegovem mestu. XX. V varnem zalivu. V ozkem, varnem zalivu, obdanem od gozdnatih gričev, pod mirnim, jasnim nebom, nepremično kakor speča morska ptica je ležala zasidrana vitka galera na blesteči se morski gladini. Očividno je pretrpela marsikateri nemirni vihar na širokem morju. Lesovje je bilo polomljeno in vrvi so bile potrgane. Veliko šti-rioglato jadro je vse cunjavo ležalo na krovu. Klopi veslačev so bile prazne in vesli so leno visele ob ladijskih stenah. Dve osebi sta stali na krovu in uživali lepoto, ki ju je obdajala, z.žejno poželjivostjo mladosti, zdravja in ljubezni. Nista mislila ta dva človeka, na nevarnosti, ki sta ji s težavo ušla, na nevarnosti na morju, na nevarnosti na suhem, ki ju še čakajo, ne na žalost in ne na težave, — dovolj jima je bilo, da sta trenutno uživala lepoto enega izmed najlepših otokov sredozemskega morja, — in da sta bila sama in skupaj. CLE VELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika ae spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 455«. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljana na dom. Prevažam pobi stva ob Sašu selitev an vse kav spada v to stroko. Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st Flace CHICAGO, ILL. Phone: Kosevelt 8221. Slovenskim gospodinjam Je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju: Math Kremesec SLOVENSKI 'MESAR 1912 W. 22nd STR., Phone: CANAL 6319. CHICAGO, ILL. Naše jesenske novosti so pripravljene za Vas, da si jih ogledate. Nove Obleke z dvojnimi hlačami — novi površniki in zimske suknje Za moške in dečke. V zalogi vse velikosti za debele in suhe. POSEBNE VREDNOSTI $25 $30 $35 Poleg teh še veliko drugih na izbero. Hart, Schaffner >& Mars obleke od $40 naprej. ^[PISANO POLJEj-^l Bivši tajnik zunanjih zadev je imel v Detroitu, Mich., govor o omejevanju zakonskih svo-bodščin. Glas Svobode zagrabi v svoji št. 84 za priliko in govori o verski nestrpnosti, ki v gotovih krogih obstaja. Če pa Gl. Sv. spravi vse v en koš in izrecno šteje tudi katolike med verske nestrpneže, potem je na krivem potu v dvojnem oziru. Prvič kaže svoje nevednost, da ravno katoliki najbolj trpijo zuistiko nekaj dokazati, kar se ne more dokazati, kakor pravi Cibrov Jaka, in kar on pravi, to bo stalo. Baje tolikokrat povem, kako sem študiran. Jaz samo Cibro-vemu Jaku odgovarjam, ki ravno tolikokrat trdi, da jaz nisem študiral. Kakor sem, tako tja. Učeni Jaka še nikoli ni čul o dobro slovenskem izrazu: za morjem svinje pasti ... pa se hitro sam prišteje med svinjske pod nestrpnostjo gotovih fana-l pastirje, česar mu seve ne mo-tikov, in drugič je pozabil na rem zabraniti, ker jaz stojim samega sebe, ker glede verske na stališču svobode, da si vsak nestrpnosti so katoliki prave| prostovoljno izbere stan, kateri ovčice proti skrajno nestrpnimi mu ugaja, jaz mu ga ne usilju-svobodomiselcem, kakor vsa- jem. kdo lahko pouzame iz vsake številke Glasu Svobode. Tat kriči: Primite tatu. Jaz sem že opetovano povedal svoje stališče do antievolu-'cijolističnih zakonov, kakor tudi stališče katoličanov, pa mora svobodomiselc zopet vse spraviti v en žakelj. Kaj za resnico? Pa vendar govorijo o resnici. Mojo malenkost prišteva med "otroke teme." Otroci teme se "Uči se, uči". V čem je v tem opominu moja duševna revščina? Jaka pravi, da "je za štu-diranega duševnega velikana "saj se razumemo žalostno, da mu morajo s vinski pastirji dokazovati, da je danes s filozofijo pri kraju, in sloni vse le na demonstracijah . . ' in še na nekom, bržkone, na Cibro-vem Jaku. Prav nič bi ne bilo treba svinjskih pastirjev, g. Ja- ... . . . A . ,ka, sem brez teh že davno ve-v evangeliju imenujejo tudi ot- , . , .. 