GLAS Leto XLVIII - št. 75 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 22. septembra 1995 Železniki, 20. septembra - V stari kaplaniji pri farni cerkvi v Železnikih od 1. septembra deluje prvi katoliški vrtec na Gorenjskem in za logaškim, vrhniškim ter domžalskim četrti v Sloveniji. Zamisel o vrtcu z versko vzgojno vsebino je nastala marca 1994 na župnijskem pastoralnem svetu, uresničili pa so jo s pomočjo faranov in občine, ki je zagotovila petino vseh potrebnih sredstev. Vse ostalo so priskrbeli jarani in dobrotniki, tako da je po letu in pol nekdanja kaplanija že naseljena z otroki. Ravnatelj Antonovega vrtca (ime je dobil po farnem Zavetniku) je župnik Franc Dular, ki je bil tudi gonilna sila pri izvedbi ideje. Vrtec ima že že vse potrebne dokumente, čakajo le še na koncesijski akt šolskega ministrstva. Ob našem obisku je bilo v vrtec vključenih 24 otrok, prostora pa je še za kak ducat, nam je oovedala pomočnica ravnatelja in vzgojiteljica Nežka Cufar. Več na šesti strani- • D.Ž., foto: L. Jeras Slovenska balinarska reprezentanca se je v sredo vrnila s svetovnega Krvenstva, ki je ilo v kanadskem Hamiltonu. Kot že veste, se je najbolje odrezal Ži-rovec Uroš Vehar, ki je domov prinesel srebrno kolajno v natančnem izbijanju. Urošu kot tudi drugim repre-zentantom so že na letališču pripravili topel sprejem, še bolj živo in veselo pa je bilo na Trati. Več na str. 23. • U.Š., foto L. Jeras stran 9 Odrezani Gorenja in Dolenja Žetina Slran 5 čredna seja tržiškega občinskega sveta Soinvestitor Dušan Koren ob sporni gradnji... - Foto: S. Saj« ODPRODAJA 5k 555 mw*> mm*. razstavljenih eksponatov Uj stolp 2 x 40 w &m 59.999 P stolp 2 x 60 w 69.999 Po kamera-5arvni monitor Trgovina In storitve d.0.0., Kidričeva i 64000 Kranj. trt: 064-21 2367,211142 7.IVNI PKOGRA^^^^^ U0£5fJ 124.999 EKSKLUZIVNI PROGR •AVDIO •VIDEO,, • HI-FI | •TV DELOVNI ČAS odvdo l2w»inod 15do I9im ubokiodvdo I2ura DRAGI PRIJATELJI MARODhOZABAVME GLA5BE! "POD SLOVENSKO LIPO" &OEJA LOKA - MALA PODEM SOBOTA, 30. septembra 1995, ob 19. url Prodaja vstopnic: Gorenjski glas - Mali oglasi, tel. 223-444, Radio Žiri, tel. 691-123, TD škofja Loka, tel. 620-286, TD Radovljica, tel. 715-300, TD Cerklje, tel. 422-506, Bazen Železniki, tel. 66-381, Pizzerija Hram Rožice Mengeš, tel. 061/737-510 Gorenjska^ Banka Banka j poAuhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE Na Bledu predstavili idejni načrt južne obvoznice Z Betinskega klanca proti Pristavi Projektant Janez Repež iz ljubljanskega podjetja Projekt nizke zgradbe je v torek članom blejskega občinskega sveta, članom odbora za prostor in drugim predstavil ze domala povsem končani idejni načrt južne razbremenilne ceste. nedaleč od modne hiše Pristava priključila na cesto proti Bohinju. Dolga naj bi bila 3,3 kilometra, od tega bi jo 450 metrov potekalo v pokritem, osem do devet metrov globokem vkopu (mimo alpskih blokov) in 215 metrov v predoru. Bled - Kot je razvidno iz načrta, naj bi cesta potekala po koridorju, ki ga je že lani v prostorskih dokumentih določila radovljiška občinska skupščina. Na Be-tinskem klancu pred začetkom Bleda naj bi se odcepila s cestne vpadnice in se Blejce že zdaj najbolj skrbi, da nova obvoznica ne bi mimo Bleda speljala tudi turistov in da se promet tudi po izgradnji obvoznice ne bi "valil" po bližnjicah skozi blejska naselja v središče kraja in na jezersko obalo. (Vec na 3. strani) • CZ. Umetnik gospodarstvenikom Škofja Loka - Ob praznovanju 75 letnice obstoja je Sava Kranj v grajski kapeli Loškega gradu pripravila izobraževalno kulturno srečanje z Mihom Pogačnikom, violinistom, ustanoviteljem Idriarta in kulturnim ambasadorjem Slovenije. Z razčlenjevanjem Bachove in Schumannove glasbe je umetnik opozoril na arhetipske osnove značilne za vse ustvarjalne procese - tako v glasbi kot v gospodarstvu. Zbrani gospodarstveniki iz Save in gostje so pozorno spremljali svojevrstno šolsko uro inspirativnosti, s čimer se Miha Pogačnik v tujini že dlje časa ukvarja, metodo pa zdaj predstavlja tudi doma. S pianistom Vladimir/em Mlinaričem sta za zaključek nenavadnega glasbenega srečanja zaigrala Ravelovo Rapsodijo, Pogačnik pa je spregovoril še o svojem videnju kulturnega in gospodarskega uveljavljanja Slovenije v tujini. • L.M., foto: Lea Jeras Direktor Tili je bil razrešen zaradi IPH Žitara vas Delavce je motila razsipnost, saj je kupil najnovejši audi za 145 tisoč mark Železniki, 21. septem- Razkošno mogočen audi S6 4,2 toliko bolj bode v oči, ker si gaje privoščil direktor skladovega podjetja. bra - Sklad za razvoj je razrešil dosedanjega direktorja Industrije pohištva Alples Milana Tilija, holding pa bosta družno vodila direktor Pohištva Marko Tršan in direktor Lesnega programa Franc Zupane. Sicer pa naj bi holding Alples "umri" najkasneje v šestih mesecih oziroma do konca letošnjega leta, kakor zahteva direktor sklada za razvoj Uroš Korže. Dotlej naj bi namreč izpeljali lastninjenje in s prihodnjim letom naj bi podjetji Pohištvo in Lesni program krenili vsaka po svoji poti. (Več na 11. strani) • M. V. si mobitel H 064/ 860-029 NALN1ŠKI KLUB 486/66 že od 123,056 SIT ali 6866,00 SIT mesečno! riL/lftij 064/ 22 10 40 Zaprisegli novi javni tožilci Ljubljana, 21. septembra - V torek je v veliki dvorani vladne palače zapriseglo 15 novo imenovanih tožilcev v Sloveniji s trajnim mandatom, med njimi tudi dva nova okrožna tožilca Okrožnega javnega tožilstva v Kranju: Olga Troha in Stane Boštjančic. Med novimi javnimi tožilci sta prisegla tudi Ogla Troha in Stane Boštjančic iz Okrožnega javnega tožilstva v Kranju. K imenovanju jim je čestitala ministrica za pravosodje Meta Zupančič in jim, kljub slabim razmeram in skromnemu nagrajevanju, zaželela uspešno delo. Za razmere v slovenskem sodstvu je menila, da so postale že katastrofalno nevzdržne, pri čemer je ministrstvo, ki ga vodi, nemočno, pa tudi odnos do našega pravosodja je ocenila vse prej kot primeren. • Š. Ž., foto: G: Šinik VABILO Komisija za vozniške izpite Kranj skupaj s podjetjem Alpetour Remont Labore, Zavarovalnico Adriatic in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kranj organizira JUTRI, v soboto, 23. septembra 1995, med 9. in 15. uro na Stritarjevi 8 v Kranju (poleg kina Center) preverjanje teoretičnega in praktičnega znanja za voznike, ki že imajo vozniško dovoljenje. Praktična vožnja bo potekala z vozili renault in volvo. Na ta dan boste imeli tudi priložnost, da se seznanite z novim laserskim merilcem hitrosti, ki ga od nedavnega uporablja slovenska policija. Če se boste odzvali našemu vabilu, bo to vaš prispevek k izboljšanju prometne varnosti. Vljudno vabljeni! MESTNA OBČINA KRANJ OBVESTILO O ODPRTJU ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE V MESTNI OBČINI KRANJ Obveščamo vas, da bomo v torek, 26. 9. 1995 v sobi št. 144 Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, odprli ENERGETSKO SVETOVALNO PISARNO Pisarna, kjer lahko brezplačno vsi občani dobijo strokovne nasvete v zvezi z varčevanjem z energijo, bo poslovala vsak torek in četrtek od 15. do 18. ure Informacije ali prijavo obiska v energetski pisarni lahko dobite vsak dan v času uradnih ur Mestne občine Kranj po tel. št. 373-161.. Svetovalci v energetski pisarni so: - Rudolf Dovrtel, dipl. org. dela; Peter Pintar, dipl. inž. stroj.; Matija Tacer, dipl. inž. stroj.; Milanko Trkulja, dipl. inž. stroj. Energetsko svetovanje so omogočili: - Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, - Gradbeni inštitut ZRMK in - Mestna občina Kranj. Številka: 31101 -0001/95-6/TV Datum: 14. 9. 1995 Župan Mestne občine Kranj VITOMIR GROS, dipl. inž. Vsak teden ena srečna družina več Lipce namesto Lipnice Kranj, 22. septembra - Lipce 6 smo se namenili zapisati v čme zvezdice, kajti ireb je določil ta naslov. Tiskarski škrat pa se tokrat s tem ni strinjal, se nagajivo zasmejal in stvar "popravil" v Lipnice 6. Vendar pa vseeno ni uspel prelisičiti Borisa Lipovška, ki nas je v torek dopoldne poklical in nas vprašal, kje pravzaprav Lipnice 6 so. In ker takrat še nismo vedeli, da se je v našo igro vključil nezaželeni, pa vendar prepogosti gost časopisnih strani po vsem svetu, smo mu povedali, kje na Gorenjskem se ta vas nahaja. Kmalu pa smo ugotovili, v čem je problem, in hitro smo v imenik pogledali, kdo stanuje v Lipcah 6 ter ga hoteli poklicati in presenetiti Ravno takrat pa je ponovno pozvonil telefon in na liniji nismo imeli nikogar drugega kot Borisa Lipovška, ki je verjetno tako kot mi ugotovil, da tukaj nekaj ne "štima". Skratka, vsi smo bili veseli, da se je stvar dobro iztekla. Kasneje smo h kratkemu telefonskemu pogovoru povabili Še sina gospoda Borisa, 10-letnega Grega, ki nam je povedal, da sta naslov, ki bi lahko bil njihov, pravzaprav našla ata in mama, ki stanujeta v isti hiši. kot družina Lipovšek: Grega, njegova 15-letna sestrica Tjaša ter njuna očka in mamica. Mi vsem skupaj iskreno čestitamo in se skupaj z njimi veselimo koristne nagrade - masažnega aparata Vibroser. • K. Stroj, L. Čolnar Prva zaslišanja preiskovalne komisije o JBTZ Kučan preiskovanec, Ertl kot priča Predsednik Milan Kučan je opozoril na širše okoliščine, ki so pripeljale do procesa proti četverici, Tomaž Ertl pa zatrdil, da mu v 10 letih, ko je načeljeval slovenski policiji, niso niti enkrat naročili ali odsvetovali aretacije. Ljubljana, 21. septembra -Preiskovalna komisija Državnega zbora o odgovornosti nekdanjih politikov za proces proti četverici je v ponedeljek, po opozorilih predsednika Milana Kučana o nedoslednostih pri njeni ustanovitvi, skoraj soglasno spremenila status predsednika iz priče v preiskovanca. O statusu Tomaža Ertla, nekdanjega sekretarja za notranje zadeve, ni bilo govora, v pričanju pa ni povedal nič novega. Na zaslišanje je predsednik Kučan prišel v spremstvu advokata mag. Emila Zakonjška in že pri uvodnih besedah opozoril na svoje pismo predsedniku komisije Vitodragu Puklu, kjer opozarja na številne nedoslednosti, ki jih vsebuje že sklep državnega zbora o ustanovitvi in nalogah komisije. Posebej pa je poudaril, da komisiji sam nič ne predlaga, le menil pa je, da mora komisija ta izhodiščni položaj in njegov status v njem temeljito proučiti. Nato je predsednik Kučan z dovoljenjem predsednika komisije Vitodraga Pukla v več kot polurni obrazložitvi orisal širše razmere ter okoliščine v tedanji Jugoslaviji, ki jih je po njegovi sodbi potrebno poznati za razumevanje vzrokov procesa. Menil je namreč, da danes nekateri politiki izkrivljajo dejstva, in je pri preiskavah zato potrebno poiskati tudi dokumente. Upoštevati je po njegovem mnenju potrebno, da je tedanji zvezni vrh obtoževal za kontrarevolucijo ne samo pisce pri Novi reviji in Mladini, pač pa tudi slovensko politično vodstvo, kar nenav-sezadnje potrjuje tudi izjava enega izmed četverice, da so ga spraševali več o tem, kaj meni Kučan, kot on sam. Tedanji vrh JLA se je tedaj postavil v vlogo edinega bra- nika zvezne države, saj je v resnici branil svoj položaj in privilegirani status, in bil orodje pritiska na Slovenijo, ki je zahtevala drugačne odnose. Že dodobra ekonomsko izčrpani Sloveniji je tedaj grozilo, da Beograd odstrani njeno oblast, ki je videla prihodnost v demokraciji, pluralizmu lastnin, dialogu, tržni ekonomiji, odpiranju v svet, vključno z ukinitvijo monopola nekdanje ZK. Zamenjava v vodstvu Srbije, kjer je na oblast prišel Miloševič, pa je pomenila pravo vojno napoved Jugoslaviji, saj se je začela prikroje- Na to uvodno razlago predsednika Kučana se člani komisije niso odzvali, saj so šele po njej sklepali o statusu, ki ga bo Milan Kučan v tej parlamentarni razpravi imel. S samo enim vzdržanim glasom je komisija za preiskovanje ozadij in odgovornosti za proces proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu, sklenila, da se status predsednika Republike Milana Kučana spremeni iz statusa priče v status preiskovanca. Po krajšem odmoru pa je pred komisijo nato sedel nekdanji sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je Tomaž Ertl pred parlamentarno preiskovalno komisijo o odgovornosti za proces proti četverici. vati nekdanja zvezna država po merah Srbije. Pri tem je predsednik Kučan spomnil na dogodke ob slovenskih ustavnih amandmajih, ko zvezni vrh ni skoparil s pritiski, da bi jih preprečil. Proces proti četverici je bila "zelo precizno izbrana točka konfrontacije", s katero je zvezna oblast skušala dokazati, da slovensko vodstvo med ljudmi nima podpore, hkrati pa naj bi se likvidirala slovenska opozicija. O aretaciji Janeza Janše tedanji predsednik CK ZKS Milan Kučan predhodno ni bil obveščen, pač pa je zanjo izvedel neuradno v Beogradu. poudaril, da se je za aretacijo Janeza Janše odločil sam, in še danes je prepričan, da je ravnal zakonito. Ko so namreč v tajni preiskavi na Mikroadi - tedaj so iskali dokumente v zvezi s pogovori Janše ter Bavčarja z Vinkom Levstikom, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev -odkrili vojaški dokument in ga preverili, je bilo jasno, da gre za državno skrivnost, zato ga je imela država pravico o tem izprašati. O tej aretaciji niso spraševali nikogar iz političnega vodstva, na vprašanje, zakaj aretacije niso prepustili vojaškim organom, pa je Ertl odgovoril, da so tedaj zelo skrbno pazili na to, da vojaški organi ne bi posegali med civiliste. Služba državne varnosti, ki je bila tedaj pod njegovo pristojnostjo, je z vojaško obveščevalno službo KOS sodelovala le pri zadevah, ki so se nanašale na vojaške objekte in primere špijonaže, sicer pa je veljal o delitvi pristojnosti poseben tri-partitni sporazum med organi za notranje zadeve, za zunanje zadeve in vojaškimi organi. Res so na sekretariatu za notranje zadeve pripravljali posebne pisne informacije o dogodkih za zelo omejen krog najvišjih političnih in oblastnih predstavnikov, vendar, kolikor se spominja Tomaž Ertl, primer Janeza Janše pred aretacijo v tem ni bil omenjen. Nekatere člane komisije je posebej zanimal tudi sestanek v Gozdu Martuljku marca 1988 (v javnosti se je doslej večkrat napačno govorilo, da je bil sestanek v Planici), ki ga je Tomaž Ertl v bistvu organiziral na pobudo generala Višn-jiča. Spominja se, da je tedaj Višnjič Milana Kučana in Staneta Dolanca seznanil s sklepi Vojaškega sveta v Beogradu, da je potrebno proti Sloveniji ukrepati. Oba sta na te novice o načrtovanem vmešavanju vojske v politiko (Stane Dolanc je bil tedaj član zveznega predsedstva), ki sta jih slišala prvič, po besedah Tomaža Ertla silovito reagirala. Sicer pa je zagotovil, da so se o aretaciji Janeza Janše -vse ostale aretacije so pripravili vojaški organi - odločili brez posvetovanja s politiki izključno na sekretariatu, in zagotovil, da mu v desetih letih, kolikor časa je bil na čelu slovenskih organov za notranje zadeve, ni nikdar nihče od politikov naročil ali odsvetoval ukrepov oz. aretacij. Še danes je prepričan, da je ravnal povsem zakonito. • S. Žargi, foto: L. Jeras STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Mestna občina odgovarja SKD Kranj Sodelovanje za razvoj Kranja V odgovoru na odprto pismo SKD Kranj, ki ga je podpisal Peter Orehar, Jože Javornik iz oddelka za finance Mestne občine Kranj ugotavlja, da bi bilo za razvoj Kranja res potrebnega več sodelovanja in strpnosti, da pa vsebuje pismo SKD vrsto neresnic. Meni, da odgovornost za ne-sprejeti občinski proračun leži na mestnem svetu, ki si je vzel trimesečni "dopust" ter na svetnikih - tudi iz vrst SKD, ki so glasovali proti pripravljenemu predlogu samo zato, da bi omejili pristojnosti župana. Dodaja tudi, da sistematizacija v občinski upravi še ni mogla biti sprejeta, ker je bil statut sprejet šele 28. junija, po tem datumu pa se svet ni sestal. Mestna občina Kranj je kandidirala na natečaje za nekatere državne projekte, prepričan pa je tudi, da bo delo še uspešnejše, ko bo več strpnosti in sodelovanja v občinskih organih. Neresnice in tendencioz-nosti v pismu SKD žal dobronamernost tega pisma razvrednotijo. Janez Janša, predsednik SDSS Kučan se poskuša izmakniti Na ponedeljkovo pričevanje Milana Kučana in Tomaža Ertla pred parlamentarno preiskovalno Komisijo se je že naslednji dan odzval na novinarski konferenci prvoobtože-ni v procesu JBTZ - sedanji predsednik SDSS Janez Janša, ki je menil, da se skuša Milan Kučan s spremembo svojega statusa iz priče v preiskovanca izogniti kazenski odgovornosti za lažno pričevanje. Da bo Milan Kučan storil vse, da se izogne odgovornosti, potrjuje tudi nenavadno dejstvo, da je prišel pred parlamentarno preiskovalno komisijo z advoka-tom, medtem ko se prostorskih in kadrovskih pogojev komisiji ni zagotovilo. Menil je, da so bile razmere v letu 1988 napačno prikazane in opozoril, da v primerih sporov med političnimi oligarhijami v letu 1988 te oligarhije niso nikdar prestopile treh temeljev: ohranitve socializma, ohranitve zvezne države Jugoslavije ter da naj vsako republiško vodstvo obračuna s svojo opozicijo. Sicer pa, zakaj so potrebovali kar tri tedne od najdbe dokumenta pa do aretacije, če ne za to, da bi se podrobno dogovorili za način obračuna z opozicijo, je javno vprašal Janez Janša, in menil, da sta Milan Kučan politično, Tomaž Ertl pa operativno napovedala obračun na srečanju delavcev državne varnosti v Tacnu. Milana Kučana je ponovno pozval na javni pogovor. Milan Kučan je ta izziv že zavrnil. • Š. Ž. Liberalna demokracija Slovenije Boštjan Kovačič na Jesenicah in v Tržiču V petek, 22. septembra 1995, se bo na Jesenicah sestal minister za lokalno samoupravo g. Kovačič z vodstvom tamkajšnjega občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije ter njihovo svetniško skupino. Srečanje bo ob 10.30 uri v prostorih jeseniškega LDS-a (Titova 86). Namen srečanja je predvsem v strokovni krepitvi dela stranke i tamkajšnem občinskem svetu-Poudarek bo na razrešitvi nekaterih nejasnosti, ki se pojavljajo v praktičnem izvajanju Zakona o lokalni samoupravi. Ob 13.30 uri istega dne pa bo imel g. Kovačiča srečanje na enako temo z vodstvom tržiške Liberaln6 demokracije Slovenije ter nji' hovo svetniško skupino. To srečanje bo v prostorih tržiš' kega LDS-a (Trg svobode 18)' Oktobra kar tri seje Kranj, 22. septembra - V torek so se na kolegiju predsednikov klubov svetnikov mestnega sveta, ki se jim je pridružil tudi kranjski župan, sprejeli okvirni urnik sej sveta do konca leta. Svet mestne občine Kranj se bo v zadnjem trimesečju predvidoma sestal še petkrat. Oktobra naj bi bile kar tri seje, saj je občinska uprava prve predloge gradiv pripravila šele v drugi polovici septembra, predsednik sveta pa mora spoštovati statutarna določila o rokih za sklicevanje svetnikov in je zato septembrski sklic že zamujen. ) 80 ( GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinile / Priprava za tisk: Media Ari, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TCR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT __ Projektant predstavil idejni osnutek blejske južne obvoznice Bo to, kar ni uspelo Radovljici, zmogel (sam) Bled? evropskih mest, da je še tako zahtevno cesto (obvoznico) lažje zgraditi, kot za načrt pridobiti vsa soglasja in izpeljati vse potrebe postopke, se kažejo tudi pri blejskih obvoznicah. O obvoznicah so resno razmišljali že v sedemdesetih letih, pred devetimi leti so imeli v lotila "posla", s katerim se je prej bolj ali manj neuspešno že več kot eno čeVnigoj" Rus, ni pa ga še desetletje ukvarjala nekdanja radovljiška občina. Če se občini pri tem le ne obravnaval občinski svet, bo kaj zapletlo, kar je sicer bolj malo verjetno, naj bi lokacijski načrt za Salrt^fzdeikif^eptembia1 južno obvoznico sprejeli oktobra prihodnje leto. oktobra bi izbrati izdeio- . valca lokacijskega načrta, načrt bi javno razgrnili načrt za južno blejsko razbremenilno cesto, februarja prihodnje leto, na občinskem svetu pa Projektant Janez Repež iz ljubljanskega podjet- naj bi ga sprejeli oktobra. rokah lokacijski načrt južne obvoznice, ki je j> Projekt nizke zgradbe je na prošnjo blejskega potlej padel na ustavnem sodišču, a vendar so V.in!cJa .?.oIfav^ !°l®k še Jie povsem f)el pO vkopani, pokriti "galeriji" in pO predoru zdaj spet na začetku - ali skoraj na začetku. Nova dokončani idejni riačrt južne razbremenilne blejska občina je "kolesje", ki se je ustavilo ob ceste že predstavil članom občinskega sveta, razpadu stare radovljiške občine na tri nove, letos članom odbora za prostor in vsem drugim, ki so spet pognala. Na podlagi pobude republiške zvedeli za predstavitev ali jih cesta še posebej direkcije za ceste je začela pripravljati lokacijski zanima. Da Bled sodi med najbolj prometno ogrožene slovenske kraje, ne ugotavljajo le strokovnjaki in razne študije, ampak so to na svoji koži že ničkolikokrat občutili domačini in kajpak vsi tisti, ki so se ob konicah znašli na Bledu. Kot smo slišali na torkovem pogovoru, se je promet proti Bledu v zadnjem času tako povečal, da konice niso več samo nekajkrat v poletni sezoni, temveč večkrat na teden oz. je obremenitev ceste Lesce - Bled vseskozi velika. Ves ta promet se "vali" skozi Bled in ogroža domačine, jezero, obalo in tudi razvoj turizma. Konkreten primer je hotel Toplice, za katerega je že splošno znano, da precej težje prodaja sobe,' obrnjene proti cesti, kot tiste s pogledom na jezero. Že pet let stara Za lokacijski načrt petnajst soglasij Še pred začetkom priprave lokacijskega načrta južne obvoznice bo sedemnajst organizacij, organov in ustanov postavilo pogoje, ki naj bi jih upoštevali pri izdelavi načrta, petnajst organizacij bo potlej tudi podalo soglasje k predlogu načrta, še dve pa mnenje. Sestavni del osnutka lokacijskega načrta bo tudi poročilo o vplivih obvoznice na okolje. Napako bo treba popraviti Občina bo hkrati s pripravo lokacijskega načrta začela tudi s postopkom za spremembo prostorskih dokumentov, s katero bi popravili napako, ki je spodbudila ustavni spor, in v dokumente vnesli morebitne spremembe, potrebne zaradi prilagoditve trase cestnim projektnim rešitvam. Kot je znano, je ustavni spor začel krajan Bleda, sicer lastnik dela zemljišča v koridorju južne obvoznice. Spor bo po oceni strokovnjakov dobil, saj stara radovljiška občina v postopku ni pridobila potrdila o usklajenosti koridorja z republiškimi planskimi izhodišči, kar je potrebno pri poseganju na prvo območje kmetijskih zeml- Obvoznica, razbremenilna cesta... Časi in oblasti se spreminjajo, s tem pa očitno tudi izrazi. Nekdaj so ceste, ki naj bi prometno razbremenile Bled, imenovati obvoznice, zdaj pa načrtovalci, politiki in vsi drugi govorijo samo še o razbremenilnih cestah. Je sprememba v poimenovanju tudi obračun s preteklostjo, ki vsaj glede blejskih obvoznic ni bila najuspešnejša? Po naročilu republiške direkcije za ceste idejni načrt pripravlja podjetje PNZ - Projekt nizke zgradbe iz Ljubljane. Načrt bodo v kratkem dokončali, zdaj obdelujejo le še nekatere različice, projektant Janez Repež pa ga je v torek že predstavil članom blejskega sveta, članom odbora za prostor in drugim. Kot je dejal, vsa trasa južne razbremenilne ceste poteka po koridorju, ki ga je v prostorskih dokumentih določila radovljiška občinska skupščina. Obvoznica se na Betinskem klancu pri stavbi nekdanje klavnice odcepi levo z blejske cestne vpadnice, preide potok, poteka v gradbeno dragi, a okolju prijazni pokriti "galeriji" južno od naselja alpskih blokov do stare bolnice na Ribenski cesti, severno od transformatorske postaje in počitniškega naselja na Jasni, v predoru med Dobro goro in Stražo, po severnem pobočju Kozarce, čez potok Jezernico, južno od naselja Zazer in se potlej nedaleč od modne hiše Pristava priključi na cestni odsek Mačkovec, ki ga sicer že obnavljajo. študija SCT-ja je tudi nedvoumno pokazala, da je med vsemi predvidenimi magistralnimi in regio- x.. . . . ti • i u nalnimi obvoznicami v Sloveniji izgradnja blejske Stllje Ottcepi ZO blejska naselja prav zaradi negativnih prometnih vplivov na okolje med najbolj potrebnimi. Čeprav bo za prometno razbremenitev kraja treba zgraditi dve obvoznici, eno proti Bohinju ter drugo proti Gorjam in Pokljuki, na Bledu (in v državi) dajejo prednost južni, ki je po vseh strokovnih ugotovitvah potrebnejša od severne. Da bi lahko hkrati pripravljali vse potrebno za obe obvoznici ali da bi celo obe hkrati gradili, pa je za današnje razmere vendarle preveč utopično. Slaba popotnica iz osemdesetih let Ob tem, da je Projektivno podjetje Kranj že pred sedemnajstimi leti primerjalo idejni zasnovi severne in južne obvoznice (in ugotovilo, da je južna različica boljša), lahko za prvi resni poizkus izgradnje blejske obvoznice štejemo leto 1984, ko Cesta je dolga 3,3 kilometra, od tega jo 450 metrov poteka v pokritem vkopu (osem do devet metrov globoko), 215 metrov v predoru in 70 metrov po mostu (čez Jezernico). Na približno poldrugem kilometru bo treba zgraditi protihrupno zaščito, rušenje objektov ne bo potrebno, med odcepom z blejske vpadnice in priključkom na bohinjsko cesto bodo še štiri cestne povezave z blejskimi naselji in s tem tudi štiri križišča. Priključnih cest po mnenju projektanta ne bi bilo pametno pretirano urejati, da ne bi postale preveč mikavne kot bližnjice do središča Bleda oz. do jezerske obale. Ob obvoznici so predvidena tudi parkirišča (ker vsa posegajo na kakovostna zemljišča, se bodo za lokacijo morali še dogovoriti), na vsaki strani pa tudi po tri avtobusna postajališča. Vso traso so geološko preiskali, razen na enem mestu, kjer lastnik ni fnoodlS, Sle£ joTevTvoTstud! Yo° So™U1 Po^' Padn^ W bi J° bil° m°S°ie l^Jr^!Li^^.^IO,^ZZ^:^i°t. končati v dveh letih, bo na zahtevnejši zadnji del, SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE VABI KMETOVALCE IiV DRIGE DRŽAVLJANE na predavanje dr. Antona TANJŠKA, dipl, ing. na temo Kaj čaka našega kmeta V EVROPE Predavanje, na katerem boste s svojimi vprašanji lahko aktivno sodelovali, bo danes, 22. 9. 1995, ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Stražišču. ODBOR SDSS STRAŽiŠČE najboljšo predlagal tudi Urbanistični inštitut Slovenije. Za to različico so čez dve leti izdelali lokacijski načrt, ki pa je potlej zaradi neusklajenosti postopka z zakonom pa tudi zavoljo številnih osebnih interesov in tudi pomanjkanja strokovnih argumentov padel na ustavnem sodišču. Po številnih študijah je radovljiška občinska skupščina lani namesto točno začrtane trase v občinskem družbenem planu določila koridorja, po katerem naj bi (nekoč nekdaj) potekali severna in južna obvoznica. Blejska občina je na pobudo republiške direkcije za ceste letos začela s (ponovnim) postopkom za pridobitev lokacijskega načrta za južno razbremenilno cesto. Program priprave načrta, ki ga je s pomočjo urada za prostorsko planiranje pri ministrstvu za okolje in prostor ajzahtevnejši zadnji pred priključkom na cesto proti Bohinju, kjer je teren precej plazovit. Največja dovoljena hitrost na obvoznici bo 70 kilometrov na uro. Da ne bi mimo Bleda speljali tudi turistov! V razpravi je bilo tudi slišati, da je promet na cesti od Lesc proti Bledu v zadnjih dveh letih tako narasel, da se že ob normalnem prometu kažejo potrebe po izgradnji dvopasovnice. Blejska cesta, na katero se "navezuje" tudi obvoznica, naj bi se na novozgrajeno avtomobilsko cesto priključila nekoliko bolj severno od sedanjega priključka na magistralno cesto. Izgradnja kolesarske steze med Lescami in Bledom v okviru sedanje obnove ceste (ta poteka v teh dneh) ni predvidena, vsekakor pa bo stezo v prihodnje treba zgraditi. Blejce, ki so se udeležili torkove predstavitve idejnega načrta, najbolj skrbi dvoje: prvič to, da bi z obvoznico speljali mimo Bleda tudi turiste, in drugič, da bi kljub obvoznici prometno le delno razbremenili središče kraja in jezersko obalo. • C. Zaplotnik Razstava v občinski avli "Modri ljudje za modro nebo" ^»NJA RESNICA ti POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE , VZMETNICE TEL: 064/403-871 Kranj, 22. septembra - Razstavo s tem naslovom je kranjski župan Vitomir G ros včeraj odprl v občinski avli. Pripravili so jo v Centru za napredek bivalne kulture iz Ljubljane, odprta pa bo do 29. sseptembra, vsak dan od 10. do 18. ure. Peščica prisotnih na odprtju je med drugim zvedela, da ima razstava, ki jo spremlja tudi brezplačna knjižica z enakim naslovom, namenjena predvsem izboraževanju ljudi, ki še vse premalo vedo o skrbi za ohranjanje narave, varčni rabi energije, pravilnem ravnanju z odpadki in podobnih pametnih rečeh. Žal je razstava preveč splošna, lahko rečemo šolsko začetniška, nič specifično kranjska, da bi pritegnila širše zanimanje. Morda bodo obisk popravili vsaj šolarji? Gotovo pa je razstava primeren uvod v pomembnejši dogodek, napovedan za torek ob enajstih, ko bo državni sekretar za energetiko v kranjski občinski hiši odprl energetsko svetovalno pisarno. Takšne pisarne so že v Škofji Loki, na Jesenicah in v Kamniku, v Kranju bo novost, ki se je bodo razveselili vsi, ki grade ali obnavljajo stanovanja in hiše ter želijo brezplačne strokovne nasvete o varčni rabi energije. Po odprtju pisarne, ki je napovedano za pol dvanajsto uro, bo še delovni pogovor o smotrni rabi energije in projektu plinifikacije mesta Kranja. • H. J. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so Od torka do danes po gorenjskih cestah opravili 14 vlek in 6-krat nudili pomoč na kraju nezgode ali okvare vozil. GASILCI Kranjski gasilci so odpirali vrata lastnikom hiše na Kajuhovi ulici, ti so namreč ključ izgubili. Pogasili so tudi požar, ki se je vnel v priročni kuhinji v Merca-torjevi trgovini na Maistrovem trgu. Enkrat je preglavice povzročila tudi voda, v Bitniah je namreč nastala poplava v stanovanjski hiši in gasilci so priskočili na pomoč ter odvečno vodo izčrpali. Jeseniški gasilci so vozili vodo na avtocesto, koder gradbinci vršijo gradbena dela, 1-krat prepeljali poškodovanca oziroma bolnika z njihovim rešilnim avtomobilom, 2-krat pa so pohiteli v Verigo Lesce, vendar se je obakrat izkazalo, da je bil sproženi alarm lažni. Škofjeloški gasilci so v preteklih dneh krotili predvsem vodo, ki je podirala ceste, povzročala plazove, in predvsem pazili na reko Soro, ki se je nevarno bližala vrhu svoje struge. Tako je breg prestopila v Sovodnju in ga-silci so pomagali Erebivalcem hiše, ki je ila najbolj ogrožena in jo je voda tudi zalila, odpravljali so tudi posledice zemeljskega plazu v Sp. Žetini. Budno so pazili na Železnike, kjer so tudi pričakovali poplave. NOVOROJENČKI V Kranju se je v preteklih dneh rodilo 15 novorojenčkov, 10 dečkov in 5 deklic. Najtežji deček je tehtal 4.300 gramov, najlažja pa sta bila deklica in deček, ki sta ob rojstvu tehtala 3.050 gramov. Na Jesenicah se je v bolnišnici rodilo 6 otrok, 2 deklici in 4 dečki. Tu je bila najlažja deklica z 2720 grami, najtežji pa deček s 4020 grami. URGENCA Skupaj 165 urgentnih primerov so imeli v teh dneh v Splošni bolnišnici Jesenice. Na kirurškem oddelku so pomagali 102 bolnikom, na internem 32, na pediatriji 13 in na ginekološkem oddelku 18 bolnicam. TURIZEM Jutri se bo tudi koledarsko začela jesen, čeprav se je pravo poletje od nas poslovilo letos že precej zgodaj. Tako tudi turističnim delavcem v gorenjskih središčih ni šlo vse po načrtih, nekaj verjetno tudi zaradi slabega vremena, poznala pa se je tudi bližina vojne na Hrvaškem. Morda se je "poznalo" še kaj, vendar smo prepričani, da bodo te negativne pokazatelje za to odgovorni do naslednje poletne tutris-tične sezone vsekakor odpravili. Na Bledu imajo v teh dneh v hotelih 40-od-stotno zasedenost, zasedenost se poveča predvsem ob obisku skupin, ki obiskujejo seminarje. V Bohinju imajo trenutno zasedenost hotelskih kapacitet 20-od-stotno, večina gostov pa je tujih. V kampu na Šobcu pa je trenutno še vedno 36 gostov, kar je enako kot lansko leto v tem obdobju. Skupaj pa pravijo, da za lansko sezono zaostajajo za 25 odstotkov. IZ GORENJSKIH OBČIN III. Mihaelov sejem 86 stojnic Mengeš, 21. septembra - Vse priprave na letošnji III. tradicionalni Mihaelov sejem potekajo po programu, nam je sredi tedna povedal predsednik Odbora za priravo sejma Štefan Bonn. Od več kot sto interesentov oziroma prijavljenih raz-stavljalcev so jih potem izbrali 86. Njihov nastop ne bo le komercialna Eredstavitev, marveč krati tudi zanimiva razstava, saj so pri izbora poskrbeli, da bodo stojnice čimbolj različne, pestre in zanimive. Več in podrobneje bomo o sejmu, ki bo 30. septembra in 1. oktobra, razstavo, malih živali pa bodo odprli že 29. septembra, Trim stezo pa celo Še dan pred tem, pisali že v torek in še posebej potem v petek. V torek še posebej opozarjamo na zanimivost v zvezi s sejmom, ki jo bomo podrobneje pojasnili. Za danes poudarimo le še, da so med pokrovitelji poleg Gorenjskega glasa tudi Pivovarna Union PE Mengeš, ki tudi sicer sodeluje pri vseh pomembnejših prireditvah v Mengšu, HKS-Vigred Mengeš, Role-tarstvo Kosec, Filc Mengeš, Servis Debevc, Zora Domžale, Tesarstvo in Zagarstvo Mengeš Kosec Peter, Elektroinstala-cije, Avto Car d.o.o., Fist, Eta Mercator Kamnik, Marlow Mengeš in Napredek Domžale. A. Ž. Kvaliteta življenja starejših Jesenice, 21. septembra - Zveza društev upokojencev za območje občin Jesenice in Kranjska Gora po programu tedna upokojencev pripravlja okroglo mizo na temo Način in kvaliteta življenja starejših. Okrogla miza bo v prostorih Društva upokojoncev Jesenice v ponedeljek, 25. septembra, ob 17. uri. D.S. Obnovljena pošta v Mojstrani Mojstrana, 21. septembra - V sredo so slovesno odprli prenovljeno pošto v Mojstrani, ki so jo adaptirali v dveh mesecih, za dela pa namenili 15 milijonov tolarjev. PoŠto, ki ima 90 kvadratnih metrov prostora, je slovesno odprl župan Kranjske Gore Jože Kotnik, na krajši slovesnosti pa so bili tudi generalni direktor Pošte Slovenija mag. Alfonz Podgorelec in direktor poslovne enote Miran Čehovin. Mojstranška pošta je že tretja prenovljena pošta v kranjskogorski občini, že v začetku prihodnjega leta pa bodo novo pošto odprli tudi v Gozd Martuljku. Pošta v Mojstrani ima zdaj tri telefonske govorilnice, nedvomno pa je dobrodošla pridobitev ne le za 2.700 prebivalcev Mojstrane in okolice, ampak tudi za turizem. D.S. Investicija, vredna 400 milijonov tolarjev Italijanski kapital na Jesenicah Jesenice, 21. septembra - Energetika Železarne Jesenice je skupaj z italijansko multinacionalko v Podmežakli zgradila sodobno halo tehničnih plinov. Velika investicija, vredna le nekaj manj kot ponovčna peč v Acroniju. Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar, italijanski ambasador v Sloveniji Luigi Solario ter dr. Pietro Marzotto, podpredsednik Confidustrie so se poleg drugih uglednih gostov iz koncema slovenskih železarn in italijanske multinacione družbe SOL udeležili slovesne otvoritve nove hale podjetja TPJ - proizvodnje in prodaje tehničnih plinov na Jesenicah. TPJ, d.o.o., je italijansko - slovenska mešana družba naslednjih družbenikov: energetike Železarne Jesenice, Plinstala Jesenice, italijanskih SIMEST SpA Rim in SOL Sp A Monza. Energetika Železarne Jesenice je družba koncema slovenskih železarn, SIMEST pa italijanska investicijska družba, ki finančno podpira družbe z italijanskim deležem v tujini, medtem ko SOL proizvaja in distribuira industrijske pline in je ena od vodilnih družb na tem področju v Italiji. Predsednik TPJ - proizvodnje in prodaje tehničnih plinov, d.o.o., Jesenice je Aldo Romario, direktor TPJ pa Branko Vrečko. Proizvodna hala z utekočinjevalnikom kisika stoji v Podmežakli, investicija z večinskim italijanskim kapitalom je vredna 400 milijonov tolarjev ali 5 milijard italijanskih lir. Minister za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije je na otvoritvi med drugim poudaril, da investicije v slovensko gospodarstvo naraščajo - lani kar za 60 odstotkov. Gospodarsko rast pa po hudi krizi beležijo tudi slovenske železarne, med njimi je po poslovnih rezultatih najboljši jeseniški Acro-ni. Železarne, v katerih je 8.300 zaposlenih, so lani vrednostno povečale proizvodnjo za 28 odstotkov, po osmih letih pomembno investirajo, tudi na Jesenicah. Novembra bo zgrajena nova ponovčna peč v vrednosti 5,5 milijona mark, sredi prihodnjega leta pa vroča in hladna valjarna, v kateri bodo vložili 17 milijonov mark. Razveseljivo je torej, da se v jeseniški prostor vračajo investicije, med katerimi je tudi zelo pomembna energetika s sodobnimi tehničnimi plini, ob sodelovanju italijanske multinacio-nalke, ki zagotavlja vrhunsko kvaliteto. In ne le to - železarne se dogovarjajo z Rotomatiko iz Idrije, da bi njeno perspektivno proizvodnjo deloma preselili na jeseniško lokacijo. Ne nazadnje se kaže preporod mesta tudi tako, da slovenske železarne nudijo jeseniški občini 30 tisoč kvadratnih metrov razpoložljivega prostora na nekdanji aglomeraciji. • D. Sedej Grimsova pobuda županu Grosu Mestni svet o Planiki? Kranj, 22. septembra - Ta teden je predsednik sveta mestne občine Kranj Branko Grims na župana Vitomirja Grosa naslovil pismo, v katerem ga prosi za pomoč predvidoma odpuščenim delavcem kranjske Planike. Podlaga za Grimsovo pisanje je dopis sindikata Neodvisnost, ki je svet mestne občine seznamu z dogajanji v tovarni Planika. "Prekinitev sodelovanja med Adidasom in Planiko bo povzročilo izgubo dela za več sto zaposlenih v kranjski Planiki, po nekaterih vesteh pa bo delo izgubilo več kot tisoč delavcev Planike. Obstaja torej realna možnost, da bo zaradi navedene prekinitve pogodbe neposredno in posredno prizadetih več tisoč kranjskih občank in občanov," je med drugim zapisal Branko Grims. V nadaljevanju prosi župana Grosa, da Čimprej pripravi pregled ukrepov, s katertmi bi občina lahko preprečila oziroma vsaj omilila posledice izgube dela planiških delavcev, še posebej socialno najbolj ogroženih. O teh ukrepih naj bi člani sveta mestne občine Kranj razpravljali na prvi jesenski seji, skupaj z gradivi, ki jih je svetu poslal sindikat Neodvisnost in s pojasnili o prekinjeni pogodbi z Adidasom in napovedanim odpuščanjem delavcev, ki jih še pričakuje od vodstva Planike. • H. J. Konec tedna zbori krajanov Cerklje, 22. septembra - Za jesen je cerkljanski župan Franc Čebulj obljubil, da se bodo začeli zbori krajanov, kjer se bodo dogovorili, kakšen bo položaj krajevnih in vaških skupnosti in kakšne razvojne možnosti imajo. Prvi zbor bo "Že drevi ob 19. uri v krajevnih prostorih v Dvorjah, drugi jutri zvečer ob 19. uri v šoli na Šenturški Gori, v nedeljo dopoldne pa najprej ob 9. uri v gasilskem domu v LahovČah, ob 10.30 pa prav tako v gasilskem domu v Zalogu. Prihodnji konec tedna bodo zbori tudi v drugih krajevnih skupnostih občine Cerklje. • D,Ž. Občina "vzela" parkirišče ob gimnaziji S parkiriščem je od 1991. leta upravljal vaterpolski klub Triglav, denar od parkirnine je vlagal predvsem v mlade igralce Kranj, 22. septembra - V petek opoldne so predstavniki vaterpolskega kluba Triglav predali parkirišče pri gimnaziji občini. Čeprav so župana Grosa prosili, da bi smeli s Earkiriščem upravljati vsaj še do onca leta, pritrdilnega odgovora ni bilo. Od občine zahtevajo vračilo dobrih 2,8 milijona tolarjev, kolikor je klub vložil v obnovo zidu, opremo in vzdrževanje parkirišča. Vaterpolski klub Triglav je s "sposojenim" imenom športne zveze Kranj podpisal pogodbo o upravljanju s parkiriščem 1991. leta, in sicer z Domplanom. Lani je podpisal novo pogodbo o upravljan- tu za neomejen čas, tedaj z občins-:im skladom stavbnih zemljišč. Zakaj se je moral klub tako rekoč Erek noči umakniti s parkirišča? V lubu si nenadno županovo zahtevo razlagajo tako, da so pač "žrtve" letos začete "vojne" med kranjskim županom Vitomirjem Grosom in športno zvezo Kranj. S pobiranjem parkirnine so klubsko blagajno obogatili s približno osem tisoč markami (v tolarjih) na mesec, kar se je poznalo tudi v tekmovalnih rezultatih kranjskih vaterpolistov doma in na tujem. Kako bodo poslej plačevali treninge v novem olimpijskem bazenu, se udeleževali tekmovanj in turnirjev, prirejali zahtevna mednarodna srečanja? Od "države" namreč dobe le 120 tisočakov na mesec. Je kranjski vaterpolo obsojen na životarjenje v cvetu svoje mladosti? • H. J. Zadružni dom večno jabolko spora Zadružni kmetje branijo svojo lastnino Cerklje, 21. septembra - Odkar spet obstaja občina Cerklje, obstajajo tudi nasprotja zaradi cerkljanskega zadružnega doma. O njih poslušamo skoraj na vsaki seji občinskega sveta, vnovič pa so se razvnela ob nedavnih Šovoricah, da bodo stari zarazni dom kar podrli in zgradili sodobni poslovni center. O načrtih v zvezi s zadružnim domom in središčem Cerkelj je nedavno tega za naš časopis govoril tudi župan Franc Čebulj. Kmetje so mu zamerili, češ da načrtuje mimo njih, ki so kot zadružniki lastniki omenjenega doma sredi Cerkelj. Naj obnovimo: župan Čebulj je o svoji pobudi že sklical neformalni sestanek z bulj odloča o lastnini nekoga vodstvom zadruge (direktor- drugega. Zadružni dom v jem Žunom in predsednikom Cerkljah ni nekakšna družbe- Kepicem), pridružil pa se jim na lastnina, ki v časih lastnin- je tudi predstavnik Živil, ki jenja išče svojega gospodarja, jih zamisel o velikem poslovnem centru seveda zanima. Predstavnika zadruge soglasja k projektu nista mogla dati, saj bi za kaj takega potrebovala pooblastilo članov. Kot nam je nedavno tega povedal direktor zadruge Jože Žun, sta pobudi prisluhnila in jo prenesla članom na naslednji seji upravnega in nadzornega odbora Kmetijske zadruge Cerklje. Jedro nesporazuma ni bila vsebina pobude, pravi direktor Žun, temveč način, kako cerkljanski župan Franc Če- MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN Sporočilo za javnost! Obveščamo vse, ki uporabljajo parkirišče pred Gimnazijo v Kranju, da je 18. septembra 1995 prevzela upravljanje uprava Mestne občine Kranj. Vse imetnike letnih oziroma mesečnih kart obveščamo, da morajo imeti upravičenci od 1. oktobra 1995 dalje nove dovolilnice, ki jih bo izdala mestna uprava (oddelek za finance, soba 242). Župan Mestne občine Kranj VITOMIR GROS, dipl. ing. temveč je nesporno last zadruge, so na sejah upravnega in nadzornega odbora pribili kmetje, člani te zadruge. Ob načrtih, ki torej zadevajo njihovo lastnino, zatorej pričakujejo, da se jih kot lastnike najprej vpraša o soglasju k morebitnemu rušenju in novogradnji, ne pa da občina mimo njih odloča, kaj se bo zgodilo z omenjenim objektom sredi Cerkelj. Zadružni dom Cerklje je že lep čas predmet nesoglasij med županom in zadrugo. Začelo se je s prostori, ki naj jih ima v zadružnem domu nova občina, nadaljevalo z najemnino, ki jo zadruga zaračunava občini za gostovanje v tej stavbi, tako da imajo nasprotja v zvezi z zadružno stavbo že nekaj predzgodovine. Kmetje poudarjajo, da je dom njihova last, medtem ko je zemljišče, na katerem stoji, predmet denacionalizacijskega postopka. • D. Z. Žlebir Polaganje mikroasfalta Podljubelj, 21. septembra - Pred kratkim smo v Gorenjskem glasu predstavili hitro, učinkovito in poceni odpravljanje asfaltnih poškodb s postopkom tako imenovanega hladnega polaganja asfalta na ne preveč poškodovanih in obrabljenih cestah in asfaltnih površinah. Postopek je poznan že 20 let. V Evropi ga izvaja firma Valit, pri nas pa pet let Vialit-Asphalt, d.o.o., ki se z njim povsod, kjer odpravlja poškodbe ali s tanko asfaltno prevleko obnavlja cestišče, uspešno potrjuje. Sredi tedna so začeli z mikroasfaltom obnavljati odsek magistralne ceste v Podljubelju, danes (petek) pa bodo podobno preplastili s tanko plastjo asfalta odsek ceste pred Jezerskim. Najprej z do centimetra debelo plastjo izravnajo cestišče in prekrijejo poškodbe, potem pa z drugo do centimer debelo Elastjo naredijo še "zaporo" cestišča. Postopek takšnega ladnega asfaltiranja, kot rečeno, je hiter, in predvsem cenejši, primeren pa je še posebno za podlage, kjer bi bilo ob klasičnem asfaltiranju potrebno popravljati (dvigovati) jaške, vodovodne kape, robnike pri pločnikih in podobno. A. Ž. Plošča umrlim v drugi svetovni vojni Vbglje, 22. septembra - Minulo nedeljo je bila v Vogljah lepa in obenem žalostna slovesnost. Odkrili so spomenik vaščanom, ki so umrli v drugi svetovni vojni. VaŠčani se zahvaljujejo sodelujočim: Francu Srebemjaku, Martinu Zupancu, sodelujočim duhovnikom, zlasti kanoniku Vinku Prestorju, pevskemu oktetu in cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom Ivanke Lipar, Alojzu Zibertu za ganljiv govor pri odkritju spominske plošče, šenčurskemu županu Francu Kcrnu, pa tudi Zvezi borcev Vbglje, ki so dali soglasje, da so trije bratje Tone, Albin in Janko na skupni plošči. IZ GORENJSKIH OBČIN Najemnike občinskih stanovanj razburile septembrske položnice Septembra skoraj trikratna podražitev stanarin Živeti v občinskem socialnem stanovanju bo skoraj tako drago kot v najetem zasebnem stanovanju Kranj, 22. septembra - Stanovalci v občinskih socialnih in neprofitnih stanovanjih so s precejšnjim presenečenjem zrli v dodatne položnice za plačilo septembrskih stanarin, ki jim jih je Poslal upravljalec občinskih stanovanj Domplan. Ta jim je na kratko pojasnil, da je (tudi) kranjska občina s septembrom podražila najemnine za neprofitna in socialna stanovanja. Občutek korak v ceni najemnine je kranjska občina, kot smo razbrali iz dopisa župana Vitomirja Grosa, naslovljenega na Domplan, storila na osnovi avgusta objavljenega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Skoraj trikratna podražitev, točneje za 286 odstotkov, je septembra doletela najemnike v občinskih neprofitnih in socialnih stanovanjih, ki so bila zgrajena po 19. oktobru 1991. Najemnina je izračunana tako, da znaša 3,8 odstotka letno od vrednosti stanovanja in vrednostjo točke 305,99 tolarja oziroma 3,75 nemške marke. Vrednost točke se bo poslej preračunavala skladno z vrednostjo nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije. Za starejša stanovanje, zgrajena pred 19. oktobrom 1991, je vzeta 2,9-odstotna vrednost stanovanja na leto in vrednost točke 153,40 tolarja oziroma 1,88 nemške marke. Vrednost točke se bo v naslednjih dvanajstih mesecih povečevala tako, da bo končno dosegla 3,75 marke. Oglejmo si podražitev na primeru ene od družin, ki je lani dobila občinsko socialno stanovanje v prenovljenem stanovanjsko poslovnem objektu nekdanjega dijaškega doma na Kidričevi cesti v Kranju. Tričlans- ka družina živi na 53 kv. metrih, stanovanje je ocenjeno s 302 točkama. Avgusta je za najemnino (brez drugih stroškov) plačala 5.510 tolarjev, septembra 6.034 tolarjev po prvi položnici, z dodatno položnico pa doguje še 9.739 tolarjev. Torej bo samo za najemnino septembra morala odšteti 15.873 tolarjev. Znesek je že dokaj blizu tistemu, ki ga plačujejo najemniki zasebnih stanovanj. Občinska socialna stanovanja so namenjena ljudem z dna socialne lestvice. Logično je torej, da naj bi socialno ogrožena družina za najem socialnega stanovanja plačala svojemu statusu primerno ceno. Dobrih petnajst tisočakov na mesec gotovo ni socialna stanarina. O tem priča tudi mesečni družinski proračun "naše" družine. Mož dela v Savi na štiri izmene, na mesec zasluži Na izredni seji tržiškega občinskega sveta Rdeča luč za "zeleno" naložbo Končna odločitev o izgradnji bencinske črpalke v Podljubelju je sicer odložena, velja pa prepoved za vsa dela brez gradbenega dovoljenja. ^>č, 20. septembra - Skoraj "■'urno sejo ob udeležbi gostov s° triiški svetniki nadaljevali Za zaprtimi vrati še poldrugo J1'0« vendar so se razšli brez okrog 53 tisočakov, žena je kot Tekstilindusov "presežek" še vedno brez nove redne zaposlitve, otrok je v vrtcu. Stanarine so se dvignile za 286 odstotkov, plače v Savi so šle za pet odstotkov dol..." V dopisu kranjskega župana Dom-planu je govora o podražitvi neprofitnih stanovanj, socialna stanovanja kot posebna kategorija niso omenjena, omenja pa jih Domplan v kratkem obvestilu stanovalcem. Gre morda za neusklajenost, pomoto? Janez Frelih, direktor Domplana, je na vprašanje odgovoril takole: "Socialne kategorije stanarin ni, je samo neprofitna (in profitna). Za socialno ogrožene stanovalce je edina pot, da si na občini oziroma na Centru za socialno delo izborijo plačilo razlike, do katere so glede na svoje nizke dohodke upravičeni." Uresničuje se torej napoved izpred petih let, ko se je v Sloveniji začela privatizacija družbenih stanovanj; da bodo tisti, ki jih ne bodo (mogli) odkupili, za bivanje v njih morali plačevati visoko ceno. Kot kaže, je ta čas zdaj prišel. • H. Jelovčan ^ončne odločitve o izgradnji ..^ncinskega servisa. Očitno J'h niso dovolj prepričala niti Ugotovila investitorjev o eko-'°sko neoporečni naložbi niti napovedi hidrogeologa o pretkanih virih za novo vodno ?aJefje. Na nadaljevanje seje °°do prišli, ko bo pripravljena Pisna dokumentacija. Edino gradivo za 3. izredno s^jo so pripravili Zeleni Tržiča jn Slovenska ljudska stranka, *l so bili tudi med pobudniki razprave o gradnji bencinskega servisa v Podljubelju na varovanem območju vodnega Ujetja Črni gozd. Obe stranki ^a se zavzeli za ohranjanje 'ega zajetja in njegovo zavar-0vanje pred onesnaževanjem, 2ahtevali pa sta tudi ustavitev ^seh gradenj do izdelave hi-ar°geoloških raziskav na tem Področju. Glavni cilj tržiške občine je zagotavljanje pitne vode, vseeno pa Tržič ne namerava ovirati investitorjev od drugod {>ri uresničevanju njihovih na-ožb, je poudaril župan Pavel Rupar. Predstavil je tudi sporazum z OMV Istra iz Kopra, da vloži 15 milijonov SIT v izgradnjo novega vodnega zajetja, enako vsoto pa bi odštelo za odkup zemljišča, kjer naj bi stala črpalka. Kot je še zagotovil, naj bi stekla voda po ceveh pred prodajo prve kaplje bencina. Svetniki so med drugim slišali že dokaj znano zgodbo, da je upravna enota Tržič doslej izdala lokacijsko in gradbeno dovoljenje samo za enega od štirih objektov bencinskega servisa, to je trgovino. Nov je bil le podatek, da so 14. 9. 1995 na zahtevo prebivalca Podljubelja prijavili nedovoljeno gradnjo inšpekciji. Gradbena inšpektorica Irena Bidovec je že opravila ogled objektov, po zaslišanju investitorjev pa bo izdala odločbo o ustavitvi vseh del brez izdanih dovoljenj. Za nadzor odlaganja gradbenih materialov je odgovorna urbanistična inšpekcija, ki pa menda Še ni ukrepala. Prva je ukrepala zaradi kalnosti pitne vode zdravstvena inšpekcija, ki še naprej nadzira možnosti onesnaženja vode. Kot je ocenil Janez Piskar, obstajajo razlogi za obnovo postopka in preverjanje že izdanih dovoljenj za gradnjo. Nova dejstva je razkril direktor Komunalnega podjetja Tržič Lado Srečnik, ki je v šestih letih naštel kar 19 vzorcev vode iz zajetja Črni gozd, ki niso ustrezala predpisanim normativom. Zaradi končno odkrite lokacije v Podljubelju, ki lahko vpliva na onesnaženje pitne vode za več kot polovico prebivalcev tržiške občine, se je zavzel za sanacijo območja okrog sedanjega zajetja in izgradnjo novega zajetja. Za slednjo rešitev je zbranih že dovolj podatkov na osnovi dobro leto trajajočih preiskav vodnih virov pod Košuto, je presenetil svetnike in domačine Lado Ferjančič iz Geološkega instituta Slovenije. Svojo pripravljenost za pomoč pri izgradnji novega zajetja so ponovno izrazili predstavniki investitorja predvidene črpalke v Podljubelju. Kot je zagotovil Jože Dernov-šek iz OMV Istra, bodo kljub interesu za izgradnjo črpalke spoštovali tudi drugačno odločitev občinskega sveta. Kaj se je dogajalo med več kot poldrugo uro trajajočo zaprto sejo v nadaljevanju, je moč samo ugibati. Predlog župana, naj bi OMV Istra v zameno za dovoljeno nadaljevanje gradnje črpalke financiral novo zajetje pitne vode, med svetniki očitno ni dobil dovolj podpore. Najverjetneje pa svetnikov niso dovolj prepričale le besede o "zeleni" naložbi naftne družbe, zato so za nadaljevanje seje zahtevali pisno dokumentacijo tako o gradnji kot o preiskavah vodnih virov. • S. Saje Na referendumu skoraj soglasni Dolenja vas ima krajevno skupnost Železniki, 21. septembra - Na včerajšnji izredni seji občinskega sveta v Železnikih so bili svetniki tudi uradno obveščeni o rezultatih referenduma o ustanovitvi svoje krajevne skupnosti v Dolenji vasi v Selški dolini. Ob 76-odstotni glasovalni udeležbi je za ustanovitev glasovalo 186 krajanov in le 14 jih je bilo proti. Na tej osnovi je občinski svet sprejel sklep o ustanovitvi Krajevne skupnosti Dolenja vas in s tem to naselje izloča iz KS Selca. To spremembo bodo upoštevali tudi s popravki vseh občinskih aktov ter pri pripravi predlogov dveh odlokov za volitve v organe krajevnih skupnosti, ki naj bi jih Čez teden dni sprejeli po hitrem postopku na redni seji. • S. Žargi JAVNI POZIV Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve poziva vse upravičence do otroških dodatkov, ki so starejši od 15 let, da do 30. septembra 1995 centrom za socialno delo, ki so o njihovi pravici do otroškega dodatka odločili, predložijo potrdilo o šolanju. Centri za socialno delo bodo po uradni dolžnosti Si. 10. 1995 preverili upravičenost do otroških dodatkov za vse otroke, ki so starejši od 15 let. Otroci, starejši od 15 let, imajo namreč ob upoštevanju ostalih pogojev, pravico do otroškega dodatka le, če se redno šolajo, zato bodo otroški dodatki za otroke, starejše od 15 let, za katere ne bodo pravočasno predložena potrdila o šolanju, s 1. 10. 1995 ukinjeni. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve GORENJSKE KORENINE Družba je vselej dobrodošla Tako meni Pepca Jež iz Bistrice pri Tržiču, ki je ta teden praznovala svoj 90. rojstni dan. Tržič, 22. septembra - V Pritličnem stanovanju bloka "a Kovorski cesti, kjer že dolgo stanuje Pepca Jež, minuli ponedeljek gotovo ni Manjkalo gostov. Visok življenjski jubilej je pač dober razlog za obisk svojcev in ?Rancev. Kot je zaupala slavljen ka med našim nenapovedanim prihodom že nekaj dni Prej, se razveseli vsakogar, saj ni preveč rada sama. Življenjska usoda se doslej ni preveč zmenila za to njeno značajsko lastnost. Prvi sin se ni vrnil od partizanov, moža Je izgubila pred več kot tremi desetletji, nazadnje pa je pri gojeni 85. letu starosti pokopala še mlajšega sina. Rstala ji je samo še hčerka, *i živi s svojo družino nedaleč stran. "Domači me obiščejo, kadar utegnejo. V ponedeljek Pridejo na rojstni dan, da se °°mo spet malo poveselili. ^d nekdaj sem bila rada v družbi, zato je še danes dobrodošla. Da nisem rada sama, vesta tudi Asja in Petra, ki sem ju varovala v otroštvu. Najlepše mi je, kadar kaj skupaj zapojemo, ali malo poklepetamo. Sama sem namreč dolgo pela v pevskem zboru in nastopala med tržiškimi amaterskimi igralci, kjer je bil režiser moj brat, Dolfe Anderle. Sedaj so ostali samo lepi spomini na tiste čase, ko je bilo v Tržiču zelo družabno. Začetki igranja pa segajo v otroštvo, ko je brat razkazoval svojo nadarjenost že doma," je zaupala Pepca Jež o stvareh, ki so ji od nekdaj pri srcu. Mladost je preživljala v Kropi, pri sedemnajstih letih pa se je z mamo preselila v Tržič. Niti v enem niti v drugem kraju ni bilo lahko. Najprej je nedoraslo dekletce spoznavalo napore za železarskim strojem. Po preselitvi se je znašlo med tkalkami v tržiški predilnici, kier je pozabila celo na košček kruha za malico, če so stroji preveč nagajali. "Ker sem bila dobra delavka, so me opazili tudi gospodje iz vodstva tovarne. Večkrat sem morala k njim domov, da sem pomagala pri raznih gospodinjskih delin. V predilnici sem bila zaposlena vse do leta 1961, ko sem odšla v pokoj. Po upokojitvi, posebno po moževi smrti, sem si krajšala dneve z varovanjem otrok. Tako nisem bila nikoli brez dela. Tudi sedaj še vedno skrbim sama zase. Ker rada kuham, mi ni odveč niti vsakdanja priprava kosila. Ko postorim vse v kuhinji, ostane dovolj časa za pletenje in kvačkanje, česar sem se naučila že v šoli. Če sem sama, mi je v razvedrilo tudi televizija. Ven ne morem več, ker imam težave s hrbtenico in omotico. Pred nekaj leti, ko sem si ob padcu zlomila kolk, so vsi mislili, da sploh ne bom več hodila. Domači so razmišljali, da bom morala v bližnji dom za starejše ljudi. A bila sem toliko trmasta, da se to ni uresničilo. Zaenkrat se kar dobro počutim v bloku v Bistrici, kamor sem se preselila iz stanovanja na Preski pred več kot dvema desetletjema," je Pepca strnila pripoved o svoji življenjski poti. Kleni prebivalki iz Bistrice pri Tržiču, ki je v teh dneh gotovo prejela kar nekaj čestitk ob njeni 90-letnici, se v dobrih željah pridružuje tudi uredništvo našega časopisa. Upamo predvsem, da bo Pepca Jež čimveč dni preživela v prijetni družbi tudi med letom. • Stojan Saje VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Dvorski trg 6 64205 Preddvor Vzgojni zavod Preddvor razpisuje prosta delovna mesta 1. RAČUNOVODJA za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri, V. stopnja - dve leti delovnih izkušenj - potrebno poznavanje dela z računalnikom Poskusno delo 90 dni. Začetek dela takoj. 2. VZGOJITELJA za delo v stanovanjski skupini za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: - dipl. psiholog ali pedagog širokega profila - 2 leti delovnih izkušenj - moški Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. 3. PSIHOLOGA za določen čas s polnim delovnim časom. Pogoji: - dipl. psiholog Želene izkušnje pri delu z MVO populacijo. Možnost kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojni zavod Preddvor, Dvorski trg 6, 64205 Preddvor. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 15 dneh po odločitvi. IZ GORENJSKIH OBČIN Antonov vrtec v Železnikih dela že ves september V staro kaplanijo se je vrnilo življenje V letu in pol, odkar so v župnijskem pastoralnem svetu začeli razmišljati o katoliškem vrtcu v Železnikih, so ga že odprli v prenovljeni kaplaniji pri cerkvi sv. Antona. * Železniki, 20. septembra -Kot so zapisali v povzetek programa tega četrtega katoliškega vrtca na Slovenskem, bo ena glavnih nalog tukajšnje predšolske vzgoje skrb za osebnostno in moralno zorenje. Otroke od tretjega leta starosti pa do šole nameravajo vzgajati na temelju krščanskih vrednot. Ob vsakdanjem obisku vrtca skorajda ni videti razlike z običajnim vrtcem, kakršnega imajo denimo tudi pri osnovni šoli v Železnikih. "Program imamo podoben drugim vrtcem," pravi vzgojiteljica Nežka Cufar. Otrok v Karitasovem vrtcu v Železnikih namreč ne varujejo redovnice, temveč dve profesionalni vzgojiteljici (poleg Nežke še Marjeta Šolar), tretja jima pomaga. "Motijo se tisti, ki so pričakovali, da bomo v katoliškem vrtcu le molili. To sicer storimo pri vsaki jedi, ko se Bogu v kratkem zahvalimo za darove. Ob cerkvenih prazni- kih obravnavamo ustrezne vsebine, prilagojene starosti otrok, ob prazniku Marijinega rojstva denimo govorimo o družini in odnosih v njej. Zapojemo tudi verske pesmi. Vse to je za naše otroke, ki prihajajo iz vernih družin in tudi doma tako živijo, nekaj povsem običajnega. Vse drugo delamo po programu, kakršne poznajo tudi drugi vrtci. Trudimo se, da bi bil to za otroke prijeten vrtec, zato se otroci vseh starosti igrajo pomešani med seboj, le ob uricah zaposlitve so starejši in mlajši ločeni. S tem skušamo ustvariti bolj sproščene in domače odnose, ko starejši pomagajo mlajšim. Med našimi otroki je menda ravno zaradi tega manj surove tekmovalnosti. Tudi naš dnevni program ni naravnan do min-utke natančno, pač pa se dejavnosti lotevamo bolj sproščeno. Otrok ne silimo k spanju: v vrtcu spijo le tisti, ki to želijo in dnevni spanec tudi potrebujejo. Tudi zbuja- mo jih ne na silo, temveč jih zbudijo starši, ko jih pridejo iskat." Da je Antonov vrtec otrokom prijazen, smo se prepričali tudi sami: ves čas je kdo od otrok v naročju ali na kolenih vzgojiteljice, pogosteje pa tisti, ki se na kolektivno življenje teže privadijo. Kot pravi Nežka Čufar, so že proti koncu poletja začeli postopoma uvajati otroke v vrtec. Julija so ga razkazali staršem in jim povedali, kakšen bo program, konec avgusta pa so ga odprli za nekaj popoldnevov. Takrat so starši prihajali za nekaj ur in se v vrtcu skupaj z otroki igrali in spoznavali z vzgojiteljicami. 1. septembra tako niso doživeli joka in stisk, temveč navdušenje ob srečanju z že znanim. Nežka Čufar je vzgojiteljica že nekaj let, prihaja pa iz "konkurenčnega" šolskega vrtca, ki pa ga ne šteje za konkurenco, saj je v Železnikih možnost za delovanje obeh vrtcev, ki se bosta v aktivnosti za odprtje tega prihodnje povezovala med vrtca, je meni in kolegici seboj, otroci pa bodo radi Marjeti Šolar zaupal sestavo obiskovali drug drugega. vzgojnega programa in nama "Ljudje iz kraja so me pri tem pustil vso avtonom- predlagali, naj bi delala v nost. Prisluhnil je tudi naji- katoliškem vrtcu," nam je nim pobudam, kako naj bo v povedala. "Rada sem spreje- vrtcu kaj urejeno. Tudi s la. Gospod župnik, ki je vodil starši, ki imajo pri nas svoje otroke, dobro sodelujemo. O tem, kaj se v vrtcu dogaja, jih vsakodnevno obveščamo na vrt če vi oglasni deski, da se lahko o tem doma pogovarjajo z otroki in tako tudi sami sooblikujejo vzgojni program." Zdaj je v Antonovem vrtcu 24 otrok, od poltretjega do sedmega leta, prostora pa je še za kak ducat. 1. oktobra se bo začela tudi mala šola, v katero so se otroci vpisali sicer v šoli, obiskovali pa jo bodo v Antonovem vrtcu. S šolo imajo tudi sicer vsakdanje stike, saj jim tam pripravljajo tudi kosila, medtem ko zajtrk in malico v razdelilni kuhinji pripravlja njihova kuharica. Lepo urejen vrtec v prostoru nekdanje kaplanije pa še ni do konca narejen. V vrhnjem nadstropju bo še večnamenski prostor, tudi igrišče za kaplanijo še urejajo, medtem ko je tlakovanih površin za igro pred stavbo dovolj. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras Občinski svet Železnikov o Alplesu Alples bo poplačal dolgove Železniki, 21. septembra - Na izredni seji občinskega sveta Železnikov, ki je bila sicer predvsem posvečena posledicam poplav, se je na dnevnem redu znašla tudi aktualna problematika tovarne Alples. Predvsem jih zanima, ali bodo imeli delavci še delo in ali bodo vodilni spoznali, da tovarna deluje v okolju, za katerega mora tudi nekaj prispevati. V uvod k tej problematiki je predsednik občinskega sveta Mihael Prevc prebral poročilo občinskega odbora SKD Železnikov, iz katerega je bilo slišati, da se ta stranka že dalj časa ukvarja s problematiko in reševanjem Alplesa, ki je po njihovem mnenju po žalostnem stečaju podjetja IPH Žitara vas na avstrijskem Koroškem - prav tako predmet poskusov umetnega zniževanja vrednosti in divje privatizacije. Alples, ki je v lasti Sklada Republike Slovenije Za razvoj, je v zadnjem letu dokazal, da je sposoben preživetja, saj je s tekočim poslovanjem uspel prepoloviti dolgove, zapletlo pa se je pri ravnanju nekaterih vodilnih. Pozdravljajo ukrepe sklada, ki je postavil za vodenje holdinga dva direktorja, ter sklenil, da se mora do konca letošnjega leta, ko bo holding ugasnil, podjetja olastniniti, saj v tem vidijo zagotovilo, da ne bo prišlo do nenadzorovanega odliva kapitala v zasebne roke. V razpravi sta se oglasila tudi župan in podžupan, ki sta bila v zadnjih dneh na pogovorih na razvojnem skladu in v podjetju, in ugotovila, da je tudi po njunem mnenju sedaj izbrana pot razreševanja položaja v Alplesu najbolj primerna. Župan je posebej poudaril, da se ne sme več ponoviti odnos, ko vodilni tako velikega podjetja povsem pozabijo, kje tovarna deluje, katero infrastrukturo uporablja, ter ob tem niso k temu nič pripravljeni prispevati. Obvestil je svet, da so se z vodstvom Alplesa dogovorili, da bo tovarna poravnala vse nastale obveznosti iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča, in sicer od skupnega dolga 28 milijonov tolarjev 8 milijonov tekočih obveznosti takoj, ostalo pa v obrokih v naslednjih šestih mesecih. Podpora novemu načinu vodenja in dogovor o poravnavi obveznosti sta bistvena dela informacije, ki jo je občinski svet sprejel, ni pa se mogel izogniti še številnim drugim vprašanjem (nekateri občinski svetniki so v podjetjih Alplesa tudi zaposleni) in nenazadnje tudi spornemu avtomobilu... • Š. Žargi Tekmovanja gorenjskih gasilcev Tržič, 22. septembra - Jutri, 23. septembra 1995, ob 8. uri se začenja letošnje tekmovanje članstva gasilskih društev Gorenjske, ki ga prireja Gasilska zveza Tržič. Pionirke in pionirji bodo nastopili na igrišču pri osnovni šoli Križe, mladinske in veteranske ekipe pa se bodo pomerile na nogometnem igrišču v Tržiču. Tam bodo po končanih nastopih razglasili rezultate in podelili priznanja najboljšim desetinam v starostnih kategorijah. Na tržiškem igrišču bo v nedeljo Še tekmovanje članic in Članov s pričetkom ob 8. uri, sklenili pa ga bodo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. • S. Saje Izredna seja občinskega sveta v Železnikih Poplave so udarec občini Kar nekajletna prizadevanja za urejevanje cest je odneslo neurje. neAl Sun j Kidričeva 47a, SI 64000 Kranj *" # /fax: 064/ 21 87 87 !• Pomožna zdravilna sredstva | • Ortopetski pripomočki | • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence act - preventivne nogavice proti krcnim žilam 40 DEN 70 DEN 140 DEN Kurativne in postoperativne medicinske kompresijske nogavice ( namesto povojev) Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure I REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA PAPIRNICE KARUN IZ KRANJA Špela Sodnik je izžrebala sledeče nagrajence: 1. nagrada ROŽA 1263 BARVNI TELEVIZOR 2. nagrada ROŽA 127 RADIO KASETOFON 3. nagrada ROŽA 731 POTOVANJE V GARDALAND (za 1 osebo s Kompasom) 4. nagrada RUMEN 64 POTOVANJE V OPATIJO (za 1 osebo z Gorenjskim glasom) 5. nagrada ROZA 1445 GOSTINSKE USLUGE VILA BELA 6. nagrada RUMEN 74 VVALKMAN 7. nagrada ROZA 741 ŠOLSKA TORBA 8. nagrada ROZA 1415 ŽEPNI RAČUNALNIK TB 609A 9. nagrada ROZA 715 NAKUP V TRGOVINI KARUN V VREDNOSTI 1.500,00 10. nagrada ROZA 372 NAKUP V TRGOVINI KARUN V VREDNOSTI 1.000,00 Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v Papirnici KARUN, Gregorčičeva 6 v Kranju, tel. 221-164 do konca meseca septembra. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Železniki, 21. septembra - Na izredni seji občinskega sveta občine Železniki so včeraj kot osrednjo točko obravnavali posledice nedavnih neurij, ki so močno prizadela precejšnji del te občine. Skupna škoda se približuje poldrugi milijardi tolarjev, v Železnikih ne si ne goje nobenih posebnih iluzij o tem, da bi to škodo dobili povrnjeno. Za uvod v obravnavo posledic vremenske katastrofe so si občinski svetniki ogledali zelo zgovoren video posnetek nastalih posledic, ki ga je dobro pripravila tamkajšnja televizija, in je ponudil dejanski pregled nad vsemi večjimi posledicami v tej občini. Tudi tokrat se je potrdilo, da je bilo najhuje v Davči, posledice pa so bile tudi v Sorici in samih Železnikih. Posnetek in prve ukrepe ob tem je sproti komentiral župan Alojz Čufar, ki je povedal, da je najnujnejše že opravljeno - z izgraditvijo zasilnega mostu Pri Jemcu, so odprli tudi možnost prevoza za zgornji del Davče, le kmetija Prezljevih, ali po domače Pri Mandeljc, ki je z več usadi povsem odrezana od sveta, potrebuje nujno pomoč. Sanacija se je z železniškimi pragovi - ti po informacijah, ki jih ima župan, ne bodo zastonj - že začela, vendar je prva ocena stroškov, da se kmetiji odpre pot presegla 15 milijonov tolarjev. Kako mudi se, najbolj zgovorno priča bližajoča se zima. Skupna ocena nastale škode po dosedanjih izračunih dose- ga milijardo in 129 milijonov tolarjev, pri čemer še vrsto nastalih stroškov ob tem, ter ocene škode na gozdnih vla-kah, na kar so opozorili svetniki, še ni upoštevane. Ob tern so ostali ob vesti, da je slovenska vlada petim prizadetim občinam namenila 30 milijonov, pri čemer ne vedo. koliko za občino Železniki, brez komentarjev. Sklenili so, da naj se z rebalansom občinskega proračuna za najnujnejša dela nameni 5,5 milijona tolarjev, vsa nadaljnja dela pr1 urejevanju cest v letošnjerri letu pa prestavljajo na prihodnjo pomlad. Vse prizadeta krajane pozivajo, naj na občino pošljejo svoje vloge z opisom nastalih škod, za most v dolini Davče pa so naročili projekt-Za usmerjanje sredstev za najnujnejša popravila bo skrbela posebna komisija odbora za komunalo - poseben akcijski odbor, v katerem bodo sodelovali tudi predstavnik' vseh prizadetih krajevni«) skupnosti. Slišali smo tudi opozorilo, da so tudi tokratn6 poplave pokazale, da se hitenj6 in zasilna, ali ne dovolj teme«' jita popravila (kakršna so bil** tudi po poplavah leta 1990/ maščujejo, zato je potrebno na teh izkušnjah delati temeljite]6 in bolj strokovno. Samo upaj0 lahko, da jim bo škoda & pomoči širše skupnosti - edin3 možnost pri tem je sprejetji interventnega zakona - povf1' jena vsaj do višine kot pre" petimi leti, ko je pokrivanj6 škode doseglo 33 odstotkov. Š. Žargi Tudi na Gorenjskem sindikat upokojencev Ohraniti je treba vsaj pravice, kijih imajo upokojenci danes Sindikat upokojencev Slovenije je že organiziran na državni ravni, deluje pa v okviru svobodnih sindika-tov> Tudi na Gorenjskem ustanavljamo območno Organizacijo sindikata upokojencev. bo treba slovenski pokoj-"Hiski sistem spremeniti, čivkajo že vrabci na strehi. vprašanje je, kdaj in kako te>neljito. Število upokojenja se je v zadnjih letih toočno povečalo, zlasti na facVn v"mehkega" zmanjševanja števila delavcev s prekasnim upokojevanjem. Tako se povečuje število tistih, ki so °dvisni od vse manjše aktivne generacije prebivalstva. Sprememba pokojninskega sistema J le stvar upokojencev, ampak >Il0ra zanimati predvsem še uposlene, ki se bodo čez leta upokojevali pod drugačnimi P°goji, kot bi se danes, veči-?0n,a pa sploh ne vedo, kakšni »odo ti pogoji. Upokojenci se D°do morali dobro organizir-!au", če bodo hoteli obdržati Pravice, ki jih uživajo danes. VJlv zato Sindikat upokojen-j-ev pri Zveži svobodnih sindikatov Slovenije vabi v svoje Ker so tudi na Gorenjskem "evilni upokojeni delavci s Pfcnimi izjavami pristopili k S|ndikatu upokojencev, je sek-retariat območne organizacije Svobodnih sindikatov za Goriško zatrdil iniciativni odbor ^organiziranje in ustanovitev °orn.očne organizacije tega upokojenskega sindikata za Goriško. *a bo deloval v skladu z US(*anovitvenimi akti in programskimi cilji sindikata upo- nejši in močnejši bo. Zato ni nepomembno, da so organiziram na ta način, saj lahko v sindikatu upokojencev kot člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nastopajo kot močnejši partner v pogajanjih z vlado in drugimi državnimi institucijami, ko gre za interese upokojencev in tudi delavcev. Sindikat upokojencev je kot član ZSSŠ zsatopan v ekonomsko socialnem svetu, državnem svetu in v organih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Izkušnje nekaterih evropskih držav z močno tradicijo sindikalnega gibanja kažejo, kako uspešni so lahko upokojenci, če so tudi sindikalno organizirani. Zato sindikat upokojencev Slovenije že izmenjuje izkušnje s sindikati upokojencev v Italiji in Avstriji. Posebno pozornost je ta sindikat že doslej namenjal problemom upokojenih delavcev in invalidov, njihovi materialni, socialni in zdravstveni varnosti. Poleg tega je oblikoval takšne zahteve k predvidenim spremembam in dopolnitvam zakona o pokojninskem in invalidskem zavar-ovanj u, ki sov prid upokojenim delavcem. Njihovo prizadevanje bo tudi v prihodnje usmerjeno k ustvarjanju pogojev za izboljšanje kvalitete življenja upokojenih. Sedeži sindikalnih pisarn so naslednji: Jesenice, Titova 86, telefon 81-585; na voljo vsak dan od 7. do 15. ure Radovljica, Gorenjska cesta 25, telefon 715-262, vsak dan od 7. do 15. ure Škofja Loka, Kidričeva 1, telefon 620-201 in 622-291, vsak dan od 7. do 15. ure mič, Trg svobode 18, telefon 53-308, vsak dan od 7. do 11. ure Kranj, Poštna ulica 3, telefon 221-687, vsak četrtek od 12. do 15. ure. gojencev Slovenije. To pomeni, a bo med drugim skrbel za n?posredno in konkretno uresničevanje naslednjih nalog: , a- Organizacijsko rast sindikata upokojencev, kar pomeni Pridobivanje novih članov, organiziranje sindikalnih podruž-^c in pridobivanje sindikalnih r^pnikov ter izvolitev orga-,0v območne organizacije sin-(L1 kata upokojencev, pganiziranost tega sindikata emelji na teritorialnem nače-^ torej bodo lahko upokojeni lr>dikalno organizirani delavci < Rovali v sindikalnih podruž-icah v krajih, kjer živijo. S ojim sindikalnim zaupnikom I p bodo zastopani v konferenci 'ndikalnih zaupnikov območne organizacije sindikata "Pokojencev. D- Populariziranje sindikata Pokojencev v sredstvih javne-j£ obveščanja in v drugih • "'ikah sindikalnega delovanja kar naj omogoči večjo Oveščenost in s tem možnost ja'nteresiranih upokojenih de-int°ev v to nestrankarsko in presno obliko organiziranja. *pliv sindikata upokojencev 0 toliko večji, kolikor števil- SyEZA SVOBODNIH SINDIKATOV 8l-OVENIJE ftlAVA H°dpisani(a)_ r°jen(a)___ _ stalno prebivališče_ ^bna številka upokojenca pri ZPIZ (razvidna iz odrezka pokojnine) pjtiSo Savijam, da se včlanjujem v sindikat upokojencev Slovenije, povezan v J*SS. S to izjavo dovoljujem, da se mi sindikalna članarina mesečno ^'Sguje od pokojnine. * -—_dne_Podpis_ L Da bi lahko tudi upokojeni delavci na Gorenjskem vplivali na uresničevanje svojih vitalnih interesov, se imajo možnost pridružiti sindikatu upokojencev Slovenije. Članstvo je prostovoljno. Član tega sindikata lahko postane vsak upokojenec, ne glede na stroko, izobrazbo, politično in versko pripadnost, če sprejme statut in program sindikata upokojencev ter podpiše pristopno izjavo. S člansko izkaznico pa si sindikalno organiziran upokojenec lahko pridobi vrsto pravic in ugodnosti. Mednje sodijo zlasti pravica do brezplačne pravne pomoči, sindikalno usposabljanje, pravica do materialne pomoči v primeru socialne ogroženosti ali nesreče, pa tudi drugih ugodnosti, ki jih bo organiziral sindikat upokojencev. Zainteresirani upokojenci lahko objavljeno pristopno izjavo izpolnijo in jo pošljejo na sedeže sindikalnih pisarn območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, ali pa se tam osebno oglasijo in dobijo vse potrebne informacije. • Srečko Krč, Milena Sitar Seminar o ženskih vprašanjih v Radovljici Ženske se borijo ZC C C %JJ %rtr %JB OBMOČNA za svoje pravice ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Sindikat upokojencev Slovenije Iz programske listine Vse slabši gospodarski položaj Slovenije in slabi obeti, da bi lahko v kratkem prišli do bistvenega izboljšanja, resno ogrožajo uresničevanje pridobljenih pravic upokojencev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pred vse upokojence se postavlja vprašanje, kako svoje pravice zavarovati in na kakšen način to doseči. Zakaj je potreben sindikat upokojencev? V Sloveniji, ki je opredeljena kot socialna država, se bodo najbolj pomembna vprašanja, ki so bistvena za usklajen gospodarski in socialni razvoj, urejala med delodajalci, državo in sindikati. Za upokojence je torej pomembno spoznanje, da bomo na urejanje odnosov lahko aktivno sovplivali le, če bomo ustrezno sindikalno organizirani. Kaj želimo doseči? * Sindikat se bo zavzemal za takšno raven pokojnin, ki bo zagotavljala zasluženo materialno in socialno varnost in perspektivo za njuno izboljšanje. Zahtevali bomo, da se razmerje med povprečno plačo zaposlenega v Sloveniji in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo izboljšuje v korist upokojencev. * Od države bo sindikat zahteval, naj Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poravna vse stare in tekoče obveznosti, ki izhajajo iz dodatnih pravic upokojencev, in obveznosti, ki so prevzete iz bivše federacije. * Sindikat bo od države zahteval, naj ukrene vse potrebno, da bo čimprej oblikovan kapitalski sklad, ki naj zagotavlja dodatna sredstva za uresničevanje in povečanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. * Zavzemali se bomo za aktivno sodelovanje pri oblikovanju stanovanjske politike Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pri gospodarjenju s sredstvi stanovanjskega sklada ZPIS in drugih solidarnostnih stanovanj. * Sindikat bo zahteval, da se za upokojence spremeni status negativne liste zdravil; popolno zdravstveno zavarovanje (brez doplačil) za upokojence, katerih pokojnina ne dosega višine zajamčenih plač; spremembo davčnega sistema z uvedbo oprostitve davkov za socialno najbolj ogrožene upokojence. Kako bomo cilje dosegli? * Da bi zavarovali in izboljšali socialni in gmotni položaj upokojencev, bomo sodelovali s poslanci državnega zbora, političnimi strankami in njihovimi upokojenskimi organizacijami ter Zvezo društev upokojencev Slovenije ter drugimi oblikami organiziranega delovanja upokojencev. * Da bi zagotovili svoj vpliv, bo sindikat upokojencev s svojimi predstavniki ali prek predstavnikov ZSSS sodeloval pri upravljanju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, njegovega kapitalskega in stanovanjskega sklada in zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. * Pomagali bomo upokojencem, da se seznanijo z oblikami lastninjenja podjetij. * Svojim članom bo sindikat upokojencev zagotovil brezplačno pravno pomoč za uveljavitev pravic iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter stanovanjskih razmerij. * V sodelovanju z društvi upokojencev in njihovimi zvezami bomo sodelovali v prizadevanjih za izboljšanje razmer v bivalnih okoljih, kjer žive upokojenci, zlasti pa v domovih za ostarele občane. * Za dosego svojih programskih ciljev se bo sindikat upokojencev posluževal ustavnih pravic in seznanjanja javnosti s socialnimi in gmotnimi razmerami, v katerih živijo upokojenci. V primeru neupoštevanja naših zahtev bomo izvajali tudi različne oblike pritiskov in sindikalnega boja, kot so protestni shodi in množična zborovanja. Članu s člansko izkaznico nudimo: Varstvo gmotnega in socialnega položaja; brezplačno pravno pomoč; sindikalno izobraževanje in usposabljanje; pomoč v primeru gmotne in socialne ogroženosti; najemanje kreditov pod ugodnimi pogoji v delavski hranilnici oziroma posojilnici; organiziran ugoden nakup v sindikalnih trgovinah; letovanje v objektih sindikalnega turizma; druge ugodnosti, ki jih bo organiziral sindikat upokojencev. • Ivan Kramer, predsednik sindikata upokojencev Ženske v Sloveniji imamo več pravic, kot jih imajo v državah Zahodne Evrope. Borile se bomo, da teh pravic ne izgubimo. To je ugotovitev, s katero se je uveljavljanje žensk na delov- strinjalo vseh 20 udeleženk nih mestih usklajevanje poklic- seminarja o ženskih vprašan- nega napredovanja in jih, ki je sredi septembra družinskega življenja. Slovens- potekal v Radovljici, in je ki moški namreč še vedno niso prvi v seriji dejavnosti ob projektu, ki ga sofinancira Pharov program Evropske unije za demokracijo. 20 žensk, vse so aktivne članice Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, slovenskega partnerja v projektu, se je zbralo v prevzeli enakega deleža pri skrbi za dom in družino, tako da večino bremena nosijo ženske. Močno je bila grajana namera nekaterih pomičnih strank za podaljšanje porodniškega dopusta z enega na tri leta. Udeleženke menijo, da gre za poskus obdržati ženske doma. dikalnem izobraževalnem Ze sedaj se dogaja, da morajo ženske po vrnitvi s porodniškega dopusta sprejemati slabše plačana delovna mesta, podaljšanje porodniškega dopusta pa bi stanje le še poslabšalo. Udeleženke menijo, da je enoletna porodniška odsotnost centru z namenom, da se pogovorijo o položaju žensk v Sloveniji in dobijo informacije o položaju v državah Evropske unije. Izkušnje žensk v teh državah so predstavile strokovnjakinje iz Evropske feder acije kovinarjev (EMF) iz ustrezna, predlagajo pa, da bi Bruslja in Inštituta za evrops- se morale v tem času ženske ko pravno politiko pri bre menski univerzi. Ob primerjavi obeh sistemov so se udeleženke strinjale, da imajo slovenske ženske veliko nalogo obraniti dokaj visoko raven do sedaj pridobljenih pravic. Udeleženke pozivajo slovensko vlado in delodajalce, naj ohranijo delovna mesta žensk v industriji. Eden njihovih predlogov je tudi pravočasno usposabljanje žensk, da bodo pravi čas pripravljene na aktivno vključiti v izobraževanje. Na seminarju so imele udeleženke priložnost izmenjati mnenja s poslanko dr. matejo Kožuh - Novak, s predstavnico ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ireno Bečan in predsednikom Društva varnostnih inženirjev in tehnikom Jožetom Dolencem. Skupna ugotovitev je, da ženske lahko izboljšajo svoj položaj le tako, da pričnejeo aktivneje sodelovati na vseh ravneh odločanja. srečanje z vsemi izzivi, ki jih Sporočilo udeleženk je: Pridru-prinaša vedno spreminjajoče se z,te * nam-industrijsko okolje. Udeleženke so tudi ugotovile, da je Vladimir Bizovičar, ena največjih ovir za večjo predsednik SKEI Slovenije Pravnikov nasvet Ali starejši delavci uživajo posebno varstvo? Ali starejši delavci v postopku ugotavljanja presežnih delavcev uživajo posebno varstvo? Odgovor: 36. d člen Zakona o delovnih razmerjih določa: "Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe, lahko preneha delovno razmerje le, če se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe, Če mu je zago-tovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev ali z njegovim soglasjem pravica do ustrezne odpravnine". Če se delavcu zagotovi dokup zavarovalne dobe ali denarno nadomestilo med brezposelnostjo do izpolnitve pogojev za upokojitev, potem podjetje ne potrebuje soglasja delavca, ker ga zakon ne predvideva. Delavcu, ki ima več kot 20 let zavarovalne dobe, se odmeri denarno nadomestilo za primet brezposelnosti najprej v trajanju dveh let, nato pa se izplačevanje denarnega nadomestila podaljša, če mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkajo še največ tri leta. Denarno nadomestilo se tako izplačuje največ pet let in to le zavarovancem, ki so državljani Slovenije, oziroma tistemu tujcu, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Podjetje mora ugotovitev pogojev, ki jih zahteva zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, preveriti pri Zavodu za pokojninsko m invalidsko zavarovanje Slovenije. Zakon predvideva so-glasje .starejšega delavca samo, ko mu preneha delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu z zagotovitvijo ustrezne odpravnine. Ustrezna odpravnina ni nujno identična tisti, ki jo zagotavlja 37. f Člen zakona o delovnih razmerjih (najmanj polovico plače za vsako leto dela v podjetju), ampak je stvar dogovora ali ponudbe. Podjetje mora delavca pisno opozoriti na posledice prenehanja delovnega razmerja z njegovim soglasjem. Dano soglasje delavcu onemogoča pridobitev pravice do denarnega nado-m e s t i 1 a za čas brezposelnosti. Novela zakona o delovnih razmerjih je omogočila, da podjetje lahko starejšemu delavcu, ki je uvrščen med presežke, odredi čakanje na delo, pri čemer pa mora ves čas čakanja zagotoviti nadomestilo plače, ki je enako denarnemu nadomestilu, ki bi ga delavec prejemal na zavodu za zaposlovanje. • Milena Uršič KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše, v Mali galeriji in v galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Franca Vozla iz cikla Homo 1992 - 1995. V bistroju Sonce v Stražišču razstavlja slike in grafike akad. slikar Vinko Tušek. V hotelu Kokra razstavlja slike in grafike slikar Nejč Slapar. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled prodajna razstava izdelkov domače obrti z naslovom Iz domačih korenin. Podaljšano do 24. septembra. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slik in risb akad. slikarja Janeza Založnika. V galeriji Pasaža razstavlja barvne fotografije Podobe trenutkov Janez Zaletel. BREZJE - V galeriji gostišča Zvon so na ogled fotografske slike Ivana Pipana. ŠKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V galeriji Fara je na ogled prva samostojna razstava fotografa Petra Pokorna ml. Kljubovanja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slikar Berko. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše je na ogled razstava mojstrov domače obrti, Jerneja in Mateja Kosmača Svetloba je znanje. V Vili Bistrica je na ogled razstava del akad. kiparja Draga Tršarja. KAMNIK - V razstavišču Veronika je na ogled razstava slik Dušana Sterleta Kašče, pozabljena dediščina in razstava Aleša Podgorška Oživljanje korenin. MENGEŠ - V Kulturnem domu razstavlja kolaže in risbe Ana Cajnko. SLIKARJI ZA KERSNIKOV DOM Domžale • Jutri, v soboto dopoldne, se na Brdu pri Lukovici, na skrajnem vzhodnem gorenjskem obdobju, začenja enodnevni slikarski ex tempore. Zbrani slikarji - šest članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in člani Likovnega društva Peter Loboda iz Domžal, ter slikar iz Žirovnice - bodo slikali na tematiko Kersnikovega doma. Dom slovenskega pisatelja Janka Kersnika je bil med drugo svetovno vojno požgan, ostanke gradu, kar ni uničil ogenj, pa je načel zob časa; ostali so le jezero pred gradom, drevoredi in čudovita okolica. Izkupiček od prodanih slik - po eno bodo slikarji prepustili organizatorju ZKO Domžale - bodo namenili kot pomoč za adaptacijo razpadajočega Kersnikovega gradu. Pobudo za slikarsko kolonijo je dal mag. Danijel Fugger, akademski slikar iz Domžal. Udeležencem slikarskega ex tempora je tovarna Univerzale Domžale poklonila v spomin slamnike. • L. M. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA "ČLOVEK IN KOVINA" Fotografska zveza Slovenije in Foto klub Andrej Prešern Jesenice pripravljata fotografsko razstavo "Človek in kovina". Na razstavi lahko sodelujejo vsi državljani Slovenije ter Slovenci v zamejstvu in v svetu. Tema razstave je človek in kovina. Tema obsega vse povezave človeka s kovino in kovinskimi predmeti: predelavo in obdelavo kovin, uporabo kovinskih predmetov, uporabo predmetov iz kovin v prostem času, ustvarjanje s kovinami... Avtor lahko predloži 6 črno belih in 6 barvnih fotografij formata 30 x 40 cm ali 18 x 24 cm na podlagi 30 x 40 cm. Fotografije, ki so že bile razstavljene na prejšnjih razstavah Človek in jeklo ter Človek in kovina, bodo izločene. Fotografije bo za razstavo izbrala tri članska žirija, nagrade pa bodo podeljene po pravilniku Fotografske zveze Slovenije. Prireditelj si pridržuje objavo fotografij v reklamne namene, v kolikor avtor tega izrecno ne prepove. S fotografijami bodo ravnali pazljivo, ne odgovarjajo pa za poškodbe med transportom in morebitno krajo fotografij. Dela je treba poslati na naslov: Foto klub Andrej Prešern, p.p. 61, 64270 Jesenice najkasneje do 1. oktobra 1995. Fotografsko razstavo "Človek in kovina" bodo odprli 3. novembra letos v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah in bo na ogled do vključno 22. novembra 1995. • Lojze Kerštan SREDNJA GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1995/96 naslednja programa izobraževanja ob delu za smer: 1. GOSTINSKI POSLOVODJA (V. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) in - vsaj dve leti delovnih izkušenj v gostinstvu 2. GOSTINSKI TEHNIK (V. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 30. septembra 1995. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Op.: - izobraževanje za poklic natakar/kuhar (3-letni programi - IV. stopnja), bo tudi v letošnjem šolskem letu izvajala LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA (tel. 715-265). Informacijsko središče Dom Trenta NARAVO LE OBČUDOVATI ■ JE PREMALO Na Logu - V letošnjem evropskem letu varstva narave je v dolini Trente Na Logu, prav tam, kjer se vršiška serpentinasta cesta začne že umirjati, zrasel Dom Trenta - informacijsko središče Triglavskega narodnega parka. V razsežni stavbi, nekdanji italijanski kasarni, ki ji je arhitektova roka v skladu z okoljem namenila tudi skodlas-to streho, je na več kot 1500 kvadratnih metrih površine predstavljeno življenje in narava TNP. Ko obiskovalec zakorači v prostrano pritličje - le to se pravzaprav razteza z zanimivo arhitekturno rešitvijo prav do strehe - bo najver-jetneje takoj krenil v večnamensko dvorano za sto obiskovalcev, kjer bo ob glasbi Lada Jakše in več kot tisoč diapozitivih več avtorjev in spremni besedi Toneta Ajnika in Janeza Bizjaka ( tudi scenarij predstavitve) na zdaj tako moderen multivizijski način doživel predstavitev edinega narodnega parka pri nas. Polurna predstavitev parka je vsekakor celovit pregled zgodovine TNP do nežive narave, voda, rastlinstva in živalstva, V varovanem parku je vrsta prepovedi. Jih poznamo? gumbe raziskovati in obenem potovati po obsežnem reliefu kulturne dediščine in vloge Triglavskega narodnega parka človeka pri tem. Dom Trenta ie odprt vsak dan od 9. do 17. ure, z jesenjo, ko se obisk zmanjša, pa je ob ponedeljkih in torkih zaprt; skupinam pa so vrata odprta vsak dan. Sodi med tiste stavbe, ki so brez arhitektonskih ovir za invalidne osebe, tem je namenjeno celo osebno dvigalo za vsa nadstropja v stavbi. gore tega predela prehod v nižja poročja vse do najnižje točke. Fotografije in karte na stenah dopolnjujejo podobo posameznih delov parka od bohinjskega, bovškega in zgornjesavskega, kot tri vstopne pokrajine v park. Posebej so predstavljene vode, od jezer, potokov, rek do šotnega barja in močvirij, avtorica te predstavitve je Mateja Klinar. Po zamisli biologa Jurija Do-bravca je predstavljena živa narava s fotografijami, ki so jih posneli člani društva Jerina iz Bohinja. Ne gre prezreti tudi nekaterih ekoloških problemov v Triglavskem parku -enega od teh, ki se kažejo na Vršiču, je predstavil dr. Jurij Kunaver. Razstavni prostori pa niso namenjeni le predstavitvam, kaj je v parku posebnega: korak, dva in obiskovalec stopi v zatemnjeni del, ki mu pravijo kar "šok soba", saj s sten in na tleh gledalec naleti na prizore, ki jih s svojim ravnanjem ustvarja naravi človek sam. Tega navadno ne ........ , ... . maramo dosti vedeti, vendar V zbirki Nova slovenska knjiga je izšla nova knj.p deseto so ti centru jjane delo If.gen.je Simonov.č, pesn.ee, k. po desetih letihmed pravzaprav tako, da se tudi slovenske bralce prihaja z novo pesniško zbirko Dracje m Seznanjanju s gkodo - s plaka- Iz etnološke zbirke tarske številke. tren- Nekateri obiskovalci pa z informacijskim gradivom, ki je nevsiljivo ponujeno v pritličju, krenejo mimo dvorane, te vrste predstavitev si pač lahko ogledajo kasneje, v prvo nadstropje, kjer se razstavni prostori razdelijo na zanimive zaključene enote. Elektronika pomaga ob pritiskanju na z vsemi njegovimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. (Tudi sicer je elektronika sestavni del postavitve, saj na obiskovalca reagirajo senzorji, ki prižigajo in ugašajo razstavne prostore. Kamniti svet v parku je predstavljen z izborom kamnin od apnenega laporja s polžki, do kristalaste-ga dolomita in črnega bitumi-noznega apnenca - izbor, ki obiskovalcu govori o pisani geologiji in morfologiji tega področja. Ta del razstave sta si zamislila Alenka Jamnik in Jurij Kunaver. Po stenah te geološke predstavitve teče črta, ki označuje tako najvišje "V dveh mesecih, od otvoritve v juliju pa do 20. septembra, je bilo v Domu Trenta 9000 obiskovalcev," je povedal gospodar doma Marko Pretnar. S koncem poletja prihajajo tudi že šolske skupine, več jih bo verjetno spomladi. Takrat bodo verjetno pripravili tudi novo občasno razstavo, ki bo zamenjala sedanjo posvečeno evropskemu letu varstva narave. Nove knjige PESNIŠKA ZBIRKA IN ROMAN Založba Mladinska knjiga je ta teden predstavila dve knjižni novosti. korenine V knjigi so zbrane nekatere pesmi, ki so že bile objavljene v avtoričinih prejšnjih delih, v zadnjem delu pa najnovejše, ki so jih bralci doslej lahko prebirali le na straneh Nove revije. Ifigenijo Simonovič je Dane Zaje, avtor spremne besede, označil za tipično modernistično pesnico, ki je svojo prvo zbirko, Postopna razbremenitev, izdala že pred več kot dvajsetimi leti, njena poezija pa še vedno ostaja iskanje in opredeljevanje odnosa do sveta. "Pesniki se velikokrat trudijo, da bi govorili z Iezikom, ki ni samoten, da bi svoje verze pripovedovali glavam, :i sedijo tihe, temne in neznane v polmraku. Da bo se jim oddaljeni približali, jih zasvojili... Ifigenija drugače V osvetljenem krogu izgovarja besede ostro, skoraj prepirljivo. Zavestno brani košček poetičnega sveta." Druga novost iz zbirke izvirne slovenske literature Nova slovenska knjiga je roman Milana Kleca Pokopališka ulica. To je drugi roman avtorja, ki se je po več pesniških zbirkah posvetil predvsem pisanju kratkih zgodb in novel s fantastično groteskno in erotično vsebino. Tudi roman pokopališka ulica kaže na to, da je Milan Kleč najprej avtor izbrušenih kratkih zgodb, ki jih je tokrat sešil v daljše delo. Korje prepričan Zdravko Duša, je predvsem zadnja tretjina dela vzoren primer za to, kako je mogoče z ženskim jezikom napisati zgodbo, ki ima visoko literarno kvaliteto, kljub trivialnemu okvirju. "Naivnost: morda je to prava beseda, ki bi lahko nadomestila že preveč izrabljeno, izpraznjeno in - v primeru Kleca, njegovih profano intoniranih leg - tudi pretenciozno "fantastičnost". Prostodušni dialog s palčkoma ob vstopu v knjigo uvaja naivno lahkost proze. A pazimo: vloga, ki jima je dodeljena med drugimi predmeti v stanovanju pripovedovalca, to lahkost že sproti tudi spodbija... Avtor, ki stoji za pripovedovalcem, sploh ni naiven, kot se dela." • M.A. ti, fotografijami in drugim materialom niti ne da izogniti. Avtorja te postavitve sta Janez Bizjak in Marjan Loboda. Podstrešni del Doma Trenta je po zasnovi, ki so si jo zamislili v Goriškem muzeju, avtorica Inge Brezigar, name; njen muzejski predstavitvi Trente. Tam, kjer bi obiskovalec pričakoval zbirko razstavljenih predmetov, naleti na trentarsko domačijo do potankosti uresničeno s plotom, t delom zunanjega zidu ifl strehe, s temačno notranjostjo "črne" kuhinje in bivalnirfl delom, vse ob pičli svetlobi svetil, ki so se uporabljala I časih pred elektriko. Muzejski del je dopolnjen še z drugimi etnografskimi predmeti značilnimi za Trento v prejšnjem stoletju vključno z nagačenim medvedom. Arhitekt Fedja Klavora je V stavbi projektiral tudi medeta* žo, kjer je strokovna knjižnica in prostor za priložnostne razstave. Osem turističnih apart; majev visoke kvalitete s štirimi ali petimi ležišči pa dodaja informacijskemu in izobraževalnemu središču Triglavskega narodnega parka še brez dvo; ma tudi potrebni turistični poudarek. Morda zato marsikateri pO' novno usmeri korak malce nazaj v prostor, kjer se pod izrazito tehničnim nazivom multi-monitorska video in-stalacija skriva najbolj pot' tična predstavitev Soče. Avtot Andrej Zdravič je s podvodnim snemanjem soških voda, montažo prizorov, oblikovan' jem zvoka, kar vse se pretaka čez več monitorjev, ustvari' venec pesmi o reki z več dett (Skrivnostni utrip, ZraČnt grive, Igre postrvi, Ples kO' menčkov, Snežne kapljice, Vodno nebo, Tekoče steklo, Črna voda, Roj luči). Marši' komu trideset minut, koliko* traja projekt Skrivnosti SoČe, mine, ne da bi vedel kdaj /" neredki obsede, da bi očarlji' vo igro vode, svetlobe /" zvoka uživali še enkrat. "Na zemlji je ostalo le Še nekaj kotičkov nedotaknjene, nepokvarjene narave. Varovati te zadnje relikte avtentične prvobitnosti, jih ne izkoriščati in ne posegati vanje, je nameij narodnega parka," je le del besedila, ki spremlja skladno predstavljeno nizanje izbranih slik iz sveta, ki naj bi nam bi' tako drag, da lahko vanj stopamo le kot nemoteči občudp; valci. Da pa bi sploh znali bit' takšni, nevsiljivo skuša povedati vsebina, ki je (in bo še s kasnejšimi dopolnitvami) predstavljena v Domu Trenta. * Le a Mencinger Že jar na v I na Mi in; ve. ces ku *ei Ve do US) Sk mi V od ler va< Po ne ob Po T Po ler vrl H Po ce< ko ku *r< de so Ve LINHARTOVA VESELOIGRA NA VISOKEM Visoko - Pred več leti so tako na Visokem kot tudi v Preddvoru Linhartovo veseloigro Ta veseli dan ali Matiček se ženi že postavili na oder; ob letošnji dvestoletnici Linhartove smrti pa predstavo pripravlja Agencija Tik tak iz Preddvora v sodelovanju s KUD Visoko. Kot je povedal Kondi Pižorn iz agencije Tik-tak, so se odločili za klasično postavitev veseloigre, v kateri ne manjka tudi petja in plesa. Igralska ekipa se je že junija srečala na bralnih vajah, po poletnem premoru pa so priprave nadaljevali septembra. Pri tem gledališkem projektu sodeluje okoli dvajset nastopajočih, ki se jim bo pridružil tudi pevski zbor pod vodstvom Francke Šenk z Visokega. Vlogo Matička bo igral Kondi Pižorn, Nežka bo Marijana Urbančič, v ostalih vlogah nastopajo še Janez Cankar, Ivan Gros, Jelka Boštar in drugi. Režija je v rokah Mihe Krišlja, lektor je Marjan Krišelj. Premiera na odru visoškega kulturnega doma, ki so ga junija letos obnovili, bo p* novembra. • L. M. Ponovno neurje v občini Železniki, pa tudi v občini Gorenja vas Poljane V Odrezani Gorenja in Dolenja Zetina V sredo okrog enih popoldne je začelo bobneti, ko ie narasli potok izpod Koprivnika in vojaške ceste podiral drevje, odnašal zemljo in zasul obe cest v Zetini. sojničarjev z Laniš. Celo noč Tako je domačinom skupaj z s torka na sredo so domačini gasilci uspelo do jutra obvar- Po škodi, ki io je neurje naredilo v občinah Cerkno, Tolmin in Železniki, se je v noči narasle tudi na območju Sovodnja in Trebije ter v sredo popoldne odrezale se ^elezniki, Gorenja vas - Pol-la»e, 21. septembra - S torka Q* sredo je neurje spet divjalo v občini Železniki. Tokrat Je Nhuje prizadelo območje Martini Vrha, Ojstrega Vrha ,n Smoleve. Narasla voda je na Več krajih odnesla cesto, na «esti proti Ojstremu Vrhu pa [e plaz nanesel nekaj sto Običnih metrov kamenja, ^•nlje in drugega materiala. jječ hiš je brez povezave z d(>lino. S cest, ki so jih za silo Jsposobili v Davči, je prav lako spet odneslo pesek. sWe je za 250 do 300 bilijonov SIT. y sredo ob 13. uri pa je °drezalo tudi Gorenjo in Dolnjo Žetino v občini Gorenja v»s - Poljane. Zemeljski usadi, Poškodovane ceste pa so tudi v ^katerih drugih krajih na območju Trebije in Sovodnja. "Zupan si je že včeraj Pozno popoldne ogledal območje, kjer je divjal narasli P°*okvpred Gorenjo in Dolnjo Žetino. Ko se je vrnil z v'ba, dober kilometer nad Ce$tama, ki sta le za las držali, da ju ni odneslo, je Povedal, da je pod vojaško cesto oziroma pod Koprivnicom nakopičenega deset tisoč Običnih metrov materiala, ki j^ozi, da bo ob prvem večjem "eževju prigrmel v dolino," .!? opoldne razlagali Jernej Vodnik - Andrejonov in Dra-i° Špik - Sokov iz Gorenje ^eh'ne ter dežurni gasilec iz .avorij Ivan Alič. Medtem pa 1 je komisija za ogled in °cenjevanje škode z županom občine Gorenja vas -Poljane Jožetom Bogatajem "Sled o v al a prizadete kraje na °bmočju Trebije in Sovodnja. Na območju Podosojnice 5ad Sovodnjem se je potok °dosojniščica razbesnel v l°rek okrog 21.30, je pripotoval Emil Kokalj - Podo- s torka na sredo ponovno razbesnelo v občini Železniki, vode pa so Gorenjo in Dolenjo Žetino v občini Gorenja vas - Poljane. leto in zanj zbirali denar. Domačije Andrejač, Skun-dar, Plazničar, Rančah iz Dolenje Žetine bodo za asfalt prispevale po pet tisoč mark, naredili pa so po več sto prostovoljnih ur za cesto. "Samo Antonu Berniku - mlajšemu iz Bukovice, ki je na najbolj kritičnem odseku ves čas z buldožerjem usmerjal vodo, se moramo zahvaliti, da nam ni odneslo ceste, da jo bomo prihodnji teden morda vendarle asfaltirali." A. Žalar z gasilci iz Sovodnja usmerjali vodo in odstranjevali drevje, da ne bi prišlo do blokad, ki bi potem neusmiljeno rušile vse pred sabo. Potok Podosojniščica nad Sovodnjem je narasel, da tudi starejši ljudje ne pomnijo tolikšne vode. ovati najbolj kritična območja. Vendar je kar precej škode na cesti, še bolj pa so spodkopani bregovi struge potoka Podosojniščica Več zemeljskih plazov in usadov se je sprožilo na območju Sovodnja in okoliških krajev ter Stare Oselice v krajevni skupnosti Trebija. Zaradi zemeljskega plazu opoldne še vedno ni bilo moč priti do domačije Tomaža Potočnika in do Mohorjevca v Podjelo-vem brdu. Povsod pa so domačini že sami s svojo mehanizacijo odstranjevali nanose drevja, blata, kamenja in skal. "O organizirani akciji se bomo dogovorili, ko bomo pregledali vse prizadete predele. Že zdaj pa je gotovo, da je najhuje na območju Gorenje in Dolenje Žetine v krajevni skupnosti Javorje," je poudaril na terenu župan Jože Bogataj. Domačini so na cesti za Gorenjo in za Dolenjo Žeti Glasov izlet prihodnji petek, 29. septembra OPATIJA nas pričakuje! Medtem ko je Franc Franko iz Gorenje Žetine 13 reševal domačijo in material ob njej, mu je voda odnesla garažo. bomo danes obe cesti odprli in ne bomo več odrezani od drugih krajev oziroma od doline. Skrbi pa nas, kaj bo z nakopičenim materialom, ki nam grozi pod vojaško cesto." V Dolenji Žetini pa bodo skušali čimprej odpraviti škodo, da bi tako vsaj prihodnji uu,vuJU teden lahko položili asfalt na no odstranjevali material in 920 metrov dolgem cestnem čistili propuste. "Upamo, da odseku, ki so ga urejali celo Za bralke in bralce Gorenjskega glasa organiziramo celodnevni avtobusni izlet v OPATIJO, najbolj mondeno turistično mesto severnega Jadrana, prihodnji petek, 29. septembra. Izlet bo predvsem namenjen razvedrilu in rekreaciji s kopanjem v bazenu hotela Bellevue in zabavnim večerom ob zvokih Glasovega ansambla. Poleg tega bo tudi turistični ogled Opatije z okolico. Po znamenitih stopnicah se bomo povzpeli na Trsat in si ogledali še nekatere od znamenitosti bogate opatijske kulturne dediščine. Cene izleta: 6.000 tolarjev na osebo; za naročnike Gorenjskega glasa te 5.500 tolarjev (za vse naročnike s plačano letošnjo celoletno naročnino je cena samo 5.300 tolarjev) Prisrčno vabljeni - z Gorenjskim glasom Vam (tudi na izletu v Opatijo) ne bo dolgčas! Glasov avtobus bo prihodnji petek, 29. septembra, odpeljal ob 5.30 uri iz Tržiča, "pobral" izletnike na avtobusni postaji v Radovljici, "uradni" odhod bo ob 6.30 uri iz Kranja (Kino Center). Povratek bo v sobotnih zgodnjih jutranjih urah, vsekakor krepko čez polnoč. Informacije in prijave: Gorenjski glas, telefon 064/ 223 - 111 ali 064/ 223 - 444 /lahko tudi osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Zoisovi 1 v Kranju/. Ker je za izlet organiziran le en Glasov avtobus, je s prijavo potrebno pohiteti. Božo DUKIČ, sekretar Zveze društev malih hidroelektrarn in drugih obnovljivih virov Zadrževanje postopkov je nezakonito Vsem graditeljem malih hidroelektrarn, ki imajo že lokacijsko dovoljenje, morajo upravne enote izdati gradbeno dovoljenje, prav tako pa tudi vsem prosilcem za lokacijsko dovoljenje, ki imajo že vodnogospodarsko mnenje, upravne enote postopka ne smejo zadrževati. Ministrova odredba o moratoriju ni zakonita, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče, trdijo v Zvezi Društev malih hidroelektrarn. §e vedno trdimo, da dela vlada Protiustavno in ne spoštuje odločbe ^stavnega sodišča, ki je razsodilo, ra vlada ne sme začeti niti nadal-lfVat' s postopkom podeljevanja koncesij tam, kjer je že izražena Pfavica koncesijskega značaja. Pri-£?er- Janez Markelj je dobil loka-r.Jsko dovoljenje za gradnjo male ^droelektrarne na Belejevem jezu na Tržiški Bistrici in vlada oziroma upravna enota mu morata izdati gradbeno dovoljenje v zakonitem roku brez pogoja sklenitve koncesijske pogodbe. Lokacijsko dovoljenje je že pravica koncesijskega značaja. Tudi vsi tisti graditelji, ki so začeli postopek za pridobitev lokacijskega in imajo že vodnogospodarsko mnenje območne vodne skupnosti, imajo pravico do nadaljevanja postopka, saj je to osnovno mnenje in že vsebuje elemente vodne pravice. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je sedanji zakon o varstvu okolja pomanjkljiv in ni skladen z ustavo, zato ga je treba dopolniti, do takrat pa velja stara zakonodaja, ki je ni nihče preklical." Je sedaj gradnja malih hidroelektrarn blokirana? "Poldrugo leto ni bilo izdano nobeno gradbeno dovoljenje, na rešitev pa čaka 120 vlog. To kaže, da je interes za gradnjo malih hidroelektrarn, ki iz ljubiteljstva prerašča v gospodarsko dejavnost. Od 320 delujočih malih hidroelektrarn jih je 200 z močjo do 30 kilovatov, kar je bolj podobno mlinčkom, do leta 2010 pa naj bi jih po državnem planu zgradili 600 z instalirano močjo 100 megavatov. Naša zveza ima razen tega še dolžnike, med katerimi je tudi Litostroj kot največji proizvajalec opreme za male hidroelektrarne. Pozivamo jih, naj obveznosti plačajo. Za sodelovanje z nami se že zanimajo tudi tuji proizvajalci opreme." V dosedanjih polemikah z ministrstvom za okolje in prostor omenjate probleme na Tržiški Bistrici, na Bledu in na Krvavcu. V čem je problem? "Za Tržiško Bistrico in Jezernico na Bledu je bil javni razpis objavljen 15. junija. Kljub obljubljenemu 60 dnevnemu roku za odgovor kuverte še odprte niso. Markljeva prošnja za Bistrico je bila pomotoma vključena v ta paket. Kljub temu da je občina Tržič z odlokom zaščitila Dovžanovo sotesko, kjer sta bili predvideni dve mali hidroelektrarni, bi postopek lahko tekel naprej. Predlagali smo, da se ti dve lokaciji izločita, druge pa naj se rešujejo. Poznamo pa tudi primer, da se za isto lokaciji potegujeta dva kandidata, ki drug za drugega ne vesta, pa je šel eden naprej, drugi pa je bil zavrnjen, in primer, da je bila izdana lokacija za gradnjo tam, kjer ena elekrtarna že deluje. To so primeri, ki potrjujejo, da ministrstvo ne pozna razmer in nima ocene, katere vodotoke bomo izkoriščali za male hidroelektrarne in katere ne. Prej so odločale območne vodne skupnosti, ki so poznale razmere, sedaj pa o vsem odloča Ljubljana, ki terena ne pozna." Pretekli teden ste bili na posvetovanju v Leobnu v Avstriji, kjer so svojo politiko gradenj malih hidroelektrarn predstavili Avstrijci in Bavarci. Kako oni rešujejo ta problem? Ali poznajo koncesije? "Koncesija ni nič drugega kot pravica rabe. Mi je ne zavračamo, vendar mislimo, da v tem trenutku pomeni ponovno urejanje evidence in registrov vodnih pravic. V preteklosti smo to zanemarili. Plačevanje vodnih pravic je urejeno z uredbo o vodnih povračilih na osnovi zakona o varstvu okolja, prej pa je to urejal zakon o vodah. Predvsem pa morajo biti ta plačila na evropski ravni, sicer ne bomo konkurenčni, na kar opozarjajo mineralci Radenske, Rogaške in Julijane. V Avstriji in na Bavars- kem so izredno strogi glede okol-jevarstvene zaščite. V Avstriji je pridobivanje dokumentov razdeljeno na dva dela. Prvi ie na ravni občine in obsega pridobitev vodne pravice. Ko jo dobiš, lahko začneš s projektom in iskanjem gradbenega dovoljenja. Oni nimajo posebej lokacijsklega in gradbenega dovoljenja. Postopek je dolg in traja od enega do treh let. Avstrijci priznavajo pravico prvopristopnika, to je prvega, ki je prišel z idejo, ter prednost državnega elektrosiste-ma. Če sta kandidata dva, ni licitacije, ampak odloča strokovna komisija. Koncesij ne poznajo. Postopek, projekti in ogledi so sorazmerno dragi, raba vode oziroma vodna pravica pa se plačuje skozi davek, ki ga plačujejo podjetniki. Tudi na Bavarskem je treba dobiti najprej vodno pravico, nato pa gradbeno dovoljenje. Koncesij nimajo. Imajo pa jih Italijani. Zbirajo jih na sistemu porečja. Kar se ob določeni vodi zbere, se vrača nazaj. Verjetno smo pri nas uvedli koncesije zato, da bi nadomestili izpad denarja zaradi ideje o ukinitvi prispevka za uporabo mestnega zemljišča." J. Košnjek, foto: L. Jera« V Donitu Tesniti, d.o.o., v Medvodah vse uspešnejši Naše tržišče sta Evropa in svet Prihodnje leto bo minilo 50 let, odkar so v Donitu v Medvodah začeli z izdelovanjem testilnih materialov in tesnil za tedanje jugoslovansko tržišče. Vsa leta po vojni je Donit postopoma širil svojo dejavnost in je tako v začetku osemdesetih let obvladoval proizvodnjo motorne in industrijske filtracije, tesnilnih materialov in tesnil, laminatov za področje elektronske industrije, fenolnih smol, izdelkov iz ojačanih epoksidnih smol, lepil, avtokozme-tike, industrijske keramike in še nekaterih manjših programov. Najnovejša zgodovina Donita se je konec leta 1992, ko je podjetje družbeni kapital preneslo na Sklad RS za razvoj, začela pravzaprav z razdružitvijo podjetja v pet samostojnih družb. Zmanjšanje števila zaposlenih, zlasti v tako imenovani "režiji" ter finančni krediti omenjenega Sklada so omogočili ponovno oživitev proizvodnje, zaposleni pa so v obdobju "ponovnega rojstva" imeli zagotovljeno izplačevanje 80-odstotnih plač. Nosilne družbe nekdanjega medvoškega Donita so postale Donit Filter, Donit Laminati in Donit Tesniti. Prav družba Donit Tesniti, d.o.o., je od januarja 1993, ko je bila ustanovljena, pa do danes, zabeležila dobre poslovne rezultate in s tem na najboljši način upravičila vložena sredstva v ponovno oživitev proizvodnih programov, hkrati pa je postala tudi ena izmed bolj uspešnih družb, ki so prenesle družbeni kapital na Sklad RS za razvoj. Začetna pomoč Sklada, predvsem pa dober proizvodni program, lastno znanje in uveljavljena blagovna znamka so bile temeljne predpostavke agresivnega sanacijskega programa. Z izjemnimi napori je družba s 225 zaposlenimi, novim vodstvom ter lastno razvoj-no filozofijo v zadnjih dveh letih in pol pokrila okrog za 700.000 nemških mark plac presežnih delavcev Donita, povprečna neto plača se je od 660 iz leta 1993 do letošnjega leta povečala na 869 nemških mark, v tem času pa je poravnala tudi za pribl. 2 milijona nemških mark (od skupno 3,2 milijona) obveznosti, prenesenih s holdinga na družbo. Družba Donit Tesniti danes izvozi 94 odstotkov celotne proizvodnje mehkih in armiranih tesnilnih materialov na osnovi sintetičnih, azbestnih in drugih vlaken, ki služijo za proizvodnjo tesnil za uporabo v kemični, petrokemični, strojni in drugih industrijah ter ladjarstvu. Izvažajo v 45 držav na vse kontinente in dosegajo med 7 in 8 odstotkov svetovne proizvodnje tesnilnih plošč. Ni je ladje izdelane v Italiji in ni ga nemškega avtomobila, ki ne bi imel vsaj v majhnem segmentu tesnil izdelanih v družbi Donit Tesniti. V preteklem letu je družba dosegla več kot 100.000 nemških mark bruto prihodka na zaposlenega in ustvarila 11 milijonov nemških mark večji izvoz kot uvoz. Žal je zaradi precenjenega tolarja ter padca ameriškega dolarja in italijanske lire družba izgubila precej prihodka, katerega del se je z državno pomočjo prelil med "uspešne" uvoznike. Kljub temu pa je družba ustvarila tudi upoštevanja vreden dobiček. Strateški razvojni cilji podjetja so usmerjeni predvsem v nadaljnji razvoj lastnih tehnologij, s tem pa tudi v prihodnje, s sicer že uveljavljeno blagovno znamko, ostati pomemben in uspešen proizvajalec tesnilnih materialov v svetu. Izdelali so celovit strateški načrt in načrt razvoja podjetja, načrt ekološke sanacije, po katerem naj bi zlasti nadomestili sedanji azbestni del proizvodnje z neazbestnim, ki so ga predložili v verifikacijo Ministrstvu za okolje in prostor, program kadrovskega prestrukturiranja, v teku pa je tudi projekt za pridobitev certifikata ISO 9001. Z lastno tehnologijo in lastnim razvojnim potencialom v lastnem razvojnem inštitutu, zmanjšujejo delež ekološko vprašljivih azbestnih izdelkov, v štirih letih pa naj bi s tovrstno proizvodnjo prenehali v celoti ter prešli na brezazbestno področje. Pred vodstvom in zaposlenimi je ambiciozen program ekološke, tehnološke, organizacijske in kadrovske sanacije, v okviru katerega naj bi s pribl. 15 milijoni mark v štirih do petih letih revitalizirali program podjetja, hkrati pa podjetje usposobili, da bo po konkurenčnih pogojih proizvajalo take izdelke, ki se bodo tudi uspešno prodajali in katerih kvaliteta bo v svetu obdržala sedanjo veljavo in zaupanje. Direktor družbe Donit Tesniti, g. Janez Bule je ob tem še dejal: "Management naše družbe upa, da bodo bodoči lastniki imeli vsaj take dolgoročne in kratkoročne poslovne ambicije, kot si jih je zastavil sam, ter da trenutne drobnolastninske ambicije bodočih lastnikov ne bodo zavrle ali celo onemogočile potreb po hitri in uspešni revitalizaciji." I ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU MIZARSTVO IN TESARSTVO 1K0LAR MARJAN S.p. Ladja 20, 61215 Medvode Mizarstvo KOLAR v ci m v kratkem roku kvalitetno izdela • OKNA in VRATA Možnost zamenjave oken in vrat brez poškodbe ometa na osnovi SUHOMONTAŽE (v obstoječ okvir vam vstavimo novo okno ali vrata, star okvir pa vam zakrijemo z novimi obrobnimi letvami). • VSE VRSTE POHIŠTVA • OGRAJE (vrtne in balkonske) • STOPNICE in stopniščne ograje OPREMLJAMO LOKALE IN PISARNIŠKE PROSTORE ►Sitost platila na teke. 0/~ nopust ližite ki?! olipino! lam žal!!! 284 Si želite nekaj posebnega, unikatnega... Po naročilu, runajserijsko iz masivnega lesa, to so trije najpomembnejši razlogi, ki mnoge kupce privabljajo v Medvode v delavnico samostojnega podjetnika in obrtnika Marjana Kolarja. Prav jesen je tisti čas, ko se povpraševanje po stavbnem pohištvu poveča, vedno bolj pa se kupci izogibajo pohištvu iz iverke, raje namreč posegajo po zunajserijskem pohištvu iz masivnega lesa. V Mizarstvu Kolar v Medvodah iz dneva v dan nastajajo kosi pohištva, ki jih redko vidimo v običajnih salonih pohištva, saj je vsak izdelek unikat, naj bo to stavbno pohištvo ali pa suhomon-tažna okna in vrata. Vsak izdelek ima svojevrsten oblikovalski pečat dveh avtorjev, njihove arhitektke in kupca. Želja slednjega in strokovno mnenje arhitektke, ki bo predlagala razporeditev pohištva v prostoru, pripravila natančne načrte njihovih oblik, predlagala najprimernejše barve, z možnostjo izbire biološko neoporečnih barv, sta vodilo pri delu Kolar-jevih fantov. Kot je dejal lastnik podjetja, Marjan Kolar, pohištvo izdelujejo samo po naročilu in mora s petimi zaposlenimi mizarji kar krepko poprijeti za delo, da uspe pravočasno izpolniti vsa naročila, kljub temu da kot samostojni podjetnik deluje šele dvanajst mesecev. Po njegovih ocenah so, posebno v primerih, ko gre za popolnoma nova okna, trenutno sposobni izdelati od 30 do 50 oken na teden. V zadnjem času pa se lotevajo tudi zahtevnejših del, kot je izdelava oken in vrat, ki so pod spomeniškim varstvom in morajo biti natančna kopija originala. Izdelki Mizarstva Kolar so cenovno dostopni vsakemu kupcu, prisluhniti pa znajo tudi kupni zmožnosti strank, kajti omogočajo tudi nakup na čeke oziroma obroke. Kupljeno vam bodo pripeljali na dom in po želji tudi sestavili in vgradili v vaše stanovanje. ...oglasite se v mizarstvu Kolar. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK MARKO TRŠAN, novi direktor holdinga Alples Železniki Direktor TiH je bil razrešen zaradi IPH Žitara vas Poleg tega Milanu Uliju očitajo razsipnost, saj sije pred meseci kupil najnovejši audi, ki je stal 145 tisoč mark Železniki, 20. septembra - Sklad za razvoj je kot lastnik Industrije pohištva Alples Železniki v začetku septembra ra_m\šj| dosedanjega direktorja Milana Tihja in za novega imenoval Marka yšana, sicer direktorja hčerskega podjetja Alples Pohištvo. Ker so protestirali v drugem hčerskem podjetju Alples Lesni program, so poleg Trša na za direktorja holdinga imenovali še Fran-ta Zupanca, sicer direktorja Lesnega programa. Skupaj bosta poskrbela za Pokop" holdinga, kar naj bi se zgodilo konec letošnjega leta. O zadnjih d o god Km v Alplesu smo se pogovarjali z žarkom Tršanom. "Zakaj je prišlo do zamenjave direk-{orja holdinga?" "Sklad za razvoj je razrešil dosedanjega d|rektorja Milana Tilija, formalni razlog je bila prekoračitev pooblastil, gre pa za konkreten primer IPH Žitara vas. Pravnici zdaj preverjajo, ali je Alplesov nakup deleža v IPH sploh pravnoformalno Veljaven. Nam je Tili razlagal, da je to napravil zaradi utrditve Alplesove proiz-v°dnje in blagovne znamke. Toda, ko je tam prevzel mesto enega izmed dveh direktorjev, je vodil politiko stečaja in ga sam tudi predlagal, rekel je, da na osnovi sklepa kolegija. Tedaj so se zganili vsi, saj so v IPH Žitara vas zaposleni zlasti broški Slovenci. Stvari so se začele Politizirati, skladu so očitali, zakaj vodi !akšn0 politiko, kar je kot vse kaže sodu J*°iio dno in Uroš Koržc je Milana Tilija razrešil, kakor piše v sklepu." "Torej to ni bil edini razlog njegove razrešitve?" "Nezadovoljstvo se je med zaposlenimi pojavljajo že prej sprožil ga je predvsem nakup audija." "Je res veljal 140 tisoč mark?" "Vsega še nisem uspel preveriti, po Zagotovilih naše financarke je veljal nekaj čez 145 tisoč mark." "Tovarniški sindikat je pri skladu Zoradi tega protestiral ie aprila, zdaj so ,0 sporočili tudi nam?" "Res je protestiral, o tem so me tedaj obvestili, vendar sem jim dejal, da jaz direktorja Tilija pač ne morem odstaviti. V Pohištvu si tako dragega vozila ne jnoremo privoščiti, mi bi za ta denar raje kupili kakšen stroj." "S tem audijem se zdaj vozite Vi?" "Da ne stoji. Sicer pa se bova z oirektrojem Lesnega programa Zupanom skupaj odločila, kaj narediti z j^tom. Najprej pa moram preveriti, ali je °'l kupljen na kredit, saj niti v Pohištvu niti v Lesnem programu nismo dali denarja za ta avto. Če je bil kupljen na kredit, se bomo s kreditodajalcem skušali dogovoriti, da se kreditni odnos takoj Prekine in avto vzame kot poplačilo Kredita. Avto je star nekaj mesecev, zato Je na ceni nekaj že izgubil." "Kakih 50 tisoč mark?" "Težko rečem koliko, vsekakor bom skušal iztržiti čim več. Vsekakor pa Alples ni tako bogat, da bi se vozili v tako dragih avtomobilih." "Kof direktor hčerskega podjetja Pohištvo Vas je sklad za razvoj zdaj 'imenoval tudi za direktorja holdinga Alples?" "leh ambicij nisem imel, ko so me na skladu vprašali, ali bi to prevzel, sem jasno Povedal zadržke. Že skoraj leto dni se rjamreč pojavljam kot kupec pomembnega deleža Pohištva, če se bo dalo, večinskega." "Imate svoje podjetje?" 'Firmo Darmarles, ki sva jo s finančnim airektorjem Janžekovičem ustanovila prav jaradi tega, konec lanskega leta. Na skladu sem jim to povedal, dogovorili ^rio se, da se moja ponudba začasno arnrzne, do izvedbe lastninjenja holdinga- ki bo potekalo po zakonu o lastnin-Jenju skladovih podjetij. Hčersko podjetje Pohištvo namreč ne zapade pod ta zakon, saj ima že znanega lastnika, to je holding." "Proti Vašemu imenovanju so protestirali v sestrskem podjetju Lesni program?" "Glavni očitek je bil, da bom na holdingu deloval predvsem v korist Pohištva, logični so, zato jih razumem. Očitki so prišli tudi do Koržeta, njihov sindikat mu je pisal, da nisem nevtralna oseba, naš sindikat je nato podprl mene, kar so podpisali tudi vodje služb. Ko je vse skupaj prišlo do Koržeta, naju je minuli ponedeljek z Zupancem poklical k sebi. ker bo holding kmalu odmrl, smo se dogovorili, da bo poleg mene direktor še Zupane, da bova vse sklepe sprejemala soglasno. Sklad pa zahteva, da do konca leta urediva obveznosti in terjatve holdinga, s prihodnjim letom pa krovnega podjetja ne bo več in poslovanje bo ločeno na obe firmi. Tudi preostalo premoženje holdinga se bo razdelilo po dogovorjenem ključu." "Koliko premoženja ima holding še?" "Ne več veliko, upravno stavbo, pa omenjeni avto, morda še elektrarno, nisem še vsega pregledal, čakam, da bova to napravila skupaj z Zupancem." "Kaj, če se bosta prepirala, saj sta navsezadnje direktorja konkurenčnih tovarn?" "Če se ne bo uspela dogovoriti, bo razsodnik sklad. Kompromis je v tem trenutku najboljša rešitev. Naslednja je, da pride nekdo od zunaj, potreboval pa bi nekaj časa, da stvari spozna. Na skladu pravijo, naj se holding čimprej olastnini, Korže pravi, da že do konca leta." "Kako daleč so postopki lastninjenja?" "Ker direktor Tili za lastninjenje holdinga ni bil preveč zagret, sva z Zupancem najela firmo Eksperta, ki nam strokovno pomaga voditi postopke. Narejen je bil izračun zadolžnic, ki jih je toliko, da delavcem ne bo treba dajati niti certifikatov niti denarja, preverjajo ga na ministrstvu za ekonomske odnose, saj mora izračun dobiti njihovo soglasje. Po njem naj bi delavci postali približno 30-odstotni lastniki holdinga, prav tolikšen delež naj bi imel pokojninski sklad, 40-odstotni pa naj bi ostal skladu za razvoj, ki ga bo nato na javni dražbi prodal najboljšemu ponudniku, kar bo verjetno čista kupoprodaja, najbrž samo za denar." "Kdaj bo odmrznjena Vaša ponudba?" "Ne nanaša se na holding, ponudbo sem dal za odkup Pohištva, ki ne zapade pod zakon o lastninjenju skladovih podjetij, zato je možen 100-odstotni odkup. Vendar bomo skušali prenesti deleže delavcev, ki naj bi tako postali 30-odstotni lastniki Pohištva oziroma Lesnega programa. Tako bi za odprodajo v hčerskih podjetij ostalo še dobri dve tretjini premoženja. Tukaj bom s svojo skupino skušal kupiti večinski delež, podobno bodo verjetno napravili v Lesnem programu, saj zunan- jega zanimanja ni bilo. Podobno kot smo dali ponudbo v Pohištvu, jo je Zupane s svojo ekipo dal v Lesnem programu, vendar do tega ni prišlo, ker je bil sprejet zakon o lastninjenju skladovih podjetij." "Zdi se, da igrate z zelo odprtimi kartami?" "Koržetu sem jasno povedal, da je Darmarles dal ponudbo, tudi delavcem, saj nimam kaj skrivati. Vedno sem povedal, da je dobrodošel vsak, ki se želi priključiti in zastaviti denar, pridobil sem ■deset ljudi, več nas ni." "Kje ste dobili denar?" "Saj ga nimam, podprla me bo ena izmed slovenskih bank, ki bo dala posojila ob ustrezni garanciji, predvsem osebnih jamstvih." "Boste zastavili hišo?" "Tudi, najbrž pa še kaj." Vrniva se še malce k bivšemu direktorju Tiliju, ste mu res izplačali 19.800 mark odpravnine?" "Podatek je pravi, to sem mu odobril po predhodnem pogovoru z gospodom Jur-jevčičem, ki je na skladu pooblaščen za Alples. Odpravnina mu je bila dana s pogojem, da pomaga pri odpravljanju problemov v IPH Žitara vas, kajti nekatere stvari ve samo on. Če ne bo ustrezno sodeloval, bo odpravnina najbrž preklicana in izterjana nazaj. Delovno razmerje z njim je bilo prekinjeno, na podlagi sklepa o razrešitvi je dal odpoved. Sicer bi ga morali plačevati še šest mesecev, takšna pogodba je bila pač na skladu s Tilijem sklenjena pred dvema letoma, pogodbe pa je treba spoštovati. Namesto tega smo ga z odpravnino skušali pridobiti za razrešitev problemov v IPH, saj ta vozel moramo razrešiti. Sklad ga je pozval, naj do konca tedna napiše kronologijo dogodkov in dokumentov, ki jih je Alples sklenil v času njegovega vodenja. Ne na skladu, ne v Alplesu ne vemo, kaj se je dogajalo, obveščeni smo bili le tako, da je na oglasni deski pisalo, da je Alples 75-odstotni lastnik IPH Žitara vas." "Govori se, da je Milan Tili zdaj direktor in solastnik žage, ki je bila prej Alplesova?" "Slišal sem isto, vendar o tem težko dajem izjave. Žago je kupilo podjetje Žaga in masiva, Tili pa je bil prej direktor žage in mislim, da ga novi lastnik ni zamenjal. Slišal sem tudi, da je četrtinski lastnik podjetja, ki je kupilo žago, vendar o tem nisem prepričan." "Podjetji Pohištvo in Lesni program sta v zadnjih letih postali konkurenčni, je možna združitev?" "Zaenkrat o združevanju ni govora, podjetji bosta po 1. januarju prihodnje leto šli vsako po svoji poti. Sicer pa je konkurenca zdrava, Lesni program nam zdaj konkurira predvsem s programom Tempo, vendar lahko rečem, da se prodaja našega programa Gaja, ki je bilo prav tako nagrajeno na ljubljanskem sejmu, v zadnjih mesecih zelo hitro povečuje in predstavlja že polovico naše realizacije na domačem trgu, v Rusijo pa vsak teden odpelje tovornjak z 20 tonami tega pohištva." "Kakšni so poslovni rezultati Pohištva?" "Lansko leto smo zaključili brez izgube, s tako imenovano pozitivno ničlo." "Podjetja ne spravljate v izgubo, čeprav nameravate kupiti večinski delež?" "Kot direktor nimam interesa, da bi podjetje poslovalo z izgubo, saj bi nam prej ali slej likvidnostno nekaj zmanjkalo, za plače, surovine ali za elektriko. Tako obveznosti poravnavamo, s plačami ne zamujamo, upeli smo jih povečati, zdaj so pod slovenskim povprečjem. Obljubil pa sem, da bodo do konca leta na ravni kolektivne pogodbe, kar pomeni, da jih bomo jeseni povečali, že oktobra za september." • M. Volčjak Kranjska Iskra Emeco letos praznuje 50-letnico Ob polletju dobiček kljub težavam s tečajem Skladi kot novi lastniki pritiskajo na višjo dividendo, kar skušajo doseči celo na sodišču Kranj, 21. septembra -Kranjska Iskraemeco, prej Iskra Števci, si je ob svoji 50-letnici nadela novo celostno grafično podobo. Na nedavni tiskovni konferenci so predstavili tudi dosedanji razvoj in poslovanje v letošnjem letu. Ob polletju so kljub precenjenemu tolarju, padcu vrednosti ameriškega dolarja, padcu cen na nemškem trgu imeli dobiček, vendar na računa izrednih finančnih prihodkov, saj bi sicer zabeležili izgubo. V Savski loki so prvi obrati tekstilnih tovarn nastali v dvajsetih letih tega stoletja, med drugo svetovno vojno so izdelovali sestavne dele za letala (podružnica berlinskega LGW). Leta 1945 so obrate poimenovali v Strojne tovarne, že leto kasneje pa Iskra. Redna proizvodnja enofaznih električnih števcev je stekla leta 1948, naredili so jih približno 10 tisoč, nato pa je proizvodnja nezadržno naraščala. Leta 1954 so pognali prvi tekoči trak v tedanji Jugoslaviji, v šestdesetih letih so začeli z izvozom, izdelki pa so postajali vse bolj zahtevni. Po Iskrini licenci so jih začeli izdelovati v Tuniziji, Španiji in Turčiji. Žal so bila kasneje znotraj Iskre vlaganja v to proizvodnjo skromna, saj so prednost dajali novim industrijam, nov zamah pa je proizvodnja dobila s sa- četrtem in v svetu na sedmem mestu, izvažajo pa v 45 držav. Dobiček v letošnjem prvem polletju je v Iskraemeco znašal 2,7 milijona mark, kar predstavlja 3,5 odstotka prihodka in predstavlja 8,9- odstotno donosnost kapitala. Fizični obseg proizvodnje so povečali za 15,1 odstotka, prodaja je znašala 77,4 milijona mark in je bila večja za 12,5 odstotka. Izvoz je znašal 67,6 milijona mark in je bil večji za 14 odstotkov. Internacionalizacija proizvodnje V Iskraemeco je danes zaposlenih 1.959 ljudi, od tega 650 pogodbeno. Proizvodnjo nameravajo s sedanjih 1,6 milijona povečati na 3 milijone števcev, tudi s pomočjo selitve proizvodnje v dežele, kjer je delo cenejše. Tja bodo selili predvsem enostavnejše izdelek, najprej sete, v Kranju pa bodo povečali proizvodnjo trifaznih in specialnih števcev. Pritisk novih lastnikov Iskraemeco je že olastnin-jeno, notranji lastniki imajo večinski delež. Na skupščini delniške družbe pa je prišlo do spora pri delitvi dobička za leto 1993 in 1994. Skladi se namreč niso strinjali, da so leta 1993 dobiček v celoti namenili za rezerve in zahtevali več dobička v lans- Iskraemeco je ob 50-letnici predstavila novo celostno grafično podobo, ki je delo oblikovalca Miljenka Licula (na desni) komisijo pa je vodil prof. dr. Stane Bernik (na levi). mostojnostjo podjetja Iskra Števci. Leta 1992 so začeli izdelovati monolitne elektronske števce in pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. Letos bodo izdelali 1,6 milijona električnih števcev. Izguba v rednem poslovanju Težave s tečajem tolarja, padec dolarja, padec cen na nemškem trgu, dražji repro-materiali so se v letošnjem prvem polletju odrazili v izgubi pri tekočem položaju. Vendar so jo pokrili s pomočjo izrednih finančnih prihodkov in poslovanje je pozitivno. Investicije so v letošnjem prvem polletju znašale 2,7 milijona mark, lani nekaj manj kot 8 milijonov mark. Naša prihodnost je lahko svetla, če bomo ostali vodilni izdelovalcev električnih števcev v svetu, pravi direktor Niko Bevk. Zdaj so v Evropi na kem letu. Ker so bili na skupščini preglasovani, saj imajo 40-odstotni delež, so vložili tožbo. Morda imajo možnosti pri formalnem delu tožbe, ki se nanaša na sklic skupščine, nimajo pa je pri vsebinskem, saj v delniški družbi pač odloči veČina, pravi Niko Bevk. Skladi zahtevajo v prihodnje 14-do 15-odstotno donosnost za kapital, kar je bo Bevkovih besedah možno v najbolj razvitih deželah, pri nas pa še ne. Skladom so predlagali 3- do 4-odstotni dobiček oziroma 7- do 8-odstotno donosnost na kapital, če lastniki s tem ne bodo zadovoljni, bodo svoje delnice seveda lahko prodali. V tem pa se seveda skriva nevarnost, da se bo večinske lastnine Iskraemeco dokopljejo tuji konkurenti, kar si tam ne žele, saj se bojijo, da bi se s tem morali odpevedati svojemu razvoju. • M.V. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #4 NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Škoda felicia combi v"" ........<*> Ljubljanski Avtoimpex je v svoji prodajno servisni mreži pred kratkim začel s prodajo novega modela škode felicie, tokrat v kombijevski različici s preprostim imenom combi. Fe-licio combi je tovarna iz Mlade Boleslavc predstavila natanko sedem mesecev po prvi uradni predstavitvi nove felicie, ki bo zdaj skupaj s kombijevsko različico, kot kaže, uspešen naslednik dosedanjih avtomobilov iz družine favorit / formam Felicia combi je za 36 centimetrov daljša od običajne kombilimuzinske felicie, sprednji del je ostal popolnoma enak, podaljšan zadek pa je pridobil še dve trapezasti bočni okni in skoraj do potankosti enaka zadnja vrata, kar zmanjšuje stroške proizvodnje. Najpomembnejša prednost kombijevskega zadka je seveda prtljažni prostor, ki ga pred radovedneži zakriva deljiva polica, uporabnega prostora pa je v osnovi 447 in pri podrti klopi kar 1366 litrov. Poleg že znanih 1,3-litrskih Škodinih motorjev s 40 ali 50 kilovati moči, se bo do konca leta motorni paleti pridružil še Volkswagnov 1,6-litrski štiri-valjnik z močjo 55 kilovatov in novim večtočkovnim vbrizgom goriva, kasneje pa še 1,9-litrski dizelski motor z močjo 47 kilovatov. V mesecu novembru naj bi bili tudi že pri nas na voljo modeli z nekaj več opreme, tako da bo pri feliciah mogoče naročiti tudi varnostno zračno vrečo in zavorni sistem ABS. Pri pooblaščenih Škodinih prodajalcih je trenutno že prva pošiljka avtomobilov felicia combi, do konca leta pa naj bi jih v Slovenijo skupaj prišlo okoli 400. Za osnovni model combija LX je potrebno odšteti 1.316,228 tolarjev, najdražja felicia combi GLXi s kovinsko barvo in dodatno opremo pa stane 1.630.472 tolarjev. Pri Avtoimpexu pa so do 10. oktobra za 10 odstotkov nižje cene lahkih dostavnih vozil forman plus in pick up. • M.G. DA VASE VOZILO NEBO ZMRZ0VAL0"! II Hladni dnevi lahko v motorju vašega vozila povzročijo nepopravljivo škodo. Zato smo v Petrolu po novi, do okolja prijaznejši recepturi pripravili vrsto sredstev za zaščito pred mrazom: 4ArTlFRVt Petrol Antifriz sodi med najsodobnejše hladilne tekočine, saj ne ščiti le pred mrazom, temveč tudi pred korozijo, hkrati pa učinkovito odvaja toploto iz motorja. Sodobni motorji so namreč izdelani iz različnih materialov v čedalje ožjih tolerančnih območjih, zaradi česar so bistveno bolj občutljivi na razne poškodbe. Prav zato je za zdravje vašega motorja bistveno, da uporabljate kvalitetno hladilno tekočino, ki pri nizkih temperaturah ne zmrzuje, pri visokih obremenitvah ne zavre, hkrati pa ščiti kovino motorja pred korozijo. Voda v hladilniku tudi poleti škoduje motorju vašega vozila! Obiščite najbližji Petrolov bencinski servis in preverite stanje hladilne tekočine - boste videli, da vam bo vaš avto hvaležen. t PETROL ANTIFRIZ 40 je pripravljen za uporabo (redčenje ni potrebno) PETROL ANTIFRIZ koncentrat je treba pred uporabo razredčiti z vodo PETROL ANTIFRIZ DH82 je pripravljen za uporabo in posebej prirejen za francoska vozila C1'-U* PETROL Slovenska naftna družba MEŠETAR Stroški prireje ostajajo enaki Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so na podlagi modela, ki upošteva rejo enajstih krav s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov, ocenili, da so bili avgusta stroški prireje litra mleka na kmetijah 48,07 tolarja oz. celo za 0,3 odstotka nižji kot julija, stroški pitanja goved od 120 kilogramov do 510 kilogramov žive teže pa ob dnevnem prirastu 0,85 kilograma 259,01 tolarja za kilogram oz. za 0,4 odstotka manjši kot mesec prej. Pri ocenjevanju stroškov prirejč mleka so upoštevali tudi regres za obnovo črede (2.300 tolarjev) ter vrednost "stranskih pridelkov", kamor sodita tele in hlevski gnoj. Pri pitanju goved več kot eno tretjino stroškov (33,8 odstotka) predstavlja vrednost teleta (skoraj 56 tisoč tolarjev). Da so bili avgusta stroški prireje mleka in pitanja goved skoraj enaki julijskim, je treba pripisati temu, da so bile v tem času stabilne tudi cene kmetijskega reprodukcijskega materiala, sredstev za delo in storitev. Izjeme so bile le cene telet, ki še naprej padajo, ter vrednost obračunane ure živega dela, ki je bila avgusta za 0,7 odstotka nižja kot julija. Cene njiv na Gorenjskem Koliko je na Gorenjskem treba odšteti za njivo? Če sodimo po informativnih cenah, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okom iz Škofje Loke, so med nekdanjimi gorenjskimi občinami precejšnje razlike. Cene so najvišje so na območju kranjske in škofjeloške občine, najnižje na območju jeseniške in tržiške, radovljiška pa je v zlati sredini. Bonitetni Cene njiv (v sit/m2) na območju razred nekdanjih občin Kranj, šk. Loka Radovljica Jesenice Tržič 1. 426,00 390,00 333,00 330,00 2. 383,00 351,00 300,00 297,00 3. 341,00 312,00 266,00 264,00 4. 298,00 273,00 233,00 231,00 5. 256,00 234,00 200,00 198,00 6. 213,00 195,00 166,50 165,00 7. 170,00 156,00 133,00 132,00 8. 128,00 117,00 100,00 99,00 Cene lesa Podjetje Gozd d.o.o. Ljubljana, ki ima eno od poslovnih enot tudi v Kamniku, odkupuje neolupljene smrekove in jelkine hlode F razreda po 15.000 tolarjev za kubični meter, hlode I. razreda po 10.000 tolarjev, hlode II. razreda po 7.800, hlode III. razreda po 5.900 tolarjev, celulozni les iglavcev v lubju pa od 2.000 do 3.400 tolarjev. Bukove hlode F razreda odkupujejo po 19.500 tolarjev, L razreda po 14.000 tolarjev, I. razreda po 10.500 tolarjev, II. razreda po 8.000 tolarjev in bukove hlode III. razreda po 6.000 tolarjev. Les plačajo v petih do tridesetih dneh od dneva prevzema. EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 090/31-20 SAMO ZA ODRASLE -M56Srt7MM -+KJSSUNE -+24URVŽTVO VEDEŽEVANJE ASTROLOOUA r*tl in pismeno: PREROK p p.101. 61260 LJUBLJANA Zaupajte ovoje težave nailm prerokom, e evojlm videnjem Vam bodo pomagali premagati nepremagljive ovire! Prerok I :Tanja, Marica.Kada. Jožica Ivanka,Majda, astrolog. Milen, k Ivank . ZAUPAJTE NAJBOIJŠIM Ho ase Iskratelove centrale za Sahalin Kranj, septembra - Iskratel iz Kranja je pred kratkim odpremila 20 telefonskih central na Sahalin, enega najbolj oddaljenih tržišč, kamor svoje izdelke prodajajo evropske elektronske firme. Tovornjaki Intereurope so krenili najprej do Berlina in od tam na oddaljeni polotok Sahalin (pri Japonski). Naložili so velikanski tovor 20 telefonskih central različnih velikosti. Največje imajo kar 14 tisoč telefonskih priključkov, najmanjše centrale, ki so namenjene v Spodnji Sahalinsk, pa 240 priključkov. Posel je vreden več kot 8 milijonov ameriških dolarjev in je za Iskratel pomemben tudi zato, ker so poleg Siemensovih central EVVSD v pošiljki tudi domače centrale SI-2000, ki so zaradi izjemne prilagodljivosti za ruski trg zelo primerne. Pošiljka je zanimiva tudi zaradi tega, ker je ena izmed central instalirana v kontejnerju, druga pa v šalteriu, ki jih lahko glede na potrebe uporabljajo na poljubnih lokacijah izven zgradb. ROHR-BLITZ ^d.o.o.> • ČIŠČENJE VICH VRST HIŠNIH IN ^ KANALIZACIJSKIH CEVI ' KANAL TV PREOLEDI ■ SESANJf IN ČIŠĆENJE POO VODNIM PRITISKOM ČIŠČENJI! BENCINSKIH.OLJNIH IN MABCOBNIH LOVILCEV TEL/FAX:061451586 Izvoz Iskratelovih central v oddaljeni Sahalinsk pomeni tudi prodor blagovne znamke Iskra na Daljni Vzhod. Telefonske centrale je pri Iskratel naročila Elektrosvjaz iz Sahalina v sodelovanju s svetovno operatersko firmo Cable and VVireless, ki z zahodnim operaterskim pristopom prodira v Rusijo. Iskratel tako osvoja nova, oddaljena tržišča, kar ni uspeh samo zanjo, temveč tudi za vse slovenske partnerje, ki v tem projektu sodleujejo. Pri tem sodelovanju ima pomembno vlogo zlasti mešana rusko slovenska firma Iskra Ural Tel, ki osvaja tehnologijo Iskratel SI-2000. IBIZA Mladostna, varna, presenetljivo prostorna, lahko vodljiva in živahna. Že od 17.242 DEM dalje. Skupina Volksvvagen VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM A ALPQ Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj POOBLAŠČENI TRGOVEC TEL: 0641331-656 DELOVNI ČAS: PON. - PETEK OD 8. D016. URE VREME Yremenoslovci nam za danes napovedujejo delno jasno z občasno oblačnostjo in padaviiiami Tudi v soboto in nedeljo noj bi bilo po napovedih vremenoslovcev pretežno jasno z delno oblačnostjo. LUNINE SPREMEMBE Ker bo v nedeljo mlaj nastopil ob 17.55, bo po nerschlovem vremenskem ključu vreme lepo. Koledarska jesen bo sicer nastopila jutri, v soboto, ob 14.30, nas pa zebe že od srede avgusta. V nedeljo bomo prešli na zimski čas, zato bomo kazalce premaknili za uro nazaj. Sumer Dance Novantacinque Compilation SPEL4 PRETNAR PO GLASBENO Šola se je že začela, poslanci že zasedajo svoja mesta v parla-mentu, sneg je že pobelil gore in ne bo dolgo, ko bomo spet začeli stlskati pesti in navijati za naše smučarje. In smučarke, seveda. Y oddajo Glasba je življenje bom tokrat povabila eno izmed naJboljših slovenskih smučarskih cvetk, Špelo Pretnar, ki žal, Poleg svojih uspehov, slovi tudi po svojih poškodbah. Smučarji so znani kot uspešna, homogena skupina, ki se zna tudi odlično zabavati. K temu je precej prispeval Jure s svojimi vasbenimi stvaritvami, saj so pri njegovem projektu sodelovali ^di ostali smučarji. Špela pravi, da jo glasba spremlja na vsakem ^aku: na treningih za boljši elan, pred tekmo za koncentracijo, v "olniški postelji za preganjanje dolgega časa, v diskoteki... Ko bo lrnela več časa, bo obisKala čim več koncertov svetovnih glasbenih Veljakov, z veseljem pa bi zapela skupaj z Magnificom. P i Ane, kako dolg naslov, ja to je naslov najnovejše kompilacije dance in techno komadov taga leta. In takole, roko na srce, to je brezkompromisno najboljša letošnja kompilacija s tovrstno glasbo. Scatman John, Cappella, Dr. Alban, Corona, Double You, Bliss Team, Netz-werk, VVigfield, La Bouche, 2 In A Room..., a še kaj napišem, no pa reč'te, da ni vsega najboljšega letos tule gor... Zadeva je seveda na cedejki in na kaseti, pardo obe zadevi sta dvojni, saj je gor kar 32 komadov. No ampak o novih stvareh več v uni rubriki spodaj... Hmmm... zakaj se meni v življenju vedno mudi? A ne verjamete! Saj jaz tudi ne, pa je res. Pa ponavadi še točno pridem. Hmmm... a se vam kdai zgodi, da zamudite? Jap... zadnjič smo spraševali po Oliverju Dragojeviču, oziroma od kod je doma, pisali ste od Splita, do Korčule, čeprav ste mene zadovoljili že z Dalmacijo. To, da dobro poznate njegove komade, je pa tako ali tako dejstvo. Zadnja uspešnica pa seveda Cesarica. In če malo potelovadimo med dopisnicami, tadammm dvojni salto, še en Kolman obrat, še kocino moram vzeti iz nosa in evo dopisnico, ki jo je tokrat poslal Stular Franc, Zoisova 1, ops, saj to smo mi, Purgarjeva 1, 64290 Tržič. Počakat dopis, pol pa zvizz v Aligator Music Shop v Kranj. TOP 3 1. Sumer Dance... itd... 2. D' best Of - Balaševič 3. Potepuh - Pop Design NOVOSTI Jap, o techno, dance kompilaciji smo torej že, na vrsti je pol tanova od Andreja Šifrerja -človek je neumoren, namreč prejšnja, una Irska je izšla pred slabimi devetimi meseci - ki se imenuje Življenje je drag šport -zadeva pa posneta v Kaliforniji, pol je tu nova od Irene Vrčkov-nik - Srečna doma, pa od unega vedeževalca Dannvja in še od neke Erike, za katero prvič slišim, moram pa reči, da ns sličici izgleda full dobra mrha. Vstopnice za Simple Minds, k' bodo oktobra v Ljubljani koš-tajo 2.350, na dan koncerta pa bodo 450 tolarjev dražje, zdaj pa zračunajte. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 186: No, k' smo že prejšnjič bluzili po zemljevidu, pa to nadaljujmo še danes, namreč od kod je doma Andrej Šifrer? Ej, tako lahkega vprašanja pa še nisem dal, kajne, da res. Lahko pa tudi napišete, v katero bližnjo vas se je preselil. Rešitve čakamo do srede, 27. septembra, pripis "Jodlgator". Spela Pretnar v prisilnem mirovanju po zaključku sezone IGL + V = ŠKODA VolksvVci^rn Group VOLKSBANK BOROVLJE Hauptplatz 6/ Glavni trg 6 Tel.: 00 43 42 27-37 56-18 ali 00 43 42 27-37 56-12 Poslovalnica Ljubelj (v stavbi carine) odprto od 12. do 19. ure, tel.: 00 43 42 27-62 01 VAŠ NAJBLIŽJI BANČNI SERVIS V AVSTRIJI Vloge obrestujemo do 6% v vsaki valuti. Kaj je predsednik države Kučan v postopku državne Preiskovalne komisije: priča a[i preiskovanec? To je zdaj silna dilema preiskovalne komisije, ki je kar v času obiska Milana Kučana pred preiskovalno komisijo ena - dve - tri spremenila njegov status. Ko je stopil skozi vrata, je bil priča, *° je odhajal, je bil pa preiskovanec - ali obratno, kdo ve. Tudi mene nenehno muči dilema: kaj je bilo prej? Jajce ¥[ kura, kura ali jajce? Nihče mi ne more pomagati, z izjemo °utalcev, ki bi me tako kot naša Preiskovalna komisija ena - dve ' tri lahko rešili sitne skrbi. °utalci bi rekli: najprej je bila "■ura, ki je znesla jajce, jajce je Zraslo, iz njega kura, zato je °Uo najprej jajce.. Preprosto kot pasulj! In ekonomist Joža Mencinger bi v tem smislu tudi lahko kakšno pritegnil, saj v zadevah butalskega tipa zna reči: »Če ne bodo vile, bo pa lopata!« Ce ekonomist Mencinger to Sovori za tako resno stvar, kot l* naša privatizacija ali gospodarska perspektiva, si vile in lopato lahko dovoli tudi držav-na preiskovalna komisija. Tudi Preiskovalna komisija ima neke Perspektivne cilje - za donesek • zgodovini gre, kajti vse Zgodovinske bukve in šolski Mbeniki naslednjega tisočletja "odo vsebovali njene izsledke v tetn konkretnem primeru. Jn se bodo otročki leta 2080 jčui: ...»slovenska državna pre-tskovalna komisija je najprej Hotovila, da je tedanji aktual-ni Predsednik države sedel na stol kot priča, nato je presedlal na zatožno klop kot preiskovanec. Demokracija je bila v tistem davnem letu 1995 tolikšna, da so v enem samem hipu lahko prekucnili na glavo vse pravno veljavne norme in postali svetal zgled mednarodni pravni javnosti in tujim demokratičnim državam, ki pa jih na Žalost v svojem tradicionalistič- kakšnega pravnega sistema, ni uspel ponoviti...« Tako se hodi v zgodovino, z vilami in lopato, kuro in jajcem, ne pa z nekim zdolgočasenim pravnim redom! A - bodimo vendar resni! Spremenljivo mnenje preiskovalne komisije, ki zjutraj reče, da je dan, nato pa ugotovi, da je pravzaprav še noč, je državna Tema tedna Vile, lopata, nakar še knedlni Parlamentarna preiskovalna komisija, ki je Kučana ena - dve - tri iz priče prekvalificirala v preiskovanca, je kot slaba kuharica, ki se ji v župi razkuhajo gresovi knedlni, pa možeku reče: »Viš, knedlčki so se mi »pofrderbali«, so pa zato vlivančki ratali.« nenm vztrajanju pri stoletja uveljavljenih pravnih normah niso želele posnemati. In zato slovenski pravni primer navajamo kot zgodovinski exem-plar, ki pa se še do danes žal nikjer, kjer imajo vsaj kanček blamaža na kvadrat! To ni rekla kakšna komisija pri neki sekciji društva v Spodnjem Kašlju, ampak, lepo vas prosim, državna preiskovalna komisija. Strah in trepet bi morala biti - strah in trepet ne zaradi svoje silne politične moči, ampak zaradi svoje neomajne strokovnosti in avtoritete.Če vas bo taka parlamentarna komisija poklicala kdaj na zagovor, odslej mirne duše na glas lahko rečete: »A tisti tipi, ki se jim še sanja ne, ali imajo pred sabo pričo, preiskovanca ali pa so kar sami sebi priča in preiskovanec? Jok! Naj zaslišujejo kar sami sebe!« Nihče vam ne sme zameriti, kajti taka sramota, ki so si jo na državnem nivoju privoščili zdaj, dopušča vsakršno ignor-anco in zasmehovanje. Kaj mi bo solil pamet nekdo, ki kot najvišja preiskovalna parlamentarna avtoriteta niti tega ne ve, ali zaslišuje ali je v kramljajočem odnosu do predsednika države. Kakšno podcenjevanje predsednika države - pa naj bi bil kdorkoli! Najbolj osovražen državni predsednik z najbolj črno dušo in najbolj kriminalno preteklostjo ne bi smel doživeti, da najvišji preiskovalni parlamentarni organ ne ve, ali sedi pred njim priča ali preiskovanec. In ker ne ve, status ena - dve - tri prekvalificira. Kot ena kuharica, ki hoče v župo zakuhati gresove knedlne, pa se ji razkuhajo, zato možeku, ki sreba juho, v kateri čudno plavajo tiste kepe razku-hanega gresa, pomirjujoče reče: »Viš, knedlčki mi niso ratali, so pa ratali vlivančki.« Kakšna je torej razlika med našo parlamentarno komisijo in neveščo kuharico? Nobene! • D. Sedej GREMO V GAULOISSES RADIO KRANJ 97,3 Sreda, 27. septembra, ob 17. uri ODDAJO VODI NATAŠA BEŠTER DOMAČA LESTVICA: 1. Monroe - Spomin 2. R. M. Project - Hočem tvojo pi... 3. Victorv - Djendjoe 4. Babilon - kriv za vse laži 5. Pero Lovšin - Najboljši par TUJA LESTVICA: 1. Annie Lenox - A vvhiter shade of pale 2. Goompi - Who the call is Alice 3. Fun Factorv - I vvanna B with U 4. Michael Jackson - You are not alone 5. Bon Yovi - This aint a love song Nagrade bomo izžrebali v naši oddaji PRIHODNJO sredo, 27. septembra, med 17. in 18. uro na RADIU KRANJ. Nagrade poklanjajo: JEANS CLUB PETRIC iz Kranja, Pizzeriia Pod gradom iz Tržiča, Club Gauloises blondes in GORENJSKI GLAS. Sodelujte v naši oddaji, mogoče bo sreča pri žrebu tudi na vaši strani! Srečno! KUPON GLASUJEM ZA: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj. Il8>lgi\* B TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Obljuba dela dolg, in danes se spet pojavljamo v Gorenjskem glasu. Še naprej bomo vrteli dobro glasbo, tako, kot smo jo v ponedeljek. Vrh lestvice tokrat oblikujejo predvsem tuji izvajalci, le Pop Design se ne da. Tak je naš skupni okus, saj smo jo oblikovali skupaj z vami. Naslednji ponedeljek bo spet nekaj novosti, zato nam prisluhnite. Pa ne pozabite: kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 25. septembra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič, zato jih izrežite in pošljite še danes. Tudi za nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisit, ki kličete po telefonu. Nagradi pokroviteljev, Foto Cebron iz Tržiča in diskoteke Anakonda. prejmeta Helena Juvan iz Škofje Loke in Primož iz Žiganje vasi. Čestitamo! Vesna in Dušan 1^YOUARE NOT ALONE - Michael Jackson 2. POTEPUH - Pop design 3. UUBAV JE 2A UUDE SVE - Srebrna krila 4.1 CAL NOVE YOU LIKE THATAII 4 One 5. BE MY LOVER - La Bouche 6.1 - 2 - 3 - Plavahittv J_, 7. LJUBIM TE - CMiver Antauer /^23^ 8. KAD ME UUBAV POUUUA - Valentina ''flW»v Predlogi: A MARINA - Miran Tetičkovič B. NE PUSTI ME SAMEGA ZDAJ - Danny Šmld C. WISH YOU WERE HERE - Kamtronik KUPON • TRŽIŠKI HIT Glasujem za: 1 2 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: B C VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lavtar. Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 23. septembra 1. Vesterdav (Beatles) 2. (I Can't Get No) Satisfaction (Rolling Stones) 3. Help (Beatles) 4. The Man From Laramie (Jimmv Young) 5. Love Is A Many - Splendored ihing (Four Aces) 6. We Don't Talk Any More (Cliff Richard) 7. Bright Eyes (Art Garfunkel) 8. Da Ya Think l'm Sexy (Rod Stevvart) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: Matjaž Križaj, Alpska 61, 64248 Lesce: 2. Darilo v vrednosti 3.000 SIT, ki ga prispeva Optika Monokel: Marija Glavač, Planina 14, 64000 Kranj; 3. Kaseti: Valerija Šolar, Lajše 3, 64227 Selca KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: UKVstereo 97,2 99,5 102,5 MHz AM 594 IdHz Vsak petek na RADIU CERKNO in v Gorenjskem glasu "Na vsako vprašanje ee odgovor r\a\dd" Radio Cerkno svoje poslušalke in poslušalce razveseljuje že četrt stoletja, Gorenjski glas pa ie družinski prijatelj bralkam in bralcem že dvakrat po četrt stoletja. Odslej z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM vsak petek lahko sodelujete v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes ob 17.15 uri na valovih Radia Cerkno (594 KHz oziroma 90,9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko sodelujete "v živo". Ker bo časa za odgovore v radijski oddaji le četrt ure, bo telefonska linija Radia Cerkno ponovno vroča - in zato je druga možnost sodelovanja v kvizu z odgovorom na kuponu v Gorenjskem glasu. V žrebanju za deset nagrad - tri v vrednosti po 2.000 tolarjev in 7 praktičnih nagrad - bomo upoštevali vse pravilne odgovore v današnji kontaktni oddaji ob 17.15 uri na Radiu Cerkno in na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 26. septembra. Vprašanje: Naštcjte vsaj tri naselja, ki spadajo v občino Cerkno! odgovor naj bi ne bil pretežek, saj je v občini Cerkno kar 28 naselij. Torej: danes ob 17. uri in 15 minut na Radiu Cerkno "v živo" ali na kuponu iz Gorenjskega glasa. KUPON "Na vsako vprašanje se odgovor r\a\de" Naselja v občini Cerkno so: Pošilja: Pošljite do 26. 9. na RADIO CERKNO, 65282 Cerkno, Platiševa 39 ali na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj SOBOTA, 23. SEPTEMBRA TVS 1 7.40 Radovedni Taček: Babica 7.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 8.05 Frida s srcem na dlani, norveška nadaljevanka 8.30 Juhuhu, jaz nisem Kekec 9.05 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Koča strica Toma, ameriški film 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Večer z ponovitev 15.40 Tedenski izbor 15.40 Malo angleščine, prosim 16.05 Tednik 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Odprava Zelenega zmaja, 5. epizoda: Rešitev 17.40 Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh 18.00 Tovariši iz Kalaharija, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.50 Hugo - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.46 Šport 19.52 Utrip 20.10 Razredna družba Tracy Ull-man, angleška humoristična oddaja 21.05 Mini - čarovnija na štirih kolesih, angleška dokumentarna oddaja 21.35 Za TV kamero 21.50 Ozare 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.25 Grace na udaru, ameriška nanizanka 22.50 Sova 22.50 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.40 Vampir v nebesih, francoski film 1.30 Tiček vražiček, angleška animirana serija TVS 2 8.00 Euronevvs 9.00 Mojstri, 3. oddaja 10.00 Koncert simfonikov orkestra Akademije za glasbo 10.50 Tedenski izbor 10.50 Primer za dva, nemško-avstrijsko-švicarska nanizanka 11.45 Turistična oddaja 12.00 TV 101, 10. del ameriške serije 12.50 Sova, ponovitev 14.00 Vidcošpon 14.55 Športna sobota 14.55 SP v šport-no-ritmični gimnastiki, posnetek z Dunaja 15.55 Bled: hokej - Alpska liga - Sportina : Gardena, prenos (v odmoru sejem Narava zdravje) 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.00 EPP -sejem Narava zdravje 20.10 Goli šport, ameriška dokumentarna serija 21.00 Vdova Coudercova, francoski film 22.25 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Roku-mentarec: The Animals; Angleška glasbena lestvica KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Rudniki kralja Salomona 9.00 Kaličopko 10.00 Teden na borzi 10.10 Kino, kino, kino 10.45 Drakula, ponovitev 11.15 Spot tedna 11.20 Video strani 18.50 Spot tedna 18.55 Vreme 19.00 Generacija transfor-merjev II 19.30 Dance session, ponovitev 20.05 Vreme 20.10 Živeti danes - Satan d.o.o., dokumentarna oddaja 20.40 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.35 Polnočni opazovalec, ameriški film 23.10 Vreme 23.15 Kraj novega zločina, ponovitev filma 0.45 Mlade pohodtnice, erotični film 2.05 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 15.00 TV shop 15.15 Vodni stroj, ponovitev filma 16.45 Detektiva, ponovitev 17.15 Med prijatelji, ponovitev 18.15 MMTV šport 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Koncert Aleksandra Mežka v Hyde Parku 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Brata Kray, ameriški barvni film 22.35 Klepet na MMTV 23.35 Usodni vikend, ameriški barvni film 1.15 Deutsche VVelle HTV 1 8.45 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Velika nagrada, ameriški barvni film 10.30 Program za mlade 11.30 Maksim 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Živa resnica, dokumentarna oddaja 15.35 Poročila 15.45 Izgubljeni svet, ameriški barvni film 17.15 Poirot, angleška nanizanka 18.05 Umetnine iz svetovnih muzejev 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Stricly Ballroom, avstralski barvni film 21.45 Naj zvenijo tamburice, glasbena oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Sanje brez meja HTV 2 16.30 TV koledar 16.40 Slika na sliko, ponovitev 17.25 Podmornice - jekleni morski psi, dokumentarna serija 18.15 Ekran brez okvirja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.40 Latinica: Kakšni ljubimci so Hrvati? 22.25 Aci match race, reportaža iz Rovinja 22.40 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nanizanka; Čer-ni gad, humoristična serija; Tiha noč, krvava noč, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe, Petersono-va zadnja priložnost 6.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled 9.40 Tao Tao 10.10 Popaj in sin 10.40 Scooby Doo 11.15 Duck Tales 11.45 Gardfield in prijatelji 12.15 Klic na pomoč, Kalifornija 13.00 Formula 1, trening za VN Portugalske, iz Estorila 14.10 Blossom, Trema 14.35 Parker Lewis 15.00 Baywatch 15.45 Super-man - Louis in Clark 16.30 Melroce Place 17.15 Beverly Hills 90210 18.00 Nogomet 19.00 Mr. Bean, angleška humoristična serija 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Star light 21.35 Šport 22.50 Čas v sliki 22.55 Spodrsljaji, najboljše iz oddaje s skrito kamero in Hopla 23.25 Hale in Pace, skeči z algleškima komikoma 23.50 Ljubiva se, ameriška komedija 1.45 Klic na pomoč, Kalifornija 2.30 Melrose Place, ponovitev 3.15 Bev-erly Hills 90210, ponovitev 4.00 Superman, ponovitev 4.45 Leto dni v peklu, ponovitev avstralsko-amer-iškega filma AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Traper Daniel Boone, ameriški vestem 10.35 Irena Forsvie, ameriški film 13.10 Dobri vojak Švejk, nemški film 14.45 Srce polno glasbe, nemški glasbeni film 16.15 Alpe - Donava -Jadran 16.45 Kdo me hoče 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Sporni primeri 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Goveji bočnik, avstrijska komedija 21.45 Čas v sliki 21.55 Morilci med sabo, ameriški TV triler 0.00 Manitou, ameriška grozljivka 1.05 Pogledi od strani, ponovitev 1.10 Šport, ponovitev 2.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Mini pet (otroška lestvica) 20.00 Denas na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Petkov tedenski pregled, 82. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Obiskali smo 71. jesenski zagrebški velesejem '95 21.10 Slikarska razstava Franca Vozla 21.15 Modna revija na gradu Kiselstein 21.23 EPP blok - 3 21.30 Iz narodnozabavnih logov: Slovenski kvintet 22.06 Otvoritev prenovljenega kegljišča pri Johan-ci v Britofu 22.20 Elena z vami: Don Juan 23.00 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) - 56. oddaja 24.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani LOKATV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI 19.00 Ekipa CNN na obisku (2. del reportaže) 20.00 Antonov obzornik 20.30 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 30 let Radia Triglav, 4. del 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 10.10 Štiri tačke 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: Papež v Sloveniji gost dr. Gril 19.30 do 24.00 Večerni program - Večno mladi - Stojan Lavtar R TRŽIČ Oddajamo ob 13.30 do 19. ure, z odajnika Kovor na UKV 95 MHz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu, pripravili smo pogovor z enim izmed profesorjev z Duhovne univerze. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila radia Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 boste lahko oddali brezplačen mali oglas, proti koncu programa pa se bomo spomnili tudi naših najmlajših s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. Tudi glasba bo bolj sobotna, sprejeli pa bomo tudi kakšen predlog poslušalcev. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Tema 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Novice 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 24.00 Camera ob-scure - Zlato Kreč 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 Čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 17. in 19. urL predprem. amer. filma DOLORES CLAIBORNE ob 21. uri STORŽIC amer. rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 19. in 21. uri, ris. TRNUUČICA ob 17. uri ŽELEZAR amer. thrill. ZLOBA ob 18.45 uri, amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 16.30 in 21. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. ŠKRLATNA PLIMA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 18. uri, rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.15 in 20.30 uri NEDELJA, 24. SEPTEMBRA TVS 1 9.00 Otroški program 9.00 Živ žav 9.45 Čebelica Maja 10.10 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 10.35 Odprava zelenega zmaja: Rešitev, ponovitev 11.05 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali, angleška poljudnoznanstvena serija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 13.55 Za TV kamero 14.30 Policist s srcem, avstralska nanizanka 15.15 Angelika in sultan, francoski film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo - TV igrica 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Pod soncem, angleška dokumentarna oddaja 22.10 TV dnevnik 3, Vreme 22.20 Šport 22.25 Sova 22.25 Predmestni Buda, angleška nadaljevanka 23.20 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 8.00 Videostrani 8.25 Naša pesem, 5. oddaja 8.55 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 9.50 Planet šport 10.35 V vrtincu 11.20 Koncert simfonikov RTV; Brahms: Simfonija št. 3 12.05 Sova, ponovitev; Severna obzorja, ameriška nanizanka 13.00 Razredna družba -Tracy Ullman, angleška humoristična oddaja 13.50 Športna nedelja 13.50 Estoril: Formula 1 za VN Portugalske, prenos 16.00 SP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek z Dunaja 17.00 Velenje: DP v rokometu: Gorenje - Pivovarna Laško Celje, prenos 18.25 Goli šport, 3. del ameriške dokumentarne serije 19.20 4 x4, o živalih in ljudeh 20.05 EPP - Sejem narava zdravje 20.10 Biblija: Sinoptični evangeliji, 28. oddaja 20.40 Pas-calijev otok, angleški film 22.20 Športni pregled KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Robin Hood, risanka 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet Schovv 10.30 Male živali 11.00 Splošna praksa, ponovitev 11.55 Epikurejske zgodbe 12.10 Žametne vrnice 12.55 Spot tedna 16.30 Mupet Schovv, ponovitev 17.00 Vreme 17.05 Kdo je boljši 18.05 Žametne vrtnice, ponovitev 18.50 Risanke 19.00 Generacija transformerjev II 19.30 Živeti danes - Satan d.o.o., ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Beverlv Hills 90210, za kulisami snemanja nanizanke 20.30 Klic divjine, ameriška nanizanka 21.20 Kino, kino, kino 21.55 Vreme 22.00 Polnočni opazovalec, ponovitev filma MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 10.00 Skrinjica želja 10.30 Sandokan, risanka 11.30 Cirkuške točke 12.30 Bad influence 13.00 Popotnik 13.30 Zabavajmo se s fiziko 14.00 Capital City, ponovitev 15.00 Vesela nedel'a, glasbena oddaja 18.00 Avtodrom MMTV, ponoviu-tev 19.00 Sanje in resničnost 19.30 Glasbeni spoti 20.00 St. Elsevvhere, nanizanka 20.50 Spot tedna žive scene 20.55 Ne pozabi, ameriški barvni film 22.40 Smrtonosna ključavnica, ameriški barvni film 0.10 Video strani 1.00 Deutche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Maša, prenos iz Vinkovcev 9.00 Glasbena oddaja 9.30 Program za otroke, Največja melodija na svetu 9.55 Poročila 10.00 Jesen v Vin-kovcih, prenos svečanega mimohoda 12.00 Ljudje, na katere je pozabil tudi čas, angleški barvni film 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 15.05 Hroščosned, risana serija 15.35 Opera box 16.15 Potovanja aTa carte: Portugalska, dokumentarna oddaja 16.40 Poročila 16.50 Popolna družina, ameriški barvni film 18.50 Gašper in prijatelji, risana serija 19.00 Risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Možnost št. 0, angleški barvni film 22.05 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 0.00 Sanje brez meja HTV 2 11.05 TV koledar 11.15 Slika na sliko, ponovitev 12.00 Slic v sili, 911, ponovitev 12.50 Cro pop ročk, ponovitev 13.50 športna nedelja: Formula 1, prenos iz Estorila; Mo-tociklizem, posnetek iz Airesa; ATP magazin 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Črno-belo v barvah: Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka; Komu zvoni, ameriški film AVSTRIJA 1 6.00 Deklica iz prihodnosti 6.25 Otroški program 8.35 Lutkovna igrica 9.05 Sijajno dekle, ameriška komedija 11.00 Speedy Gonzales 11.30 Bugs Bunny 12.00 Mladinska oddaja 13.00 Blossom, ponovitev 13.25 Formula 1 za VN Portugalske, iz Estorila 14.45 Športno popoldne 16.45 Krila svobode, ameriški TV akcijski film 18.05 Polna hiša 18.30 Vozovnica za dva 19.00 Korak za korakom 19.30 Čas v sliki/Klultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr. Markus Merthin 21.10 Pravi Dunajčan se ne da 22.00 K stvari 23.15 Čas v sliki 23.20 Vizije 23.25 Novo v kinu 23.55 Splendor, italijansko-francoski film 1.40 Norost srednjih let, kanadska komedija/Manitou, ponovitev ameriške grozljivke 4.45 Karamurat, italijanski pustolovski film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Berač za bolnike: ob 500 rojstnem dnevu ustanovitelja reda usmiljenih bratov 9.15 Katoliška maša 10.15 Poezija z novinarji 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška, oddaja za koroške Slovence 14.00 Pogledi od strani 14.30 Prelomnice zgodovine, 2. del 14.50 Zgodbe iz narave, avstrijski dokumentarni film 15.35 Na pomoč, ljubim dvojčici, nemška komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 Živi in pusti umreti, britanski akcijski film 22.15 Čas v sliki/Šport 22.25 Columbo: Smrtonosni triki, ameriška TV kriminalka 23.55 Z, francoski politični film 2.00 Pogledi od strani, ponovitev 2.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Miha Pavliha (ponovitev otroške oddaje) 9.55 Prvi šolski dna na osnovni šoli Matija Čop Kranj 10.20 Cvetje in avto 10.27 Krvavec v naročju planin - Vse leto zanimiv? 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 82. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Iz narodnozabavnih logov: Nagelj 12.10 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe), 56. oddaja 13.10 Videostrani LOKATV 18.30 Nedeljska reportaža 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 EPP blok 20.45 Napoved filma 20.46 Film, podna-slovljen ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 Antonov obzornik 18.20 Serijski film 20.00 Vode s porezna - dokumentarni film o narasli Selščici ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.57 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 19.30 do 24.00 Večerni program - glasba po izboru Igorja Stefančiča R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sledila Klepetalnica. Številnim zanimivostim, ki spadajo v nedeljski program, bomo dodali še informacije. Tako se bomo točno opoldne sprehodili po tedenskem mozaiku. Nedeljski duhovni misli bo sledil pogovor na temo pitne vode s predstavniki treh različnih strank: Zelenih, SLS in SKD. Tudi telefon bomo odprli. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje. Spored bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 10.00 Trgovina Triglav 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice, Voščila 13.00 Nedeljska tema 14.00 Voščila 15.00 Poročila 16.00 Voščila 17.00 Pokliči, poklepetaj, poslušaj 18.30 Minute za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.15 Za ljubitelje narodnoza-bavne glasbe 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljsko srečanje 19.30 Odpoved progra- R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.00 BIMI -otroška lestvica 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Slovenska glasbena lestvica za MTV-teletekxt 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 16.45 Vreme 17.15 Hollywood - oddaja o filmu 18.15 Novice 19.00 Rick Dees - ameriška glasbena lestvica 22.30 Jazz galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi našit1 poslušalcev 17.45 Slovencem p° svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO 064/223-111 CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 17. in 19. uri, prem. amer. ljub. drame NAJINI MOSTOVI ob 21. uri STORŽIČ amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 19. in 21. uri, ris. TRNULJČICA ob 17. uri ŽELEZAR amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 16.30, 18.45 in 21. ur; TRŽIČ amer. akcij, thrill. ŠKRLATNA PLIMA ob 18. in 20. uri RADOVLJICA rom. kom. ROMANCA V MIAMIJU ob 18. uri, avant. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama APRIL PRIHAJA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film BATMAN ZA VSE ČASE ob 18.15 in 20.30 uri Odprte strani- KRI Proračunske zgodbe STRAN 16 zadnjih let se glase: vsi samo več Draga država je bila iztočnica pogovora z Vinkom Perčičem, podpredsednikom za planiranje, kontroling in računovodstvo korporacije Sava Kranj, saj je že vrsto let znan kot natančen Poznavalec bremen, kijih gospodarstvu nalaga država. Vsi se izgovarjajo STRAN 17 na prehod, ki naj bi se končal najkasneje z naslednjimi volitvami POGLEDI GORENJSKEGA J U G A Država, kakršno imamo, je slej ko prej Pjedraga. Taka je resnica, s katero se te dolgo strinjamo vsi prizadeti po vrsti, nemara c.elo država sama. Po drugi strani je res, da ljnamo tako državo, kakršno si zaslužimo, dobesedno in v prenesenem pomenu. Dobe-s*dno in neposredno zato, ker nam tisto, kar °če zase, trga od zaslužka; posredno pa ker smo jo, takšno kot je, povečini n°teli • in zdaj jo imamo. Pa jo še plačujmo!? Ko smo bili še v Jugoslaviji, smo se na vseh favneh pritoževali, da nam "oni zgoraj" vse Poberejo. Na gorenjskem jugu smo tarnali, da gre vse v Loko"; kamor teče Sora, tja se steka udi denar. Nakar so nas iz Loke praviloma Pozorili, da temu ni tako, in da njim skoraj Je pobere Ljubljana. Ta pa se je zgovorila na pograd. Sora je tekla v Savo, Sava v Donavo. Qrn se je vse zlivalo in obračalo, od vode do en°rJO- In kakor voda zaradi fizikalnih **konov ni mogla priteči nazaj, so bile Politične razmere take, da se tudi denar zlepa ni povrnil. Razen v pojavi ki nas je varovala pred zunanjim in notranjim sovražnikom - da P10 lahko delali in še naprej pošiljali cesarju, kar je cesarjevega. Sredstva, 1 tih je združeno delo "prispevalo" za državo in družbo, so bila 8romna. Po drugi strani so naša podjetja brez večjih težav dobršni ali Pretežni del svojih izdelkov prodajala "na jugu", po cenah, ki so jih ^oločala sama. "Jugoslovanski trg", ki in kakor je deloval takrat, je bil po sv°je pošten - v ceni, ki si jo na njem dosegel, je priznaval tudi Qrnpupravne in državne dajatve. Zdaj je vsa stvar precej drugačna. Alpina, Etiketa in Kladivar - če se ^ejim samo na (a tri podjetja v svojem rajonu - so skoraj vso svojo Pr°dajo v zadnjih letih preusmerila na zahodne trge. Ti pa, kakor je v rQ(*njih dneh posebno nazorno pokazalo politično izpostavljeno £*merje Planike in Adidasa, niso pripravljeni plačevati državnih r*nienitcv, ki so še vedno vključene v cene naših izdelkov. Naša p°djetja tehnološko in po kakovosti dostikrat več kot ustrezajo ^htevam zahodnih trgov; le predraga so. A ne zato, ker bi bilo delo oših delavcev predrago ali predobro plačano. Neto plače so lfavzaprav zelo skromne; pretirano debel in prekosmat je kožuh, v 2te?ga jih ovija država, ki je ohranila manire svoje jugoslovanske ski^nice' R°zhka je v tem, da je zdaj vse skupaj bolj pregledno, saj se ePa vsem na očeh, v Ljubljani. Ljubljana dobesedno "code". Postala je prestolnica v pravem s^!enu in na vsakem koraku, se vidi, da ni več le Provinzialhaupt-dt in republiško središče. Na fasadah, v avtomobilih, v trgovinah in finskih lokalih ■ in ne samo na državnih rezidencah - povsod se vidi. Ko pride lev kje je korito in kdo je pri njem. Kaj pa drugod po Sloveniji, se kaj pozna, da je to zdaj samostojna država? Kolikor jaz vidim, se ne prav dosti. Z eno veliko izjemo: na gradbiščih avtocest. Spomnimo se samo na afero ("25 poslancev), ki se je spletla okoli stare in nove ceste proti morju (Popitgasse in KavČičstrasse); o tem, ali sploh in kakšno avtocesto bomo imeli, se ni odločalo v Ljubljani, ampak v Beogradu. Zadj se seveda v slednji. Tu lahko zapademo v svojevrstno skušnjavo. Nekdo zatrdi: to, da država hoče svoj delež, ni nič čudnega. Važno je, da se ta denar porabi v okvirih slovenskega narodnega gospodarstva, da ne odteka več na jug, na tuje. Denar, ki ga vzame država, nato dobijo najrazličnejši proračunski porabniki in ti se tako rekoč v istem trenutku pojavijo z njim kot kupci na domačem trgu - ta denar se torej po svoje vrača gospodarstvu! Avtoceste delajo pretežno domača podjetja, ki zaposlujejo "naše" ljudi, trosijo domači gradbeni material in stroje... To je res in to se, kot rečeno, tudi nekje pozna, zlasti v prestolnici in na avtocestah. "Provincialna središča" in regionalne ceste ohranjajo zunanji videz iz jugoslovanskih časov... Jugoslovanska manira, je (bila) v tem, da se pobira. In se nato deli tistim, ki so pri koritu in manj razvitim. Manira je ostala, tisti pri koritu takisto, manj razvitih pa v Sloveniji baje sploh ni. Pa smo tam, kjer smo. Treba je torej spremeniti ali vsaj "korigirati" maniro in razgnati tiste ob koritu. - Pobožna želja, ob kateri se prikaže klasičen prizor iz savane: ko pride pit lev, se gazele razbežijo, hijene pa le nekoliko odmaknejo. Nakar se vse skupaj ponovi, v obratnem vrstnem redu. Brez vode (beri: denarja) ni življenja. Kakšnih bistvenih sprememb torej ni pričakovati. Osebki, ki nastopajo v vlogah leva, hijen in gazel, se menjajo, vloge ostajajo. In tisti, ki odloča, je slej ko prej lev. Modrost leva (vlade) je v tem, da k vodi pripusti tudi hijene (uradništvo in policijo) in gazele (izvozna podjetja). Lahko bi bil ob vodi sam; a kaj, ko bi vse naokoli zaudarjalo po mrhovini, gazele pa bi od žeje pocrkale in nato on sam ne bi imel kaj jesti. - Dragi in spoštovani kralj, stori vendar kaj, da bo dobro zate in za nas druge! Hijene so vse bolj nadležne, gazele pa hirajo od žeje. Je to v tvojem interesu?! Miha Naglic GORENJSKI GLAS / strm 15 / Kranj, 22. septembra tm Začarani krog drage države in sive ekonomije Država postaja vse dražja. V mislih imamo seveda javno porabo v ožjem in širšem smislu, torej tudi dajatve za zdravstvo, pokojnine, šolstvo itd. Majhna država je draga ie sama po sebi, strokovnjaki pravijo, da javna poraba ne more pasti pod 45 odstotkov družbenega proizvoda. Naša je toliko dražja, ker številne strukture šele nastajajo, ker je na poti preoblikovanja iz zvezne republike v samostojno državo. Na drugi strani pa se je v devetdesetih letih posebej razmahnila siva ekonomija, kar je značilno za vse države srednje in vzhodne Evrope, ki doživljajo preobrazbo, ki so torej na prehodu iz socialističnega planskega v tržno gospodarstvo. Vinko Perčič, dober poznavalec bremen, ki jih država nalaga gospodarstvu, je izračunal, da so pred desetimi leti dajatve na 100 enot čiste plače znašale od 65 do 70 enot, danes pa znašajo 120 enot. Zategadelj je razumljivo, da tovarne klecajo pod težo bremen, toliko bolj, ker je zlasti izvoznike v zadnjem letu udaril še tečaj. Kolikšen je obseg sive eko-, nomije? Raziskovala jo je Stanka Kukar, ki ocenjuje, da se je leta 1993 s sivo ekonomijo pridobitno ukvarjalo 239 tisoč ljudi oziroma 26,1 odstotka aktivnega prebivalstva, preračunano v polno zaposlene pa bi to pomenilo več kot 80 tisoč delovnih mest. Žal v prehodnem obdobju politiki nič kaj radi ne slišijo, daje država predraga in da so dajatve tako velike tudi zaradi sive ekonomije. Tudi politika je namreč v tranziciji. M. Volčjak Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Vinko Perčič Proračunske ipibe lainjih let se glase: vsi samo vel Draga država je bila iztočnica pogovora z Vinkom Perčičem, podpredsednikom za planiranje, kontroling in računovodstvo korporacije Sava Kranj, saj je že vrsto let znan kot natančen poznavalec bremen, kijih gospodarstvu nalaga država. "V zadnjem času Vas vabijo na številne posvete, tudi v Ljubljano, mar ni to znak, da je predraga država vendarle postala aktualna tema?" "Gospodarstvo, zlasti izvozno usmerjeno, je v zadnjih dveh letih zašlo v precejšnje težave, v podjetjih vztrajno opozarjamo nanje, vendar nas bolj malo slišijo." "Zdi se, da v zadnjem času le nekoliko bolj?" "Po letu in pol zamude vlada le malce pomaga izvoznemu gospodarstvu, ki je v težave zašlo predvsem zaradi ekonomske politike, na katero mi iz industrije ne moremo vplivati. Ko se je zakon o subvencioniranju prispevkov pripravljal, smo imeli pripombe, da bi tistih 5 milijard tolarjev kar najbolj pošteno razdelili. Vsi največji izvozniki so predlagali naj bi do 20 odstotkov tega zneska prejeli ne glede na valutna razmerja tisti izvozniki, ki izvažajo več kot tri četrtine svojega proizvodnega programa. Vsi smo to predlagali, vendar tega nikakor niso upoštevali." "Prejeli boste le 29 odstotkov zahtevane vsote, kaj to pomeni?" "Le obliž na rano izvoznikov. Sava je imela v letošnjem prvem polletju za 4 milijarde tolarjev neto izvoznih razlik, 20 odstotkov tega je 800 milijonov tolarjev, vendar naša pripomba ni bila upoštevana in prijavili smo lahko le 500 milijonov tolarjev; od tega bomo prejeli 29 odstotkov, torej 145 milijonov tolarjev." "V kolikšni meri je naša ekonomska politika že normalna?" "V gospodarstvu nas je strah tega, da se vlada ne zaveda, v kakšnem stanju je gospodarstvo. Vlada ima svojo sliko, za katero trdi, da je dobra, da se izboljšuje, kar je sicer res, vendar ni tako dobra, kot se hvalijo. Večkrat sem jim že povedal, da nimajo pravih podatkov, najboljše dajo zaključni računi, vlada pa ima samo podatke o fizičnih gibanjih v gospodarstvu, ne pa o stroškovnih in o uspešnosti poslovanja. Vlada ugotavlja, da družbeni proizvod raste, da industrijski obseg proizvodnje raste in na osnovi teh kazalcev zaključuje, da je gospodarstvo skoraj izplavalo iz težav. Mi pa trdimo, da je gospodarstvo še v velikih težavah, zlasti najbolj vitalni del, ki izvaža, ki je preživel vse travme do leta 1990 in se obdržal ter že neštetokrat dokazal, da se zna prebiti tudi v otesnjenih pogojih poslovanja." "Izvoznike je najbolj udaril tečaj tolarja?" "Monetarna politika v zadnjih dveh letih je v redu, žal je vlada ni podprla. Mi smo veseli, da ni inflacije, vendar vlada ne sme povečevati proračuna, brzdati mora tolarsko inflacijo. Izvozniki ne moremo vzdržati, če marka v primerjavi s tolarjem stoji, stroškovno oziroma znotraj gospodarstva pa je inflacija 18-odstotna, v glavnem jo je naredil proračun in cene, ki jih ima v rokah država. Saj v bistvu ne kličemo vlade na pomoč, hočemo le, da nas pusti pri miru, da nam s svojim proračunom ne povzroča stroškovne inflacije. Zato imamo težave v gospodarstvu. Poglejte Planiko." "Kako ocenjujete dogajanje v Planiki?" "Velik delež njenih težav je posledica zadnjih dveh let, stroškovne inflacije, ki jo povzročajo porabniki. Poglejte, na primeru Save sem na osnovi večletnih bilanc izračunal, da so pred desetimi leti, torej leta 1985 najrazličnejše dajatve in prispevki znašali od 65 do 70 enot na 100 enot neto plače, danes pa dajemo 120 enot, najbolj pa so se povečali po letu 1990. Že leta govorim, da niso problem neto plače, temveč masa plač, ki je povezana z dajatvami. Tudi ministri in profesorji z ekonomske fakultete zdaj že govorijo o tem." "Kako naj bi izstopili iz tega začaranega kroga?" "To ima v rokah vlada, ki naj proračun ustali na ravni družbenega proizvoda, ki ga Slovenija ustvarja. Saj razumem, da denar potrebujejo vsi, šolstvo, zdravstvo itd, vendar naj ga v okvirih, ki jih družbeni proizvod prenese, morda nekje več, vendar zato drugod manj, ne pa vsi samo več. Proračunske zgodbe zadnjih let se glase: vsi samo več! Proračun je lani znašal 4,2 milijarde mark, letos 6 milijard mark, mi pa izvažamo v markah. Naj bo vsaj v markah enak vsako leto, s tem nam bo država najbolj pomagala. Tako pa skuša pokriti vse, zdaj velike izgube v zdravstvu in že razmišljajo, da bo prispevek za zdravstvo še višji. To ne pomeni nič drugega kot ukinjanje delovnih mest." "Država tako žaga vejo, na kateri sedi?" "Točno. Sama sebi jo žaga. Izvozniki, veliki sistemi so aorte v gospodarstvu, če bodo propadli, kje bo država pobirala prispevke? Sto odstotkov od nič je vendar nič. Strah nas je, ker ministri ne verjamemo našim opozorilom." "Saj so vendar profesorji ekonomije?" "Pojma nimajo, ker niso bili nikoli v gospodarstvu." "Tudi v parlamentu ni gospodarstvenikov?" "Tam se v glavnem vsak bori za svojo porabo. Ja, kdo bo pa ustvarjal? V Savi dosegamo evropsko produktivnost, delamo v štirih izmenah, 70 odstotkov proizvodnih zmogljivosti je 95-odstotno izkoriščenih, pa" ne pridemo skozi. Nad tem se morajo zamisliti tudi ekonomski strokovnjaki, ne samo mi v podjetju. Na koncu, ko boš v težavah, pa se bo zgodba začela pisati tako, kot se zdaj v Planiki. Poglejte, informacije kar dežujejo, veliko pa je dezinformacij. Zelo me je zmotilo televizijsko Žarišče z direktorjem Planike oziroma vprašanje, koliko mark plače imajo na uro. Odgovoril je, da 18 mark, novinarka pa je rekla, da je danes dobila podatek na gospodarski zbornici, da v Sloveniji znaša od 8 do 9 mark. Razlika je torej zelo velika, vendar, ni povedala, kakšna ura je to." "Kako je to v Savi?" "Savčan dobi 850 mark, kar je približno 5 mark na uro, kar še nič ne pove. Če dodam obremenitve, je to 11 mark, vendar pa je delavcu treba plačati tudi prevoz na delo in drugo, kar je že 13 mark na uro, plačan ima seveda dopust, praznike, bolniško in tako mora zaslužiti 16 mark na uro. Teh 16 mark na uro je strošek delavca v Savi, zaslužiti pa mora tudi za splošne stroške in tako pride na uro 25 mark. V Planiki jih je 18, kar nikakor ni primerljivo z 8 do 9 mark, saj je vsebina drugačna. Ne pravim torej, da je zbornica dala napačen podatek, problem je v tem, da ni povedala, kakšna ura je to. Če se podatki objavljajo, kakor se komu zdi, to ni informacija, temveč dezinformacija." "Se Vam zdi prav, da minister Tajnikar gleda samo prihodek in odhodek?" "Z zakonom o gospodarskih družbah je v grobem urejen tudi obračunski sistem, podrobno je predpisan z računovodskimi standardi. Zakonodaja je res zahodnoevropska, tudi zakon o dobičku je tak, stvari so urejene tako kot v najbolj razvitih tržnih sistemih. Predvideva samo letni zaključni račun, mi pa smo bili navajeni na periodične, vsake tri mesece so nekaj objavljali. Gospodarska zbornica zdaj opravlja ankete, vendar to ni zaključni račun, ne morem ga dati, če ga med letom ne delam več. Vprašanje je torej, kakšni so ti podatki, če ne bi bilo inflacije, bi fizični kazalci, na katere se zanaša vlada, nekaj pomenili. Tako pa imamo 18-odstotno stroškovno in 6-odstotno devizno inflacijo in podatki so vprašljivi." RENIS "Potemtakem so ti podatki dezinformacija?" "Seveda. Minister Tajnikar je rekel, saj ste nam te podatki vi dali. Res smo jih, toda ne iz zaključnega računa, ki zaradi inflacije vsebuje tudi poračun tečajnih razlik, inflacijskih prihodkov in odhodkov. Podatki pa letošnje prvo polletje kažejo, da so bili prihodki za 1 odstotek večji od odhodkov, vendar ocenjujem, da na odhodkovni strani manjka 5 do 6 odstotkov, kar po pokazal šele zaključni račun." "Vlada letos zelo hiti s proračunom za prihodnje leto, sprejet naj bi bil do konca leta?" "Kar je normalno, da stvari lahko planiramo pred začetkom novega obdobja. Pri nas je pozno sprejet, ker je tako velik, če bi ga vlada naravnala na raven družbenega proizvoda, bi bil lahko hitro sprejet. Tako, kot je zastavljen zdaj, bo težko sprejet v letu dni. Proračun je kot pogača, če nekdo odreže večji kos, ima drugi premalo, zelo narobe pa je, če ima usodno premalo, saj je potem to žaganje veje. Če je pogača manjša, je treba zaostriti porabo, ne pa zaradi visokih dajatev gospodarstvo spravljati v javni dolg, ki se nato financira iz proračuna, kar spet pritiska na povečanje dajatev. Če teh pritiskov ne bomo vzdržali, kdo bo potem polnil proračun?" "Prihodnje leto je predvolilno, težko si torej obetamo manjšo javno porabo?" "Najbolj žalostno je, da je ekonomska politika povezana s politiko, želimo si le zdravo ekonomsko politiko, nič drugega. V parlamentu pa se tako prepirajo samo o porabi, kdo bo dobil več in ne, kdo bo ustvaril več. Cene pa neusmiljeno ne povečuje samo država, temveč tudi druge institucije. Banka je z avgustom svoje storitve podražila za 30 odstotkov, nekatere celo za 300 do 400 odstotkov, v naši bilanci tudi takšni stroški strmo naraščajo, v bistvu pa smo nemočni." "Ker Gorenjska banka še vedno nima prave konkurence?" "Kot varčevalec lahko dvigneš denar in greš v drugo banko, za podjetja procedura ni tako preprosta." "Sicer pa, majhna država je draga država?" "Seveda, toda dr Senjur je zadnjič povedal, da v tako majhni državi, kot je Slovenija, javna poraba ne more pasti pod 45 odstotkov družbenega proizvoda. Dobro, naj bo tako, toda zdaj je nad 50 odstotki, kar je ogromna razlika." "Saj je to moč opaziti po Ljubljani kjer se zelo veliko gradi?" "Vša ministrstva nekaj gradijo. Minister Tajnikar je povedal, da so vladne investicije porasle za 60 odstotkov, in da je to gospodarski zagon. Toda, to so pretežno investicije v gradbene objekte, ki jih bo treba nato vzdrževati, kar bo dražje, kot je zdaj." "So ministri le makroekonomisti, ki nj vidijo mikroekonomskih problemov?" "Mislim, da se z njimi nihče ne ukvarja; Ukvarjajo se samo s porabo, kako bodo rešil' in napolnili proračun. Nihče pa se ne ukvarja Z ekonomsko politiko, z instrumentarijem, kak° naj se gospodarstvo razvija in kako ga je treb^ v določenih primerih zaščititi, da se bodo določene veje oziroma industrije ohranile." "Tudi novih podjetnikov, ki so se izkazali, nihče ne spodbuja?" "Minister Tajnikar pravi, da zasebni sekto* nima izgube. Seveda, ker je ne prikaže' bognedaj da bi jo, saj bi ga davkarji uniči'1; Raje delajo cel dan, tudi ponoči. Sicer pa tud) v zasebnem sektorju že jamrajo zarad konkurence iz uvoza." I N T E R V J U Jure Žakelj Vsi se izgovarjajo na prehod, ki naj bi se končal najkasneje z naslednjimi volitvami Rešitve so znane, vprašanje pa je, kdo si upa in kdo ne problem predstaviti v pravi luči in reševati na pravi način, ne glede na ceno, Pravi Jure Žakelj, direktor Embalažno grafičnega podjetja iz Škofje Loke. Za pogovor z njim smo se odločili, ker je dejavnost Podjetja na udaru sive ekonomije in ker je direktor znan kot človek, ki razmišlja tudi o širših problemih. 'IKako vidite drago državo?" "Mislim, da izstopajo trije problemi. Vsem PaJbolj razumljiv so veliki stroški z zaposlenimi ln nizke plače, na kar je zdaj opozoril direktor *ranjske Planike. Kakršnokoli preobrazbo se j>°mo šli, z nizko motiviranimi delavci je ne "°mo izpeljali. Poleg tega pa pospešujejo n.adomeščanje tega faktorja, kar se odraža v ^soki stopnji brezposelnosti. Ta naj vendar ne p1 bila konstanta v razvojnem dohitevanju Evrope. Vsi se seveda izgovarjajo na prehod-n° fazo, ki naj bi se končala najkasneje z naslednjimi volitvami." '■Itoislitej da se bo?" pričakujemo lahko, da se bo. Kar pomeni, a se država ne bo mogla več sklicevati na ^postavljanje novih struktur, ki se šele učijo, nadomeščajo primanjkljaj iz preteklosti, pa na nerazvite tržne dejavnike itd. Če bi bilo °bremenjevanje plač znosno, na evropski Lavni, bi aktivirali močan faktor razvoja, faktor, ki ga imamo, to pa so dobri delavci, tradicija. Prugi problem, ki se mi kot ekonomistu J!aJbolj kaže, je vprašanje, kaj pa od te države đ°bim, če me že toliko stane. Ugotovim lahko z8olj to, da bi se moral posebej ukvarjati z vPraŠanjem, kako dobiti čim več nazaj. Smo 'orej v neenakem položaju ali ne, niso še vedno nekateri privilegirani in to državo molzejo, ko pa Je treba kaj dati, se najbolj pritožujejo. , 'retji problem pa se skriva v vprašanju, ali je *jr2ava za vse enako draga. Ugotovimo lahko, ^a je sistem obremenjevanja, ki javno porabo ^mogoča, nepravičen. Že marsikdo je ugotovil, aa smo v povsem drugačnem položaju tisti, ki nadaljujemo tradicijo družbenega sektorja f°spodarstva v primerjavi z novimi podjetniškimi strukturami; te veliko več od države a°bijo, kot so pripravljene plačati. Na drugi strani pa je seveda takoj možna P°lernika, kako draga je majhna država, tu je °aJtov oziroma Mencingerjev argument, da Majhna država ne more biti poceni." ^Vg/ce meje vendar so?" y seveda, zlasti ko se država odpira v svet. Rastavi se vprašanje, kako to državo napraviti J^sno, kako jo prisiliti, da gleda na stroške. Odgovor je kratek - konkurenca." llDržava je nima?" Zato se na zavzemal -ato se pa zavzemam za odpiranje v svet, ,rnbolj bomo odprti, bolj se bo morala država acionalno obnašati, sicer bo sama s sabo v asprotju. Državo imamo vendar tudi zato, da 1110 ekonomsko uspešnejši." UNov konkurenčni dejavnost bo nov lastnikov?" j, Seveda, če državo pogledamo navznoter. °nkurenca v delitvi družbenega proizvoda bo astala, s tem se strinjam. Predvsem pa se rinjam s tistimi, ki pravijo, da je potrebno P°večati varčevanje za investicije. Tako pride- mo do vprašanja, bomo varčevali samo pri plačah ali tudi pri javni porabi, ki obsega že polovico družbenega proizvoda." "DrŽava veliko investira, po Ljubljani se zelo veliko gradi?" "Država se seveda mora organizirati, toda bojim se, da se bo po kranjsko, torej neracionalno." "Mar ni po kranjsko varčno?" "Kranjcem ne bi kratil škotskih lastnosti, toda, kakor so s svojim škrti, so s skupnim razsipni, kar je tudi tradicija nekdanjih interesnih skupnosti in vsega drugega." "Kako bi državo lahko pocenili?" "Pri klasični državni porabi počno velike neumnosti in jih opravičujejo z vzpostavljanjem novih struktur, eminentni gospodarstveniki in strokovnjaki že opozarjajo na hipertrofiranosti. Če si tujce nenehno postavl-javljamo za zgled, zakaj se tudi pri tem ne bi zgledovali po majhnih državah in uporabili mednarodno pomoč za zgraditev učinkovite in tržnemu gospodarstvu primerne državne uprave. Zakaj razvitih držav ne posnemamo tudi pri zakonodaji in nenehno sprejemamo nekaj originalnega. Lahko bi pogledali denimo davčnega, ki se je drugje že pokazal in so ga glede na izkušnje že popravili, torej vedo, kaj so napravili narobe. Ni nam potrebno vedno znova odkrivati Amerike, kar na žalost na koncu običajno pomeni, da je učinek slabši, zadeva pa dražja. Pri socialnem spektru javne porabe so problemi večji, kot si predstavljamo, saj gre res za politične probleme. Poleg tega povsod nimamo dobrih zgledov iz tujine, denimo pri zdravstvu, saj vemo, kako je propadel ameriški poskus reforme zdravstva, tudi v Evropi je to resen problem vsake vlade, belijo si glave, kaj naj storijo, saj gre za zdravstvo veliko denarja. Nadaljujem lahko z zaposlovanjem, kjer blažimo prestrukturiranje, na ta način pa smo ustvarili tudi priložnost, da ne bo nikoli drugače. Ta sistem je namreč postavljen nepovratno, ne jemljemo ga kot prehodno stanje, temveč kar ostaja. Se bomo sprijaznili z 12-odstotno brezposelnostjo ter s tem, da je delo na črno' nekaj običajnega, in da je problem rešen z zagotovitjo socialne mreže, da ljudje ne stradajo. V resnici je to samo del problema. Uveljaviti bi morali razvojni vidik, v razmišljanjih, ki so povezani s strategijo gospodarskega razvoja, že vidim premik v tej smeri, saj je zaposlovanje postavljeno v kontekst razvoja in ne kot reševanje problemov na obrobju družbe. Za razprave o zmanjšanju javne porabe je značilno, da ljudi takoj začno dražiti, ob kakšne pravice bodo, zlasti ko gre za zdravstvo. Nisem za to, da se zdravstvena raven zniža, saj ni pretirano visoka, bolj sem za to, da se vpraša, so stroški, ki jih povzroča ta sistem, res tako nedotakljivi. Element zdrave konkurence je lahko zasebno zdravstvo, dolgo se že govori o njem, vendar nastaja zelo počasi." "Tako iz zdravstva kot iz drugih sistemov javne porabe nikoli ni predlogov, kako naj bi kaj spremenili, racionalizirali?" Vprašanje je, ali so zanje sploh zainteresirani, še vedno je veliko sisovske miselnosti, iz katere je težko izstopiti. Stvari se bodo spremenile, ko bodo začeli delovati konkurenčni dejavniki. Saj tudi nas samo konkurenca sili v zmanjšanje stroškov, strah za preživetje. Če se ni treba boriti za obstanek, si človek pač misli, bo že kako." "Vlada nenehno odlaga reformo pokojninskega sistema?" "Bolj ko bo oklevala, hujše bodo posledice. Pravijo, da je to politični problem. Strinjam se, toda tudi s tem se bo moral nekdo ukvarjati, če je političen, še ne pomeni, da ni problem. Morali bi aktivirati vsaj proračun, da bi se pokojninski sistem financiral iz različnih virov. Saj za upokojence ustvarjajo tudi različne zakone, ki jih sprejema drŽava, naj zagotovi tudi financiranje teh zakonov. Poslanci bi se radi predčasno upokojevali, dobro, toda kdo bo to plačeval, naj vsi, ki plačujemo pokojninsko zavarovanje. Pa kmetje, obrtniki jadi-kujejo, kako nizke pokojnine imajo. Saj vendar niso veliko plačali v pokojninski sklad." "Verjetno bi morali začeti s pokojninskim varčevanjem?" "Vsekakor, rentno varčevanje je v tujini zelo razširjeno. Pokojninsko zavarovanje je tako obremenjeno tudi zato, ker proračun skriva noge kot kača in se ne zaveda obveznosti, kijih pokojninskemu sistemu povzroča država sama. Po drugi strani pa prestrukturiranja gospodarstva ne moremo reševati na ta način, da ljudi upokojimo, namesto da bi jih prekvalificirali. Ko bodo ugotovili, da je na eni strani sicer problemov manj, več pa jih je zato na drugi, bodo poskusili kaj novega. To pa ni nič drugega kot pometanje problema pod preprogo" "Kot majhno podjetje brez dvoma krepko občutite sivo ekonomijo, ki je je v tej dejavnosti menda veliko?" To je problem, ki sem ga uvodoma uvrstil na tretje mesto. V neenakopravnem položaju smo in kmalu verjetno še ne bo bolje, kajti če je averzija davčnih obveznosti možna, to pač počno. Ko bomo v enakem položaju, konkurenci ne bom mogel več očitati, da mi nelegalno prevzema posle, ker bom vedel, da jih zaradi moje nesposobnosti. V naši dejavnosti je problem sive ekonomije toliko večji, ker je poslovni predmet zanjo zelo prikladen. Če nismo prizadeti kot izvozniki, saj malo izvažamo, smo zaradi konkurence na domačem trgu, ki ne dela pod enakimi pogoji. Seveda pa so tudi takšni, ki so prizadeti kot izvozniki in zaradi sive ekonomije, denimo Gorenjski tisk. Dejansko gre za zaprt krog, ker je delo obremenjeno s tako visokimi prispevki, se jim skušamo izogniti, s tem se prilivi zmanjšujejo in prispevki še povečujejo. Ta zgodba se vedno začne in konča na enak način, država pa mora reševati posledice, namesto da bi prispeval k temu, da bi se podjetja v tržnem sistemu bolje znašla." "Kako naj bi se stvari začele reševati?" "Rešitve so znane, problem pa je v tem, kdo si upa in kdo ne problem predstaviti v pravi luči in ga potem reševati na pravi način, ne glede na ceno." "Bi šlo lažje, če bi imeli gospodarstveniki večji vpliv?" "če bi bili močnejša 'stranka', bi lažje uveljavljali interese. Veliko volivcev ni delovno aktivnih, v gospodarstvu jih je le pol milijona, še ti pa so razdeljeni. Država pozna rešitve, ne upa pa se jih lotiti, ker je v ozadju bitka za oblast, strankarski interesi. Če bo Drnovšek ugotovil, da je reforma pokojninskega sistema stvar, zaradi katere ne bo ostal na oblasti, se je ne bo lotil, pa naj mu bo še bolj jasno, da je to treba narediti. Kolikokrat je Mencinger že povedal, da nam mednarodni denarni sklad očita preveliko javno porabo. V njej se generirajo različni interesi, nakazujejo politične posledice, zato se vsi odmikajo. Vendar bo to enkrat treba napraviti. Lep primer je Dinijeva vlada v Italiji, nič se ni dalo narediti, dokler ni prišla vlada strokovnjakov in uredila osnovne stvari, in mislim, da bodo po enem letu lahko rekli, splačalo se je napraviti to vmesno obdobje." "Bo tudi pri nas tako?" "Razen, če ne bodo vsega skupaj pustili in delovali v smeri odvisnosti od enega ali drugega strateškega partnerja in bomo postali njegova provinca. Saj tudi v podjetjih razmišljamo tako, če zmanjka ideje." Gorenjci o razsipni državi V tem tednu • raziskavo smo izvajali v torek in predvčerajšnjim, v sredo - smo v Glasovi gorenjski rQziskavi zavrteli 161 telefonskih številk naključno izbranih telefonskih naročnikov širom po gorenjskem. Tokrat smo Gorenjke in Gorenjce spraševali o odnosu do denarja, zlasti povezanosti države z (njenim) denarjem: od pobiranja davkov, spodbujanja gospodarske rasti in državne rc,Zsipnosti. Tokratna tri vprašanja in odgovori nanje so v preglednici. V telefonski anketi smo ponudili možnost ^ariantnih odgovorov, sodelovanje v anketi je kar 32 od naključno poklicanih zavrnilo. Seveda smo številčne podatke o odgovorih tudi tokrat preračunali v odstotke, zaradi boljše preglednosti izidov Qtlkete. Anketiranih 129 Gorenjk in Gorenjcev, katerih odgovore upoštevamo v preglednici, po spolu, \Samoocenjeni) izobrazbi, starosti in alokaciji kot vzorec večidel ustreza statističnim podatkom o gorenjski populaciji. Glede na statistične podatke o gorenjski populaciji naš vzorec odstopa pri spolu Qnketiranih: nekaj več je bilo namreč Gorenjk (71,3 odstotka vseh vprašanih v tokratni Glasovi anketi). Med 161 Gorenjkami in Gorenjci, katerih odgovore vključujemo v rezultate ankete, je krepka večina Prepričanih, da je naša mlada država razpisna. In da premalo stori za spodbujanje gospodarske rasti. °d očitnim vplivom letošnje davčne odločbe za dohodnino za leto 1994 pa preseneča večinski °dgovor Gorenjk in Gorenjcev, ki menijo, da naša država zna pobirati davke. Alije naša država razsipna? 9% ne 9 ii|8!llll! ne vem, ne želim odgovoriti 23 Ali naša drŽava stori dovolj za spodbujanje gospodarske rasti? 18,6% da 24 74,4% ne 96 7,0% ne vem, ne želim odgovoriti 9 Ali naša država zna pobirati davke? 57,4% da 74 39,5% ne 51 3,1% ne vem, nimam mnenja 4 GORENJSKI GLAS «18. STRAN EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Petek, 22. septembra 1995 MffTA Vsak teden ima kakšen pomemben datum: v tem tednu je na primer minilo natanko pet let od "črnega" 19. septembra 1990. fazan Na ta dan je bil objavljen stečaj paradnega konja slovenskega in gorenjskega gospodarstva, podjetja Elan Begunje. JSHOTA K sreči se je odtlej vse še kar nekako uredilo: v teh dneh z različnimi prireditvami Elanovci praznujejo pol stoletja firme. Glasovci seveda najtežje čakamo najtrebanje križanke. WftK\ Ta teden bo ostal zapisan v črni zgodovini slovenskega tolarja, zato, ker je prodajni menjalniški tečaj nemške marke na meji 86.S1T za eno DEM. fSfiefi} Bohinjski planinci imajo radi nežnejši spol in so minuli vikend pomagali poldrugi stotniji žensk, ki so se povzpelena vrh očaka Triglava. WMfi\ Najtežje delo so imeli Franci Strupi, Janko Kovačič ter Marko Kovačič, ki so nekajkrat na leto v funkciji "Pošte 64 284 Triglav". lSfltTA Ob akciji "100 žensk na Triglavu" so trije poštarji namreč odnesli v dolino več kot štiri tisoč razglednic s pozdravi, kup priporočene in ekspresne pošte, pošetri pakete za povrh. lBftf^ V teh poštnih paketih, sprejeti na PoŠti 64 284, so bili kamni z vrha Triglava, ki so jih neumorne alpinistke odposlale svojim najdražjim. ffi/TEl Kaj imata skupnega znameniti poševni stolp v italijanskem mestu Pisa in stavba RCOUvPoljčah? Mili* metre. l&ItfA Poševni stolp v Pisi se je pred kratkim nagnil za dva milimetra in črnogledi strokovnjaki za statiko že pravijo, da se bo sesul, zato se je obisk turistov v Pisjjpovečal za nekajkrat. f#£*fl\ Petnajst let stara stavba Republiške-ga centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pa se menda pogrezne za en cel milimeter na mesec, a o tej znamenitosti v turističnem prospektuGorenjske ni niti besede! l3t[t%\ V naši Ejga redakciji nam še ni uspelo ugotoviti čudnega naključja slovenske TV ponudbe v torek, 19. septembra: najprej je Janez Janša v osrednjem TV dnevniku predsednika države pozval na dvoboj in mu ob vrženi rokavici navrgel,J^če ga je kaj v hlačah...Wf*fj) Nato so zavrteli predzadnji del angleške serije Hiša iz kart, v kateri kar mrgoli političnega spletkarjenja najhujše vrste in še kup feminizira-nega raziskovalnega žurna-lizma zraven. lSILtfA Na Kanalu A pa so zatem zavrteli prvo epizodo Državnika novega kova, popularnega karierista in ambicioznegapolitika D' Bastarda, fđfafsl In potem, ko so v torek poslanci z nadaljevanjem spomalads-nek seje začeli politično jesen, so astronomi naraču-nali, da se jutri natanko ob 14. uri in 13 minutzačne koledarska jesen, f$Lff$\ Glasov fotoreporter Gorazd Šinik - FotoEJGA nikoli ne zamudi priložnosti za "škljoc", če se pojavi pred fotoaparatom brhka pripadnica nežnega spola. Če pa se pred njegovim objektivom skupaj pojavita dve znani simpatični Gorenjki, konkretno sestri Bernarda Oman (dramska igralka v PG Kranj)) in Irena Oman Žioslanka v DZ), potem Gorazd slika tako hitro, da Bernarda ar za miži. Novinarja slovenske televizije Janja Koren (občanka nove občine Bled) in njen kolega Tone Smolnikar (od decembra lani dalje tudi kamniški župan): "Tone, kako ob županovanju zmoreš spremljati sejem v Frankfurtu in narediti tudi gospodarsko oddajo 10 000 obratov?" "Zlahka, kajti zdaj sem navit že na 25 000 obratov in tako hitim s televizije v župansko pisarno oziroma obratno, pa še po terenu vmes, da se že resno bojim, kako bom enkrat kar samega sebe srečal na cesti!" Kdor se je letošnje poletje peljal po dolini Kokre proti mejnemu prehodu Jezerski vrh, je bil bržčas pozoren na obcestno tablo "OBČINA JEZERSKO", ki so jo Jezer-jani postavili tik ob znamenitem kamnu, ki že desetletja označuje nekdanjo mejo med Kranjsko in Koroško. Predsednik krajevne skupnosti Jezersko Milan Kocjan in oskrbnik Češke koče Andrej Karničar sta na visoki ravni, na 1545 metrih, državnemu sekretarju v Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Petru Venclju napovedala, da bo prihodnje letu na slavnosti ob Češki koči zavihrala tudi zastava občine Jezersko. "Saj iz Ljubljane tega še opazili ne bodo", je menda napoved obeh Jezerianov komentiral državni sekretar dr. Vencelj. Tako, kot skorajda niso opazili elaborata o utemeljnosti ustanovitve Občine Jezersko, je dodal FotoEJGA. 'SDK, bod' oživljena!" uveuKi u dohodnino obresti so izračunane do vključno: 31. «.»5 upoštevana so vsa 1'lacila dospela i keso suh ix) vkl En del driavnega aparata (pardon, slovenske politike) se na vse pretege trudi razmontirati pokojno SDK - Slufbo druibenega knjigovodstva, ki jo je Driavni zbor za začetek preimenoval v Agencijo za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Zato pred poslance ie prihaja zakonodaja o prenosu plačilnega prometa z APrNI na poslovne banke in o "razdelitvi" APPNI na dve agenciji. Obenem pa drug del driavnega aparata o teh spremembah očitno ne ve kaj dosti. Tole pisanje, v katerem se kratica SDK pojavlja ob datumu 31. 08. 1995, je preslikano z "Obvestila o izračunanih obrestih", ki ga je davčni zavezanki ta mesec izstavila in poslala ena od gorenjskih izpostav Republiške uprave za javne prihodke. GORENJSKA IN SVET "Small is beautiful"* Mesto Yumen, ki leži 550 kilometrov od prestolnice Lhase v Tibetu, ima vse potrebne institucije: mestni svet, županjo, grb in mestni žig. Ima tudi tri (3, ni napaka!) prebivalce: Županjo Zhuogi, kije tudi hči prejšnjega župana, 72-letnega Sangquja; njeno sestro in očeta. Mesto ima tudi ekonomijo; omenjeni dve prebivalki in njun oče redijo več kot 100 domačih kuncev, kar županu omogoča pokojnino, županji plačo, nekaj kunčjih denarcev pa kane tudi v občinski proračun. Mestece Yumen nima stikov z zunanjim svetom, zato niti prejšnjemu županu niti sedanji županji še ni bilo" treba uporabiti uradnega mestnega žiga. Yumen se doslej še ni pobratil z nobeno drugo občino, kar močno zmanjšuje stroške za medobčinsko in mednarodno sodelovanje te mini mini občinice. Primer iz daljnega Tibeta je prav poučen tudi za nas na sončni strani Alp, saj očitno ni več daleč dan, ko bomo tudi v Sloveniji imeli takšne majčkene občine, kot je Yumen. Resda prof. dr. Igor Vrišer, ki je po strokovni plati zasnoval sedaj veljavno lokalno samoupravo s 147 občinami, v svojem nedavnem pismu Bredi Pečan, predsednici komisije Državnega zbora za lokalno samou- Sravo, svari pred drobljenjem sedanjih občin do ravni, ko i bila "vsaka krajevna skupnost ali fara svoja občina" -a kadar govori politika, običajno stroka molči. *"Majhno je lepo" - pa čeprav veliko stane %t» »!» *£• «£* •&* *|* *t» %]» »J* »i* m3+ %}* «J» mi» »% «A» mSjt »J» »J> rj» rj» »J» v]« •■}» »j> ej» rj» «-J» »J» »j» ej» rj» rj» rj» «rj» Vrček piva po jurja Minulo soboto je župan velemesta Muenchen slovesno odprl 162. Oktoberfest, najbolj znamenito vsel-judsko rajanje. Oktoberfest bo trajal tja do 1. oktobra in zanesljivo bo tudi veliko Gorenjcev (in verjetno nekaj manj Gorenjk) izkoristilo ugodne ponudbe gorenjskih potovalnih agencij za obisk festivala piva v glavnem mestu Bavarske. Ker se Oktoberfest kot turistična znamenitost imenitno uveljavlja po celem svetu, so se vrli Bavarci temu ustrezno tržno prilagodili. Vrček piva letos na Oktoberfestu stane celih 10,40 marke (malce manj kot tisoč tolarjev). Iz izkušenj vemo, da so take stvari okrog prilagajanja cen zelo nalezljive ... Septembra izbiramo GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 Dušan: Iztok = 116:116 V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. K utečenemu načinu izbiranja popularnih Gorenjk in Gorenjcev napovedujemo pomembno novost: z oktobrom oziroma glasovanjem za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 (glasovali bomo cel oktober) se vključuje tudi TELE-TV Kranj! Danes, predzadnji septembrski petek (ki je mimogrede zadnji dan letošnjega kar precej kislega koledarskega poletja), se začenja že četrti glasovalni krog za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995. V radijskih oddajah boste lahko glasovali danes in samo še enkrat prihodnji petek; z dopisnicami ravno tako, do zaključno sobote, 30. septembra. Predloga za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 sta: 1/ DUŠAN MRAVLJE, Kranjčan iz Stražišča in "honorarno" Škofjeločan, zmagovalec letošnje ultra maratonske tekme Trans America, dolge 2906,05 milje (oziroma 4706 kilometrov), ki jih je pretekel v 64 dneh maratona v rekordnih 422 urah in 59 minutah; 21 IZTOK ČOP, svetovni prvak v skifu (veslaškem enojcu) za leto 1995, zanesljivo najbolj znan krajan Studenčic, ki spadajo v pošto Lesce in občino Radovljica, sicer pa "honorarno" Blejec (za njegove športne uspehe bi lahko postal tudi častni občan Bleda); Napovedali smo, da ne bo popolnoma nič Čudnega, če bosta oba kandidata za Gorenjca dobila enako število glasov (kajti tudi takšen rezultat je teoretično možen). Rezultati glasovanja to potrjujejo: "vmesni čas" po drugem krogu glasovanja je bil izredno izenačen - DUŠAN MRAVLJE je imel 208, IZTOK ČOP 206 glasov. V tretjem krogu od minulega petka do včeraj pa smo prejeli natanko 332 glasov, za vsakega kandidata po 116. Tako izenačeno glasovanje je svojevrsten rekord v vseh dosedanjih rednih mesečnih akcijah Gorenjskega glasa in gorenjskih radijskih postaj.Nagrajenci v tretjem septembrskem glasoval- nem krogu za Gorenjca meseca avgusta '95: MAJA MURIČ, Gradnikova 42, 64240 Radovljica; VALERIJA NAGLIC, Bed-rih 48, 64226 Žiri; LOJZKA TALER, Sp. Gorje 204, 64247 Zg. Gorje, MARICA GAXT-NER, Rudno 25, 64228 Železniki; TONČKA SESEK, Stara Loka 76, 64220 Škofja Loka -prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne prte pa prejmejo: ANICA KAJTNA, Janševa 9, 61113 Ljubljana; KLAVDIJA ČUFAR, Tavčarjeva 3B, 64270 Jesenice; BARBARA ŠOLAR, Dražgoše 8, 64228 Železniki; MARIJA OBLAK, Stara Oselica 56, 64224 Gorenja vas; MARIJA PIPAN, Voklo 60, 64208 Šenčur Za GORENJCA MESECA AVGUSTA 1995 lahko "v živo" glasujete torej spet danes, v petek, 22. septembra, v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Triglav Jesenice, Radia Tržič in Radia Žiri. Kadarkoli do vključno prihodnje sobote, 30. septembra, lahko pošljete dopisnico z Vašim glasom za Dušana aH Iztoka na naš naslov: UREDNIŠTVO GORENJSKEGA GLASA, 64 000 Kranj. Med glasovalci vsak teden izžrebamo peterico za nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev m peterico, ki prejme praktično nagrado (namizni prt). Tosta svetuie poM\ate\]ev naelov tudi na pisemske pošiljke [gONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA TVS 1 ■30 Malo angleščine, prosim Kapitan Povver, ameriška ^nizanka °-20 Svetovni poslovni utrip, genska poslovna oddaja u.50 Zdravje - Naše največje °°gastvo: Astma - oteženo di-"anJe in dihalne vaje 1.35 Vdova Coudercova, franki film 13 S° £0rocila «•05 športni pregled, ponovitev I|i00 Tedenski izbor r-00 Umetniški večer - Mojstrove: Museum of Modern Art New °rk,'angleška nanizanka HK80 Obzorja duha '^•20 Dober dan, Koroška J.0O TV dnevnik M0 Otroški program '•tO Radovedni Taček: Tekma '•25 Frida s srcem na dlani, 3. ^ norveške nadaljevanke ''•55 TV 101, 11. del ameriške serije ]jj-45 ABC - ITD., TV igrica *-10 Risanka '■18 Žrebanje 3x3 '3.30 TV dnevnik 2, Vreme ^•56 Šport «.05 Stranski učinki, kanadska gnizanka Pravičnost na preizkušnji 55-00 TV dnevnik 3, Vreme £16 Šport, Žarišče g-40 Sova j^-40 Seinfeld, ameriška nanizan- ^3.05 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 3-00 Euronevvs 15.05 Umetniki ;a svet: Ob 50-letnici OZN, pono-iJev 15.15 Tedenski izbor 15.15 ^triP 15.30 Zrcalo tedna 15.40 'N.edeljskih 60 16.40 Sova, pono-Jtev: v avtobusu, 43. epizoda an9leške nanizanke 17.15 Sever-obzorja, ameriška naizanka '8.00 Regionalni studio Maribor -°-45 2e veste 19.00 Sedma steza £°-05 Svet na zaslonu 20.55 5°tem pač s silo, nemška drama o2-20 Studio City 23.30 Brane nnčel izza odra: Nat Adderlev ^fltat, 2. del 1.oo Umetniki za bVet: Ob 50-letnici OZN KANALA ]°-00 Spot tedna 10.05 A shop 0.20 Luč svetlobe, ponovitev '•10 Zametne vrtnice 11.55 Ben-\2 Hill 12.25 A shop 12.40 Spot 'edna 12.45 Video strani 17.40 gPot tedna 17.45 A shop 18.05 :Vlo9, španska nanizanka 18.45 A ,£°P 19.00 Vreme 19.05 Risanka ■'p 10 Luč svetlobe 20.00 Alica v a^sbeni deželi, glasbena oddaja 5°-30 Zlata dekleta, ameriška 'umoristična nanizanka 21.00 ,.arva denarja, ameriški barvni 23.00 To trapasto življenje, periska nanizanka 23.50 Vreme Oie SPot tedna 000 A sn°P »ilpVideo strani MMTV - TELE 59 Video strani 8.30, 12.00 in <>-00 MMTV shop 15.20 Santa °arbara, ponovitev 16.05 St. Else-za r6. Ponovitev 9. dela nani- ar-ke 16.55 Ne pozabi...!, ponovitev filma 18.10 Domači Ravnik 18.40 Santa Barbara "•30 Glasbeni spoti 20.00 Mladi C« , m> Prenos iz Ljubljane 22.00 Re*'tal City- nadaljevanka 22.50 Vin me- ameriški barvni film 0.20 aeo strani 1.00 Deutsche VVelle HTV1 lff^ Poročila 8.00 Dobro jutro nu-00 Poročila 10.05 Izobraževal-Doh °9ram 10-10 Zgodbica: Gos ^aar gozda 10 35 učimo se in u navljamo 10.55 Likovna vzgoja: s'JI9e 11.15 Angleščina: Play and &enak 11-30 otroški program: l2nnna družba, nadaljevanka Han Poročila 12.15 Ljubezen, r^aijevanka 12.45 Sledge Ham-13^' humoristična nanizanke Ha "^ve* narave, dokumentarca serija 14.00 Avto šola, ameriški Pro ' film 15-35 Izobraževalni ka hram- Ponovitev 16.30 Hrvaš-arnQa.anes 17.30 Santa Barbara, s 'briška nadaljevanka 18.15 Kolo ^enf 18-50 T'Stega leta..., doku-?0i«frna oddaja 19.30 Dnevnik tista Dur|do Maroje, pred pre-21 z!f> 21.25 Poslovna razstava Wn l"lrvaska in svet, dokumentu '« oddaja 22.20 Dnevnik 22.40 95 o Jjf sliko 23.10 Krško poletje u-°0 Sanje brez meja HTV 2 16.15 TV koledar 16.25 Slika na sliko, ponovitev 17.10 Svet v vojni,dokumentarna serija 18.00 Dr. Ouinn, ameriška nadaljevanka 18.45 Hrvaško prvenstvo v avtomobilizmu, reportaža z gorsko-hitrostne dirke v Kninu 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Murphi Brovvn, humoristična nanizanka 20.45 Sever in jug 3, 5/6 del ameriške nadaljevanke 21.35 Lovejov, angleška nanizanka 22.25 Svet v vojni, dokumentarna serija AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program 9.15 Umor, je napisala 10.05 Baywatch 10.50 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.35 Na pomoč, ljubim dvojčici, ponovitev nemške komedije 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Arte-fix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.20 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina, Kellvjina nova služba 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Policaj iz vrtca, ameriška kriminalna komedija 21.50 Ugrabitev, kanadski film 23.35 Čas v sliki 23.40 Vojvodinja in umazan lisjak, ameriški vestem 1.20 Strašno prijazna družina 1.45 Schiejok 2.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.30 Sedmi kontinent 4.55 Gospod moto na dopustu, ameriška kriminalka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Denarja ne potrebujemo, nemški film 11.30 K stvari 13.10 Zgodbe iz narave, ponovitev 13.55 Orientacija 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor- je napisala 16.00 Vsak dan s Scnie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falk-enau 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Vstop prost 23.50 Čar ljubezni, španski plesni film 1.20 Sestrična Angel-ika, španski film 3.05 Karmen, španski glasbeni film 4.40 Elisa, življenje moje, španski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila. Objektiv Gorenjske 28 19.30 Iz izbora: Mini pet (otroški glasbnei videospoti) 20.00 Danes na vi-deostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Kegljači Iskraemeco 20.30 Alternativna medicina (sodeluje strokovnjak iz Rusije - ponovitev) 21.33 EPP blok - 3 21.40 Mladi za mlade (v živo) 22.10 Za vas smo vozili Renault 19 22.30 Cvetje in avto 22.37 Poročila: Objektiv Gorenjske 28 23.00 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.45 EPP blok 20.50 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.20 Film, izbor iz sat. programov ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 O zgodovini Železnikov - ne klepetu pri Toniki Ramovš ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Posnetek srečanja mladi gasilec 18.45 Risanke 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ KINO 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Kvaliteta življenja in zdrava prehrana 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Šenčur 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program - Glasbena oddaja - Old timer shop R TRŽIČ Kot vsak ponedeljek vam bomo predlagali, kaj storite zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Oddajo oblikujete predvsem poslušalci in poslušalke, zato ste vabljeni k sodelovanju. Pa še pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IvanDem-šar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Demokracija in ekologija - projekt LU Šk. Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS- 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour -Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla-bla 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 20.00 MLADI MLADIM, neposredni prenos iz Ljubljane MLADI MLADIM je glasbena prireditev, ki se bo nocoj dogajala na Prešernovem trgu v Ljubljani In bo dobrodošlica vsem mladim, ki so prišli na šolanje v Ljubljano. Prireditev bo povezoval Glannl Rljavec. za dobro glasbo in vzdušje pa bodo poskrbeli nastopajoči Šank ročk, Chateau, The Drinkers, RM Project, Kameleoni, Sendl, 12. nasprotje, Andreja Makoter, MZ Hektor in Kameleoni. Poelg tega bodo na programu tudi nastopi plesnih skupin, nagradne Igre In ostala presenečenja. CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 20. uri STORŽIČ amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 19. in 21. uri, ris. TRNUUČICA ob 17. uri ŽELEZAR amer. zgod. spekt. PRVI VITEZ ob 18. in 20.15 uri TRŽIČ sat. kom. TITO IN JAZ ob 18. in 20. uri TOREK, 26. SEPTEMBRA TVS 1 9.55 Pridi, moj mili Ariel 10.20 Radovedni slonček, lutkovna igrica 11.00 Pascalijev otok, angleški film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Arabela se vrača, češka nadaljevanka 17.40 Kukavica 17.45 Bela in Maks 17.55 TV 101, 12. del ameriške serije 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Hiša iz kart, angleška nadaljevanka, zadnji del 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.50 Sova 22.50 KYTV, angleška nanizanka 23.25 Severna obzorja, ameriška nanizanka TVS 2 13.20 Umetniki za svet: Ob 50-letnici OZN, ponovitev 13.30 Malo angleščine, prosim 13.55 Pod soncem, 1. del angleške dokumentarne serije 14.45 Studio City 15.55 TV 101, 11. del ameriške nanizanke 16.45 Sova, ponovitev: Seinfeld, ameriška nanizanka 17.15 Severna obzorja, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje: prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 Od kod so vse te rožice? 20.25 Zelena ura 20.55 Roka ročka - "MTV unplugged" Melissa Atheridge 21.45 Svet poroča 22.15 Malina, nemški film 0.15 EP v košarki - Republika : Paok, posnetek iz Postojne 1.35 Umetniki za svet, ob 50-letnici OZN KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.10 Alica v glasbeni deželi, ponovitev 11.40 Brlog 12.15 A shop 12.25 Spot tedna 17.15 Spot tedna 17.20 Vreme 17.25 A shop 17.45 Brlog, španska nanizanka 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 21.00 Zgodovina ameriškega podjetništva, 2. del dokumentarne serije 21.30 Maručini kristali, vedeževanje v živo 22.00 Državnik novega kova, angleška nanizanka 22.25 Vreme 22.30 Spot tedna 22.35 A shop 22.50 Video strani MMTV-TELE 59 7.00 Video strani* 8.30 in 11.00 MMTV shop 15.45 Santa Barbara, ponovitev 16.30 Reši me, ponovitev filma 18.10 Vrtnarjenje za vsakogar 18.40 Santa Barbara, 1093. del 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, ameriška nanizanka 20.30 To je ljubezen-, 6. del serije 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Ne joči več, deklica moja, ameriški barvni film 22.50 Koreja danes in za vedno, dokumentarna oddaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Sledge Ham-mer, ameriška humoristična nanizanka 13.10 Svet narave, dokumentarna serija 14.00 Za masko, angleški čb film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Lepa naša: Poročilo iz nedelišča, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Človek iz Slunja, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.30 Sanje brez meja HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Slika na sliko, ponovitev 16.35 Sever in jug, ameriška nadaljevanka 17.25 Rokomet, prenos tekme DP: Kraš - Podravka, prenos 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Videosmeš-nice 20.45 Sever in jug, zadnji del ameriške nadaljevanke 21.35 Modra divjina, dokumentarna serija 22.05 Rešilni čoln, nanizanka; Videostrani AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.05 Umor, je napisala 10.35 Bay-vvatch, ponovitev 11.20 Vojvodinja in umazani lisjak, ponovitev ameriškega vestema 13.00 Otroški program: Tjulenček Albert 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Nogomet: Pokal UFE - povratna tekma 1. kola: Dinamo Minsk - Avstrija Dunaja 20.15 Dolge roke iz globine 21.15 Komisar Rex, Prva nagrada 22.20 Noč lovca, ameriški TV triler 23.30 Čas v sliki 23.35 Le mans, ameriški film 1.20 Strašno prijazna družina, ponovitev 1.45 Schiejok, ponovitev 2.45 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.35 Mladi bojevnik Nunundaga, ameriški TV film 5.40 City Life, Kalkuta AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 11.35 Živijo nevarno 12.05 Klub za seniorje 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Odposlanci divjine 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X - skrivnostni primeri FBI 21.10 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.00 Poročene s cesto, francoski dokumentarec 23.55 Primer Randalla Adamsa, ameriški dokumentarec 1.35 Tisoč mojstrovin 1.35 Pogledi od strani, ponovitev 1.40 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroški program: Prvi šolski dan na osnovni šoli Lucijan Seljak Stražišče 19.55 Glasbeni videospoti 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Praznik krajevne skupnosti Visoko 21.10 Sadjars-ko-vrtnarska razstava v Arboretu-mu Volčji potok 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film 23.00 Videostrani LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofjeloški kulturni utrip 20.40 EPP blok 20.45 Športni pregled 21.15 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja - odrska predstava OŠ Železniki 20.00 Usodna razigranost - prof. S. Jesenovec predstavi novo knjigo 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov špornti pregled 18.38 Peh-ta pripoveduje 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Kakšna je vloga žensk v svetu 10.20 O gostovanju komornega pevskega zbora Loka v Nemčiji 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje 17.20 Otroška usta govore resnico - gostja Ana Dolinar 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 Popoln zvok - oddaja o HI-FI R TRŽIČ Začeli bomo z brskanjem po tržiški bližnji preteklosti, tudi tokrat nam bo pomagal eden izmed starih Tržičanov. Ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obeta. Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 23. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za country glasbo 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.30 Poljanska kronika 18.00 Pogovor z županom občine Gorenja vas - Poljane 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL. 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program MMTV 21.05 NE JOČI VEČ DEKUCA MOJA, triler; igrajo: Daniel J. Travanti, Shelley Winter$, Kristin Scott-Tho-mas, Stephane Audran, Robin Renueei, Francesca Annis; režija: Michael Anarlen Ko so našli utopljeno filmsko zvezdo, temperamentno Lello, ki je pravkar dopolnila 40 let, so vsi mislili, da je zaradi mamil in histerije po prekrokani noči naredila samomor. Vendar je policija ugotovila, da je bila Leita umorjena, zato so posumili v njenega zaročenca Teda. Le Lellina mlajša sestra Etizabeth je prepričana v Tedovo nedotinost In se odloči pravemu morilcu nastaviti past, s tem pa skoral postane morilčeva četrta žrtev. KINO CENTER amer. druž. kom. CASPER ob 16. in 18. uri, amer. ljub. dram NAJINI MOSTOVI ob 20. uri STORŽIČ amer. melodr. MOJE ŽIVLJENJE ob 19. in 21. uri, ris. TRNULJČICA ob 17. uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. akcij, drama ŠKRLATNA PLIMA ob 20. uri ŽELITE SKOČITI KOT KENGURU? Rekreacija za vso družino, popolnoma nov fitness koncept! K septembra • Med delničarje SKB'banke se je 14. ^ptcmbra vključila nemška DEG (Deutsche Investitions -nd Entvficklungsgesellschaft), ki je kupila 19.500 delnic in Postala 5-odstotni delničar. , SKB banka je februarja letos zaključila dokapitalizacijo, s pafero se je kapital povečal na 242,5 milijona nemških mark. J"1 dokapitalizaciji je sodelovala tudi Evropska banka za Onovo in razvoj, ki je s 15-odsotnim paketom delnic postala . ajvečji dleničar SKB banke. Širokemu krogu delničarjev se 'e z<*aj s 5-odstotnim paketom pridružila nemška DEG, ki se 1 a testom Ljubljana uvršča na tretje mesto po številu delnic, j. ^EG je nemška razvojno investicijska družb, ki ima sedež v ^°elnu. Z naložbami se vključuje na tuje kapitalske trge in v oliki projektnega financiranja pospešuje poslovno sodelo-anje nemškega gospodarstva s tujimi partnerji. Predsednik Vzornega sveta DEG je bivši nemški kancler VValter Scheel. I V SKB banki pričakujejo, da bo vključitev DEG med stnike odprla nove možnosti za^nadaljnjo širitev slovensko ^mškega gospodarskega sodelovanja. Nedvomno je to nanje za SKB banko, hkrati pa tudi izraz zaupanja v Priz slo vensko gospodarstvo 1^ Romantični večeri o6 Z6tijs/fem jezeru ^a plca in razpoloženje vam duo »ONCVMOON igra vak večer. vrt z bazenom in igrišča za tenis, i Družinska nedeljska kosila. Sprejemamo tudi rezervacije 1061/627-011. 0 SUZUKI SvVlFT 1,3 GLS A/bag ^VIFT 1,3 CX fužina z A/bag BALENO od 0,5% obrestmi-do 4 let za po^jetja, obrtnike, ^ttete in fizične osebe -obrestna mera pO SLABEM VREMENU Z DOBRIM TERENCEM SUZUKI! AVTOSALON KRANJ-KALCIT, d.o.o. jn c> TALCEV 69 "na Planini 2- pri pokopališču &£L čas: od 8.30 do 12. ure in od 15.30 do 18. x Nemški patent jeseniškemu 3BM Jesenice, 21. septembra • Jeseniško podjetje 3BM Elektronika in mikroračunalniki je prejelo nemški patent za tester za računalniške kable, ki so jih začeli izdelovati poleti. Minuli teden je podjetje 3BM Elektronika in mikroračunalniki na Jesenicah dobili razveseljujoče sporočilo, da so jim avgusta podelili nemški patent za njihov izdelek - tester za računalniške kable. To je prvi izmed patentov, ki je bil priznan jeseniškemu podjetju, že pred nekaj meseci so za ta izdelek dobili slovenski patetnt. Tester za računalniške kable je plod večletnih prizadevanj pri razvoju tega izdelka, njegovi promociji in pripravi za proizvodnjo. V preteklih letih so ga predstavili na več svetovnih sejmih inovacij, na razstavi inovacij IENA'92 v Nuernbergu je bil nagrajen z zlato medaljo. Tester je namenjen preizkušanju računalniških kablov pri proizvajalcih osebnih računalnikov, v servisih računalniške opreme in pri proizvajalcih kablov. Z njim lahko preverjajo kable za disketne in diskovne pogone in centronics kable. Tester je zelo enostaven za uporabo, zaradi majhnih dimenzij pa je primeren tudi za servis pri stranki. Poleti so začeli z maloserijsko proizvodnjo testerja, v približno mesecu dni pa bodo na voljo v dvanajstih računalniških trgovinah po Sloveniji. Pripravljajo pa se tudi na prodajo v tujini. Kranj, septembra - Kranjska Živila so v soboto, 16. septembra, na tradicionalni izlet peljali zveste kupce. Krenili so proti Ljubljani, kjer so si na Viču ogledali najnovejši market Živil, nato pa so se odpeljali na Štajersko. V Mariboru so si ogledali vinsko klet Vinaga, gostili pa so jih tudi Intes in Mariborske mlekarne. F1NGA A T C L J t INŽENIRING IN PROIZVODNJA SALON POHIŠTVA Delovni čas: od 9. do 13. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure Titova 1, 64270 Jesenice tel.: 064/861-441, int. 25 20 Mobitel 0609/618-553 Velika izbira pohištva na enem mestu. sedežne garniture, dnevne in otroške sobe, spalnice, kuhinje, bela tehnika ter ekskluzivno italijansko pohištvo. NOVO Tesnenje oken in vrat s silikonskimi tesnilil Ugodni plačilni pogoji za vsak žepi Svetovanje na domu, montaža in prevozi! RACER od_ NEXIA od_ ESPERO od STARO ZA NOVO KREDIT z 10.5% obrestmi-do 4 let LEASING za podjetja, obrtnike, KMETE in FIZIČNE OSEBE -6% obrestna mera AVTOSALON KRANJ- Varex d.o.o« C, Talcev ("na Ranini 2" prt pokopališču") S1331-013 Del. čas: od 8.30 do 12. ure In od 15.30 do 18. ure KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAJCUPNI/HtODMNl NAKUTNl/fflODAJNI 1 NAKl'PNt/FRODMNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 m A BANKA (Kran|,Tržlč) 84,70 85,90 11,90 12.24 AVAl. Bled 85.40 85,80 12,10 12.19 AVAL Kranjska gora 85.00 85.80 12.00 12,19 BANKA CREDITANSALT d.d. L) 85.00 85.70 12.05 12,25 ER0S(Star1 Mayr), Kran| 85,50 85,65 12,10 12.17 GEOSS Medvode 85.40 85,65 12,10 12.15 GORENJSKA BANKA (vse enote) 83,85 86,40 11.68 12,28 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 85,35 85.85 12,00 12,15 HIDA-trtnlca Ljubljana 85,25 85.50 12.04 12,12 HRAM ROŽICE Mengeš 85,20 85,50 12,10 12,21 IURIKA Jesenice 84,75 85,80 11.92 12,20 INVEST Škofja Loka 85,40 85.80 12,05 12,23 LEMA Kranj 85,50 85,90 12.10 12,18 MIKEL Stražlače 85,25 85,85 12,09 12,18 NEPOS (Škofja Loka, Trata) 85,35 85,60 12,08 12,12 PBS d.d. (na vseh poštah) 84.60 85.65 11.15 12,15 ROBSON Mengeš 85,20 85,50 12.05 12.15 SHP-Slov. hran. In pos. Kran| 85,50 85.70 12,10 12,15 SKB (Kran|,Radovljica,Sk. Loka) 84,10 85.80 11.90 12,25 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 83,85 • 11.68 - SLOVENIJATUnST Jesenice 84,75 85,80 11,91 12,22 SZKB Blag. mesto Žiri 84,65 85,95 11,70 12,24 ŠUM Kranj 85,40 85,65 12,10 12,15 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 85,20 85,60 12,01 12,18 TALON Zg. Bitnje TENTOURS Domiale TROPICAL Kamnik-Bakovnlk UBKd.d.Šk. Loka WILFAN Kranj VVILFAN Radovljica, Grajski dvor WILf AN Tržič POVPREČNI TEČAJ 7.73 7.75 7,40 7,50 7,85 7,90 7,42 7,75 7,75 7.70 7.78 7,80 7,85 7.90 7,85 7.00 7.80 7,95 7,55 7.42 7.78 7,60 7,90 7,60 7,60 7,80 8.25 8,00 8.10 8,10 8,00 8,00 8.28 7,95 7.99 7.99 8,22 8,15 8.00 8.05 8.00 8,05 8,05 8.00 8,05 8,23 8,26 8,00 7,99 7.99 8,10 85.20 85,60 12,01 12,18 85,10 85,70 12,05 12,25 NI PODATKOV 84,50 85.70 11.95 12.20 7,70 8,20 85,30 85.60 12.08 12.16 7,85 8.00 85,45 85,75 12,10 12,15 7,90 8.05 85.50 85,70 12.09 12,13 7.90 8.00 85.05 85.71 11.98 12.19 7,71 8,08 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,90 tolarjev Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVUICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 ZASTAVLJALNICA POSOJILA : ČEKI, ACITVA, BUROCARD. ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV TEL: 064/211-256 Prožinska vas 15 63220 Store 4*.o. »»I- * fax: 063/771-077 tel.: 0600/619-569 V1ADRUS U-22: kombinirane litoželezne peči za trda, tekoča in plinska goriva moći od 17 do 58 kW VIADRUS G-27 in G 100: specialne plinske litoželezne peči z atmosferskim gorilnikom moči od 15 do 120 kW. VIADRUS G-300. litoželezne peči za vgradnjo plinskega ali oljnega gorilnika moči od 100 do 310 kW. KALOR IN TERMO: litoželezni radiatorji MALOPRODAJA: gotovinski popusti, odlog plačila s čeki, ugodni krediti VELEPRODAJA: pogodbene dobave za montaferje in trgovine z ugodnimi rabati. GARANCIJA TRAJNOSTI 15 LET II Cl STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 SUPER CENE ■ SUPER CENE ■ SUPER CENE pozor: 904 x BELA TEHNIKA GORENJE: O Z - GOTOVINA 10% - DO 10 ČEKOV 5 NA PETROLEJ TOYOJET RCA 37 37.890 ALPACA 12.761 t NA PLIN (JEKLENKA) LAMET 2001 18.533 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN KOLES IN KOSILNIC!!! OBRTNIKI POZOR! KONKURENCNEJSE CENE PLOČEVIN, JEKLA, ŽELEZA, ORODIJ, EL ORODJA POTROŠNIŠKEGA MATERIALA 'UGODNI PLAČILNI POGOJI CEIME VELJAJO DO PRODAJE ZALOGI Ef kmečki stroji kovinOtihna NEMOGOČE JE MOGOČE!!! KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na Gorenjskem že obirajo sadje za ozimnico Za kilogram jabolk od 40 do 60 tolarjev V KŽK-jevem sadovnjaku v Potočah pri Preddvoru so z obiranjem sadja za ozimnico začeli v torek, v Resju pri Podvinu se bodo dela lotili v ponedeljek. Za kilogram jabolk bo, odvisno od kakovosti in sorte, treba odšteti od 40 do 60 tolarjev, za jabolka, ki so primerna za stiskanje mošta, žganjekuho in izdelovanje jabolčnega kisa, pa od 15 do 20 tolarjev. Kot je povedal Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu, v nasadu v teh dneh končujejo z obiranjem jesenskih jabolk, med katerimi prevladujejo odpornejše sorte (predstavljajo jih tudi na sejmu Narava - zdravje), v ponedeljek pa bodo začeli z obiranjem in s prodajo jabolk za ozimnico. Letošnja letina bo količinsko povprečna (skupaj z zgodnjimi in jesenskimi bodo pridelali okoli petsto ton jabolk), medtem ko bo po kakovosti nadpovprečna. Čeprav je bila letos na Gorenjskem kar nekajkrat toča, se je nasada v Resju k sreči izognila, pa tudi sicer so bile za rast in rodnost kar ugodne razmere. Za prodajo bo največ jonatana, zlatega delišesa in idareda, od starih sort pa bo precej koksoranžne renete, ki je letos obrodila bolje kot v prejšnjih letih. Prvorazredna jabolka jonagold, idared, gloster in elstar bodo prodajali po 60 tolarjev za kilogram, jonatan in zlati delišes po 55 tolarjev, drugorazredna vsa po 40 tolarjev, "pobiravci" pa po 20 tolarjev. Zaposlenim bo pri obiranju pomagalo okoli sto priložnostnih obiralcev (največ z jeseniškega konca), ki bodo za poln mali zaboj dobili 30 do 35 tolarjev ter za veliki zaboj od 50 do 55 tolarjev. V KŽK-jevem sadovnjaku v Potočah pri Preddvoru so sadje za ozimnico začeli obirati v torek, s prodajo v sadovnjaku ter v cvetličarnah Aura na Zlatem polju in Maja na Planini pa bodo začeli v ponedeljek. Kot je povedal vodja sadovnjaka Jože Kaštrun, bodo letos obrali okoli 350 ton sadja, kar pomeni povprečno letino. Od petih sort jabolk za ozimnico bo največ idareda, jonagolda in glostra. Prvorazredna jabolka bodo prodajah po 59 tolarjev za kilogram, jabolka druge kakovosti po 46 tolarjev, jabolka, primerna za stiskanje mošta, žganjekuho ali izdelovanje jabolčnega kisa, pa po 20 tolarjev za kilogram. Če bo vreme ugodno, bodo sadje obrali v enem mesecu. Zaposlenim bo pri obiranju pomagalo okoli štirideset obiralcev (domačinov, dijakov), ki bodo za vsak polni zaboj, odvisno od njegove velikosti, prejeli od 35 do 45 tolarjev. • C. Zaplotnik Blejski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo j Pripravili bodo razvojni program { Bled - Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo blejske j občine (vodi ga svetnik Jože Skumavec) je na prvi seji | sklenil predlagati občinskemu svetu, da bi pripravili I program razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini. V J programu bi upoštevali sožitje različnih uporabnikov j prostora, sedanji obseg pridelave, predelave in prodaje j kmetijskih pridelkov, razvojne težnje v kmetijstvu in i gozdarstvu, ki izhajajo iz sprejete državne strategije in I vključevanja na srednjeevropsko tržišče, in možnosti | povezovanja s turizmom in trgovino. Program bi | pripravila strokovna komisija, v kateri bi bili predstav- | niki kmetijske svetovalne službe, radovljiške upravne 1 enote, zavoda za gozdove, Triglavskega narodnega I parka, kmetijsko gozdarske zadruge Bled in turistično I poslovne skupnosti. Občinski svet bo o predlogu | odbora odločal na četrtkovi seji. • CZ. Kmetijski minister dr. Jože Osterc na obisku v Škof ji Loki Neposredna plačila namesto regresov Slovenija bo po vzoru kmetijsko razvitih evropskih držav (morda delno že prihodnje leto) uvedla v hribovskem in višinskem območju neposredna plačila, ki bodo nadomestila sedanje regrese in ne bodo odvisna od količine pridelane hrane. Škofja Loka - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc se je v ponedeljek v Škofji Loki s predstavniki domače kmetijsko gozdarske zadruge, Meso-Izdelkov, upravne enote in občin, s kmeti, kmetijskimi svetovalci in drugimi pogovarjal o problemih škofjeloškega (slovenskega) kmetijstva in o tem, kaj caka kmetijstvo v prihodnosti. Direktorica škofjeloške zadruge Anica Frelih je dejala, da je od usode kmetijstva odvisna tudi usoda zadružništva. Škofjeloška zadruga je razvojni vrh dosegla v času od 1980. do 1985. leta, temu je sledilo nazadovanje. Odkup živine je bil lani za 15 odstotkov manjši kot predlani, za 18 odstotkov manjši kot leto prej in kar za 27 odstotkov manjši kot 1991. leta. Razlog za manjši odkup ni samo prodaja mimo zadruge, ampak tudi zmanjševanje prireje, kar-lahko privede do opuščanja obde-lovanja najprej slabših, kasneje pa tudi boljših površin. Prav nasprotno je pri mleku. Ob tem, da se je število oddajalcev mleka v zadnjih petih letih prepolovilo (1990. leta jih je bilo 762, letos jih je 370), se je količina odkupljenega mleka povečala, hkrati se je izboljševala tudi kakovost. Zadruga je pred petimi leti odkupila 6,2 milijona litrov mleka, medtem ko ga bo letos predvidoma okoli 7,8 milijona litrov. Predlani je bil delež kakovostnega mleka, ki je v mililitru vsebovalo manj kot sto tisoč mikroogranizmov, le 47-odstotni, medtem ko bo letos takega mleka že 85 odstotkov. Opažajo tudi, da se delež odkupljenega mleka s hribovskega in višinskega območja zmanjšuje: pred petimi leti je bil ta delež še 80-odstotni, letos bo 75-odstotni. Večja prireja mleka je dobra za kmeta, je pa problematična za zadružno mlekarno, ki ima velike težave pri prodaji presežkov. Ali ima majhna mlekarna prihodnost Direktorica zadruge je ministra med drugim vprašala, r <•> ^ m M-KZK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, Kranj OZIMNICA JABOLKA sort: ZLATI DELiŠES, GLOSTER, MDARED mJOHAGOLD V sadovnjaku Preddvor od 9. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure ter poslovalnicah Aura na Zlatem polju in Maja na Planini. KROMPIR: rdeči in čisto beli V skladišču krompirja v Šenčurju od 7. do 16. in ob sobotah od 8. do 12. ure. ure Informacije: 064/211-252, sadovnjak 064/45-014, skladišče krompirja 064/41-017 SE PRIPOROČAMO! kako naj preživi hribovski kmet, ko pa mu pridelano ob sedanjih cenah ne daje zadovoljivih ekonomskih rezultatov. Ali so rešitev dopolnilne dejavnosti, ob katerih v zadrugi vse pogosteje ugotavljajo, da potlej trpi kmetijstvo, kaj kmalu pa dopolnilna dejavnost postane glavna, kmetovanje pa dopolnilna? Zakaj ostajajo celi kompleksi neobdelani in zakaj se pri najemu državnih zemljišč država ni pripravljena pogajati za nižjo najemnino. Ob tem, da bo morebitno članstvo Slovenije v Evropski zvezi zahtevalo "žrtve" tudi v kmetijstvu in živilski predelavi, je direktorico zanimalo, ali imajo majhne mlekarne, kakršna je tudi škofjeloška, svojo prihodnost. Ker so hranilno kreditne službe zelo pomembne za razvoj kmetijstva in za normalno poslovanje zadrug, je pozvala ministra, da pomaga sooblikovati tak zakon o bančništvu, ki bo omogočil, da bo kmetijski denar ostajal v kmetijstvu in se še plemenitil. Opozorila je tudi na predlagane spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in poudarila, da lahko pomembno ogrozijo socialno varnost kmetov, še posebej hribovskih, ki imajo slabše možnosti pridobivanja dohodka v drugih dejavnostih. Kooperacijska reja upada Kot je povedal Miro Duič, direktor Mercatorja - Meso-Izdelki Škofja Loka, so nekdaj s kooperacijsko rejo mladih pitanih goved zagotavljali tretjino potrebne klavne živine, v zadnjih dveh letih pa tovrstno rejo močno zmanjšujejo, ker jim ne prinaša pozitivnega rezultata. Izračunali so, da imajo pri kooperacijskem pitanju goveda od teže 250 do 542 kilogramov okoli 33 tisoč tolarjev izgube, ne da bi pri tem upoštevali revalorizacijo in obresti. Glavni razlogi za to so draga teleta, predolga vezava sredstev in neurejeno oz. nezadostno regresiranje države. Drug problem so prelevma-ni. Nelogično je, pravi direktor Duič, da jih morajo plačevati tudi za blago, ki ga na slovenskem trgu ni dovolj, in da morajo uvoz nekaterih drugih vrst blaga pokrivati z vsaj 30 odstotkov večjim izvozom. Preobrazba že kaže zobe "Naše kmetije so premajhne in dajajo premalo dohodka," je dejal Stane Rupnik, vodja škofjeloške enote kmetijske svetovalne službe, in poudaril, da je osnovno vprašanje, kako kmetijam zagotoviti primeren dohodek. Za večanje intenzivnosti pridelave so omejene možnosti, povečevanje kmetij je dolgotrajen proces, dodatne in dopolnilne dejavnosti pa so omejene le na kmetije, ki imajo znanje, idejo in kapital. Preobrazba kmetijstva že povzroča negativne pojave: razslojevanje vasi, socialne probleme, opuščanje rabe kmetijskih zemljišč, neobdelana zemljišča... Kmetijska svetovalna služba predlaga, da bi upravna enota po razdelitvi nekdanje Škofjeloške občine na štiri nove usklajevala med občinami pospeševalne in intervencijske ukrepe, da bi država za hribovska in višinska območja čimprej uvedla neposredna plačila, ki ne bodo odvisna od količine pridelane hrane, da bi čimprej sprejeli manjkajoče zakone, kot so zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, zakon o dodatnih in dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, zakon o lovu, in da bi ministrstva čimbolj medsebojno sodelovala pri ohranjanju in razvoju podeželja. Strategija - le papiranti tiger? Predsednik škofjeloške zadruge, kmet Janko Porenta s Sv. Duha je menil, da je strategija slovenskega kmetijstva za zdaj le na papirju, in da jo bo treba začeti uresničevati, sicer se bodo marsikatere kmetijske površine v hribovskem svetu zar- asle. Kmetijsko ministrstvo ima za zadružništvo premalo posluha, kmetje pa zadrug' rabijo. Škofjeloška je zato, da lahko normalno posluje, pri' morana pri odkupu mleka sprejemati tudi sklepe, ki niso v gospodarsko korist kmetoV; Velike težave so tudi p*1 prodaji krompirja. Ker j{ država dovolila uvoz precejŠ"; jih količin, kmetje šele zdaj prodajajo zgodnjega. Za letin" poznega krompirja bi po Pof; entovem mnenju v držav' potrebovali nekajf odbor al> združenje, ki bi določil najniŽ' jo ceno, prek katere odkupa valci ne bi smeli. • C> Zaplotnik Minister dr. Osterc: "Država ne bo določala odkupne cene krompirja" "Tisti, ki zatrjujejo, da se strategija razvoja slovenskega kmetijstva uresničuje prepočasi ali da se sploh ne uresničuje, ne razumejo, da strategija ni dokument, ki bi ga morali uresničiti v kratkem času. Strategija je prelomnica. Cilj niso več veliki obrati in industrializacija kmetijstva, ampak družinske kmetije, ki bodo pridelovale hrane in hkrati zagotavljale obdelanost zemljišč, negovanje krajine in poseljenost prostora," je dejal minister in poudaril, da je strategija dala le podlago za procese, ki bodo sicer trajali še dolgo. In kaj je minister povedal... ...o državni pomoči kmetijstvu Izračuni, narejeni po evropski metodologiji, kažejo, da je v Sloveniji lani obseg državnih intervencij v kmetijstvo znašal 35 odstotkov od vrednosti pridelave, medtem ko je bil v državah Evropske zveze ta delež 45-odstotni, v Avstriji, ki tedaj še ni bila v Evropski zvezi, 60-odstotni, v Švici 80-odstotni in na Japonskem 90-odstotni. ...o perspektivah hribovskega kmetijstva v Evropski zvezi Dr. Franz Ficshler, komisar za kmetijstvo v Evropski zvezi, mi je ob nedavnem obisku v Sloveniji dejal nekako takole: ko se boste včlanili v zvezo, obdelana in negovana pokrajina ne bo več samo cilj vaše države, ampak tudi Evropske zveze. Zveza ne bo nikdar dovolila, da bi se hribovska Srednja Evropa razselila v nižine, zato bo z različnimi ukrepi spodbujala Življenje in kmetovanje v hribovskih in višinskih območjih. ...o zaraščanju kmetijskih zemljišč Zdaj so edino sredstvo, s katerim se "bojujemo" proti zaraščanju, dodatki, ki jih hribovskim in višinskim kmetijam dajemo za vsak liter mleka in mesa. Ker je i zahodna Evropa takšne obr* like pomoči opustila, tudi v Sloveniji razmišljamo o tem, da bi uvedli neposredna plačila za pridelovalne in druge naloge, ki jih opravljajo kmetije. Pogoj, da uvedemo takšna plačila, ji natančen register kmetij in kmetijskih zemljišč ter novo vrednotenje zemljišč. Deloma bi s tem poskusno lahko začeli že v naslednjem letu. ...o prodaji krompirja Res je, da smo zgodnjega krompirja uvozili nekoliko več, kot bi bilo potrebno, in da smo z uvedbo prelevma-nov zaradi predolgih pogajanj v vladi malo zamudili, vendar se mi zdi, da j t država zdaj le ustvarila osnovne pogoje. Domačo pridelavo je zaščitila na najvišji ravni, ki nam jo še dopuščajo mednarodni sporazum, zagotovila je izvozne spodbude... Država krompirja nt bo izvažala, to je naloga zadrug, poslovne skupnosti in drugih; prav tako m realno, da bi določala najnižjo odkupno ceno. Na terfl področju se bo treba boljt organizirati, dokler pa bo prodaja potekala po nenormalnih poteh, bodo tudi cent in cenovna razmerja nenormalna. ...o prihodnosti mali" mlekarn Ko se je Avstrija vključi^ v Evropsko zvezo, je najvet' ji šok doživela živilska prt' delava, še zlasti mlekarne, 1 so bile predolgo zaščitent pred konkurenco in izzivt. sodobnih potrošnikov, »' zahtevajo vsako leto noy izdelke, nove oblike. y majhna mlekarna lahko sit', di temu in če zna izkoristili naravne in druge prednost1' potem se lahko obdrži, se mora povezati. Za sla' vensko mlekarstvo je btl". doslej značilno, da je na tujih trgih nastopale ntt' notno, namesto da bi J povezovalo in skupaj proda' jalo slovensko mleko. UREJA: Vilma Stanovnik Vrnitev slovenske balinarske reprezentance SREBRNI UROŠ DOMA V sredo je bilo pred letališkim poslopjem na Brniku zelo živahno - množica je namreč Pnšla pozdravit Uroša Veharja, ki si je v kanadskem Hamiltonu pribalinal srebro. !*rnik, 22. septembra - Predvčerajšnjim seje s svetovnega dinarskega prvenstva domov vrnila slovenska balinarska reprezentanca. O uspehih reprezentance smo že pisali - poleg Sfebra Uroša Veharja v tehnično zahtevnem natančnem sijanju sta Aleš Škoberne in Jože Požar v igri dvojic *jisedla četrto mesto, Gregorju Severju pa se v hitrostnem sijanju ni uspelo uvrstiti v polflnale. Kot nam je ob prihodu Povedal Uroš Vehar, je z nastopom na svetovnem prvenstvu ^Polnil pričakovanja, načrt o uvrstitvi med prve štiri se mu je e* kot posrečil. Z nastopom na ^etovnem prvenstvu je zado- °'jen, čeprav mu je, kot nam je zaupal v pogovoru, med zadnjim nastopom nekoliko popustila koncentracija, pa vendar ne tako močno, da si ne bi prislužil srebra. Popoldne so Škofjeloča-ni so Uroša pričakali naslovu primerno, veselju ob uspehu mladega balinarja pa sta se TEK NA JOŠTA Kranj, 22. septembra - Dom na Jošta organizira jutri, 23. ^ptembra, 2. Tek na Jošta. Start bo ob 11. uri pred gostilno »enedik v StražiŠču, kjer bodo od 8. ure dalje sprejemali tudi Pniave. Prijava za odrasle znaša 500, za otroke pa 250 tolarjev. Tekači bodo razdeljeni v 12 starostnih kategorij, proge pa bodo d°lge 12,6,7 in 1,7 kilometra. Start na najkrajši progi bo ob 13,30 na vrhu Jošta. Na cilju bodo dobili vsi okrepčilo, za kar bo Poskrbel Dom na Joštu. ♦ A. Gros KONJENIŠTVO Konjeniški dvoboj v komendi Komenda, 21. septembra - Ljubitelji kasaštva bodo prišli na svoj jačun v nedeljo, 24. septembra, na hipodromu v Komendi, konjeniški klub Komenda, ki letos slavi 40-letnico, bo pripravil *y°j drugi dirkalni dan. Začel se bo ob 14. uri. Med sedmimi ^saškimi dirkami bo tudi dvoboj med vozniki iz Nemčije in Komende. Prav tako bo zanimiva dirka z najboljšimi slovenskimi ■^sači, ki so zaslužili že več kot 600 tisoč tolarjev. Na 1.800 metrov z avtoštartom se bodo pomerili med seboj trije Zmagovalci slovenskih derbijev Duras (1992), Jasa (1994) m (^oatros (1995), ob njih pa Delon, Akri, Pelka, II, Figar AS, Alija r Que B in Leona II. Nič manjši spektakel ne bo dirka za o^ače, tuje in uvožene kasače. Njena posebnost bo, da se bo 'Ovenski državni prvak med t rile t ni ki, hitri" Dori Lobell s Prekaljenim Markom Slavičem ml. iz Ljutomera meril z že Uveljavljenimi zvezdami domače in mednarodne kasaške scene, *ot so Meadovv, Maritime, Somebodv Lied, Sandy Caprice, Joulman, Call a Truce, Jersey Law in On the Top. V Komendi i torej v nedeljo obeta velik športni užitek. • A. Ž. KOŠARKA PORAZ KLJUB DOBRI IGRI TklGLAV : BW MARIBOR 65:76 (40:43) . Kranj - Mlado moštvo Triglava je srečanje z B W Maribor začelo Ijedno in si je že v deseti minuti priigralo 11 točk prednosti. V 17. jjunuti so izkušeni gostje izenačili in kmalu povedli. Tudi v •^daljevanju so se mladi domači košarkarji dobro upirali in le tri •^nute pred koncem so gostje vodili s prednostjo štirih točk, endar so s trojkami to vodstvo do konca le povečali. V domači fsti so blesteli Gregor Lojk, Dragan Krčmar, Zoran Drobnjak in Gregor Hafnar. • Jože Marinček NAMIZNI TENIS Pionirji v škofji loki Škofja Loka, 22. septembra - Partizan EGP Škofja Loka je Sp'redil prvi odprti turnir za pionirje v sezoni 1995 - 1996. ?krnovanje je bilo na Podnu, na njem pa je sodelovalo 115 P>onirjev iz 28 slovenskih klubov. Z Gorenjskega jih je bilo 21,8 iz j^žev, 6 iz Škofje Loke, 5 iz Merkurja in 2 z Jesenic. ajuspešnejša sta bila Žiga Jazbec in Gašper Srečnik, ki sta se prštila med 16 najboljših. V finalu je Damijan Vodušek (ERA , e'enie) premagal Tomaža Jagra (Ilirija Mavrica). Namiznoteniš->a sekcija Partizan EGP je bila za dobro organizacijo deležna silnih pohval. • J. Rant PLANINSTVO USPOSABLJANJE PLAMNSKffl VODNIKOV Ljubljana, 19. septembra - Konec meseca, 30. septembra in *• oktobra 1995, bo v Kranjski koči na Ledinah izpopolnje-Vanje za vodnike Planinske zveze Slovenije za delo v letnih razrnerah. Program usposabljanja zajema vrvno tehniko na snežiščih, spuščanje po vrvi, prvo pomoč pri poškodbah in oživljanju ponesrečenca, pravne vidike vodenja po gorah in Projekte kvalitetne množičnosti. Zaradi praktičnega dela Morajo imeti udeleženci popolno vodniško opremo, plezalno J^v vsaj na tri vodnike, za vsakega pa plezalni pas, čelade, Ki ne in kladivo. Vsak udeleženec ali matično društvo mora Plačati na žiro račun PZS 2.900 tolarjev za stroške bivanja in organizacijo tečaja. Prijave s kopijo vplačila pričakujejo v odboru za planinske vodnike pri PZS najkasneje do 25. SePtembra. • S. Saje pridružila tudi žirovski župan. Lea Jeras škofjeloški in • U. Š., foto H O KIJ ZMAGI JESENIC IN BLEDA Na tekmi 5. kroga Alpske lige so jeseniški hokejisti dobili dvoboj z italijanskim prvoligašem Bru-nicom, Blejci pa so po odlični igri v gosteh premagali CE VVien. Na Jesenicah so gledalci videli precej nezanimivo tekmo, saj je bil Brunico po pričakovanjih šibkejši tekmec. Tako so železarji napolnili mrežo Italijanov štirikrat (Ra-zinger, Pretnar in Laplante dvakrat), za goste pa je dal edini zadetek Gschliesser. Končni rezultat je bil tako 4:1 za domače (2:1, 1:0,1:0). Blejci so gostovali na Dunaju, kjer so se po uvodnem vodstvu domačega CE Wiena močno razigrali in že v drugi tretjini praktično dobili tekmo. Končni rezultat je bil 2:4 (0:0,1:3,1:1), za Spor t i no pa so zadeli Smolej, Povečerovski dvakrat in Šahraj. BOKS NA PLANINI BOKSARSKA REVIJA Kranj, 22. septembra - Boksarski klub Kranj prireja jutri, 23. septembra, ob 18. v dvorani na Planini 4. boksarsko revijo za Pokal Kranja. To bo nastop najboljših avstrijskih, hrvaških in slovenskih boksarjev. Za otroke ne bo vstopnine. Pričakuje se nekaj zanimivih dvobojev: Sebastjana Novaka v bantam kategoriji in Zorana Makariča v veltru s prvakoma Hrvaške. • J.K. NOGO MIT ZANIMIVO V KRANJU IN NA VISOKEM Tekme tretjeligaša Visokega bodo na željo občinstva že ob nedeljah dopoldne ob pol enajstih, Naklanci pa odhajajo v nedeljo v Mengeš na gostovanje k zadnjeuvrščenemu moštvu. Kranj, 22. septembra - Naklo, ki je v nedeljo osvojilo pomembni točki s Šentjurjem, lahko pa se mu kolca za najmanj dvema točkama, zapravljenima doma s Koprom, odhaja v nedeljo v goste k zadnjeuvrščenemu moštvi druge lige, Mengšu. Tekma bo v nedeljo ob pol treh. V slovenski kadetski in mladinski ligi igra Gorenjski glas doma z Dravo: kadeti ob 14.30 in mladinci ob 16.30. V tretji ligi zahod bo Visoko igralo doma z Jadranom iz Kozine. Tekma bo v nedeljo ob 10.30 na Visokem. Na željo navijačev bo Visoko odslej vse tekme igralo doma ob tej uri. Kranjski Triglav Creina pa bo igrala v nedeljo ob 15. uri doma s Telmontom, ki ga kljub slabši uvrstitvi ne gre podcenjevati. Mladinci Živila Naklo pa bodo po nedeljski zmagi s Tolminom s 4 : 0 gostovala jutri pri Rudarju v Trbovljah, Sava Zarica, ki je bila s 5 : 0 poražena v Kolpi, pa bo v nedeljo ob 15. uri igrala v StražiŠču s Taborjem iz Sežane. Ob običajnih urah se bo nadaljevalo tudi tekmovanje v gorenjskih nogometnih ligah. V zadnjem kolu A lige so bili doseženi naslednji izidi: Jesenica : Alpina 5 : 2, Sava : Britof 1 : 0, Šenčur : Bohinj 1 : 3, Zarica : Polet 1:1, Lesce : Bitnje 2 : 1 in Jelovica LTH : Železniki 3 : 2. S sedmimi točkami so na vrhu Lesce, Sava, Bohinj in Jelovica LTH. • J.K. NAKLO MED OSEM PO ENAJSTMETROVKAH Šenčur - Že dolgo nismo gledali tako lepe igre Nakla kot na sredini tekmi osmine finala pokala Slovenije proti enajsterici Šentjurja. Naklanci so igrali domiselno, manjkal pa je le gol. Po nekaj lepih priložnostih na obeh straneh v rednem delu zadetka ni bilo. Tudi v igranju podaljškov so bili boljši Naklanci, a zadetkov ni bilo, po izvajanju enajstmetrovk pa je zmagalo Naklo z rezultatom 3:2. • Jože Marinček VABILA, PRIREDITVE Šahovski pentatlon v Kranju - Tekmovanje je novo, obsega pa tek na 100 in 400 metrov, suvanje krogle, skok v daljino in šah. V Kranju bo pentatlon organiziran v soboto, 30. septembra, od 9. ure dalje na stadionu. Prijavni na je 1.000 tolarjev in vključuje tudi kosilo. Prijave sprejemajo do srede, 27. septembra, na ŠS Tomo Zupan Kranj, Staneta Žagarja 27, telefon 214-186 ali Aleš Dnnovec doma po telefonu 47 -375. • J. K. Košarkarski spored - V A I ligi bo kranjski Triglav jutri ob 19. uri gostoval v dvorani komunalnega centra v Domžalah pri Heliosu. V A - II ligi bo Loka Kava igrala jutri ob 20. uri v športni dvorani na Podnu s Koprom. V moški B ligi zahodna skupina gostuje Didakta Radovljica že drevi ob 19.30 v Novi Gorici. • J.K. Rokometni spored - Gorenjski rokomet po dolgih letih nima predstavnika v najkakovostnejši ženski in moški državni ligi. V zahodni skupini druge državne ženske lige bo Lokastar B v nedeljo igrala doma z Robit Olimpijo B, Planina Kranj pa bo igrala z Lokastarom. V tretji državni ligi, druga skupina, bodo Duplje jutri ob 19. uri igrale s Šeširjem B, Dom Zabnica gostuje že danes pri Krimu, Sava Kranj in Besnica B igrata jutri ob 18. uri, Preddvor Gorjanc gostuje jutri v Kamniku, v nedeljo ob 10. uri pa bosta igrala Radovljica - Bled in Jezersko. Kadeti center (I. skupina) igrajo prvi krog. Radovljica Š. Bled in Sava Kranj ter Preddvor in Šcšir igrata v nedeljo ob 9. uri, Besnica in dom Žabnica pa v nedeljo ob 8.45. Pri starejših deklicah center pa igra Sava Kranj v nedeljo ob 9. uri z Robit Olimpijo, Planina Kranj pa igra z Lokastarjem. • J.K. Mali nogomet v Železnikih - Klub malega nogometa Alples Lesni program - Sport Fit, edini gorenjski predstavnik v državni malonogometni ligi, organizira v nedeljo, 24. septembra, turnir v Železnikih. Prijave sprejema Rafko Kavčič, Dražgoše 5, 64228 Železniki, telefon 66-930 (popoldne) ali Primož Habjan (66-021) dopoldne. Prijave sprejemajo še danes do 19. ure, nato pa bo žrebanje v gostilni Pri Zalogarju v Dolenji vasi. Prijavnina znaša 7.000 tolarjev. • J. K. Triatlon gorskih reševalcev - V nedeljo. 24. septembra, prireja radovljiška postaja Gorske reševalne službe tretji mednarodni gorski triatlon Pokal Karavanke 95 pri Valvasorjevem domu pod Stolom. Organizatorji pričakujejo štirideset ekip iz Italije, Avstrije, Nemčije in Slovenije, ki se bodo pomerile v gorskem kolesarjenju, teku in družabni igri. • M.A. Teden športa KRANJSKE PRIREDITVE Kranj, 22. septembra -Kranjska Športna zveza je posredovala bogat program aktivnosti v Tednu športa. Cooperjev test bo vse dneve od 25. do 29. septembra med 16. in 17. uro v kranjskem športnem parku. Pozicijsko zbijanje v balinanju za vse starostne kategorije bo na balinišču v športnem parku 28., 29. in 30. septembra od 16. ure dalje, mali nogomet pa bo na rokometnem igrišču v športnem parku na treh turnirjih 23., 25. in 27. septembra, finale pa bo 1. oktobra ob 9. uri v športni dvorani na Planini. Danes je zadnji čas za prijave na Športno zvezo. Zanimive bodo trojke pod koši. Za vse starostne kategorije v športnem parku. Turnirji bodo 24., 26. in 28. septembra, finale pa v nedeljo, 1. oktobra, na Planini. Ob 10. uri bo za mlajše, ob 15. uri pa za starejše. Mini golf bo prav tako v športnem parku, potekal bo med 22. in 29. septembrom (predtekmovanja), v soboto, 30. septembra, pa bo finale. Začetek bo vsak dan ob 10. uri. Vaterpolo bo za veterane letnik 60 in starejše v zimskem bazenu v soboto, 30. septembra, ob 19. uri, prijave pa sprejemajo do 27. septembra. Pikado za vse starostne kategorije bo v športnem centru Kranj med 22. in 29. septembrom (med 10. in 21. uro), finale pa bo v soboto, 30. septembra. Marsikaj se bo še dogajalo v zimskem bazenu: od 25. do 29. septembra družinsko plavanje od 15.45 do 17.45 za 500 tolarjev, v nedeljo, 1. oktobra, pa bo dan odprtih vrat med 9. in 18. uro za simbolično vstopnino 200 tolarjev. Jutri, v torek in četrtek bo med 21. in 22. uro vodna aerobika, v petek, 29. septembra, med 10. in 11. uro bo dodaten program za upokojence, v soboto, 30. septembra, ob 17. un pa bo tekmovanje štafet krajevnih skupnosti 4-krat 50 metrov prosto. Od ponedeljka do petka bo med pol deveto in deseto, deseto in pol dvanajsto in pol četrto in peto uro popoldne vrtec v vodi, na Planini v dvorani pa bodo v soboto, 30. septembra, razne igre vključno s prikazom igranja badmintona. Vse informacije dajejo na Športni zvezi Kranj, telefona 211- 176 in 211 - 235. • J. Košnjek eoLf ŠTIRI DNI POLNJENJA OSEMNAJSTIH BLEJSKIH LUKENJ Od četrtka do nedelje na Bledu dva turnirja v golfu Bled - Na Bledu se te dni obetajo zanimivi golfarski dnevi, saj je že včeraj, četrtek, 21. septembra, potekal turnir Volvo Pro-Am 1995, danes pa vse do nedelje, 24. septembra, pa se bodo profesionalni igralci golfa pomerili na Odprtem mednarodnem prvenstvu Slovenije - Slovenian Open 1995. Na včerajšnjem turnirju Volvo Pro-Am so se pomerili skupaj profesionalni in amaterski igralci. Igrali so v skupinah, v katerih so po trije amaterji in en profesionalni igralec. V skupni razvrstitvi štejeta najboljša dva dosežka izmed štirih. Poleg tega so profesionalni igralci igrali tudi med seboj za posebno razvrstitev. Glavni pokrovitelj turnirja avtomobilsko podjetje Volvo in njihov uradni zastopnik za Slovenijo Revoz, d.d., sta f»oskrbela tudi za posebno nagrado za 'Hole-in one' na deseti uknji. To pomeni, da bo igralec, ki mu uspe v enem zamahu spraviti žogico v deseto luknjo, za nagrado prejel osebni avto Volvo 850 Estate. Na Slovenian Openu 1995 bodo letos igrali le profesionalni igralci (lani tudi amaterji), med njimi bo tudi vseh devet slovenskih igralcev, ki so člani Profesionalne zveze za golf Slovenije (PGA Slovenije) in so uvrščeni na njihovi Comprint Častni lestvici 1995. Za njih bo tekmovanje tudi priložnost za zboljšanje uvrstitve na lestvici, katere prvi trije uvrščeni dobijo tudi možnost igranja na evropskem prvenstvu. Čeprav na odprtem prvenstvu ne bodo igrali najboljši na svetu, saj je skupni nagradni sklad obeh turnirjev 30 tisoč ameriških dolarjev, igralci prvega svetovnega razreda pa samo za štartnino zahtevajo tudi desetkratno vsoto, organizator vseeno obljublja zelo zanimivo in kakovostno tekmovanje, kjer so favoriti švedski igralci z lanskim zmagovalcem Johannom Anderssonom na čelu, zanimiva pa znata biti tudi nizozemska igralca. • S. Š. Predvčerajšnjim, 20. septembra, sta predsednik Bank Austria, d.a\, Ljubljana dr. Peter Setzer in predstavnik Odbojkarskega kluba Bled Aleš Jerala v blejskem Gostišču Okarina podpisala pogodbo, s katero je ekipa članic OK Bled dobila novega generalnega sponzorja. Blejske odbojkarice bodo v driavnem prvenstvu, evropskem pokalu in ostalih tekmovanjih odslej igrale z novim imenom BANK AUSTRIA BLED, dosedanji generalni sponzor Klima Commerce Bled pa ostaja sponzor blejske ženske odbojke. V novi tekmovalni sezoni je trener blejskih odbojkaric Marko Brumen, dosedanji trener moške članske ekipe OK Bled, ki pred tekmo s portugalsko ekipo v Evropskem pokalu in pred začetkom driavnega odbojkarskega prvenstva poudarja, da je ženska članska liga letos še močnejša kot lani in bo zato konkurenca blejskim igralkam pri ohranitvi naslova državnih prvakinj zelo huda. V ekipi Bank Austria Bled bosta v novi sezoni igrali dve tujki iz Belorusije, letos pa v ekipi ne bo več Petre Kraigher, ki bo to sezono ponovno zaigrala v mariborskem Braniku. Na sliki: Aleš Jerala (OK Bled) in dr. Peter Setzer, predsednik banke Bank Austria, d d, Ljubljana. • Foto: Lea Jeras KOMENTAR PREJELI SMO Predsednik, ki se ga ne da ujeti A4 ar k o Jenšterle, zunanji sodelavec Nastop predsednika Slovenije pred parlamentarno komisijo "za JBTZ" je bil predvsem medijski dogodek, ki pa ga je mogoče gledati le kot eno od točk v vnedogled trajajočem spopadu na relaciji Janša - Kučan. Če hočemo biti natančnejši, je treba dodati, da gre v bistvu predvsem za Janševe napade na predsednika države, saj se slednji svojemu tožniku ves čas spretno izmika. Ko se je predsednik Kučan pojavil pred parlamentarno komisijo, je nasprotniku takoj odvzel nekaj točk, saj je njegovo pričevanje sedaj veliko težje politično izkoristiti, kot na primer čez nekaj mesecev, ko bodo volitve pred durmi. Zdajšnji čas še ni tako vroč in pred volitvami se volivci nikakor ne bodo spominjali, o čem je predsednik govoril parlamentarcem, natančno pa bodo vedeli, da se je povabilu odzval, in da je svoje glede procesa JBTZ tudi povedal. V tej luči bo torej zanje človek, ki ne beži pred javnostjo in odgovornostjo. Predsednik države je ob tem poskrbel za to, da si s pričevanjem ni zmanjšal ugleda. Tudi zaradi tega je nanj prišel v spremstvu odvetnika, kar mu je seveda Janša takoj očital. Kučan je zaslišanje pač vzel resno in odgovorno. Danes, ko morajo biti že navadni smrtniki pozorni na vsako izrečeno besedo ali zapisano misel, je toliko bolj logično, da predsednik države uporabi pravico do odvetnika, saj gre navsezadnje za zelo občutljivo temo, kjer so njegovi nasprotniki še posebej pozorni na izjave. Ker Janša v pričevanju ni našel otipljivih stvari, se je zaletel v odvetnika, njegovo prisotnost pa skuša javnosti prodati kot znak greha. V samem ponedeljkovem zaslišanju ni bilo nobenih dramatičnih zasukov. Še enkrat smo zvedeli to, kar večina že ve in je navsezadnje najbolj enostavna razlaga naše bližnje zgodovine. Ta je skupek najrazličnejših dejanj in reakcij slovenske opozicije ter pozicije, ki so na koncu pripeljali do osamosvojitve. Še sam predsednik Kučan je dejal, kako so politiki prevzemali ideje iz Nove revije. Slovenska opozicija je imela v času bivšega sistema zelo vplivno vlogo in je tedanjo oblast neprestano potavljala pred izziv. Tako je ona diktirala tempo sprememb, ki mu je politika morala slediti, saj je na oblasti lahko preživela le s prilagajanjem slovenski stvarnosti. Komunisti resda niso bili tisti, ki bi avantgardno spreminjali tedanji svet, vendar so spremembam zelo tesno sledili in zaradi tega navsezadnje tudi preživeli. Lahko bi se odločili za drugo strategijo in vse te ideje v kali zatrli, se odločneje povezali z Beogradom in v Sloveniji do konca branili enostrankarski sistem. Toda, čeprav je predsednik na zaslišanju javno priznal povzemanje idej iz Nove revije in se s tem na neki način poklonil tedanji opoziciji, so mu v komentarju v Slovencu zapisali naslednje: "... In je ponovil že znano zgodbo o uspehu komunistov in cekaja, ti naj bi rešili Slovenijo pred jugoslovansko armado - ne da bi se pri tem enkrat samkrat spozabil in omenil takratno slovensko opozicijo." Ker je na srečo slovenska televizija prenašala ravno tisti del Kučanovega govora, o katerem govori o Novi reviji, je seveda s tem Slovencev komentar najbolje demantirala. Na neki način je bila najava predsednikovega zaslišanja podobna propagandi izida zadnje knjige o procesu JBTZ, iz katere naj bi javnost zvedela nekatere nove dokaze o Kučanovi neposredni odgovornosti za proces, potem pa se ni zgodilo nič pretresljivejšega. Vsak tak dogodek zato v končni obliki slabe točke prinese predvsem tistemu, ki najavijo velika odkritja. Predsednik Kučan je bil navsezadnje že kot predsednik slovenske partije izredno izkušen politik, ki si ni mazal rok tedaj, ko to ni bilo potrebno. Že sama partija je vedela, da ji bo parola o sestopu z oblasti prinesla nekaj novih simpatij, pa je torej toliko bolj logično, da se je tudi njenemu predsedniku mudilo zapustiti komunizem, ki je v svetu vsak dan bolj izginjal in ga danes praktično ni več. Darinka "pokukala" v Krajevni leksikon Slovenije Junija letos je pri DZS izšel nov Krajevni leksikon Slovenije, ki je zaradi vsebine (v njem so predstavljeni vsi slovenski kraji) sprožil veliko odmevov, še posebej v krajevnem časopisju. V splošnem so ocenjevalci pohvalili zemljevide, preglednice in slikovno gradivo, manj pa so bili zadovoljni z besedilom, ker je krajše kot v starem Krajevnem leksikonu Slovenije. Stari leksikon je namreč izšel v štirih knjigah in je z veliko finančno pomočjo države nastajal kar dve desetletji, za novi leksikon, za katerega država ni namenila niti enega samega tolarja, pa smo avtorji imeli na razpolago le 640 strani in tri leta. Zato smo morali besedilo kar najbolj skrčiti, večino podatkov pa v zgoščeni obliki navesti v preglednicah v zadnjem delu knjige. Tako novi leksikon kljub manjšemu obsegu prinaša v povprečju več informacij o vsakem kraju kot stari leksikon. Razen tega je grafična oprema novega leksikona neprimerno boljša, prav slike posameznih krajev pa mnogokrat povedo precej več kot obilica besedila. Precej manj je le navedb pomembnejših krajanov, ker zavzamejo precej prostora, razen tega pa to ni bibliografski ampak krajevni, geografski leksikon. Zato smo navedli samo za širši slovenski prostor pomembne krajane. Avtorji bi z največjim veseljem napisali obsežnejše besedilo, saj imamo zbrane- ga ogromno gradiva, več kot za štiri knjige, vendar pa je založbo omejevala denarna sposobnost potencialnih kupcev, saj ena knjiga stane čez dvajset tisočakov, štiri knjige pa bi stale sto tisočakov, in kupcev, ki bi to zmogli, je malo. Avtorji se zavedamo, da je tako kot v večini knjig, verjetno tudi v Krajevnem leksikonu Slovenije nekaj napak in netočnosti, tudi v starem leksikonu jih je precej, vendar se napakam pri tako obsežnem delu in tako velikem številu sodelavcev težko popolnoma izognemo. V Sloveniji je namreč skoraj 6000 naselij, in če bi želeli imeti res brezhibne in obširne opise vseh naselij, bi potrebovali več tisoč ljudi, praktično za vsak kraj po enega pisca, po možnosti domačina. Vse to pa je finančno in organizacijsko nemogoče izvesti. To naj ne zveni kot opravičilo za morebitne napake, ampak kot vzpodbuda za vse, ki boste našli napake, da nam jih poveste, avtorji pa obljubljamo, da jih bomo pri naslednji izdaji upoštevali. Veseli smo torej vseh dobrohotnih kritik, ne pa takšne, kot je bila ocena D. Sedejeve, objavljena v petek, 4. avgusta, kjer je "ocenjevalka" natresla toliko neumnosti in neznanja, da ji moramo odgovoriti. Že dejstvo, da je, kot piše, v knjigarni samo "malo pokukala v ta novi leksikon" kaže na to, kako objektivna je lahko njena ocena. Najprej se ne strinja s kriterijem, po katerem smo v leksikon uvrstili le uradno samostojna naselja, ne predlaga pa drugega kriterija. Če želimo ostati dosledni in sistematični, drugačnega kriterija praktično ne moremo uporabiti, saj je velika večina statističnih in drugih podatkov o naseljih vezanana uradno samostojna naselja. To velja tudi za Koroško Belo, ki jo omenja D. Sedejeva, ker ni navedena kot samostojno naselje. Koroška Bela je omenjena pri Jesenicah, kamor so jo priključili. Ko (če) bo spet samostojno naselje, bo v novi izdaji leksikona predstavljena samostojno, do takrat pa moramo avtorji upoštevati uradno stanje, saj bi nasprotno pomenilo neke vrste anarhijo in nepriznavanje zakonov in odlokov v Uradnih listih Republike Slovenije, kjer se uradno objavljajo spremembe naselij. Podobno bi bilo, če bi še naprej pisali, da je Slovenija del Jugoslavije, čeprav je uradno samostojna država. Nato se "ocenjevalka" čudi, kako se je mogel Jure Košir roditi na Jesenicah, živi pa v Mojstrani. Ne vemo, kaj je tu netočnega in nenavadnega. Jure Košir se je očitno rodil v jeseniški porodnišnici, zato ima v rojstnem listu uradno kot kraj rojstva zabeležene Jesenice. Res se postavlja vprašanje smiselnosti navajanja kraja rojstva za mlajše ljudi, ki so se večinoma rodili le v nekaj slovenskih krajih, ki imajo porodnišnice, vendar pa je to edini točen, sistematičen (enak za starejše in mlajše), uradno veljaven podatek. Zato smo uvedli tudi rubriko kraja bivanja, in tako je Jure Košir naveden pri Mojstrani, ki je kraj njegovega stalnega bivališča, in pri Jesenicah, kjer se je rodil. Tako tudi naslov ocene "Jure Košir in Franci Petek postala Jeseničana" kaže na to, da D. Sedejeva ne loči med krajem rojstva in pripadnostjo neke- Nadaljevanje na 25. strani! 11 DAROVANJE ZA DRUGE, TO JE BILA POT, PO KATERI SEM HODILA USODE PIŠE: MILENA MIKLAVČIČ Tončka Reven je stopila skozi vrata, malce negotovo, preplašeno in z vrtnico v roki. "To je zate," mi je rekla med smehom. Potem je pobrskala po torbi in si obula copate, ki jih je prinesla s seboj. "Da ti ne bom kaj za mazala, "je rekla opravičujoče, kot da pri hiši ne bi bilo kar nakej krepkih fantovskih rok, ki so vedno (!?) pripravljene, da priskočijo na pomoč pri pospravljanju. "Včerajšnji dan je bil tako lep, je nenadoma začela. Prišla sta vnuka. Igrali smo se, bila sem z njima in potem ko sta odšla, se mi je zdelo, da sta mi dala toliko energije, toliko lepih trenutkov, toliko sreče... Sploh si ne moreš predstavljati, kaj ti lahko nudijo otroci... ne samo, da ti dajo ljubezen, iskrenost, ne, ni samo to... z otroki se človek pomladi in dobi krila. "Poznaš Uroša Veharja? Svetovnega prvaka v balinanju? Ko je bil majhen, sem ga varovala. Že takrat je bil priden in ko so otroci sedli k mizi, je vztrajal, da sem mu prvemu postregla." Potem je odprla album in mi pokazala sliko. Ona in Uroš. Spomin na leto, ko je bil še nebogljen in ko je rabil njeno toplo roko ter varno naročje, v katerem se je pocrkljal. "Kaj naj ti še povem o sebi? Saj ni bilo nič takega, kar bi bilo lahko zanimivo," se je obirala s pripovedovanjem. Pogledala sem jo in ji spodbujajoče prikimala. In potem je začela. Kot voda, ki najde svoj izvir in se razlije preko robov. "Rodila sem se pri Lazarju v Izgorjah. Doma smo imeli večjo kmetijo in vseskozi sem bila bolj zapuščen otrok. Toda nekoč je prišel mimo nek misionar in me videl, ko sem ležala na tleh. Zaradi varnosti, so rekli doma. Brez besed me je dvignil s tal in me odnesel očetu v naročje. Ta je bil zaradi tega tako presenečen, da me je najbrž šele v tistem trenutku prvič v življenju dobro pogledal. In od takrat me je imel zmeraj pri sebi. Oče se je z menoj pogovarjal, skupaj sva pela, se smejala, opazovala naravo in nabirala lešnike. "Nekoč, ko sem bila stara že tri leta, sem šla k sosedu, kjer so imeli majhne piščančke. Na vsak način sem želela enega zase, pa mi ga niso hoteli dati. Stekla sem k očetu, pa mi je med smehom svetoval, daj reci jim, naj ti dajo klobaso, če ti že piščančka nočejo. In to sem res naredila. Z očetom sva bila po tem dogodku še bolj prijaieja." Na kmetiji ste morali veliko delati? "Preveč. Bila sem za hlapca in potem, ko je umrla mama, še za deklo. Nisem vedela, kakšen je denar, le delala sem. Od jutra do večera." Se mladi na vasi niste nikoli zabavali? "To pa smo. Ob nedeljskih popoldnevih so prišla dekleta in fantje, star gramofon pa je "proizvajal" glasbo, da smo zaplesali. Z očetom sem tudi hodila po ohcetih, namesto mame, ki je umrla. Ja, saj je bilo zabavno, tudi smejali smo se veliko, toda to ni bilo tisto, kar sem si želela od življenja..." Pomisli, zmeraj sem hotela postati šivilja. O tem sem sanjala in razmišljala, kadar sem mogla. Spominjam se, da sem si nekoč zaželela obleko. Tako z drobnimi rožicami. Zmanjkalo mi je blaga in nikjer ni bilo najti niti krpice, da bi "doštukali": Ni nam kazalo drugega, kot da smo razrezati star dežnik in ga uporabili..." Usoda pa Tončki ni bila naklonjena. Težko delo, leta odrekanj in zaprtost v začaran krog so pripomogli, da je zbolela. "Vedela sem, da je nekaj narobe že takrat, ko sva z bratom tolkla kamenje v kamnolomu za nov kozolec. Hitro sem se utrudila in kar naprej pokašljevala. Ko sem šla od doma po opravkih, sem se med potjo odločila in zavila k dr. Gregorčiču v Gorenjo vas. Dolgo časa sem stala za rentgenom. Zdravnik je bil liho in kar ni našel besed, da bi me postavil pred kruto resnico: imela sem jetiko. Kot v sanjah sem odhitela domov in nisem vedela, kaj bi. Kosila sem travo, ko me je obiskala patronaina sestra in me prosila, da sem odšla v bolnišnico. Strašno sem se bala. Zavila sem se v rjuho, da me niso mogli "odvozljati", ko so prišli zdravniki na vizito. Potem se je dr. Jerasova vsedla k meni in me s tolažečimi in spodbudnimi besedami obenem pripravila do tega, da sem začela na svojo bolezen gledati drugače: dokler sem vendar živa, je še upanje in se splača boriti! Ni bilo dolgo, ko sem bila zgled tudi drugim bolnicam. Ste se potem kmalu poročili? "Ne, ne še. Šele pri 31. letih. O, saj sem moža poznala že dolgo. K nam je prihajal že takrat, ko je bila živa še mama. Vsedel se je v hiši, malo poklepetal, se pogovoril z očetom in potem odšel. Toda, ko je oče umrl, sem morala tudi sama oditi za kruhom. Najprej sem služila na Bledu, pri nekem inženirju. Ne veš, kako dobro smo se razumeli. Njegova žena mije že kmalu rekla, da so druge služkinje jedle same, meni pa so postregli za njuno mizo. Ogromno smo se pogovarjali, svetovala sta mi, bila sta moja zaupnika, jaz pa njuna. