Poštnina plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 18. januarja 1937 Štev. IS. Leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din > Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Dva dogodka Te dni beležimo v notranje političnem življenju dva važna dogodki ki značilno obeležujeta današnje stanje^ državi. Prvi dogodek. Kakor smo poročali v sobotni številki se je predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič na povratku v Beograd ustavil v Brežicah, nakar se je v spremstvu bana dr. Ružiča in dr. Pešelja ter kabinetnega šefa Protiča podal v lovsko hišo Deutscha-Macelskega, ki je bila nekoč last grofa Attemsa. Ta hiša je grajena v tipičnem l0vskem stilu in se nahaja kakšnih 10 km °d Brežic. Pet minut pred dr. Stojadino-v’ičem je prispel tjakaj dr. Maček v spremstvu dr. Pernarja in Kemfelja, nakar sta se dr. Stojadinovič in dr. Maček Pričela okoli pol 12. ure razgovarjati ter je sestanek trajal do preko 4. ure popoldne, ko sta predsednik dr. Stojadinovič ‘n dr. Maček zapustila lovsko hišo. Po sestanku nista niti dr. Stojadinovič in niti dr. Maček dala nikakŠnih izjav. Ta dogodek je izzval umevno zanimanje. V Zagrebu pa je dr. Maček na nekatera vprašanja izjavil sledeče: »Kaj hočemo. meščanski svet je nervozen, in če ni nič novega, potem si v svoji domišljiji ustvarja novosti. Eh, če bi hrvatsko kmetstvo in jaz imeli tako slabe živce, kakor imajo meščanski ljudje, kam bi potem Prišli. Vendar pa mislim, da ne bo nič ■slabega, če povem o sporaziumu sledeče: o mojem mišljenju je treba dela pri sporazumu razdeliti v dvoje. Prva stvar je sam sporazum, ki naj definitivno reši hrvatsko vprašanje ■n vsa pereča politična vprašanja. D r u-S a stvar pa so predpriprave za takšno definitivno rešitev. Večkrat sem de$i, da se ves problem more rešiti sa-!|!o na strogo demokratičnem temelju in da ni mogoče narodu usiliti ničesar, česar nar-od sam noče. Potemtakem morejo torej definitivni sporazum tvoriti samo predstavniki naroda, ki naj bodo v to s v rh o izbrani po svobodni narodni vo-jii. Iz tega načela izvira moja znana zahteva z a k o n s t i t u a n t o. Druga stvar Pa je pripraviti vse potrebno, da bo narodu mogoče, da o svoji usodi sam od-!oča. In glede tega smatram, da je potrebno sodelovati z vsakomur, ki ima poštene namene, da pripomore narodu do te možnosti- Zaenkrat sc razgovarjam z vsakomur. Kdo pa hoče pri tem velikem delu sodelovati, to bo pokazala bodočnost.« V teku včerajšnjega dne se je doznalo, da je imel razgovor med dr. Stojadinovi-®e»i in dr. Mačkoni pretežno informativni značaj ter pomen. Beograjski politični Krogi potrjujejo, da je radi tega treba Ppčakati na nadaljnji razvoj. Obe stran-JRZ in bivša HSS, sta sedaj informi-J*ni o medsebojnih stališčih in pogledih •,er je še vprašanje prevdarka, pod kakimi pogoji bo mogoče razgovore nadaljevati. Sinoči jo dr. Maček sprejel ino-^niske novinarje in jim dal krajšo izja-°* Danes pa bo najbrže sprejel domače .^vinarje in jim dal zadevno pojasmlno 'ziavo. O tem sestanku je spregovoril tudi no-vrEwji minister dr. Korošeo na včerajšnjem shodu JRZ v Ljubljani. Dejal je: »Začeli smo delati za sporazum. Spo-razuni je kakor mlado dete, ki dela svoje I>rVe korake v svet. Tako dete pa se nc snie preveč vlačiti sem in tja, gori In doli. To ni dobro za mlado dete. Tako dete mora voditi nežna roka v svet. Za-radi tega (udi ni dobro, da se preveč go-v°ri o tem sporazumu. Zaradi tega do* v°l>te mi. da tudi jaz ne govorim mnogo 0 teni. Stvari se včeraj niso pokvarile, anipak napravili smo korak naprej. Ka- Novi nemški sunek v Versailles Nemčija posazila tudi določbo o prekopu cesarja Viljema BERLIN, 18. januarja. Službeni l'st nemške vlade objavlja naredbo, ki se glasi; »Ker ne veljajo določbe versajske mirovne pogodbe glede kanala cesarja Viljema, se določa, da je za plutje tujih vojnih ladij skozi ta kanal potrebno predhodno dovoljenje, ki ga je treba dobiti in ki ga 'e mogoče doseči samo diplomatičn*m potom.« Na ta način je nemška vlada zopet ukinila novo določbo versajskega mirovnega dogovora in s tem izkazala, da se Nemčija ne čuti vezana po tem paktu. v eksfttesftm vlaku Hch$ Hch$- litudau danjih uspehih preiskave je možno soditi, da je ogenj nastal radi vnetja celu-loidnih predmetov, ki jih je prevažal vlak. Ker ni bilo med lokomotivo in potniškim delom vlaka nobene zveze, je strojevodja vozil brzovlak v polni vožnji, ne da bi slutil, kakšne strahote doživljajo potniki v gorečih vagonih. Ogenj je zajel ekspresni vlak pri postaji Shihtan. HONGKONG, 18. januarja. Pri strahoviti požarni katastrofi, katere žrtev je postal ekspresni vlak Hongkong—Kanton, je bilo več človeških žrtev. Računa se, da je bilo 100 mrtvih in so doslej našli pod ruševinami 85 trupel, med njimi 35 žena in otrok. Tri zoglenela človeška telesa so našli ob vagonskih oknih. Oči-vidno jih je doletela smrt v trenotku, ko so se hoteli rešiti skozi okno. Po dose- Uotiskc titovski ahutiki kifuttikt KAVNAS, 18. januarja. Skupina 15 poljskih vojakov, opremljena z dvema strojnicama, se je v soboto popoldne približala livatsko poljski meji, na kateri je odstranila mejni znak in ga posadila 4 m globoko na litavskem ozemlju, četudi je litavska policija proti temu protestirala. Prestavljeno mejno znamenje stražijo v vseuiiiištHa Mittika sedaj poljske straže, ki so oborožene s strojnicami. Pri tem se je zgodilo, da je bil pri Swiecianyju šef poljske obmejne postaje Kivvaniski iz iitavske strani obstreljen. Časopisje poroča, da se v zadnjem času v Litavski opaža srdita proti-poljska propaganda. PARIZ, 18. januarja. »Matin« označuje položaj valencijske vlade kot resen. Vseeno pa se zdi, da se ne bo izvedla namera vlade, da zapusti Valencijo ter se poda v varnejšo Barcelono. BRUSELJ, 18. januarja. Po časopisnih poročilih je katalonska vlada v Belgiji po posredovalnih osebah kupila 1000 strojnic za vsoto 7 milijonov belg. Navedene strojnice so bile prvotno namenjene za Abesinijo. MADRID, 18. januarja. Vladne čete so danes pognale v zrak desno krilo kompleksa zgradb vseučiliške klinike ter navalile v njihove razvaline. Francove čete, ki se branijo v še neporušenih zgradbah, so se znašle v zelo kritičnem položaju. Vojaški položaj na madridskem bojišču se je ponekod izboljšal v prid vladnim četam. Poskus Francovih čet, da obkolijo prestolnico in da izolirajo vladne čete proti severozapadu, so vladne čete s tem preprečile. kor ste čitali tudi v časopisih, sta oba obraza prišla zadovoljna v Zagreb. Zaradi tega je potrebno, da sedaj preveč ne vprašujete, kako daleč je še do sporazuma, kakšne so težkoče itd. To nežno dete se ne sme preveč nenežno prijemati. Mi gremo naprej. Treba je z ljubeznijo delati, da ne bi zakrivili pogreške »a tej ali oni strani. Še nekaj drugega vam hočem povedati. Ko smo prišli na vlado, nihče ni mogel skoraj dihati, tudi ministri ne. Venomer so peli telefoni, vsak dan je prihajalo nešteto pisem, prošenj in pritožb. Jaz vam pa rečem: Treba je Človeku za delo mirne krvi. Tudi sedaj vas še prosim, imejte mirno kri. Marsikaj sc je storilo, precej tudi še ni storjenega, ker se ne da vse napraviti preko noči. Ali mi imamo trdno voljo in tudi ambicijo in vročo željo, da pravilno rešimo vsa težka vprašanja, ki še ležijo ua vaših ramenih in ki vas tarajo. Imejte zaupanje do nas. Ne bodite nestrpni, ker bi s tem samo pokazali svoje nezaupanje proti nam in proti naši stranki in naši vladi. Kdo vam pa pravi, da bo sedanja vlada šla. Za to ne vidim prav nobenega vzroka in tudi oni, ki pravijo, da vidijo te vzroke, vedo. da jih ni. Ne nasedajte raznim lažem. Mi sedaj nismo majhna strančica, mi smo sedaj velika stranka. Tudi če lajajo na nas, ne pustite se begati. Ni nikogar, ki bi mogel priti za na- mi. Imejte zaupanje do nas. Ako bog da, bomo še vladali in bomo izpolnili to, kar smo obljubili in kar vi želite, da bo izpolnjeno. Drugi gotovo važaii dogodek v našem notranje političnem življenju pa je ustanavljanje »Srbskega kulturnega kluba v Beogradu«, ki se je organiziral na iniciativo znanih beograjskih intelektualcev dr. Slobodana Jovanoviča, dr. Nikole Stojadinoviča in dr. Dragiše Vasica. Pred mes.cem dni je bila ustanovna skupščina, na kateri so bili navedeni trije odlični srbski intelektualci pooblaščeni, da izdelajo pravila in jih predložijo v odobritev pristojnim oblastem. Notranji minister je klubova pravila odobril in se sedaj v beograjskih krogih mnogo komentira ustanovitev tega kluba, o katerem je Dragiša Vasic v okviru izčrpne izjave novinarjem med drugim dejal, da mora v končni borbi za osvoboditev srbski človek pričeti misliti tudi na borbo za svojo kulturo.« O oteli dogodkih se v političnih kulo-arjih mnogo razpravlja. V vsako mm biip {Bilanca vztrajnega sokolskega dela Sokolsko društvo Maribor III. (Krče-vina-Košaki) z vključeno sokolsko četo Sv. Marjeta pri Pesnici je imelo včeraj dopoldne v prostorih krčevinske šole svoj redni letni občni zbor. Neposredno po otvoritvi zbora po starosti br. prof. Struni se je številno navzoče članstvo poklonilo s trikratnim »Zdravo« našemu najvišjemu Sokolu, kralju Petru II. Br. starosta je nato v svojem poročilu orisal uspešno društveno delovanje v pretekli poslovni dobi, katere vrhunec je bil dosežen z javnim nastopom na Pesnici dne 19. julija pr. 1., ki je odlično uspel tako v moralnem, kakor tudi gmotnem pogledu. Vse delo je bilo usmerjeno k poglobitvi sokolskega duha pri posameznikih, kakor tudi pri celoti, kateri narekuje sokolska zavest, da se še tesneje strne v sokolskih vrstah. Prva in poglavitna skrb v prihodnji poslovni dobi mora biti, da se čimbolj poveča kader telovadečega članstva. Po poročilu br. staroste je prečital načelnik br. P a j n k o v i č savezno poslanico, ki so jo navzoči Sokoli vzeli z odobravanjem na znanje. Tajniško poročilo je podala marljiva tajnica s. J utegnili o va. Iz njenega poročila je razvidna agilnost organizacije v administrativnem delu in v udejstvovanju sokolskega društva na telovadnem polju. Živahno udejstvovanje Sokola III. v domačem krogu, kakor tudi pri vseh prireditvah ostalih sokolskih organizacijah v obmejnem ozemlju, nam je v dokaz, da hodi tudi Sokol III. v sklopu z ostalimi organizacijami po potih naših velikih sokolskih prednikov. Blagajnik br. Mesesnel je odprl registre blagajniškega poslovanja, ki je bilo zlasti v preteklem poslovnem letu v dohodkih in izdatkih precej živah-,110, tako da je upati, da se bo društv* v tem letu znebilo še edine debetne postavke, ki jo ima v zgradbi letnega telovadišča, katero je že večji del odplača* o. Načelnik br. Pa j n ko vič, ki je vlival za časa svojega načelovanja pogum in ljubezen v srca telovadečega članstva, je nepristransko opisal r.filntno udejstvovanje Sokola III. na telovadnem polju in podkrepil svoje poročilo s točno in vestno sestavljeno statistiko, ki je verno zrcalo aktivnega dela v telovadnici. Po njegovi iniciativi je bilo prirejenih več izletov, tako k Sv. Urbanu in v Ptuj, katerih se je udeležilo veliko število članov, članic ter naraščaja in dece. Izleti so pokazali dobro stran medsebojnega spoznavanja med članstvom sokolskih društev. Ob tej priliki so bile izročene diplome trem sestram Sokola III. in sber s. Milki in Zlatki Zimi če vi ter Herici Serakov i, ki so si jih priborile z doseženimi uspehi na naraščaj-skih tekmah v Ptuju. Br. P a j n k o v i č je vložil kot častnik naše hrabre vojske in kot načelnik Sokola III. mnogo truda in ljubezni v svoje delo za čim večji razmah sokolske ideje v tem mestnem okolišu in je iznesel ob zaključku svojega poročila prepričanje, da bodo uspehi posameznikov nedvomno v prilog skupnosti. Idejno plat društva razberemo iz poročila agilnega sokolskega^ delavca in prosvetarja Sokola III. br. Šal d a, ki je naglašal: V vsakem sokolskem telesu mora biti pravo sokolsko srce; ko bomo to dosegli, smo dosegli vse. Sokolski Miklavž se je v preteklem letu spomnil sokolske dece in obdaroval nad 90 otrok. Društveni gospodar br. Zupančič skrbno čuva društveno imovino. ki predstaviva danes okrog 50.000 Din. Sledilo ie poročilo statistikarja in knjižničarja br. Ribariča. Društvena knjižnica je še v povojih, a se stalno spopolnjuje, med- Bisiaška 4284 mili c nov let življenja na našem planetu vrstnega orodja. Čudne živali, polptiči na suhem, plazilci v zraku in še bolj Čudne rastline, (preslice in praproti velike kakor drevesa!) so znaki četrtega razdobja starega veka. Medtem, ko se pojavijo pravi sesalci šele v terciarni dobi, zavlada človek komaj v kvaternarni dobi. Podajanje odličnega predavatelja je nudilo jasen pregled vsega razvoja in izpopolnjevanja življenja, ki traja na našem planetu po računih znanega fizika Christiana Hyensa nič manj kakor 4.284 milijonov let. Najmočnejša zemeljska ura leži v zemeljski skorji, odnosno v radioaktivnih substancah, katerh zadnji produkt je svinec. Po vsebini helija in radijskega svinca se določa starost okamenin. Po teh Ob 15 letnici uspešnega kulturnega dela je otvorila tuk. Ljudska univerza ciklus bioloških predavanj. Topot je pred stavil poslušalcem predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec univ. prof. dr. B. Zarnika iz Zagreba .ki so ga številni poslušalci prav toplo pozdravili. Odlični predavatelj je v svojem zanimivem strokovnjaško podanem predavanju »Kedaj in kako se je pojavilo življenje na zemlji« obšel vsa razdobja zemeljskega postanka od najstarejšega pa vse do današnjih dni. Povsod, kamorkoli se ozremo po zemeljski površini, najdemo življenje, tako v globočinah, kakor tudi na najvišjih vrhovih. Temu pa ni bi- lo vedno tako. Ko je bila naša zemlja Še v žarečem stanju, je visoka temperatura izključevala vsak razvoj kateregakoli živ Ijenja, ker je življenje vezano na vodo. Brez vode ni življenja. Zanimive statistike o odstotni vsebini vode, ki jo najdemo v vsakem živem bitju, so to potrdile. Raziskovanja raznih okamenin, ki Izletniški program mariborskega »Put ležijo zakopane v zemeljskih plasteh, solnika« 1937. Tudi Vi si gotovo želite kako dala tej vedi podlago za obsežne študije, udobno, za izobrazbo potrebno in korist-saj citatno iz njih malodane ves življen- ^ no potovanje v kraje, ki jih še niste viski razvoj na našem plauetu. | deli. ludi Vi se gotovo bojite vseh veli- Strokovno razčlenjevanje arhaične, (kih skrbi, velikih stroškov in finančnih eozoične, paleozoične mezocoične, ter- presenečenj, ki so navadno zvezani z ciarne dobe itd., so izpopolnjevale števil-, vsakim individualmm potovanjem. Tudi ne skioptične slike: Od fakozvanega sta- zdravniki so soglasnega mnenja, da je rega veka življenskega razvoja preko dopust, oziroma potovanje šele takrat srednjega do novega veka. Vsa ta raz- oddih, če potnik preživlja te dneve brez dobja so deljena drugo od drugega mili-, vsakega razburjanja, skrbi itd. »Putni-jone let. V paleocoični dobi naletimo na ■ kova« potovanja z najmodernejšimi avto-ostanke živih bitij, o čemer nam pričajo kari, ki nudijo ves konfert in sijajen raz-mnogi odtisi v kamenju. Med temi bitji gled, ki otvarja utise in kraje.ki jih ne najdemo vrste živali, ki so sorodne da- J more nuditi nobena vožnja z železnico, našnjim vrstam, ki so takorekoč pred- so radi tega najprimernejša za izrabo do-hodniki današnjega živalstva. Ierciarna pustov in ogled lepih krajev. »Putnik« i.oba je doba razvoja sesalcev, ki so pa j Maribor pripravlja za letošnjo sezono bili takrat izredtso velikih dimenzij, V tej izjfidno bogat program nadvse intere-dobi najdemo tudi prve ostanke razno-1 santnih avtobusnih izletov, ki bodo ne le časomerih je trajal pravek 1.500 milijonov let, stari vek pa 750 milijonov let. Po vseh teh razmotrivanjih in razglabljanjih se vprašamo: kako je nastalo življenje? Edini odgovor, ki ga moremo tu , . . . v. . j .. ■ ir druga seja novoizvoljenega občinskega dati je: pozitivnega ne vemo ničesar. Vse ,, , . , . . , _,, visoki. Kot kritje se bo pobirala občinska doklada, ki se je znižala od 70% na 45%, kar bo sigurno našlo dober odmev med davkoplačevalci. Iz občine. V torek dne 12. t. m. je bila odbora, ki je v celoti sprejel predlagam . 1937/38. Odobrili so tudi je samo hizoteza. Vemo samo to, da se vse kemične reakcije vrše zelo počasi in prora?ulI.zainnr. ,. . „ , , , , , .. znesek Din 1001) za škropljenje cest. Na da so nastale na ta način razne spojine. . ,.. . .. , . . ~ „ ~ , j i j i novo je bi izvo jen kratevm solski odbor Danes je znanost ze tako napredovala, da : . x. , ., . . - .. po nalogu sreskega načelstva, ker prvot- lahko sestavimo vse spojine v eproveti, . . j . . . . - pač pa je razvoj na ta način nemogoč, ker n‘ odgovarjal zakonu o narodni. sobi vse te prvine razjedle bakterije. Živ-|!aJ‘ *2Voljem ™ blJ1:, g' Ppreg,fuc/ B‘af 1 jen je je večno in prehaja iz enega bitja mk’ Erjavec, Altenbaher ter župan Terna drugega, iz enega sveta na drugega. - «ek: ^ Homngman m sol. upr. Tomazic. Mi ne vemo ničesar pozitivnega. Vse je N.adaije » bito sklenjeno, da se napravi vloga na bansko upravo, da prevzame samo domneva. Za svoja izvajanja je bil odlični preda' dravski most, ki veže Marenberg z Vuhredom in leži na banovinski cesti II. re- vatelj, ki je naslednjega dne predaval o LubI. Novize« o vremenskem stanju v Kodanju dne 25. majnika, torej pred 35 dnevi! 3. V št. 28 od 13. julija 1799 prinašajo »L. N. in Ljubljane sledečo vest: »Perve dni tiga mesca so šli ■nemo nas več artileristov proti Laškim.« Št. 27 »L. N. je izšla 6. julija. Tiste »perve dni tiga mesca« očividn>> ni bilo pred 6. julijem, ker bi Vodnik najhržc to novico uvrstil sicer že v Št. 27, ker si sicer pri njem takšne pasivnosti v žurnalistični ekspeditivnosti skoro ne moremo misliti. 4. V št. 29. od 20. jul. 1799 objavlja Vodnik poročilo iz sposobnega lista« od 10. julija, da je general Klcnau 30. dan junija »sndni rep Macdonaldovc voj* ske dosegel v’ mesti Bologna«. Potemtakem jc sledil«' poročilo v »L. N.< 20 dni po dogodku. 5. V isti številki navaja neko pismo princa Karla od 29. junija (torej objava'v »L. N.« po 21 dneh). 6. St. 31. »L. N.« od 3. avgusta 1799 vsebuje vest: »3. dan iulia prime Franzos nashiga generala lelashiz v Shvajzi inu ga cnkolko uasaj podere«. Objava 31 dni po dogodku! 7. V št. 35. od 31. avgusta 1799 doznavamo, du se 13. avgiiBta v Idriji veselijo in da so rudi dobljene Mantove molitve obhajali. Presledek: 18 dni po dogodku. (Sc nadaljuje.) fkadšatskž iti flkoti&kf MOt Maribor v znamenju Jadranske noči Kakor že več let sem, tako so tudi letos organizirali agilni mariborski voditelji gibanja Jadransko straže razgiban ter slikovit večer JS, ki je Mariborčanu znan pod geslom in označbo »Jadranske noči«. Za to priliko so bili vsi unionski Prostor] primerno prirejeni ter okrašeni, velika dvorana pa je bila vsa v mičnih zastavicah ter znakih JS. Nad odrom je visela slika Nj. Vel. kralja Petra II., spodaj pa sta žarela napisa »Čuvajmo naše morje« ter »čuvajmo Jugoslavijo«. Program »Jadranske noči« je bil izredno smisf tno ter nacionalnemu značaju organizacije ter prireditve primemo zamišljen ter izveden. Prevladovali so narodni plesni motivi. Slikovitost številnega narodnega občinstva ter živahnost razpoloženja so podčrtavale številne pretepe narodne noše iz vseh delov naše domovine. Viharen aplavz vseh navzočih, ta sq docela napolnili vse unionske prostore, je žela učinkovita revija narodnih noš o polnoči, nakar je sledila slovesna razdelitev priznanj oziroma nagrad najlepšim narodnim nošam ter so prejeli nagrade gdč. Manja N e b e s a r j e v a in gdč. R. M e jo vš kova ter g. Ferdo P in ter. V najlepšem razpoloženju ter prijateljski zbranosti je potekla Jadranska noč ob neutrudnem sodelovanju vojaške godbe. Krasno uspeli večer so počastili s svojo navzočnostjo tudi mariborski odličniki, med katerimi je bilo med drugim opaziti mestnega poveljnika generala M. Milenkoviča, bivšega župana dr. L i-polda, župana dr. Juvana, sueškega načelnika za Maribor levi breg P. P o-poviča, podžupana F. Žebota, policijskega šefa dr. Trstenjaka, mestnega fizika in sanit. nadsvetnika dr. N ovaka ter mestne svetnike gg. H u 11 e r-j a, inž. Jelenca, D. R o g 1 i č a, S a-b o t h y j a ter Ošlaka. Navzoče pa so bile odlične predstavnice našega narodnega ženstva z go. M. Maistrovo na čelu. Kuraltova je poškodbam podlegla. Poročali smo o strašni nesreči, ki se je Pripetila v trgovini M. Temerlove na torkovem trgu 6', ko se je 23letni gostilničarjevi hčerki Mariji Kuraltovi vnete obleka. Kuraltova je zbežala na ulico, taer so ljudje pogasili ogenj na njej, ki J° jo pretvarjal v živo baklo. Mariborski : eševalci so jo sicer takoj odpremili v Mariborsko bolnišnico, toda vsa prizadevanja, da bi jo ohranili pri življenju, s° bila zaman in je nesrečno dekle danes Ponoči po strašnih bolečinah izdihnilo, tragična smrt Marije Kurallovc je zbudita pri vseli, ki so jo poznali, toplo sočutje z njeno usodo in težko prizadetimi starši. Nedelja ob »Treh«. »Večernik« je v petek napovedal skorajšnji sneg, ki da bo ^radovoljil kmete in meščane — smučarje. Napoved sc je sicer že uresničila, dasi lc delno, da smo mogli to nedeljo prisostvovati prvemu letošnjemu zimskemu pirovanju. Smučarska mladina, zlasti začetniki, so že izvohali primeren teren za prve drzne atrakcije. Na »Oslovskem griču« — tako nazivajo že izšolani MPučarji griček med gozdom in tretjini subim ribnikom — jt bilo izredno živah-'j° in na ovinku poti si moral biti prcvi-<*®n, sicer te je doletelo ne prav prijetno srečanje s sankačem ali smučarjem-začet-tekom. Srednji ribnik je že nekak mono-?Pl drsačev-šolarčkov, mestnih in okoli-ta« (krčevinskih), ki se včasih spopri-cjo za »mestno« in »okoliško pravo«. Ph iznajdljivost o različnih igrali na le-enih gladkih tleh so menda všeč njim ‘n gledalcem in jih udobrovoljijo. Ob pr-e?t ribniku pa je bil pravcati vrvež ti-°ccv meščanov, ki so si pasli oči ob ^igranem plosu na drsališču. Pestra lika drsačev od otrok do odraslih je za-s(r. Vata množice, ki so sc kupičile zla-v1 Pb paviljonu, kjer jih je nekaj izvež-amli drsačev kratkočasilo z drznim plc-v kv ^°vst S(> balincarji na plošče, ki pri „ bji-tk) zlasti ljubitelje kroglanja. Radio ,1 f. °lK)zarja drsače na ritmiko. Nc-T-da ic pokazala, da sta mraz (led) in v..-S, ltleSžaiKini, zlasti mladini, izredno M .l,a in dobrodošla. ,1rnM b?rskl gasilci so včeraj slovesno rojstni dan gasilskega pokrovi-v.' , j: Vls- kraljeviča Tomislava s služ-i božjo v Alojzijevi cerkvi in slavnost-zborovanjem v Gasilskem domu. Dnn ^ lesarji so zborovali včeraj 'Hej! ,Pr! >>0r,u«. Občni zbor je vodi ’l'uvx° obo,elega predsednika Antona Skni^rja ^predsednik Društva mesar-nej t,1".. l)rekajovalskih mojstrov g- Jer-viitK) n JC UV(>doma pozdravil šte-refer c uns^vo> posebno pa mestnega hie^, i11,dr- Senkoviča, tajnika Zveze OkrrJ društev g. *Pirca in tajnika deriiZnfga 0.db°ra obrtnih društev g. Benin rV, . tajniškega poročila g. Novaka strov Vu K>‘ Ste,c društvo 266 tnoj-112 ’ ki zapos*u]ejo 202 pomočnikov in Jiujr. blagajniško poročilo izka- bin f^94-75 l)i'i dohodkov ter 39.564.35 Ztiaf./^takov- Društveno premoženje 193» . “k624.JO Din. Proračun za leto t(\k ’ azuje -4-500 dohodkov in prav * te-datkov. Na občnem zboru so Je Mussolini v Berlin- Dunaj-Pešto in Beograd?! RIM, 18. januarja. V zvezi s poslom generala Goringa ter prefet^mi obiskom regenta Hortyja v Rimu se v rimskih političnih krogih vzdržuj vest, da bo Mussolini spomladi prvokrat po prevztju oblasti zapustil Itahjo m odpotoval preko meje. Duce se bo v smislu teh informacij podal najpreje v Berlin, da afirmira s tem zvezo med obema fašističnima velesilama in da ob tej priliki posreduje med Berlinom in Londonom, da se dosedanja os Rim-Berlm podališa do Londona. Istočasno bo posredoval med BerUnom m Omajem, ker se nemško avstrijsko odnošaji po U. juliju ne razvijajo tako, kakor bi to v Rimu želeli. Iz Berlina pojde Mussolini na Dunaj m odtod v Budimpešto. Tuoi ta dva obiska se označujeta kot poglabljanje odnošajev med državami rimskega pakta. Po svoji vrnitvi se bo Mussolini podal v Beograd. Tozadevno se m nič točnega znano, ker je ta možnost odvisna od nadaljnjega razvoja odnoša-jev med Italijo in državami rimskega pakta na eni strani ter Jugoslavijo m državami Male antante na drugi strani. V Rimu prevladuje mneuje,da je rne-ba po bolgarsko jugoslovenskem paktu postaviti jugoslovensko italijanske od-nošaje na nove osnove, saj je Bolgarija bila še nedavna važna oporiscira točka italijanske politike na Balkanu. S sklenitvijo navedenega pakta se je marsikaj spremenilo in je Goringov obisk v Rimu sledil tudi s posebnHn »aroffl« to vprašanje. Duce si bo precej prizadeval, da se Nemčija po njeni zete vfcfcu-či v srednjeevropski gospodarski blok. Ce se to posreči, potem bo Mussolini Beograd posetil. Rim pa bo medtem izvršil na Madjarsko primeren vptfv, da se pomiri z Jugoslavijo in da opusti vse revizionistične zahteve, ki so se izkazale glede uresničenja kot brezupne. Mussolinijev beograjski obtsk naj bi bil manifestacija vsega Podonavja za to, da utemelji svojo gospodarsko obnovo neodvisno od zapadnih velesil. Seveda je ta akcija dvfisna tudi od zadev -nega sporazuma med Rimom in Berlinom na eoi sinam ter Ramzom-m- eOooo-nom na drugi strani. Kino Union. Danes zadnjič veseloigra »Lili« — Frančiška Gaal. Jutri dunajski velefilm »Burgteater«. izvolila nova izpraševalna komisija, v kateri so gg. Anton Tavčer, Jernej Fidler, Ivan Bencik, Vinko Pernat, Franc Podgoršek, Henrik Uebeleis, Matija Holc in Blaž Terpinšek. Kot delegati v Okrožni odbor obrtnih združenj pridejo Anton Tavčer, Fidler, Bencik, Bcrlič (Ptuj), Oraš in Pavešič. Na občnem zboru so se obravnavale še razne društvene zadeve, nakar je g. Fidler zaključil lepo uspelo zborovanje. Marbelia je padla?! SALAMANCA, 18. januarja. General Franco sporoča, da so njegove čete zavzele strateško važno točko Marbelia 40 km pred Malago, ne da bi trčili na večji odpor. V angleški socialistični Kgi so prevladali komunisti LONDON, 18. januarja. Včeraj je nastal razcep v takozvani angleški socialistični ligi, ki zdriižuje vse levičarske elemente, vključno komuniste. V ligi je po- polnoma prevladovalo raftUkatao bo4$e-viško krik) s 56 proti 38 glasovom. Socialistična liga je sklenila zvezo s komunisti ter ustanovitev levičarske tronte. S tem je nastalo nasprotje z laburistično stranko, ki odklanja vsako sodelovanje s komunisti.' Pomladanski manevri angtattce mornarice LONDON, 18. januarja. Angleška matična mornarica je s 40 edmicami odplula k pomladanskim manevrom, ki bodo trajaH do konca marca. PLANINSKI PLES 1. II. 1937 „U N I O N“ Koncerti Glasbene Matke so vedno pomenili kulturen dogodek za mesto Maribor. Tudi takrat nam obeta Glasbena Matica s svojim simfoničnim koncertom v petek 22. tm. prvovrsten glasbeni užitek. Mariborsko občinstvo je vedno cenilo in lepo obiskalo koncertne prireditve našega prvega glasbenega instituta, zato smo pre pričani, da bo tudi tokrat polno zasedlo unionsko dvorano. Vstopnice so v predprodaji pri Zlati Brišnikovi, Slovenska ul., in Jos. Hoferju, Gosposka 46. Kulturno-feminlstični odsek Ženskega društva v Mariboru prireja vsak torek ob 19. uri v društveni sobi v Cankarjevi šoli (vhod skozi dvorišče) članske sestanke z zanimivimi in aktualnimi predavanji. Vabimo vse žene in dekleta! Prvovrstni pustni spored v Veliki kavami. Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru se najiskrencjc zahvaljuje za vso pomoč in veliko podporo častnemu damskemu komiteju, ki je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad 16. akademskim plesom, dalje vsem plemenitim daroval cem (ga. K. Hutter, g. Marko Rosncr, ga. Zinauer, ga. Nassimbeni, ga. A. Reis-man, g. Pinter, ga. Stickler) ter g. indu-strijcu Hutterju in g. dr. Šariču, upravniku zdravilišča Slatina Radenci. — Ta zahvala je zadnjič pomotoma izostala, kar nam naj prizadeti blagohotno oprostijo. — Odbor. Grob pri grobu... Na Pobreški cesti 9 je preminila v častitljivi starosti 89 let zasebnica Kumar Karolina. V Gregorčičevi ulici 22 pa je izdihnil v starosti 63 let vpokojeni ravnatelj Franzovcga mli na g. Macel Oskar. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Fala je v stiski radi elektrike. Radi izredno nizkega vodostaja Drave je ko, ličina vode v dravski strugi ponekod tako majhna, da je na primer na nekaterih mestih nad Falo mogoče peš preko kamenja na drugo stran. Situacija pri Fali jc taka, da je bil v petek v obratu samo en generator. Nedvomno pa je medtem zapadli sneg položaj za falsko elektrarno bistveno popravil. Vlom v mehanično delavnico. V mehanično delavnico inž. Unger & Sirak ha Pobrežki cesti so vdrli v soboto popoldne doslej še neznani zlikovci, ki so v pisarni razbili ročno blagajno ter odnesli 831 dinarjev. Tudi so zlikovci ukradli nekaj dragocenega orodja v vrednosti okoli 600 dinarjev. Za vlomilci se vršijo poizvedbe. Na vrhovih sneži! Putnikovo vremensko poročilo 18. t. m. pravi: Pohorski dom in Mariborska koča: sneži, 10 cm pršiča. Klopni vrh: —5, sneži, 20 cm. Pesek in Seniorjev dom: —8, sneži, 20 cm pršiča na stari 35 cm podlagi. Celjska koča: —5, sneži, 10 cm pršiča. Logarska dolina: —8, sneži. 15 cm pršiča na stari podlagi. Mozirska koča: —7, sneži, 20 cm pršiča na stari podlagi. Akcijski odbor za pomoč primorskim rojakom, v katerem jc vsestransko zastopan celoten primorski živelj v Mariboru, oskrbuje točasno toplo hrano 45 našim brezposelnim rojakom, prenočišče dvajseterim, a ogrejevalnico vsem onim, ki se v sedanjem hudem mrazu zatečejo pod naš krov. Odbor se tem potom maj-iepše zahvaljuje društvu »Jadran« kakor tudi društvu »Nanos« ter vsem ostalim primorskim rojakom za moralno in gmotno podporo, ki jo nudijo potoni nas brezposelnim rojakom iz Primorja. Posebno se odbor zahvaljuje mestnemu poglavarstvu za podporo in za gostoljubnost, ki nam jo nudi v svojih prostorih, g. notarju J. Kogeju za izdatno gmotno pomoč, ter vsem ostalim darovalcem, ki so podprli našo akcijo z denarnimi ali drugimi podporami v živilih, perilu i. dr. ter tudi vsem onim, ki so nas podprli za dobro uspelo božičnico našim brezposelnim. Za to gre še izrecna zahvala vsem onim da mam, katere so s svojo pridnostjo in da reži ji vos t jo mnogo pripomogle k lepemu uspehu našega delovanja v splošno in za obdaritev brezposelnih za Božič. Izreč no se Še odbor zahvaljuje članici našega odbora ge. Antoniji Pintarjevi, katera se vsestransko trudi, da dosega naše delovanje najboljše uspehe. — Odbor. Služkinje... Nedavno je bil v raznih časopisih objavljen oglas, v smislu katerega se iščejo služkinje za London. Na ta oglas se je javilo precej služkinj, ki bi rade v London, zlasti ker je bilo v oglasu zapisano, da prejmejo v Londonu preko 1000 dinarjev mesečne plače. Zadnje dni pa so dobile služkinje, ki so sc na navedeni oglas ponudile, iz Zagreba ne- ko tiskovino, v smislu katere bi morale poslati na neki naslov 150 dinarjev za »stroške« posredovanja. Neka služkinja pa je zadevo prijavila tukajšnji policiji, ki sedaj poizveduje. Nezgode iz dneva v dan. V neki tekstilni tovarni v Melju je v soboto zvečer okoli 21. ure 261etni delavec Janez Januš po nesrečnem naključju prišel z desnico pod valjar, ki mu je roko popolnoma zmečkal. Poklicani mariborski reševalci so Januša odpremili v splošno bolnišnico. V neki drugi tovanni je takisto prišel pri delu z desnico v stroj 321etni Konrad Tomažič, ki je zadobil tako hude poškodbe, da so ga morali mariborski reševalci prepeljati v mariborsko bolnišnico. Novice z Ljudske univerze. Danes v ponedeljek 18. t. 111. ob 20. uri predava g. podpolkovnik Jurij Čordašič o važnosti, ki ga predstavlja za našo državo naš Jadran in pa vojna mornarica, kot za-ščitnica naše obali. Na podlagi lepili ski-optičnih slik bo tolmačil tudi lepote našega Primorja. V sredo 20. t. ta. predava veliki prijatelj Jugoslavije in velczasluž-ni socialni reformator g. dr. Peter Zen-cel iz Prage o zgledni ureditvi socialnega skrbstva mesta Prage. Praga je glavno polje njegovega vzornega dela. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini in bo tolmačil svoja izvajanja z velikim kulturnim filmom. Vstop je prost. Prireditev je skupna z Jiugoslovensko-čehoslovaško ligo. V petek 22. januarja predava g. prof. inž. Rihtman iz Zagreba o Einsteinov! relativnostni teoriji. Strah vinskih kleti pred sodiščem. Pred malini kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je moral danes dopoldne zagovarjati 211etm železničarski sin Alojz Brandstetter iz Selc, ki je bil obtožen, da je lani meseca januarja vlomil v Selcah v kleti treh tamošnjih posestnikih ter ukradel skupno 612 1 vina. Obsojen je bil na 4 mesece in 7 dni zapora. Okradeni izvošček. Ko se je sinoči okoli 22. ure mudil izvošček Franc Vrecl v neki kavarni v Frankopanovi ulici, je neki tat odnesel z voza izpred omenjene kavarne dve odeji v vrednosti 200 dinarjev. Lep poklon. A: Kako se vi grdo obnašate; najraje bi vam posodil svojo knjigo o bontonu. B: Hvaležen bi vam bil zanjo, toda bojim sc, da je tako dolgo ne boste mogli pogrešati. V Mariboru, dne 18. I. 1937. ——OP—n Zagrebški Gradjanski jesenski prvak JNS. Včeraj se je v Zagrebu odigrala odločilna tekma za jesensko prvenstvo JNS med Gradjanskim in beograjsko Jugoslavijo, ki se je končala z zmago »purger-jev« v razmerju 4:2 (1:1). Tekmo, ki je bila izredno ostra in polna incidentov, je sodil g. Jordan iz Ljubljane. S to zmago si je Gradjanski priboril naslov jesenskega prvaka JNS. V jugoslovenskem lahkoatletskem sa-vezu ni sporazuma. Takoj po rednem občnem zboru JLAS je opozicija predložila savezni upravi ponovno kompromisno rešitev vseli spornih vprašanj. Delegati opozicije so se neslužbeno sestali s člani sedanje uprave JLAS. Opozicija je predložila konkretne predloge, ki pa so bili od strani uprave JLAS zavrnjeni. Sedanja uprava je namreč naglasila, da ne želi žrtvovati niti enega člana uprave, kar bi bilo predpogoj za sporazum med opozicijo in sedanjo upravo. Novi grobovi. V Kicarju je umrl vsled srčne kapi mlad posestnik Alojz Kostanjevec, star šele 30 let. — V Štukih pri Ptuju pa sta umrla tekom enega dneva Anton Korošec, star 72 let in njegova žena Apolonija, stara 69 let, ugledna posestnika istoiam. — V Rogoznici pri Ptuju pa se je poslovila od tega sveta zasebnica Elizabeta Roške«, stara 87 let. Blag jim spomin! V ptujski okolici zopet dva požara. Prvi požar je izbruhnil okrog 18. ure v gospodarskem poslopju posestnika Martina Mahoriča v Škovcih, občina Rogoznica. Zgorelo je obširno gospodarsko poslopje do tal in se je le vaščanm in gasilcem iz Ptuja zahvaliti, da se ogenj ni razširil na stanovanjs-ko poslopje. Škoda znaša okrog 20.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vse okoliščine govorijo za to, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. —. Drug požar je izbruhnil v Dornavi pri posestniku Jakobu Slana. Goreti je začelo ob polnoči. Ker je bik) takrat prebivalstvo že v glo-lMjketn spanju, je ogenj zajci vseh sedem gospodarskih objektov in jih upepelil. In šele domači gasilci, ki so stopili v akcijo, »o preprečili, da ognjeni element ni zajel tudi stanovanjske hiše. Škoda je precej velika in znaša okrog 30.000 Din. Na kakšen način je prišlo do požara, v tem primeru ni pojasnjeno. Kaioha in podpoveljnika Majheniča Ludvika podala k sv. maši v cerkev sv. Jožefa. Po .sv. maši so se zbrali v Gasilskem domu številni člani k slavnostni seji, pri kateri je predsednik Kal oh obrazložil v slavnostnem govoru pomen dneva. Posebej je podčrtaval priljubljenost vladarske hiše Karadjordjevičev! Tako so studenški gasilci na dostojen in prisrčen način slovesno proslavili rojstni dan svojega visokega pokrovitelja. Moderna razsvetljava. Iz Studencev nam poročajo o pomanjkljivi razsvetljavi ob železniških zapornicah na koroški progi, tik želez, delavnice. Ob imenovanem iprehodu, kjer je noč in dan premikanje vlakov in vrh tega še cesta dela ovinke, služi za ponočno razsvetljavo navadna stara petrolejska svetiljka, ki pa razen tega gori samo parkrat mesečno. Pripetilo pa se je že, da ni gorela cele tri tedne. Vsakdo, ki razmere in promet na imenovani nevarni točki le nekoliko pozna, se čudi, da še niso nastale večje nesreče. O glavni krivdi pomankljive razsvetljave, je težko kaj trditi, na vsak način pa bi bilo v interesu železniške uprave, da poskrbi na imenovani nevarni točki za primerno in zadostno razsvetljavo, in da izgovor, češ »imenovana petrolejska sve tilka naj ostane za spomin na starodavne čase«, nikakor ni na mestu. Po našem mnenju naj bi se tudi občinska uprava Studenci za to nekoliko pobrigala. — Studenški občan, davkoplačevalec in vo-lilec. Havue e fHutske^a fuAja Nov grob. Pogrebu tragično preminulega poštnega upravnika Vaupotiča pri Kapeli je sledila smrt drugega našega rojaka Hausmana Franca, trgovca v Radencih. Umrl je zadet od možganske kapi v 73. letu starosti, dočim je bil dan poprej še na pogrebu prijatelja Vaupotiča. Bil je značajen mož in poln humorja. Pogreb je bil 10. t. m. pri Kapeli, kjer ga je spremljalo mnogo prijateljev na njegovi zadnji poti. Bodi mu ohranjeni blag spomin, preostalim žalujočim pa naše toplo sožalje! JUUenkofta ne fo vet v Cok&oUl! PARIZ, 18. januarja. »Echo de Pariš« se peča z vprašanjem vrnitve nemškega poslanika von Ribbentropa v London. Domnevajo, da se ne bo vrnil več na svoje mesto, ker je britanskega ministrskega predsednika Baldwina napačno informiral o japonsko nemškem paktu, katerega je pozneje celo sam podpisal. LONDON, 18. januarja. V političnih krogih se mnogo razpravlja o vprašanju, ali se bo von Ribbentrop vrnil v London. Sedaj se je razkrila tajna, da se je Hitlerjevemu zaupniku že ob pričetku njegove londonske misije godilo zelo slabo. Posebno nezadovoljstvo je v tukajšnjih krogih zbudila okolnost. da je Ribbentrop podpisal japonsko nemški pakt, četudi je pred tem obljubil Baldwi-nu, da bo Hitlerja odvrnil od pristanka na ta pakt. Zdi se, da se Ribbentrop v teh okoliščinah ne more vrniti nazaj v London. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 25. januarja: »Prva legija«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Gasilski praznik v Studencih. Prostovoljna gasilska deta v Studencih je na slovesen način proslavila rojstnrf dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, pokrovitelja jugoslov. gasilcev. Ob 9. uri se je pod poveljstvom gospoda predsednika Planinski vestnik. Pravkar je izšla prva številka letnika 1937 naše znane planinske publikacije »Planinski vestnik«, ki jo izdaja Slovensko Planinsko društvo v Ljubljani. Publikacija vsebuje poleg nekaterih krasnih slik naslednjo vsebino: Dr. Jože Pretnar: Komna. — Janko Mlakar: Spomini in opomini. — Slavko Smodej: Naš človek in naša gora. — Inž. Mirko Šušteršič: Planinec in lovec. — Inž. R. Sever: »Glorija« v megli na Rjavini. — Inž. Vlado Šega: Mont Aiguille. — Gosposvetski: »Sveta« Hema v Podjuni. — Viktor Petkovšek: Za cvetjem ob (iračnici. — Obzor in društvene stvari: Nj. Vel. kralj Peter II.; Maša dr. Švig- 1 Ijeva; Komna-Bohinj; Seidl Ferdinand: Dinarskogorski fen; Bled-Gorje-Poklju-ka-Triglav; Ne zlorabite skrbnost naših reševalnih postaj; Koča v Tamarju v upravi Rateške podružnice SPD; Razgled po planinskih časopisih; Ivan Matičič: »Živi izviri«; Antibarbarus, piše dr. Jos. Tominšek. Dopolnilni davek k zemljarlni se zniža, če se bavi davčni zavezanec samo s kmetijstvom, če obdeluje zemljo sam ali s svojo rodbino, oz šteje njegova rodbina več ko 5 članov; če dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 Din in če prijavijo do 31. januarja, v izjemnih primerih do 15. februarja, na predpisanem obrazcu svojo zahtevo za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini. Zagrebške cene. Zaradi mraza je bil na zadnjem zagrebškem sejmu dogon živine nekoliko slabši. Kupčija s slabšo živino je bila živahna, z boljšo pa zaradi visokih cen slaba. Boljša živina se je podražila za pol Din pri kilogramu žive teže. Zelo živahna je bila kupčija s prašiči. — Dogon: 56 bikov, 941 krav, 279 junic, 222 volov, 149 juncev, 233 telet, 770 konj in žrebet, 792 prašičev in 204 pujski. — Cene: biki po Din 4—4.50, krave za klanje po 2.70—4, za klobase po 2—2.35, junice za klanje po 4—5, za rejo po 900—1000 (za žival), voli I. vrste po 5.50—6. II. vrste 4.50—S, bosanski 3 do 3.75, živa teleta po 6—7, zaklana po 9 do 10, Špeharji po 8—8.50, pršutarji po 6—6.50, sremski prešiči po 8 Din za kg žive teže. Pujski po 60 do 100 D mi za žival. Lahki konji po 3—4, srednji po 5—6 iti težki po 7—8 tisoč dinarjev za par, žrebeta po 1500—2500 Din za žival. Detelja po 60—78, otava po 68 do 75, seno po 45—50, slama za krmo po 50 —60, za steljo po 30 do 38 Din za 100 kg._ thuodm ptedeiim MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Ponedeljek, 18, januarja. Zaprto. Torek, 19. januarja ob 20. uri »Visokost pleše«. Red A. Sreda, 20. januarja: Zaprto. Četrtek, 21. januarja ob 20. uri: »Kadar se utrga oblak«. Red B. Premiera Nušičeve komedije »Dr« bo to soboto. To delo zavzema med Nušiče-vimi ena prvih mest ter bo gotovo všeč vsem ljubiteljem dobre satire in vedrega smeha. Komedija je polna duhovitih domislekov in komičnih zapletliaiev. Režija je Kovičeva, v vodilni vlogi Živote Cvi-joviča nastopi Danilo Gorinšek. NAŠIM NAROČNIKOM! Cenjene naročnike prosimo, da nam vse zaostanke na naročnini nakažejo najkasneje do 31. januarja, ker bomo tega dne vsem brez razlike, ki bi ne izpolnili svojih obveznosti, list ustavili. Uprava »VEČERNIKA«. Vse uporabi. A: Zakaj si odgovoril na šefovo vprašanje, ko te je vprašal, koliko šol imaš. da jih imaš šest, v resnici pa jih imaš samo tri!? B: Hm, budalo; mar misliš, da sem zastonj ponavljal razrede? Razno t Podpisana Frida Knupleš | PREKLICUJEM vse žalitve, ki sem jih izrekla proti gospe Maver in se ji zahvaljujem, da je odstopila od Kazsiisk:«! postopanja. Frida KtviptpS. 301 NEVESTE POZOR! Madrace, otomane, kauče, vse tapetniške izdelke naročite ugodno pri M. Šterbalu, Meljska 2. £04 NajtlnejSe k vinu in čaju ROBAUSOV SUHOR. 184 Kupujte svoje P©-trebiilne pri nailH inserentih I Posest Prodam maio POSESTVO. Vprašati Oresternica 56 Mariboru. pri ?$9 Stanovanje GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. —; Tržaška 1, DajSman. <305 Tužnim srcem naznanjamo vsem aoi odnilcom, pri’a-tcljem in znancem pretužno vest, da je dne 17. januarja po nen-dni muSni holezn v 23. letu previdena s sv zakramenti mimo v Gospodu zaspala Marija ICuraft Pogreb preblage pokojnice bo v torek 19. januarja ob 1\ uri na pokopališče v Stu encih. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 20, januarja ob 9. uri v Studencih. Priporočamo jo v molitev. Stu denci pri Mariboru, dne 18. januarja 1937. Žalujoči oče Franc Kuralt, sestre in brati. Posebni parte se nc bodo izdali. »OiV JUAN io »Misli mi ne dajo miru,« je vzdihnil veliki knez Nikolaj. >Moram se nekako razvedriti. Pustite k meni tista dva Don Juana, oziroma Adonisa, Meričeva in Vo-roneova. Bomo videli, kateri od obeh je uporaben za kočljive naloge v turški prestolnici. Drugi pa naj gre k Sulejmanu paši.« Prijetno presenečen, da je važno misijo glede turškega generala Sulejmana odpravil kar takole mimogrede, se je baron Nedilov takoj dvignil, poklical slugo in ga poslal h grotu Meričev u, da ga privede k velikemu knezu. Veliki knez pa si je medtem nadel dragoceno kožuhovino in se je napravil, kakor da spi. iČe pokašljam, potem pošljite dotič-uega takoj stran,« je pristavil veliki kne^ še predno je vstopil iskani pribočnik. Baron Nedilov je .sprejel grofa Meričeva z mirnim pozdravom in ga hladno povabil, naj se vsede, pri tem pa je po- kazal ua navidezno dremajočega velikega nke?a. »Grof, kako bi vam ugajalo, če bi vas sedaj poslali iz bojišča v prestolnico?« Mladi mož, čigar klasično lepi obraz so obkrožali plavi lasje, je od nepričakovanega veselja kar zardel in je svoje plave oči s hvaležnim izra/.em uprl v diplomata Nedilova. ;>Kaj bi k temu dejal, vprašate?« je pripomnil grof Meričev. »Vam, gospod Nedilov, ki niste vojak, že moram priznati, da sem sit tega vojskovanja. Zima, ki sem jo prebil tukaj na bojiščih, je gotovo ena najdolgočasnejših v mojem življenju.« »Gotovo bi vam torej napravil nemalo uslugo, če vam nudim možnost, da znova lahko nadaljujete s svojimi triumfalnimi zmagami v damskem svetu?« Baron Nedilov se je ob teh besedah, ki jih je naslovil tla grofa Meričeva, poredno nasmejal. »Skoro vam r»e morem popisati, kakšna radost me navdaja samo ob misli na to, da bi se mogel v kratkem zopet kretati v damski družbi. Kako zanimivo, zabavno in prijetno je, hiteti od dame do dame ter biti sredi lepotic tekmovalk predmet pozornosti in občudovanja. Sevftda, zvest ne morem nobeni biti. Ni pa težko, rešiti se te in druge, če sc prvotno navdušenje sčasoma splahni.« »Kako vam pravzaprav uspejo vsa vaša osvajanja ženskih src?« je z vidnim zanimanjem spraševal nadalje Nedilov. »Priznati moram: krasen pojav, s katerim si morete že vnaprej pri ženskah pridobiti na uvaževanju ter pozornosti. Zdi se mi pa, da je treba razen tega še posebnih strateških sposobnostih, da si lahko priborite in zasigurate tako slavne zmage v borbi za ženska srca.« »Niti najmanj,« je odgovoril lepi Meričev v polni zavesti svoje prijetne mož-kosti. »Prisegam vam na svojo čast, da niti najmanj ne slutim, kako se v trenotku zgodi, da postanem na raznih plesih deležen nežnih prijemov ženskih rok, vro- čih pogledov in neštetih ljubavnih pisem, s katerimi me obkladajo mlade in stare. Resnica je marveč, gospod baron, ravno v tem, da se pač sam pustim osvojiti.« »Torej si pri tem ne zastavljate sami nfkakšnih ciljev svojemu okusu, izboru in volji?« »Za to nimam časa. Nimate pojma, koliko zahtev je postavljenih na moje srce. Sem pač kakor odmev v ljubezni.« »Čudovito,« je menil Nedilov, ki je tu-patam šinil s pogledom proti postelji, kjer je navidezno dremal veliki knez Nikolaj. »Potem bi pač menda težko združeva- li preračunanost z ljubeznijo?« »Mislite mar priliko poroke? Veste, da zahteva takšno »življenje, kakor je mojc> precej denarja. Kdor hoče imeti Meričeva za moža, mora za njega plačati tudi primerno ceno. Brez kupa denarja ni nič.« »Ne mislim ravno tega, gospod Krof. vendar...« »Mislim, da se njegova carska visokost zbuja,« je prišepnil Meričev in *a' koj skočil na noge. ^ Izdaiu konzorcij »Juha« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., t