51 . A x t' ■ 1 ■ ■ del, da je v gotovih krogih sla I M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND AVE. & 18 CESTA Odprto v torek, četrtek in soboto zvečer, kakor tudi nedeljo dopoldan. roci tega sveta. Krist se izrazi o "otrocih sveta." da so pamet-neji od sinov svetlobe v svojem rodu." Hvala lepa za tak po-klon, ko sami s tem pravite, da smo brihtneji od vas. je v filozofija rakom žvižgat, in metafizika žabam pet. Tu ni povoda za kako učenje, bo treba najti kako drugo panogo po- Beseda jmanikliivosti' drugače pade se hitro zapiše, a mesto kam drugam, pade kot mastna zaušnica na istega, ki jo v naglici izreče. j Telephone Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenost. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z M R. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena v tem oglasu. Kranjski Janez iz So. Chica-j ga, 111., je v Prosveti št. 208 v j javni govornici odprl svoja usta in zahteva, da naj jih jaz za-! prem. Bo moral že še malo potrpeti. Kdor ni zloben, bo razumel zadeve s kranjskimi Janezi, katero je i z borno pojasnil tudi Mr. J. Grdina, ki je bil ; sam poleg. Dogodek na dober-dobski planoti ne spričuje prav ničesar, kvečemu proti temu, kar je hotel pisač iz So. Chica-ga dokazati. Ako tak dogodek, če je resničen, komu podere vero v nebesa, potem je morala ta vera stati na zelo šibkih nogah. še usmiljenje v vodo. Glede osmešenja in blami-ranja bo pa le Prosveti v prid, j ako traja to še dalje, in bo ta j plat hlamaže združeno z nekim strahom, da bi kdo drugi ne bil blamiran. Ne morem si i misliti, da bi usmiljenje z mojo revščino šlo tako daleč, da bi me Cibrov Jaka res hotel obvarovati blamaže, katero mi j bo pač le iz srca želel. Glasilo tudi Narodne jednote i je pred konvencijo postalo res j tudi malo narodno., i Pripoveduje v št. 298 o za- jtiranju goriških in koroških j Slovencev. Hm . .hm . .? Ali je prišlo to od srca ? ? Pa nočem dvomiti. Čudno se mi samo zdi ,da v isti številki s slastjo objavlja dopis kranjskega Janeza, ki se baha, da ti "niso mi priborili župnišča na Ko- Na uho mu povem, da mene nihče ni poslal v Ameriko. Sel) ™ P™onii zupmsca na sem popolnoma sam in prosto-! in me P™1«" v Ameri- voljno, ko mi ravno ni bilo tre-jko ' Prvega m bll° treba' dru~ ba. Poslali so me iz političnih i ^ * VSG t0 kaŽG' da ozirov v penzijon. a razen reda bod^solze za £°™ke in koroš-mi ničesar ni manjkalo. Le ke SIovence bolj — krokodilo-preveč ust odpirati ne Baje zdaj . e" garam in garam in je "iz tegaiin clovek ne razvidno, kako si želim nebes na zemlji". Pa naj še on gara, potem mu ne bo treba verovati "v pekel na zemlji". Če je garanje za nebesa na zemlji, naj se še sam ravna po tem receptu. * * ♦ Žarkometer pretinentno u-prašuje, koliko je Krist računal za krst v reki Jordan. Prav ničesar, ker Krist v Jordanu sploh ni krščeval. Kaj, ko bi on sam pogledal, kakšen čečkač je ko govori o kutarskih čečka-čih ? Ako on ne prinese svojih otrok, če jih kaj ima, h krstu, ga to ne bo stalo niti ficka. * * * Cibrov Jaka ima očividno usmiljeno srce. To bo tudi precej vse. V št. 208 zopet ponavlja : Uči se, Trunk, uči . . . iji mehko pristavi, da se mu smilim. Hvala lepa za sočutje s takim revčkom. Saj bo res usmiljena vredno delo, ako se kdo trudi z metafiziko in ka- JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografičnih potrebščin. — Prinesite k nam filme v izdeljavo. Kodaki in Kamere 1758 W. 21st Street in Wood CHICAGO, ILL. Izvrstni sladoled — mize za goste. Blizu smo bili konvenciji, ve, kaj ima pri-hodnjost včasi v svojem krilu, in je zelo muhasta glede korit. LEDI LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, ■. t- d. Chicaike slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 -West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoči-- The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed.