Stev. 244 V frs!uv v nedeljo 7. septembra 1919 Leinlk XL2V |*fcaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: urica fr. Frčita AaJSkega štev. 20, L nadstropje. — Denisi naj se pošiljajo ured-%£tvu. — Nefrankirana pisma se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj lista Edinosti. — Tlak tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3-—. pol V«ta L IS — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave 5tev. 11-57^ Politični p^feiaj v Jugoslaviji. Razvoj vladna in parlamentarne krize. - Pagajanla med strankami. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotiak. — Ojtesi se računajo * fclrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zevale, poslanice in vabila po 40 siot., oglaii denarnih zavodov mm po SO stot. Mali oglasi po 10 stot. besedi, najmanj pa L 1—. O Mase sprejema inseratni oddciek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pobijajo izkijučno upravi Edinosti. Uprava in insciatni oddelek se nahaj^u v Trstu, uL sv. ri katerimi bi stopil v koncentracijski ka-Zastopnfk Jugoslovanskega kluba dr. Koro- rodn Kora ikovri kJub goje, bjvc ec ie izjavil, da bi bil Jugoslovanski klub voljan vstr>.~* siopau vstop Oft flr saino v tako vlado, v kateri bi trli za-radrkalci i-n demokrati. Kot fred-p ;oj & ahteva tcioh, da se spremeni \ -- ' si^err jrsi.em, v irk>sni. Hercegovim in Jalmaoji. a.Ti poScLče.o v vfcrdo vse strr kat-er.h ici bi t&irpno sk!-epali o važi h pokrajin-sith z.:devah. s črimer bi bilo dano poreštve za ob-<*.r;vno m nestrankarsko opravljan a pokra|ln. Gie^e agrarne reforme je dr. KoroSec 'z'avi'. da >e gov klub za radikalno izvedbo azrcrr'z re ioime, >ioda da je treba to vprašane re'ev-s'! ressro in uvaievati vse potrebe in rajiiircrc Kanor vešop estiukov, tako posebno zemlje želečega luidstva. in da je treba, da je izvajanje nepristransko. i\c pa kakor dosedaj v korist kake stranke. sestanku se je ugotovite, da je spiošna situa-crta za končen:racijsW kabinet ugodna in da naj se pr>čno poga-anfa z radikalno stranko. Sklenilo se je. da se tta)prej vrše pogajanja med demokrati tn nač'iitJno stranio. Jtrtri pridejo najbrž druge sku-^ine do rar.sovora (To poročilo izhaja iz krogov SLS. — Prip. ured.) KILGRAD, i. Snočnit eno^iasm zaključek Demokratske zaiednice. da v stvamem podedu od ngrarne reforme nikakor ne po-msti, in ker so §H demokrati v esehnem pogledu radi kaićem na roko kar najbolj mogoče, je napravil na radikaice največji vtisek. Opaziti so nemreč, tda se v stran-itar^e soore na načelnem staJisču ne morejo spu-ititi. ne da bi se najteže kompromitirali. Danes bi imeli demokrati objavit! radi-kalcem ob pod 10 _yvoj vSetstšnii sl-.lep. da odklanjajo njihove včerajšnje z»bteve. Toda sedaj so zopet radi k alci, uvJdevši svoj poraE, račeli popu^čnti In iznova SovorUi o možnosti sporc^cuina. Demokrati so zopet T}r;5t«K na nadalievanje ra^tgoverov, ob varovana svojih načelnih sUlIšč. RadrkaJci se niso \-eč lotlM nobenega tstvarnega vprašanja, marveč samo osebnih, niso pa mogli izjaviti n-Česar ob-veznega, ^er je nji-lrov voda g. Protič aos>et nekaki hoiasi. sami pa n č ne zmorejo. Der>okrati so TccnferrraJi s predsta\-m'ki tako-zve>>-^a opozicijon 'nega bloka. Cim so priSla na vrsto načelna vprašanra države, se ie pokazalo, k ni nikakor sch'den stvor, marveč zelo ta^ i;trpine negativnih elementov, ki so med tako raz«*ni, da sploh na misliti na (trajno bomo pofctično omogočijo. Te osebne žrtve naj ne pomenijo frarafciri v prid drugim, ki Ntavljajo strankni interes nad državnega. Da omogočijo drugim strankam, da dokažejo svojo lojalnost in svojo dobro voiro vzniržati državo in glasovati za neobhodne državne potrebščine in da dokumentirajo rada*pno svojo pripravljenost (za pogajanja v zgoraj očrtanem smislu (da od stvarnih principov ne poeste), so izjavili demokrati, da sprejemajo proračunski provizorij ali (dvanajstino) samo za mesec dni, da se da tako vsem strankam čas pogajati se, ne da bi pri tem (trpela država. To stališče je tudi zmagalo. Današnja seja znači brezdvoimio odločen tn velik uspeh. Demokratske zajednice. »OpczidicaaJni kJub« ni nastopal več edinstveno, fiadrkaici in štiri male skupine: Ko-reščeva, Trigcov^'r^i Aledaitoviceva in Ribar-čevV," so se rzjavHe končno, da glasujejo proti proračunu, d oči m ie Narodni klu-b z ozirom na odločno, toda v osebnih vprašanjih konc^jantno držanje demokratov sklenil, vzdržati se grasovan'a. ker si noče s protiglasovanjem »kvariti nadaljn h pogajanj. Ta veliki ta&tfčni uspeh DcnrokratsI;e zajednice se je nato takoj pokazal v dvo. ani. Pri glasovanji* je debila vlada 124 glasov, opczdclja pa ie 43. Dočim je še pred k ra tiri m bila vladna izjava sprejeta z S gias-ovi večine, je vladna vočna znašala včeraj desetkrat toliko, namreč 81 edasov. S tem dejstvom je zasrgurate za Mižnio bodočnost Demokratska za:ednica delo za državo in redno gospodarstvo. Pogajanja za preosnovo kabineta se nadaljujejo. Zdi se, da ba::o končana do prihodnjega torka in da pride do delne preosno-ve. V kabinet bi stopili vsi ^rri, ki soglašajo s stvanrisn \i2.ilrn pregruntem. d-F^^jlče^ je po-I novno tz:a>-if da osebna viprpašajTr1 ne morejo za-\vh-lsr* *>r®^snrr\-e in da ve!»a to tudi za nirgov se-canji rewrt. S tfm «> demc^kran ponovno doka-I z?, i L svojo «3 .boljšo vo!r> pri izvr^evanjii svojiJi J ; in iziav. j Na da^taV se je vobapazak> z vseli t strani v-io disor-^nirano držanje Dacr-okra-tske za-lednlce in so člani ves ta 6as osirli skupaj, dočim so mnogt Ciani orug;h stranK o-potovati domov. Jutri pa odpotuje večina članov parlamenta za nekaj kini v domovino, v Bei gradu ostanejo samo oni, ki se bodo udeleževali pogajani med strankami. Podrobnosti seie. BELGRAD, L Na današnji seji je dr. Koroščeva si: tipi na glasovala prod državnemu proračunu. Glasovala je s tem proti ljudstvu in njegovim potrebam. >?a vrraSanie nekega poslrnca. zakaj da pravzaprav rfosirejo proti vtadi, je odgovoril dr. Korošec: »Zato, ker nismo v vladi.« Pred glasovanjem je govori! dalmatinski poslanec Tresić-PavK-ič, 1ci tri Član nobene stranke. Ta posfenec je poživljal na delo ki vv ostr-^i besedanh bičal strankarsko postopanje samovoljnih politikov. Tudi je tejavfl govornik, da on ni nikdar glasoval za proračun ood Avstrijo, da pa smatra za dolžnost vsakega poslanca, brez razttke stranic, da elasu->ejo v narodni državi za potrebščine. Govor je bil sprejet z velikim odobravanjem ploskanjem taiko v zbornici, "kakor tudi na galerijah. Pri glasovanju so demokrati jasno in ostro izrekali svoj »da«, dočim so v krogih opozicije izre-fejli (svoj sproti« -prav malodušno in poiudasno. Edino Trifko-wič. Sola in Smodei so tvorili izjemo. Korošec ie izprva omahoval, ali naj presliši, ko je bilo imenovano njegovo ime. Šele lia op. ovane idice: »No, -gospod Korošec, s^asujte vendar.« se je poluglasno odzval »proti*. Pri tem je iz\cnstran-kerski poslanec Tresič rroničjio va^klHaril: »Živela Avstrija!« Taio je oipozicia doživela svoj drugi poraz, hujši od pr\e*ca. Demokrati morejo z zaupanjem gledati v bodočnost »Pravda« o dr. Korošcu. Iz Be!grada se poroča: Sotrudnik »Pravde« se je razpovarial z dr. Korošcem in rrm stavil vprašanj. Na vpraSanje: »G1aso\"ali ste proti sedanji vfcsdi, »toda niste pojasnili, zakart sle to sto-rlH. Prosim obvestila, kako naj to!nračin>o vaše postopanje«, je dr. Korošec odgovoril: *Mi nismo podali iz a ve zbornici, ker smo svoje m pene tekom krize opetovano izraziK in je to vsakemu znano«. Na ča-snikarrevo vprašanje: »Kako mne- nje imate o vladi po glasovanju in lesko stališče boste zavzemali sedaj napram njej?« je dr. Korošec odvrnil: »Svojega stališča ne bomo menjali.« Na vprašanje: »Verujete U v možnost izpopolnitve sedanje vlade?« je odgovoril dr. Korošec: »Verujem v možnost izpopolnitve, in ako dobi naš klub konkreten predlog, ga bo resno proučil«. Na vprašanje: »Ali Je bH z Vašo vednostjo stavljen proi-j se^ ii'n vlade akt opoz-icije?« dr. Korošec zri odgovoril. — K temu oficijalnemu poročilu o ki ter-vijovu z dr. Korošcem se poročajo privatno iz Bel-gr.-da še nadalje: K razgvoru z dr. Korošcem dostavlja »Pravda«: Iz radikalnih krogov smo izvedeli, da se je radikalni klub odločil propustiti v zbornci dvanajstiae Czačasni proračun), ker misK, da vlada kasneje odstopi. Tajne sile manjših političnih skupin dr. Korošec, Trifkovič in dr. Lagi-nja so ratdikalce s svo^inri intrigami prisilili, da so pristopili k opoziciji. Obžalujemo, ker moramo konstatirati, da ostaja dr. Korošec v svojih izjavah tud nadalje nejasen in nesmiseln in da tako izgublja svoj dobri glas, ki ga je užival doslej v bel grajski javnosti. Dočim je ugodil enemu, se je zameril vsem drugim. P O D L I S T EK HijEsa cponKi (39> Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—t — Da, davi, na naglem. — Ni mogoče. — Da, vsjn pravim, draga moja! Snoči mu f« neki neznanec prinesel pismo. Stotnik je takoj poslal slugo na pošto, da mu kupi prostor za Dunaj, sam pa je odšel k polkovniku, kakor ml je pozneje povedal sluga. Ko se je vrnil, je plačal stanovanje, pospravil svoje »tvari, in davi na vse zgodaj je potrkal na moja vrata ter mi izročil ključ in pismo za vaa. Odpeljal se je potem s pošto. — Pismo zame. Odpeljal se je s pošto? Moj Bog. moj Bog! Kaj je to? — se je prijela za glavo, naslonivši se na vrata stotnikove sobe. — saj meni ni nič..... nič povedal! — Ne vem, kaj je to! — je pokašljala kra-marica, — toda čakajte, da vam dam njegovo pismo. Kramarica je začela iskati po žepih, vzela ključ io povedla vdovo v svojo sobo. Nestrpno je iztrgala Radičevka pismo kra-marici iz roke, skočila k oknu in s tresočo se roko odtrgala pečat. Ko je prečitala prve vrstice, je prebledela, potem zardela, se začela tresti vedno bolj, a ko je prečitala pismo, se je udarila s pestjo po Čelu in se, bridko jokajoč, zgrudila na stoL Pismo se je glasilo takole: »Draga moja Jagicaf Ker nimam časa, da bi se ustmeno poslcnril od Tebe, Ti pišem to pismo. Ne misli, da je ' je morda izpremenilo moje srce. Nikakor ne, ljubi Te, kakor Te je ljubilo prej. Toda v življenju so razlogi, so dogodki, ki so močnejši kot naša srca in se jim mora človek podvreči. Tako je tudi, žali bog, z sama. Nikdar ne bom pozabil onih časov, ki sva jih tako prijetno skupno preživela, toda nepričakovan slučaj je na mojo žalost pretrgal ie srečne trenutke, m Bog ve, ali se povrnejo 5e kedaj. Moja čast, moje ime, moja rodbina zahtevajo, da nemudoma zapustim Zagreb, da grem no potovanje r Beigrad. Priprave -v.^ttSue roVi^v«. BTTLOT?^, --3 »otranje stvari fr^alo občnim n^lr^. 'naj prlčne-o v t?rtpi*vmm deli -za ^čšfavo ^U'"4*" -skih v^.'jjih ITštia. Namesto ro- i-ništev kuozuiaH. BELGRAD. 3. Vlada «5 sklenila, da opus« dosedanja diplomatska zastopništva na plinskem. Portugalskem, Švedskem in Danskem ter ustanovi namesto niih konzulate Konzuli botio iahko .tudi podaniki dotičnih držav samih. Deputacija Prekmurcev v Belgradu. V petek 29. m. m. je dospela v BeJgrad deputacija Prekmurcev, da iipcsluje pri ministrstvu, da ostane civilna uprava Prekmurcev pri Slovencili. Vsled nesporazumfenja je nastala v tem oziru netasnost. Deputacija se je oglasila najprvo v Demokratskem klubu, id je vzel njene pritožbe n? znanje in naročil poslancema Kukovcu in -prof Voglarju, da predstavita deputacijo notranjemu ministru Svetoear Pribičeviču. Ta je dotacijo zelo prijazno sprejel in izjavil, da smatra *udi on kot samo ob sebi umijivo, da ostane v interesu tglardlkega; poslovanja vsled želje celega prebivalstva civilna uprava Prckmttrja v slovenskih rokah Prosil Je deputacijo, naj mu izroči svoje ž d je tudi pismeno in obljub«, da se bedo želje Prekmurcev po možnosti v celem obsegu upoUsvals. Vojni minister geaeraJ fiađžlć ▼ Ljubljani. V ponedeljek je dosrel v Ljubljano na pregledovane čet vo'-m minister general Hadžič v spremstvu večjega števila višjih častnikov. Na kolodvoru je ministra čskaia častna stetnija z godbo in častniškim zbrrom, generala Smiljairič in Maister in polkovnik Vukasovič. Dežcino vlado je zatopil dr. 2erjav z zastopniki posacneznih oddelkov, mestno občino ljubljansko pa podžupan dr. TrMIer. Po pozdravih, med katerimi -je vojni ■ntVster posebno prisrčno pozdravil -generala Maistra, se je odpeljal minister na inspekcijo vojaštva. Popoidne se je general Hadžfcč s spremstvom udeležil telovadbe Ljubljanskega Sokola, kjer je občinstvo prh-edilo vojnemu ministru navdušene ovaciie. Ljubljanski Sokol i« vsi sodelujoči telovadci in telovadke ter naraščaj »o po kon- gače ni mo^lo biti- Grem v svet; ali se^ povrnem, ali bo iz najine ženitve kedaj kaj, ne vem. Za sedaj ni mogoče govoriti o tem. Ne more, nikakor ne more biti. Pomiri se, vdaj se usodi. Morda dobiš pozneje kak glas od mene. Ne povprašuj po meni. Z Bogom! — Tvoj Ferdinand.« Ko je vdova takorekoč nezavestna strahovito tarnala, j« stala kramarica pred njo z rokami na trebuhu in popolnoma hladnega obraza. Potem pa je dejala: — No, no, kaj je, za pet ran božjih, kaka nesreč« vas j« vendar zadela? Kaj jef za božjo voljo? — Kaj je, kaj je? — je stokala Jaga, venomer zmajujoč z jfavo, — zapustil me je, sramotno zapi^tii___mene, ki sem mu žrtvovala vse, vse, ki sem du*o prodala zaradi njega, vrgel me je od sebe kot obran gpzdf Moj Bo^, moj Bog! Ali zakaj? Zakaj ravno sedaj, ko bi bila morala postati njegova žena, ko mi je govoril tako milo in ljubeznivo..... zakaj.... zakaj.... zakaj? — je kričala vdova kakor blazna in pritiskala, pesti na objokane oči. (Dalje.) čaai telovadbi defHirali pred ministrom, ki se je izrasčl zeio laskavo o nastopu Sokola. Ministrov poset v Ljubljani je tuii v zvezi z vprašanjem vseučilišča. Gre namreč zr to, da se pripravijo prostori za vseučilišče v domobranski vojašnici. Ko&kor >e znano, se bo to vprašanje Tešilo ugodno. Učiteljski svet za Koroško. Na podlag? sklepa koroških okrajnih učiteljskih društev, se je dne 15. avgusta 1919 v Sinči vasi konstituiral iz odbornikov treh druShr' UčiteUski svet za Koroško, avtonemer stanovski organ koroškega Ijudskošolskee^ in meščanskošolskega učkeJjstva. Za začasnega načelnika je bil izvoljen tovariš Peter Močnik v Pl'berku. izvršujoč sklepe teb društev, prevzame »Učiteljski svet*- zastopstvo vseh onih stanovsk-ib interesov, ki se tičejo «oosebe} koroškega učHeljs^a m so vsemu temu učiteljstvu skupni. V smislu čene in fa-ktrčno priznane pravice soodiočevanfa pri vseh usrepih šolskih oblast1, v kolikor se tičejo Koroške, ako niso fe pravice izrecno pridržane učitei:'stYu pcramcznft Okrajev. Posebej poudarja Učiteljski svet pravico do tega soodloćeva-nja pri nameščenju učtcljst^-c, okra'ir^ višjih šolsfcih nadzornikov, il. UčiteMski svet je edino upravičen, nastopati v da vnos ti v Imenu celokupnega koroškega očiteljstva m zastopati njegove interese napram *'-scm činiteljem javnega življenja v državi. — III. Pokrajinske in državne stanovske organizacije, ki jim pripada koroško očiteljstvo. so ddžne pri vseh zadevah, ki sc posebej tiče'o kor oš-k etra učiteirstv^ in šolstva, uvaže vati sklepe Učiteljskega svet-*. -- IV. Ukrepov, ki se izv-.?e preko njega, ako posegajo v posebne interese koroškega učštefjs-tva, ne priznava. — V. Učiteljski svet smatra kot patrijotično dolžnost vsega koroškega učiteljstva, da vtztraja v letošnjih počitnicah na svfsnh mesfh ter posveti vse svoje sile narodno-propagandnemu delu. Ctlnoš:-ii med ita!:*?!nrlrim poveljniVom in jn-tfoslovanskim: oblastmi v Splitu- SPLIT, 5. (»Gazzetta di Venezia«.) Predvčerajšnjim je italijanski poveljnik latfje »Puglia« prvič službeno obiskal predsednike ju^oslovan.ske deželne vlade, ki mu je tako? "-nil obisk. O lem dogodku se veliko govori tolmači se kot prvi korak k z bi i zanj u s stran: •talijanskih oblasti. Položaj ▼ Reki. »Gazzetti di Venezia« hrzojavljajo iz Trsta 5.: Po vesteh, ki prihajajo sem iz Reke se je tam položaj zopet poslabšal vsled vedenja prebivalstva; prišlo jc do odkritega upore proti sklepom preiskovalne komisije. Govori se, da je ljudstvo včeraj napaclr vojašnico, v kateri se nahajajo an gleški policijski oddelki, in da je prisililo vojake, da sc j ^'l.ejinili na ladje, ki. so zasidrane v pristanišču.* Tržaško fcrodovje še vedno v nevarnosti^ «Kra Nuova« je dobila iz Pariza zanesljive vesti, da je tržaško brodovje zopet v nevarnosti. Nekateri zavezniki da bi hoteli smatra ti vse tržaško brodovje kot sovražnikovo brodovje in dati Italiji, kar ji gre kot vojna od škoclnina od vsega sovražnega brodovja, ki se mora porazdeliti med zaveznike. Neki zaveznik da celo zahteva, naj dob: tudi Jugoslavija e, da m a kalvva partija u Crnoj Gori zahteva, da je Srbi evaktrišu. U Crnoj Gori živu osim neznatnoga broja muslimana sami Srbi, koji su se vekovlma borili za slobodu, srpsko ime i raroJno ujedinjenje i koji su sami svojevoljno prok'am>-vaii i izvršili ujedinjenje sa &rbi:o:n i KTaljevstvtm SHS. Činovnici Srbije, stanovnici Crne (iore i daaes drže stvarao upravu zemlje u svojim rukama, jer na ccloj teritoriji ne-ima ni dvr.::cset civilnih činovnika Lz Srbije. Ne samo da nikakva partija u Crnoj Gori ne zalijeva, da je Srbi cva-kruiiu, već je naprotiv narod po svcrei vlastitoj inicijativi sprenrio preko 20.C-00 gredjaua, stanovnika Crne Gcre, da u potrebi oružjem u ruvi odbije svaka pokušaj, ma od kuda i ma cd kr.ga došac. ia strane, protiv narodmjja ujedinicnja i narodne budućnosti. Ako »Temps« i negovi prijatelji misle protivno, neka izvole pokušati, pa će se uveriti. Nezgoda je, da »Temps« tako čes: ; ru-blrkuje taJco očevidne izmišljotine o stenju u ovoj teritoriji, kad je u mogućnosti, da se o st n".u stvari lako obaves^i preko samih Francuza, v - h i nižih oficira i drujah uglednih lićnos-ti z F/-.'roške, koji su tako Često dol. zili i sa/Ja neprestano prelaze preko ove teritorije. — Poverenik kraljevstva SHS za Crnu Goru: Ivo Pavič-vič- ■flmimfi Nemški odgovor na no!o zavezniških ip. pridruženih držnv. PARIZ, 6. (S.) Odgovor Nemčije r.a noto zavezniških in pridruženih držav se je v uradu izročil danes zjutraj generalnemu tajništvu mirovne konference. Ker se nahaja Lersr.er sedaj v Berolinu, je podpisal noto Schmičl. Nemški odgovor na cnlcrino no'.o. ZURIH, 5. Se prej, nego so nemški li ;ti predvidevali, je nemška vlada odgovor la na ententno neto. Med drugim je pisano v rd-^ovoru: »Nemška mirovna delegacija v \'er-saillesu je predložila dne 29. zi :tup- nikom zaveznih in pridruženih * žav teki .11 razprave o čl. SO. m.rovaili po^ejev noto, v kateri je izjavila, da Nemčija ni im-la in ne bo imela namena, da iz.prerr.eni meje nc:n"' e Avstrije; izjavila je ^.a raztm te da se ne more Nemčija obvezati ra to, da se bo upirala bodisikakšni želji Nemške A trije v* vzpostavitev teritorialne skupnosti s cclo Prilika u Crnoj Gori. CETINJE, 3. Presbiro saopštava zvanično. U listu »Temps« od 24. eugu^ta o. g. pored mnogo-brojnih ranije pub'ikovana'h neistinitih vest: o sta-niu na teritoriji Crne Gore publikovana je najnovija tendenciozna izmišljotina crnogorskoga ko-resoondenta »Chicago Tribune« o širenju ustmka u Crnoj Gori. o mnogobrojnim bitkama, o pogFbelM ;ednoga Trancuskoga oficira i zahtevama partija u Crnoj Oori, da Srbi evakuišu. No sve to su tendenciozno izmišVene neistine, slične onima, koje sam več jednem demantevao depešom od 2&. jv:!a. a povodom o\ih najnovijih neistina poblrkovanfh u *Tempsu« izjavljujem 1. da na teritoriju Crne Gore ne-ima nikiakovog crnogorskog korespondenta -Chicago Tribune« i ako ie »Temenu« stalo do istme. neka imenuje tu ličnost. 2. Neistina je, da u Cr-noj Gori postoji u općema kakav crnogorski ustanaik protiv srpskih četa i da se širi. kao šte je .prema tome neistina da je poginuo i jedan francuski oficir. Možda takav uranak žrle prip-teli' »Tempsa«, koa svoj list na štetu njegova ugleda rtemško državo. Zavezne in pridruženo države so 'avi'..- / svojem odgovoru oč 1C. junija, da jemljejo to nemško izjavo na znai?je. Nemčija ni to^c-smatrala, da nasprotuje vključen je § 82. v čl. I 51. v nemSko ustavo določbam čl. oiT. v m-- I*ovni pib'i. To ue l>o moglo ogrožati ne . -.emško-avs rijeke avtonomije, ne bistvenih pogo:ev z?, izpremenibo avtonomije, ki jo e Nemčija priznala v mirovni pogodbi. Z ozi-■om na noto zaveznik in pridruženih dr?av ^d 2. septembra smatra lTemčija da ni v stanju, da bi vztrajala na svojt-m stališču, smatra pa da m potrebna izpremsmba državno ustave. Nemška vlada izjavlja, da bodo ostale določbe čl. 61. § 2. driavne ustave brez veljave, n da ne bo moglo p ri-i tlo kake pripustitve aemškoavstrijskih za^epnikov v državni zbor, dokler r.e na^de svet Zveze narodov po ioločbah čl. EO. nr:r>vne pogodbe kake iz-oremembe v nemšk©avstrijskih ustavnih razmerah. Ker grozijo zavezne in pridružene vlade V slučaju zavrnitve njihc . e zahteve z izvršitvijo zasedbe ter se pri tem sk!:cujejo na čl 429. mirovne pogodbe, se uioia naglasiti, da ni podoba sploh nikakšna opora, Če se tudi ne u-pošteva dejstvo, da je rniso zavezr.e in pridružene vlade Še odobrile in da vsled te^a ne morejo, če se stvar prormtra z zakonitega stališča, utemeljevati svojih zahtev s to pogodbo. Cl. 429. predvideva v t kih slučajih dališe trajanje, a ne lokalne ra širitve zasedbe. Nemška vlada ne more torej videti v tem ukrepu dru-zega, nego samo nasilnost, kar je zelo žalostno. Sestanek podkomisije zi a^rtvitev mirovne pogodbe z Nemčijo. PARIZ, 6. (S.) Podkomisija odbora za u^ej-stvitev mirovne pogodbe z Nemčijo se je sestala danes zjutraj pri ministru za zunanje zadeve. Albanska nota. VALONA, 6. (S.) Iz Argirocostra poročajo: Prebivalstvo je imelo shod in je poslalo mirovni konferenci noto s .podpisi mnogih uglednih oseb, v kateri prosi konferenco, naj da deželo zasesti po kaki velesili. IVAN BALOH: tisKrolos. Se nikdar nisem pisal nekrologa — Živali. Danes ga pa pišem, ker zahteva to od mene čut ljubezni in hvaležnosti. Pisal sem posmrtnice prijateljem in znancem, predstojnikom in dobrotnikom, pisal scm_naročene in nenaroČene posmrtne spomine, da so se vpisali na les ali vklesali v mramor, ki jih je že davno dež izpral in — čas pozabil. Danes pa pišem v slovo bitju, ki je imelo najblažje srce, ki je kedaj bilo za^mene, ne od človeka, ampak od — živali. • • • Moja soba je bila pusta in prazna. Brez življenja, brez ljubezni in brez j>esmi. Hotel • __ ____!__aa S«-vrl O 1 f 11 sem si v svojo celico življenja, ljubezni in pesmi. Cital sem v časopisu, da prodajajo pevce _ ptice pevke za denar. Naročil sem eno. . Nestrpno sem Čakal, kdaj pride pevec. Jal mi prinese v mojo celico življenje, ljubezen, pesem — in ž nj"!mi mladost. Prišel je po pošti, prišel iz daljnega severa. Ko sem prejel v roke mali zabojčcl?, ni bilo prav nič življenja v njem. Zabojček je bil laliak in nobeden ne bi slutil, da biva življenje v njem. Z nekim strahom sem ga vzel v roke in odprl. — Komaj, da se je odprla zgornja deščica., je zletel ven lep, rumen kanarček, obsedel na oknu ter samozavestno zapel-. Prost sem ozke ječe in dolgega potovanja. Svoboden sera. Mislil sem, da je lačen in žejen. Pogledal sem v zabojček. Notri je imel pclno zrnja, ki ga ie ni pojedel, in malo skodelico z gobo, z vodo namočeno. Torej je bil popotnik na dolgem potovanju z vsem preskrbljen. Želel je le svobode. Zato je ob uri prostosti pozabil na vse, ničesar ni več zahteval. Tedaj je pa ravno vrglo solnce vse zlat. in vso svojo gorkoto, kar jo spomladi premore, na okno, kjer je sedel moj pevec-.« zapel je v prvič tako lepo in pel tako dolgo da sem dejal na glas: Ti boš moj pevec. U u U« ttoT. T. « 1919. Mirovna pogodb« * Balgarfk«. PARIZ, 5. Mirovna pogodba z Bolgarsko je bila dokončana danes. Pogodba se predloži bolgarski delegaciji v torek. Danes je vrhovni svet končnoveljavno odobril besedilo novela člena, ki se vključi y pogodbo in « katerim se narejuje Bolgarski da se odpove Traciji in da sprejme obliko, ki ji jo dajo pozneje zavezniki. Zavezniki se pa obvezujejo, da bodo zajamčili Bolgarski svoboden trgovinski izhod v Dedeagaču; Bolgarska bo lahko rabila železnico, ki vodi tja. Ravnotako ji bo dovoljena tudi prosta plovba po Marici do morja. Določeno je bilo tudi, da se rešitev dobruškega vprašanja prepusti Romunski in Bolgarski, da ga rešite med seboj. Zato pa dobi baje Romunska Bes-arabijo. En*cnta prekine odno5?;e z Romunsko. PARIZ, 6. V slučaju, da Romunska ne sprejme etentr.e^a ult'mata, bo ententa pre-tr da odnočeje žnjo. Balfour sestavlja bese-d.lo ultimata, ki ga sir George Clark odnese v Bukarešt. Po zadnjih vesteh iz Bukarelta je baje Braii^nov kabinet sklenil, da ne ti severu Tudi romunske čete so ba*e imele na sv-jem bojišču uspehe pri napadih na boljševike. Iz Fran'I]a. Položitev tc^eTjnega kamna za spomenik na isju-canje ameriških čet. LE VERDON, 6. (S. Zakasnelo) Na rtu Gra-ve je bil položen temeljni kamen za spomenik v spomin izkrcanja amerišk:h čet v Franciji. Ob tej priliki je držal predsednik Poincare go- mi orinesel v mojo sobico živlejnje, ljubezen, pomlad in pesem ... In zooet je zapeL Privzdignil je svojo glavico, kot bt se zahvalil, da je bil tako prijazno sprejet, in pel je tako lepo, da sem rekel: — Midva bova prijatelja. Od tistega jutra, solnčnega, kakor ga ni bilo več pozneje, je vladalo v moji sobici življenje, je hodila ljubezen, je kraljevala pesem in je dehtela mladost. Midva sva si bila s pevcem res prijatelja — eolgo časa. Vsako jutro, še preden je prvi človek stopil na ulico, je zietel iz kletke, najprej se oglasil, potem pa priletel kot zrakoplov čez moje ležišče, kot bi hotel reči: Glej, jaz sem že vstal — in ti? Potem se je vsedel na okno in zapel svojo jutranjo pozdravno pesem. In ne'jote sem mu moral biti pokoren... Vsta! sem — čel k njemu ter se mu zahvalil za jutranji por dr a v. Tako so minevali dnevi, tedni in meseci. V moji sobici je kraljevala pesem, kot še nikoli. vor, t katerem f« fcvalrihmt Ameriki i« sjeno pji. Začela se je razprava, ki je trajala do 3.30 zjutraj in ki se je zaključila z izjavo, da »Giomale d'Italia« lahko obdrži novo osebje. Njegov ravnatelj lahko odpusti stare delavce po svoji volji, samo mora to prej naznaniti časnikarski zvezi. Izdajatelji se pa s svoje strani obvezujejo na sprejem odpuščencev v svoje tiskarne. V to svrho se bo določila prihodnji teden nova delovna pogodba. Do takrat se delavci povrnejo na delo. Na 4a način je bil spor poravnan, toda ▼ škodo delavstva. Toda vsak dan in ima svojo noč in vsako veselje svojo žalost. Neko jutro sem odprl okno. In komaj, da je pevec zadihal svoboden zrak, je zietel ven. Kletka je bila prazna. Z-"slišal sem ga, da poje na vrtu. Vzel sem kletko in hitel za njim. Res, sedel je gori na vrhu cvetoče češnje m pel je takole: Pusti me, pusti me v svobodi, da se nasrkam svobodnega zraka in napijem žarkov pomladnega solr.ca? Zdaj šele vidim, kako je svet lep; ves je v cvetju in poln dišav. Popreje sem bil zaprt v železni kletki in samo skozi odprtine sem gledal med svet. Zdaj sem prost — in še solnce, ki svobodno plava nad menoj, mi čestita in se mi smeje. In zapel je tako lepo, da j« bilo skoro solzno moje oko. Vabil sem ga in klical mu: Pojdi nazaj, vrni se, pevec moj, imaš tri sobe in dovolj prostora in svobode. ImaS živež — in varen si, ker nimaš pod mojo streho sovražnika, in ljubi;en si in preskrbljen. Pa ni slišal mojega glasu in ni hotel videti svoje varne hišice — in pel je naprej, zatop- rnztnniiKivu Naša najvažnejša in najtežja kriza« Pod tem naslovom obiavlja veliki organizator srbskega naroda v njegovem boju za svobodo, polkovnik Mi!3a Prfbičević, v »Riječi Srba, Hrvata i"Slcvcnactr«- članek, ki ga naj zaradi njegove pomenbnosti tudi za nas Slovence posnamemo tu v celoti. Članek se glasi: •L* vie est a monter et aon pas a des'c^der.« Emiie Verfiaeren. V vrsti raznih političnih, gospodarskih, upravnih, prometnih in drugih kriz, skozi katere se mora, naravno, privesti naša nova država, kakor skozi posledice strašne vojne in usodne bolečine svojega postajanja, imamo krizo, katera neugodno vpliva na vse te druge, ker se zaradi nje ne mrrejo dobro in hitro rešiti te druge. To je kriza, ki izhaja iz nedorastlcsti našega razumnTgtva_ napram današnjemu velikemu trenutku našega naroda in človečanstva. Ta kriza je med v;emi najvažnejša in najtežja. Vem, da ni prijetno sliati tega. Glasi se marsikateremu cz!:emu obzorju, narejeni veličini, srcu brez ljubezni z\ izpoznanje resnice in ustvarjanje splošne dobrine kakor žalitev. Toda reči se mora, da živl-enie ne sme iti navzdol, temveč se more vspenjati navzgor. Dviga se kvišku vse, kar hoče živeti. Celo sama smrt nas gnoraJpo|jel;£rtt V višino mec zvezde. Zato je Bcg-člov«k odšel iz groba v nebesa, v naročje očeta vsega, kar živi ir. umira. Naš narod je doživel božanski dogodek. Osvobodil se je skoraj ve«. Zedinil se je skoraj ves. Ali ne drhte še vedno vsa naša srca v spoznanju velikih dni? AH se niso izoolnile san;e najumr.ejših in najpoštenejših naših očetov o-, vekov sem? Ali se ni ustvarila težnja naših malih, ki jo je vodil naravni nagon? Da. V-e *-y je izvršeno. Jugoslavija je ustvarjena. Jugoslavija stopa naprej, da zavzame svoje mesto v človečanstvu. Srca nam trepetajo od radosti, toda krčijo se tudi od boli, ker so majhni oni, ki naj vodijo osvobojene in združene milijone. Ne po številu. Število ne po-menja nič tamkaj, kjer aaj se pokaže vodstvo. Etična vrednost n^ega razumnistva je majhna^ M^mjL^BCJljcaa -areJect, poirpežl^-vofiC poirtvovalncst, kiiturnost. Nezadostna je njena ljubezen do storjenega dela in nezadostno ojeao Jtako. kam je treba vociii vzdramljene milijoce. Majhna je njena sposobnost za drfo v masah in zelo slaba iz-ob-azba v pravi jugoslovanski misli. Ni močnik iČeakuh lju£i, ni delavcev s sočasnim kulturnim obzorjem, ni prepričanih naprednih Jugoslovanov v našem razumništvu, si jih t onem številu in oni moči, kakor bi jih morali imeti danes kot učitelje, organizatorje in voditelje naroda v tem trenutku našega največjega narodnega dogedka. V tem tiči ta težka in najvažnejša kriza naše današnje narodne dmžbe. V glavnem moremo razdeliti v tri dele označbo krize ▼ našem jazumništvu. Prvi del je v tem, da danes ni dovolj idealizma v razumništvu, preveč pi materijalizma. "'Preveč se vdaja osebnemu uživanju, zlasti pa trgovski in drugi obočatbi. Pn tem se včasih ne izogiba niti najtrših sredstev. Naravno je, da iz takejja življenskega kroga presoja vse druge ljudi in degodke okoli sebe črnogledo, ne verujoč v poštenje nikogar m tudi ne v idealizem. Razumljivo je, da s takim značajem smatra vsako gibanje v masah za osebno nevarno sebi samemu, dočrm pa nima srca za stvarne težnje in trpljenje mase. Ve-____„r evp.il! tujih ljudi in vi likih dogodkov v svetu, visoke moralne borbe ne razume. Ako dvzna kaj odtod, je vse slabo. V to skupmo spadajo naši razni veliki in mali tihotaper, trgovci m politiki s čisto sebičnimi nameni, tihotapci m preprodajalci, lovci za dovoljenji, dobavnicami in izvoznicami brez sramu, strankarski štre- ljen v svojo pesem prostosti. Tedaj pa je priletela velika črna vrana. Umolknil je — in zbežal. Ves moj trud, da bi ga našel, je bil zastonj. Postavil sem kletko na okno in odprl na široko. Minula je noč. Proti jtrtru je nekaj zalriotalo. Hitro sem vstal m šel gledat, ka, je — in zagledal sem begunca — grešnika pred kletko. Čepel je na tleh — ves premočen, prezebel — in utrujen. Tisto jutro ni zapel. Ko pa sem mu pogledal v tiste mbinaste oči, sem tam čital tole: Odpusti mi, ušel sem, vem, da ni bilo prav, pa sem si hotel nekaj prostosti. Lepo ie bilo — nekaj časa, ko je solnce sijalo in me kar oblivalo z žarki gorke ljubezni in je bila češnja vrgla v mene ves o mamljivi duh svojih belih cvetek in so tiste drobne čebele lepo spremi jevale mojo pesem o svobodi, da sem fo zapel, kol Se nikoli, da sem pozabil na tebe spodaj, ki si me klical v kletko sužnjosti ... Tedaj pa $e zletela nad menoj velika, črna, grda ptica, da sem se kar prestrašil, odlete! sem in se skril v smrekove berji ia koristolovei, ki «• v stranki same tedaj, če stori kaj zanje, časnikarski ciniki, sebični uradniki in drugi. Minula vojna in nemorala, s katero je zastrupila svet, je zasejala tudi po naši zemlji ta strup. Število tega dela našega razumništva ni majhno. Razširjeno je po vsej naši družbi in po vseh naših strankah. Drugi del označbe našega razumništva. ki kaže njeno težko krizo, tiči v tem, da je, če jo vzamemo vso skupaj, ostala nerazvita po dogodkih, ki so jo daleč prehiteK. Naše ra-zumnlštvo ne presoja dogodkov v narodu in svetu samostojno s svojo glavo in se tudi ne prizadeva, da bi vplivala nanje. Motri jih samo in se ravna po glasovih, ki jih sliši o njih. Bil sem letošnje zime na potovanju po naši zemlji. Vračujočemu se, so mi rekli v nekem kraju zelo resni razumniki, da je vse od kraja pa do Zagreba sama vstaja. Vsi so trdno verovali v to. Zanesljivih podatkov niso imeli nikakršnih, ali vendar so verjeli vestem, ki so jim prihajale. Razume se, da stvar ni bila resnična, kar sem videl, ko sem šel ravno po tistih »spuntsnih« krajih. Naše razumništvo noče presojati s svojimi la3tn-'mi možgani in lastnim znanjem, ali je nekaj, ali ni, ali mora biti nek&j ali ne. Prisluškuje samo neprestano in se ravna po onem, kar sliši. Nima svoje samostojne sodbe. Inteligentni tujci, ko pridejo med nas, opazijo takoj, da ne samo naše žene, temveč tucii moški, porabljajo, zlasti o praznikih, za to, da gledajo skozi okna na ulico. Tako se dela ne samo v malih mestih, temveč tudi v Belgradu in Zagrebu. Vprašujejo se začudeno, kako zabavo imamo v tem gledanju voz, konj, ljudi, ki prihajajo mimo, ko smo jih vendar več ali manj že videli nekolikokrat. Kaj pa je tako zanimivega po naših ulicah? Ali nimamo druge zabave? Oni ne vedo, da mi ne gledamo skozi okno na ulico samo zaradi zabave, temveč da tudi drugače radi gledamo svojemu sosedu v lonce, da vidimo, kaj si pripravlja za kosilo. Včasih se celo bolj brigamo za to, ko za svoje lastno kosilo. Vedno poslušamo okoli sebe, kaj govore drugi, in po tem si vsak dan ustvarjamo svojo nevo sodbo. Nimamo stalne socbe. osnovane na globokem prepričanju, ki ga vzdržuje široko obzorje. Zato nismo gospodarji svoje okolice, temveč smo ircne žrtve. To prihaja od provincijalnosti naših idej in čustev, od malomeščanskega miljsja naših največjih sre-dišč. V tem tiči veliko zlo. Zlasti zaradi tega so podvrženi temu tudi naši moralno močni, nesebični idealni možje in žene, ki so dovolj kulturni. Tudi oni se ne morejo iztrgati iz te^a suženjstva in se osvoboditi. Zato so najbr:' neaktivni in netjlbčni. Ne delajo in ne bore se dovolj za svoje ideele. Svoje kulturnosti in iripravncsti ne uporabljajo dovolj za ozdrav-lienje družbe. Ako delajo, so zelo nespretni. Med mase splch ne zahajajo. Ako pridejo mednje, se ne znajo najti med njimi in ne znajo pobrjrH erib slabth žrvl-jcr, k: Sko, Ijivo delujejo v masah. V to skupino spsdi veliko naših čast:vredi:h in idealnih politikov, učiteljev, duhovnikov, trgovcev, književnikov :n drugih umetnikov, starejših osmlacincev, ki so že zdavnaj dokončali šole ali jih dokonča-vajo. Zlasti ti so posebno zanimivi. Nezadovoljni so z današnjo družbo m pclni kritike. Imajo moralno in kulturno sposobnost za deio, ali ne odločijo. Prjsivni so v največji meri, v časih, ko bi vsi cajboljii in najmlajši morali biti najdelavnef^i. Tretji del, ki označa težko krizo našega razumništva, je njegova srbska in hrvatska ozkosrčnest, rje^ovo or'-ocrčno. ttipatam še ežje od predvojnega, danršnje presojanje združenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Namesto, da bi v prilog edinstva vse šlo med mase in s poukom rarpr*llo strahovanje mas, ki je posledica predvojnih in vojnih dogodkov, pa i srbsko i hrvatsko razumništvo zlorablja plemenske čute mas, jih razvnema, prizadevajoč si predstavljati Jugoslovanstvo in Jugoslavijo doma in zunaj kot sporazum ali zvezo treh plemen, ne pa kot organizacijo popolnoma enega naroda, ki se kot popolnoma enakopraven državljan in brat veže z enakopravnim bratom in državljarom. Ta del krize v našem razumništvu je najtežji in narodu in državi najnevarnejši. Koruptnost in nemoralnost družbe se da lažje popravitC ker morejo pomagati tu tudi strogi zakoni in kazni. Neaktivnost in nepou-čenost poštenih, kulturnih in idealnih življev za delo v narodu se more hitro popraviti s smotrerrm in sistematskim organiziranjem. Kjer je idealizem, se lahko iz plamenčka napravi ogenj. Ali najtežje je izvršiti preporod v kratkem času, in to se zahteva v letu proti jugoslovanskim razvnemanju mas z nekimi porabnimi srbskimi in hrvatskimi čustvovanji, potrebami in pravicami. Težko je zato, ker ti pogreški ne izhajajo samo iz nekih idealističnih zmot, ki bi se lahko dale popraviti, temveč je posledek nakanjene stare zlobne mržnje, osebne in plemenske, in raz- veje. Rešen sem bil ene nevarnosti. Prileteli so pa za menoj tisti rjavi, vaški paglavci in me izteknili ter mi vse mogoče očitali: da nisem otrok prirode, da nimam prave ob.e^e, da še letati ne mam---- Teda, sem jim zapel, kolikor sem zamogel lepo, ces s tem jih bom premagal, pa so se mi rogali, češ ti si naučen, ti nisi za med ljudstvo, ti nisi sin svobode _ «n se ie v mene ter me s tistim močnim kljunom pošteno udaril na prsi. Umolknil sem, ker sem vedel, da jih s petjem ne bom premagal, še manj z močjo. Tedaj je nastal med njimi samimi prepir in strašao kričanje — in vsi so zleteli na bližnjo ■jablan. Jaz sem bil prost. Sklenil sem: Vrnil se bom, ampak takoj, da uidem svojim sovražnikom in da še najdem nekaj ljubezni svojega gospodarja. Odslej pa Če mi tudi odpreš vsa okna, ne bom več ušel, ker sem občutil, kaj je — preveč prostosti. Lepo si govoril in skesano. Glej, prostosti imaš dovolj — ampak pod mojim ljubezenskim krilom. To je bila moja velika beseda odpuščanja — in bila sva si zopet prijatelja. (Konec jutri.) nfh -špeknla«?, kalesr na printer velikosrbstve bosenskih fcejev ra gospodarjev, hrvatsko av- tcnom»?tv® IrsskmtT in n)kn podobnih, črnogorstvo Nikolovih pristašev in republikan-stvo Ratlića in tovarišev. Nikj er se ne kaže kriza, v kateri se nahaja naše razumništvo bolj ko v njegovem političnem delovanju pri izgradnji nove države. Njeni elementi vseh treh delov, ki jo označujejo, prihajajo na dan, porazno delujoč v naši politiki. Ko bi bilo naše razumništvo dorastlo svoji nalogi, bi ne imeli danes nikakršnega srbsko-hrvatskega boja. Prizadevali bi si, da poraz-vrstimo v stranke po sočasnih kult. in socijalnih vprašanjih, nikakor pa ne po hrvatskem ali srbskem. Vse sklicevanje na narod je neupravičeno. Narod, pa naj ima svoja hrvatska in srbska čustva in svoje mržnje, bi, ako bi jih bilo razumništvo ublaževalo in povedlo narod na polje socijalno-pclitiCnega snovanja in kulturnega delovanja, šel za njim, ker je zdrave, bistre pameti in željen zbolš&nja in napredka. Toda ker pa razumništvo ne le ni delalo tako, temveč nasprotno, ni čudno, ako se plemenske strasti v masah ne le ne pomirjajo, temveč celo Še razvnemajo. Kdo naj bi se čudil temu, ko na srbski strani ime uglednega akademika in Jugoslovana iz prošlosti (Ljube Jovanoviča) na njegovi poti v sredino bosanskega srbskega težaka »preai-lja.jo med narodom govorice o izd?ji Srbije Jugoslaviji, in ko se s sestankov P-ebičevih in Lorkovicevrh pristzfev danes pošiljajo pozdravi v Zagreh kot hrvatsko prestolico, ko ugleden voditelj srbekih radikale e v (Jaša Tomič) še danes zastopa narodno trojstvo, Laginja pa zahteva ustanovitev hrvatskega domobranstva t Jugoslaviji! Nazadnjaških predvojni, strasten eseben ton in ozko obzorje prevladujete v našem političnem boju. Načela in ideje in programi strank so neznani ali nejasni, strasti in osebnosti se vmešavajo povsod, čisto srbska radikalna stranka ima za svoj program Pašičevo ime. To ime je za njene pristaše božar^tvo. Izdajalec je pri njenih pristaših vsak Srb. ki ne misli kakor Pašič. Programa r.e povedo. Pravijo, da imajo svoj stari program iz osemdesetih let, ld zadovoljuje vse potrebe, cc tudi še ni bik) Jugoslavije, ko je bil napravlje-in njegovi sestavljalci niso mogli slutiti str. nega vesoljnega potepa, skozi katerega je moralo pozneje človeštvo. Na hrvatski Stranje bolj ideja kot pa ime kake osebe progra-hrvatskih radikalcev. Ideja zmotna, združenj Hrvatov in obramba Hrvatov proti Srbom. Ideja nazadnjaška, z ozirom na prošlost in bodočnost jugoslovajistva. Korak nazaj v trenutku, ko bi moralo hrvatstvo stopiti naprej. TisUm, ki poznajo kulise politične borbe pri nas, ne more ta ideja kot program zakriti osebnih strasti, užaljenost in mržnje, ki tu !i tu zelo vplivajo na odlo-čevanfe. Za programe raznih samostalnih srbskih skupin ne moremo navesti ničesar drugega kot imena njihovih vodij, katera, dasiravno so ugledna, ne morejo biti vsebina strank. To so imena Trif-kovića, Fibarc* In Žujeviča. Najsmešnejši pojav v naši politiki je nova stranka, ki jo ustanavljata Peleš in Muačevič. Njen program je, da zbere odpadnike demokratske in radikaire stranke!? Slovenska klerikalna stranka ima svoj program, toda tudi pri njej je oseba Korošca v središču močnejša od pregrama. Vobče je to, da stranke vodijo osebe, ne pa idejo, da se celo imenujejo po imenih vodij, na^a balkanska posebnost. V velikem svetu imate velilce ljudi na čelu strank, toda stranke ce ne imenujejo po imenih vodrleljev, temveč po idejah programa. Samo pri nas so mogoči Paiićevci, Prebi čevićevci, Koroševci, Starčevićanci, Trifkovićevri, Radićerci, Lorkovićevci itd. Taka imena strank so imeli tudi Bolgarji v svojih Stambulovistih, Oešovistih itd. Da smo mi Jugoslovani tam, kjer je Amerika, bi vsekakor tudi še danes imeli V7ashingtonovo stranko, katere Amerika ni imela nikoli. Razume se, da bi po tej poti ne prišli nikdar do Llncrlna in Wikona. Mrtvi Washington, kakor živ gredoč skozi narod, bi 6totine let po svoji smrti že v po roju zadušil Lincolna in Wilsona. Brezidejnost našs-ga razumništva, tajego.a nerazvitost v kulturi in jugoslovanstvu, njegovo ozko obzorje in njegova provincijalncst, s koruptn ostjo, s katero ga je zastrupi a vojna, strašno in glasno odseva iz naših političnih bojev. V tem je treba videti našo najvažnejšo in najtežjo krizo. Poklicati se morajo v boj vsi zdravi življi, vse idealne duše, vse jasne in bistre glave m vsi zasebni, kulturni in plemeniti naši možje in žene. Tisti, ki že delajo, naj razvijejo trikrat večje delovanje. Tisti, ki so neo 'ločni in neaktivni ter stoje ob strari in čakajo, se morajo vendar že enkrat udeležiti dela in borbe. Neaktiven in nedoločen ne sme biti nihCe. Naj vstopijo v stranko, v katero hočejo. Naj ustanavljajo nove straske, ako niso zadovoljni z današnjimi. Glavno je. da v vsak', v kateri se nahajajo, propoverujejo idealizem in poštenje. V vsa&i naj zahtevajo in sestavljajo program, idejo, ki naj jo povzdignejo nad osebnosti. Moremo biti i radikalci i demo-kratje i člani Hrvatske zajednice ali drugih strank. Izooznati pa moramo jr.sr.o svoje programe, kulturne, ©ocija.lr.e in glede oblike države. Z idejami, katere izpovemo, se moramo boriti. Zakaj bi se borili z obrekovanji? Ali obstoji razvijanje programa^TTerii', da se seje sovraštvo proti onim. ki ne mislijo tako kot mi? Zakaj ne bi mogla postopno dva protivnika zastopali svojih programov na istem zborovanju pred istimi posk šalci? Treba je, da povsod dvigamo ideje, ki nas vodijo, nad osebnosti. Treba je, da vsak v svoji stranki razvijamo idealnost pojmovanja in izganjamo osebno sebičnost. Treba je, da odbijamo iz strank tiste, ki vstopajo vanje samo radi dovoljenj, dobav, napredovanja, premeščanja v boljše kraje in podobnih osebnih dobičkov. Vse stranke imajo takih ljudi. Vsa naša družba je bolna in zastrupljena. Zelo tragično in smešno obenem, je tisto trkanje na prsi s po- 5terJ09 i« fjiede jugoslovar.stva. Zlasti z rešitvijo zadnje 1 ~?e, ko je sklcr;la zvezo s socijal^'mi de-n- krati, se je izjavila jasno in ockrlto pr~ti lovi kot naTT.r-redrrejfa naša stranka. Naj ostane na vladi ali preide v oporrriio, ima f^sno, odprto pot pred se'^oj. S svCjim postopkom bo vplivala na vse druge nc*e stranke, da se cpre;Ta!e čim oreje in čim jasneje. Demokratska strarka ima nalogo, da sedaj kar najpodrobneje utrdi ta svoj program in da ga kar najpopolr eje razloži Sirck:m jna-Na tem ne s:ae sodelovati samo vodstvo, tomveč ves narod, ki je za stranko, zlasti pa razumništvo, ki je njen član. Zato re p-tre" no ne?rect?no sestajanje, razpravljanje, dogovarjanje in sklepanje v strankarskih odborih in stalno prirejanje zborovanj in sestankov z narodom. Na to delo se mora ni en o razumništvo vre-fci z \-sem navdu§2r:em, požrtvovalnostjo in z največjo širokosrčnostjo napram nasprotni-Vrm. V svoji lastni s-edi mora zatreti vsako kompetentnost in sebičnost. Svojo vodilno rVo, ki je v nacijonalni (jugoslovanski) kulturni' in socijalni pravičnosti, mora dvigniti n-d vse osebno. Demokratsko razumništvo ne ;me iti za tem, da bi v Svetozarju (Pribiče-vi'u, ministru za notranje stvari, piščevemn h-Jitvl ustvarjalo svoje nove Starčeviče ali Palice, temveč da nauči in ut"di v sebi in o-kcli sebe načela moderne svetovne demokracije. . . V-a naša inteligenca mora predvsem rešiti svojo krizo, ako hoče reševati estale v narodu in državi. Demokratsko razumništvo mora, ako hoče po pravici in s penesem ncsHi to ime, predvsem odpraviti vse slabosti, katere ima tudi or o samo kot del našega vsevk .pnega razum-a in nositelj njegovih splošnih skupnih bolezni. 0-lajmo, da se Čim preje reši velika in fr?rka kriza v našem razumništvu. Demokrat, prvaćimo v tem. Preporodimo iz temelja sebe, da bomo mo- £ii preporoditi druge! S5>anwie 13, H. «a-ds>r. ^e 39. •sflfeml)«. R«®-proda^cem petega. M « « fraferšaeeafeoB vzrok-a ne prinesli tefcosnSe kontrcfmi nra4 (to 23. sopfeo&ra, se kratkomaio odvzame rrevica do nadale raziprodsje petroleja. Razprodaja-lci ee opozartajo. naj ne upoštevajo irfcazaic 54. 48 z žigom eadruffe državnih uradnikov, ker dobivajo člani te zadruge ipetrolej neposredno iz sMadišča lastne za-dmge. NB. Vse druge izkaznice št. 48 z žigom kakšne druge zadruge .pa. se morajo upoštevati. — Cene: za mesto in *>retie 88 stotin k li-ter; tza razprodaj aln'ce bol} ofdaljenega predmestja, kakor že prej. obj-avljejio, 90 siotink liter; -za okolico 94 stot. Jiter. 'Vnovič se -pozivajo visi razp-rodaialci petroleja •brez izjeme, da postavko na vidnem mestu v trgovini tablico s cenami petroleja. za tsdeii od 8. do 13. septembra 1919. (FteiCjpae sc št. 11 živilske izkaznice.) Jutri. S. t. m, bodo j>roda}aLne odprte občinstva samo cd 8.—13. ure. Lc a ssoka: 50 iikz -po 52 stot kg. Te te^iae: EO dfcs po I'3Q Ur kg. I L;: 1 kg po 1*15 Er ks. Lcža: 30 či-g do 2*— iiTi kg. VH-. četrt litra po 1*40 tter. 2 j :ci na odmerek po 50 stet Stđlor: 15 d kg po 4'70 lir ki. Kuva: 10 dkg po 12*— lir kg. C!korita: 30 dkg po 2'— liri k*. T- traU kadilske kave ourka Itaflat 1 zavoi (G0 g i nov) na esebo po 50 stc.ink zavoj. ElaaLia: 15 ckg po S'20 lir kg. r&acela: 15 dfcg po STO «k g. Či to c.j2ao o!}e: 20 d na osefco £0 5*50 i>r liter. L osos: v posodah po okoli pol kg po 2'25 lir pr,sotia na izkaznico. Jes>k: V Sk&tfsh po okoli pol kg po 4 lire škatlja na izkaznico 2?*T;a ki se razj 60 stotialk -zavoj, 1 zavoj sladnih bi^kotov, po 85 stct. zavoj, 1 zavoj riJevosa zdreba, po 80 stot. zaverj, 1 zavoj žitne cnoke, po SO f.otink -zavoj, _ iiii -pa 1 eavoi mekina&te moke, po PO StC^L. z a v O}. V rsv;$5 t irfd: Nasoljene velike sardele po 10 stot. ena. Naseljene majhne sardele po 5 stot. ena. Aieniaaje prodajalaic. 0-^'rrr-aJci, ki bi želeli -menjati proda*a!ne, bodisi prodajalne komisije ali zadružne prodaj Ine kakor tudi prodajalne trgovcev, ki razprodajajo ži-vHa aprovfeacijske kom'sJ?e, se mor^o obrniti d:-rc' ino na centralni uiad za izkaznice v ulici de!!a V_!;e St 3. Centralni urad razprodajzktfc aprovi-eacijsd-.e kemisrje, ravnateljstva posameznih za-drvz in tT so vinski koccrcij nimajo pravice, da bi tz\Tše\x.ii take izpremenrbe. Prodaia kruha na začasne Izkaznice. Ti^ti, M nimajo v Trstu stalne«^ bivalHča io Jd ima'o zaCasne te&ncnice za kruh (izkaznice za Juj-ce), ne bodo mo^r; kupovati svojejra odmerka fcruha v \-seh pekaritzh. ampak samo pri pekih, ki sami pečejo kruh. S tem se opozarjajo todi vsi razprodajaVci kruha, da se odvzame pravica do n ^a^jne razprodaje kruna oaim, ki bi se ne dr-žali teh dcicčiJL •Razdeljevanje petroleja. V tem tednu se -razceilijo izkaznice §t. 43 ea na-irup .po! litra petroleja remo posestn-Ikcm sivo-Vpetrolejske Izkaznice (stanovanja brez plrnske in ciekt- "ne razsvet!5ave) in z natiskano fKrrdeJko. Presčipne se vt- 4. ki se n^heje na levi strani rove r^etTr*ejsVe k^avjrre. V^r V n->-fc-n>eoa petrelejka. Pri nzVnru -petroTe:a priščip-n;'D razprodajtJci odgovarjajočo št 4, ki je na disiri ticraoi nove peiTC Ciaisrino eaeal 7»t. Zai^mi-kom Je v dolžrrr-st. da votlTo v redu Izkaze in da denr»r sr-roti tere&i}o na pria»*o!oo roe^o. Ci vil nonra vno posfemafe t ZR^edemeaa czetnT»tt. Iz Rima porečko »Lavoratorti«, da je izjavil pravosodni minister, da se boji posledic, ki bi jih imela za zasedeno ozejTil^e u-vedba civilroTjravrc^a postopka, kakor je uveden v Italrji. Minister je dejal, da nima namena izprenalnjati civilnopravnega reda v naših pokrajinah. V najkraćem časn se reši vprašanje kesacijskega sodišča in sicer tako, c!a se pokličejo najboljši pravniki iz zasedene oremlja -h kasacijskernu sodišču v Rim. Zirrdi dc!novirrke pravice se je pričel zanimiv boj jned »Nazione« in »Lavoratorjena«. »Nanone« je namreč zahtevala, da naj iz-rul e domovinsko pravico v zasedenem ozemlju, oziroma da morajo biti izključene od avtomatične pridobitve italijanskega državljanstva vse one osebe, ki so dobile domovinsko pravico v tem ozemlju na podlagi avstrijskega zakona o domovinski pravici, ki da je bil tudi eden onih nasilnih zakonov, ki si jih je izmislila Avstrija v svoie politične namene. »Lavoratore« kar najodločneje pobija to zahtevo, češ da zakon o domovinski pravici ni imel nikakvih političnih namenov, da pridobitev domovinske pravice ni prav čisto nič vplivala na volitve, ker je avstrijski državljan po zahtevani dobi stalnega prebivanja v kakem kraju imel volilno pravico v tistem kraju, ne da bi bil pristojen tjakaj. Zakon o domovinski pravici da je bila pridobitev proletarijata, socijalnih demokratov, in socijalni demokratje da bodo slej kakor prej odločno pobijali vse nasprotnike tega zakona in njegovih zakonitih učinkov in posledic. »Lavoratore« stoji torej odločno na stališču, da se onemu, ki si je pridobil domovinsko pravico z desetletnim nepretrganim bivanjem v cbčini, nikakor ne m~re vzeti trko pridobljena domovinska pravica. — Zabele ž u jemo to polemiko ket kronisti, ne da bi se spuičali v stvarno ra;"pra\ o, ker za nas velja tudi tu, kakor v vseh podobnih vprašanjih, načelo, da so vse take izpremembe mojjoče edino le po končni besedi, k: jo izreče mirovna konferenca o mejah o?emlja, ki pripade Italiji in se izvrši aneksija It al'ji prisojene^a ozemlja. Pred tem činom je vsaka stvarna razprava o takih stvareh za nas brezpredmetna. Odprava poS^Sk Hstor za Inozemstvo. Iz Rima javljajo, da se takoj po podpisu mirovne pcflodbe z Avstrijo, v smislu dogovorov med in lere sirani ml državami in ItsJijo odpravijo potni listi. Tako bo zagotovljena obnovitev mednarodnih odnošajev, kakor je bila pred vojno, # Izruščeni iz z-pora. Predvčerajšnjim so bili vsled snnretije izpuščene iz zapora vse one esebe, ki so bile aretirane zaradi znanih iz-grecov 4. avgusta t. l.f es44. 4029 IUŠJCA, ofcstoioča kz dveh sob in kuhinje, z dvoriščem. se oetia. v najem. Gretta Serv^jtoio 85. 4033 SLUŽKINJO, ki zna dobro ikultati, išče družina br-CT otrok. Predstavil se samo e dobrimi iz-tiričevaiL Fendšoe Scorcoia 352, dvorec ■Robca. 4035 KOZA, dobra mlečna, kredenca, dve kolesi, železna os in še cei. a j drugih predmetov se proda. Koroni v hribu st. 441, Villa Tuzzi, poleg električne postaje KonkoneL 3309 KOZA z nMom, poldrugo leto stara, se proda. Ul. Gusrdta 13, pritlidje. 4036 KUPUJEM vreće in cunje. Babič, vi. Molino gTan-de 20. 4037 SLU2K*NJO, mlado. Ce mogoče, da govori nemško, se Išče za dve osebi, dobra plaia. UL Cas-sa di RisTKirmio 3, IV. 4038 se dobi pri HSLL5ESIA CfflMBl dru2bi z om. j. v Trstn m ii Lii Si P2l2s!rma fisi 2 (vogai ul. Coroiieo). Utl 24-33. TcL Z4-01 Absolveaiisja trjovskctf* tečaja, odiica4ald-Bjflt možna tudi nestikega Jezika popdnasm In ItaUjanskc^a precej, želi p^-merae sinila, nsjr?iši t kaki ftrgoviaL Nastopi takoj sil pa zneje. — Cenjene ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod »Spretna«. ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ E^ » f« S^ja ea -i ?-S" f|" "j h^Jj m h v. Lsj.tu^auu tahni.nl vadja A. iJ iS4SC :aX S2 Je preselil S OL e£S0¥2 51.13.1. (pnj lil. tvmM UČITELJ pou6u}e otroke ljudine Šole. Pride tudi na dom. Cene izmerne. Nasiov pove ins. odd. Edinosti. 4040 TRGOVINA, popolnoma opremljena, na lepem prostoru, prometnem kraju, v neposredni bdižini mesta, eventuelno tudi stan o ven je v hiSi, se odda v na}em pod dobrimi. pogoji. Naslov pove Ins. odd. Edinos*. 4041 POROČNA SOBA, nova, moderna, masivna, omara s 2 vrati, mi-zica, kredenca kuhinjska, se proda radi selitve. Ceoe ugodne. UL Mauzoni 18, vraea 16. 4042 KROJAČ PAVEL PESTOTMK. ul. Gatteri 44, se priporoma slavnemu občinstvu iz mesta in okolice. 39S3 KROJAČ dobi lepo sobo ea delavnico, veži. UL Geppa 15 II. Maruš i č. hišni SLADICO ogiic v vsaki množ'jil. UL Coroceo 27, skladišče stavbnega materijala. 4019 Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pešjeio denar, naj bla^ovole napisati na odrezek postne nakaznice, — števl ko dotičnega računa. — Trgovec srednje sUrosti, s 3 otroki, želi znanja v svrho ženitve z dekletoza ali vdoro brez otrok iz požteae hiše. Želi se sli!:a. — Tajnost zajamčeno. — Pcnudbe pod »Le?t 1 bcdočnc3t« na Inseratni oddelek Edhiocti. mm ISlll ii ^S "O td itt naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ima v svoji zalogi veliko množino izvrstnega vina Vse po najugodnejših cen?h. (Časa di vendita ali' asta) E. Vianello & R. de ulica Chiozza štev. 7. — Telefon štev. 34-92. Pohištvo vsak© vrste po iiajaižjili cena!?, drago fino, inštrumenti9 igrraSe, drobnina. Eiovili liEliiiijs^ili potreliščiii Iz emajliranoga železa. Stiaa IV. »EDKN06T« Sfer. 244. 7 Tritm, dne 7. se»4««kr« 1*1*. Glasbena šola tržaške Glasbene Matice. Vpisovanje bo 9., 10. in 11. septembra od 9 do 12 in od 16 do 18 v šolskih prostorih ul. Galatti 20, pndrstr. Vpisnina 2 liri. Poučujejo se kot glavni predmeti: klavir, vijolina, solo-petje in kompozicija, po potrebi tudi vsi^ drugi instrumenti. Ukovina znaša za klavir in vijolino mesečno 12 lir, za solopetje in kompozicijo pa 18 lir. Letos se bodo učili naslednji stranski predmeti: elementarna g!a^bena teorij** (zborov naraščaj), harmonija in glasbena zgodovina. Ukovina znaša za zborov naraščaj mesečno 2 liri, za harmonijo in glasbeno zgodovino pa 4 lire. K tem stranskim predme !cn imajo pristop tudi taki, ki ne obiskujejo nobenega glavnega predmeta. Priporoča se v tem smislu zlasti šola zborovega naraščaja, oddelek za otroke in za odrastle. Ta šola. ki je podlaga vsemu glasbenemu pouku, vzgaja glasbeno izobražene ljudi zlasti za naše pevske zbore, kjer je, kakor znano, pretežna večina notam tuja. V oddelek za otroke se spre'emajo 10—14letni dečki in deklice, v onc^a za odrastle pa ljudje vseh starosti, zlasti dijaki in dijakinje. Javnost naj uvažuje materijalne ugodnosti našega glasbenega zavoda napram drugim. Šolsko vodstvo pričakuje ravno glede zborovefa naraščaja številno prijavo otrok in odrastlih. Glasbo lju-bečemu občinstvu pa se priporočata stranska predmeta harmonija in glasbena zgodovina. Ukovina se pri zunanjih obiskovalcih, torej takih, ki ne pripadajo nobenemu glavnemu predmetu, znižuje za 2 liri mesečno. Natančnejše pode tke glej v »Edinosti« 5. t. m. kakor tudi na šoli. JuToslovaaškl vojni ujetniki v Tosisku, Sibirija. »Slovenski R.-eči križ« v Ljubljani je prejel iz Tomska imemk ustnikov, ki se nahajajo v 1. Jugoslovanskem ipoiku v Tonrsku in onih, ki se na-bajaio v taborišču v Tomsku. Pri 1. jugoslovanskem polku v Tomsku se nahajajo: B-emec Ciril, 1895, Tolmin; Kladnfk Matija. 1888, Vipava, Križna gora; Golia Alojzij, 1694, Gorica; Nemec Josip l:93, Gorica; Kravalič Anton, 1891, Sv. Peter, Sv Gorica: Mchanja Anton, 1S8S, Stranje. Posto na; l>e*? Franc, 1880, Podffrad; Feriinc B 1891. : Žulhroj Ivan, 1874. Lokovec, Gorica; Košaoc Vinko, 1896, Trsi; Škole Josip, Tolmin; Mcihorčič Karel, 1SS7. Postaja. Slavna; JCrajc Ivan, 1893. Lož, Logatec; Vidrih Franc, 18-6, Pcdraga, Postojna; Abram Jcsip, 1S94, Štanjel, Sežana; Valenčič Franc, 1889, Postojna; Safc-5vda Fr., 1894. Kenče. Gorica; Prinčič Josip, Gorica; liadulin Valentin, 1881. Todmin; Ki-kel Ri-hard, 1890. Tolmin; Ssaicin Ivan, 1&39. Plavlje, Pod mile, Istra; Ličan Aleksander, 1S72, Ilirska Bistrica; Pajnter Jakob, 1S92, Sriišče, Primorje; Ki-n Ivan, 1889, Zagorje, Postojna; Oblubek Ciril, 1 •:-'■. Gorica; Gruden Ivan, 1890, Vitolje, Goric ; Pel č. SeKa vtau, Dobrniče; Fabjan Ivan, 1884. Ri-benber-. Gorica; 2ake! Franc, 1S94, Vrhnvtca; TkiiJić Ivan, 18S1. M. Br/iri, V&.osku; Res nič ar I.. T93. Fcikan; Savfč Vdk 1895, Šmarja: Ortar Ardrej. 1886. Tokmn; Sever Ivan, 1867, Dekani, K per ; Kralj lv.:n, 1S90, Logatec; Mere Franc, 1854, Lokve, Sežana. »Dra;aa£-2ao društvo v Trstu nam naznanja, da uprizori v četrtek, 11. t. m., FmŽgarjevo »Verigo«, ket otvoritveno predstavo letošnje sezone. Podrt -buejše v eni prihodnjih številk. »Sciocza ed Arte.« I>anes izredni občni zbor ob 10 v lastnih prostorih. 1 (Jo ve kaj? Kdor bi kai vedel o Kariu Mene-gheiliju. ki je shižil leta 1915. pri I. R. 97, 1/X bojna pošta št. 323. se prosi, da sporoči. kar ve. družini MenegheHi. Trst - Rojan ^korkla-Sv. Peter št. 36. rvotu! tečaj za slovenske, hrvatske hi nemške ači;e'?e. Uradni »Osservatore« poroča, da se je otvori! v Florenci poietni tečaj za slovenske, hrvatske in nemške učitelje za zasedeno ozemlje. Tržaška Lesetgska družba. V nedeljo se je vršil v Sv. Križu shod kmetovalcev .katerega so se udeležili skoro vsi irriiki gospodam Strokovni • tajniik je v imenu dnrf^e pozdravil vse navzoče ter razložil namen shoda, ki mu je ustanovitev gospodarskega sveta. Očrtat je v kratk-enn "Stanje našega poljedelstva po vojni ter poudarjal veliko važnost gospodarski-h svetov, ki imajo nalogo, da gredo odboru na roko v stv«reh vzpostavitve po-tedoteiva. s tem da poizvedujejo o potrebeh kmetovalcev, da razdelujejo razne potrebščine, da poročajo družbi o stanju setev in žetev, o letini ter o vsem, kar smatrajo v svojem kraju za zboljšanj kmetjistva za potrebno in koristno, ter da stavijo dručbi 'tozadevne predloge. Nato se je konstituiral g«ni?pcdarski svet, pri čemer je bil izvoljen za predsednika sveta Košuta Josip, Sv. Križ 93, in za zaunw3ea Kristjan Tence. Sv. Križ 83. Sle<2!c ie potem predavanje o vmoreji, sadjereji, živino-re}i in ?raš?čjcre;'i z razlaganjem najvažnejših opravi! v vU>ogT2>.200 lir, Soattja iz sicnove kosti, v kateri se je nahajala srebrna verižica, zlata ura, cda«'.a veričica in več finiJi robcev z monogramem D. G Igralci so v tem času opravili nezavestno režiser t; vo hčerko k zavesti. Iz-prva so mislih", da je (tat izvršil tatvino v pričo nje. toda revica je pripovedovala, ga se je morala taitvina izvršiti med pr stavo, ker ena je zapaha šele ob vstopu v »rbi). kaj se je zgoiilo. Režiser je javN stvar karaliinjerjem. ki so ugotovili, da je izvršil tatvine neki I6ietni Uro Boi^no, katerega pa niso modi najti. Takoj so poslaJi več karabinjerjev kolesarjev v okolico. Toda sledd niso dobili. Komaj včeraj se je posrečilo nekemu agentu, ki je »tražil na postaji, dobiti sled. Našel je namreč v nekem železniškem vozu btagajno v kateri je bilo, še 6200 lir. Sklepajo torej, da je tat pobegnil proti Trstu in v naglici pozalil isprazniti blagajno. Ka-rebiojerji ga iščejo. Posten razprodajalec časopisov. Lastnik družbe »La'Drtfustone,« katera se bavi z rasprodajo časopisov, je imel že mnogo časa nastavljenega nekega loletnega Sabadina U., kateri je razprodačal časopise. Fant je M tzelo podjeten, toda imel je le to napako, da ni nikdar nosil denarja gospodarju. Vsaki k rat se ie izmazal, da je izgubS ali pa da so ga okradli. GosjKxVar se je teh »vzrokov« naveličal in dal poštenega Tazprodajatca aretirati. Požzkušen samoureor. Včeraj popoldne so kli-csli zdravnika zdravniške postaje v jetnišnico pri jezuitih, kjer je našel 1 letnega Alda Renzija iz Rima, kateri se je hotel umoriti z nekim kosom stekla. Napravil si je žo večje rane na prsih. Renzija so n rr reč hoteli izgnati iz Trsta in iz cbupa si je h. ; e I končati živi j ene. Zdravnik mu je podal prvo pc,r.oČ in ga dal odpeljati v mestno bolnišnico- Porotno sadfSče, Tatovi v karabtrrjorskih oblekah. Včeraj se je nadaljevala razprava proti Pittonu, Eksnnazzi in Spellarju. Dr. Zeiuia-o je protestiral proti trditvam drž. pravdni'ka, češ da postavlja karahinerje v slabo luč. Izjavil je, da priznava velike zasluge karabinjerjev, toda r.e more se od njega zahtevati, ida bi ne protestiral proti posameznim činom. Dokazano je, je nadaljeval, da so karabinjer ji obtoženca pretepali in ga prisilHi, da :s priznal, da -je naredil, česar v resnici ni narediL Obtoženec je celo poslal iz ječe krvavo per^o domov. Jetniška zdravnik ga je moraJ zdraviti. Oško.ovanki Mariji Riiavic da se ne more verjeti. ker ima leta ofoiožetv.a že cd prej na piki in bi se hc'teta sedaj nad njim maščevati. Ravno-tako je ugovarjal 'tudi- izpovedi)am vseh drugih »prič. Končno je nagiašai težavni položaj branite-i;ev v tej raepravi, ker se dovoljuje državnemu pravdniku vsa svobeda, a proti braniteljem se u veljav^ja-jo vse mogoče omejitve. Dr. Zennaro je zahteval, naj se obtoženec Speilar oprosti. Pravorek. Na .podlagi porotniškega pravoreka so brli vsi trije obtoženci oproščeni. Razprave v pritso&jšera tednu. Dne 9. 10. se bo vršila razprava preti JurJu Martinčlčsj. 10. sept. pr-Mi Lioderju Oakajiu zsradi ta-tvitie. 11. sopt. Oo.'iatta AtHiju, Pellizzonu Innocemtu, Runku Iva-n-.« zaradi tatvine. 12. sept. Pe treni ju Pe-tru. Ccncentu Virrlnijr, Ccncentu Simonu, Petrcniju Drmenicu z?r-adi tatvine. 13. sept. Krese viču Francu izar-adi tatvine. e V. ; t?■> -"t-JS A » Tržaška kmetijska družba. Trgatev. Trgatev se bliža, in vinogradnik komaj čaka, kedaj bi spravil pridelek v klet. Navadno bere pr*-z>godaj in iz-gutoi včasih po cel eristotek » še več sladkorja v moštu. Ako bi čakal še par dni, bt dobil bolj sladek mošt te* beij močno vino. Naravno, da ne bo odlašal s trgatvijo onih vrst fe-ozd^a, ki rado .gnije aH prej dozori. Zato mora pobrati (grozdje o pravem času, ko je namreč ido-zo-elo. Ako ne dozoreva vse grozdje istočasno, bomo trgali torej vsako vrsto sproti, kakor dozori ter ono, ki smo je prej pobrali, spravimo v suh in aračen prostor, kjer naj čoka, dokler ne dozori vse ostalo, tako da bomo mastili vse skupaj. Brali pa borno samo ob lepem, soinčnem vremenu. Preden pa začnemo s trgatvijo, se bomo prepričali s pomočjo moštomera ali moštne vage, aH je grozdje popolnoma zrelo. Vzeli bomo par gro-zdičev, jih 'Zmas+Hi ter mošt precedili v kozarec in vanj pogrezoili moštomer. Torina mošta naj znaša 14 stopinj reomirja. Ko smo pogreznili moštomer v mošt, ga vzamemo zopet ven i« obrišemo ter ga pogreznemo v drc-gič ntflccilko boU g&oboko. Moštomer se dvigne sam in števiaka, do katere je potonil v moštu, nam pokaz-uje odstotke sladkorja. Ako čitamo Številko 20, znači da ima mošt 2d% s-ladkorja, a vino bo imelo polovico, to Je 1055 ak točne j še 9*5» alkohola. Pred tngatvijo, torej že sedaj bomo letet, v kateri nameravamo izdeJovati vino, skrtmo očistili m pobelili stene, strop in podkladje. Posodo bomo dobro osnažili, prej a mrzlo, potem z gorko vodo, a na koncu zopert % mnrio vodo. CEknjene sode bomo dobro oprali z vrelo vodo in sodo (na 20 4 vode 1 kg sode) ter dobrtrizpfakjKtt z mrzlo vodo. PJesniv sod bomo odprli in ako ni plesen pregloboko v les«, ga bomo dobro obrfcbaK s trdo aH žično krtačo, potem bomo deli dno zopet na mesto ter sod oprali z vrelo vodo, kateri bomo •prfliH ne-kaj žveplene kisline -(Irodičevo olje) in siccr v 20 i vode bomo ztli p&te-goma 2 kg hudičevega ofta. Potem pa. fcemo seti zopet izplak-•rJH z vrelo vodo in sodo, a končno z mrzlo vodo Nov sed fco?no oprali z vrelo vodo in sodo a*i z žvepleno kislino, s:a izpraz-niii, potem ga napol-n U z mrzlo vodo, ki na-j ostane v sodu 8 imi. Po osmih dneh bomo ec*i itic/oir.ili z drugo sve/o v odo, ki naj ostane v njem nada+jnUi 8 dni, potem pa ga bomo o vrnili a-ii izaila^iaii z vrelimi tropinami in ga uporabili za vrenje mošta m šele drugo leto za vino. Vse oprane sode bomo obrnčli na veho, da se debro odcedijo. Pred trgatvijo bomo v klerti zažgali nekaj žvepla, klet zaprli ki jo teko razkuiili. Potrgano grozhite bomo takoj zmastiM oziroma prej zdroz^ali z grodnim mlinom, oprešali- ter nalili mošt v sode. Ce p« hočemo pri belih v.n h dobiti msJo bolj ri^nenkcelo barvo in boket (rizlingov beket 'itd.) temo grozdje prej obrobki i, potem izma^-tiK z grozdnim m-kinom, pustih 12— ur na tropinah, potem iztočili in tropine oprešali. Za črno vino bomo pissiiii tropine nekaj več časa pogreznjene v moštu, aH ne preveč, ker bo bolje, da dobimo namesto črue, rubiuasto bervo vina. Mošt je najbolie da povre v sodu: Zato bomo preceiili na vinskem sita ter vlili v sod, tako da ostane sod n avrbu do */» prat en, a zateknili ga bomo z vrelno veho. O .toplem vremenu bomo ea časa Trenja včasih kletna vrata in okaa odprli. Pri tem pa bomo pazili. da bo imela klet vedno 16—20" C toplote. Slabo m gnilo groedje bomo prešali posebej. Da bo pa bolje vrelo, si bomo en dan prej napravili nekaj mošta iz najboljega grozdja v toplem prostoru po 25* C topline, in sicer v razmerju 5% Aežine slabega grozdja. S tem dobrim moštom bomo poškropili gnilo groadje ter je potem prešati. Da se bolje očisti, bomo moštu pridali na vsak hektoliter po 150 gramov vinskega J.amna (acšdo tastarico) ter ga iz preše takoj in potem še večkrat pretočiti. Listnica uredništva. Vsem, ki i&n gre: Ponovno se dogaja. se dopisi, namenjeni uredništvu, oddajajo vsepovsod, v upravi, v tiskarni, inEeratnem oddelku, samo ne v uredništvu. Vsak oddelek pri listu ima svoje posle, in če se petem pozabi to aH ono, kar ne spada v njegov delokrog, pada vsa zamera seveda na uredništvo, če nastane kaka zamuda r priob-čitvi, dasiravno je kriva takim zamudam edino le komoditeta dotičnih dopisnikov. Gre pa gotovo redno za stvari, ki so največkrat le balast za list, aH pa ki se objavljajo le za ushigo. Zamera pa tem večja, čim manjšo vrednost imašo za splošno našo javnost Uredniške ure so vsem takim dopisnikom dobro znane, in vedo, tudi da se nahaja v veži skrinjica, kamor fefiko vsak čas denejo dopise, namenjene uredništvu, kaJtero odpovem]* samo za dcpfec, izrečene ali v uredništvu ail oddane v omenjeno skrinjico, nikakor pa za drugje izročene. Mo.uo uredništva v tisk izročeni rofocpis; gredo bre-zpogoino v koš, kar bodi povedano en-kret za vseJet. Poročijo delegacije, kl ca| bi bila zoaćcprica Cruegore. PARIZ, 6. (S.) Tiskovni urad črnosoralce delegacije poroča o srbskih grozJodejstvih v Crmsori. Te vesti potrjujejo poročilo »Chicago Tribune«, kaitero je leta posnela iz službenih spfcov, ki so jih poslali zavezniški preiskovalni kernjearji svorim vladam. Po teh vesteh lu3a f zabrnic, Q. Z !i lOW2 & Fl;jl3) : VeUVa Izbira srebrnih la *la'!h ni. nh3aOv. verige Itd. 1 tpter-: . i in - . . --;. Ptsćrušnlca v Trstu. C e iiir« 1 a v Lj ubija. i. Podružnice: Celje. Celovec. Gorcst, Sarajevo, Split. Dclnilka n!avn!:a a K 15.033.3*3. -Rezervi zakadi: K 3,600.003.—. ^ Obavija vse v bančno stroko spadajoče . posle. — Sprejema vi? ge v lirah na hranilne knjižice proti 37,7. rfritftrmn f na žiiO-ra.une proti 3'/. g K] Za na odpoved vezane vloge plača obre- f: sti po dogovoru. Izvršuje borzne uakge t t Li da,e v najem varnostne celice. t Tel. it 5 18. Blajajaa je odprta od 9-13. f ' Vf» - »?. * 1 i ie i PELLE<5RIH0 CIMCELLI Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst (Hiša ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Boje in Chcvreau*, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za Čevlje itd. Vse po ugodnih etnah. Postrežba totna. Vi i liiiElKi z in brex čel usti, zlate kror-e in tudi ohrobkl ViUiM T^JSCHSKSiM TRSr. ul 30. oktobra (ex Oas«ruui> i J, 11. Ordinira od 9 predp. du o zvečer. m Delil. gUv. K 30,m0w, KM^r/e K Cer.tral s: T^ir fblm t\ ffi^rSi 5 - lil L Brin 1 Podružnice: Dabrovni'c, Dunaj, 'totjr, LJib-l]a .u, MciKović. Gnitij i Spit Za Jar Ekspazttora: ilraaj. Obavlja vse v bstr^!:o spalij^a pasla Spra] 33a ifSoja nn hranilne knjižics prati letni n o*>re- \ siim v o,in:agiro pr>inetu proti 3« a letalu o-brestLn. I!a oJ^j »veJ nave^a.ie zneste sprejema po mja^odnejš h pobojih, kl sa Laajj pogoditi od slučaja do slučaja. i fiin VEHiiH yihh (iilis diinitji). Bia^ajna posluje od 9 do 13 . .u»i.i i .u"-..^r f MEHANIČNA DELAVNICA. Odlikovana livarnica Otvalddia. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava stroiev iu moioriev. poračuni. B KNJIGOVEZNICA. Pletro Plppan. Trst ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izčeika. Vpi^niju (registri) posebnsKa sistema. 201 MAJOLIČNE PECI SN ŠTEDILNIKI. M. Zeppar. uL S. Gk?varni b In 12. NaiboIKa Izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. Velika zalojra paplrla ovifke. rapirnatib vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in vel i k os t L Cene zmerne. Gastone DoKinar. Trst. Via de! Gelsi 16. 256 DAMSKA KRO.TAČNICA A. Rlecer. Trst, ulica CoiauierciaL; 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po anzleškcui in franetskem kro?*j, plesne obleke, obleke za poroke. Lhize za cleda-liSče itd. Cene zmerne. Pos'režra {oina. 3J7 Rcnsonno timin u um ▼pisana zadruga z cmejeuim poroStvooi rczplsuja s^Z&j --v e pluMlfi Ali Ui lili L Ponudbe, pismene ali ustmere, ir j fe prijavijo do 8. t. m. v p ra r i ^D.livskega podpornega društva- ul. G. CaL 'li št. i^O, I. (Narodni dom) pri g. Jul ju M ko'i, ki'eri da vsa druga potrebna na.^nć. a pcj s. i a. ZOSOZDliAVM.; ______ Ti D-o L:___; J Corso 24, I. nadstropji Ordinira od 9-12 dop. in o J 3-fi pop. EratcMao M\n&i z«X titenn in:!]i d1-!: e. i Ltuena pec:::; _ ^ <1 Vdovec, 40 let star, s tremi etfraktUrai otroki, obrtnik in trsovec ca deželi, s Ur premo- ženja. Išče v svrbo ženitve zuarrja s fiinermia djkietoni ali vdovo krščanskega mlSiJe ja. ki Irii« vesel)o do cospodinistva. Predrl ku . vdo\a padlih vojakov na dcžcU. Resni poi: : pcJ »Srečna bodoćaest« na k^s. odd. »EokaslU. Vestni red parn^ov. Trst—Pula In istrska prls;aai£ča. Odhod iz Trsta (pomol ribjega trra) ob 7 v PV-ran (8*20), SaJvore (8'40). Uma* 9'10), Nevera..4 (lO'lO), Poreč (10*55), Vrsar (1T45), Rovinj (1275). Faza.no (14'10). Pulo (15). Odhod iz Pule: 6*30, Fazana (7*05). Rovlni (8'45), Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (10*4=;. Unt;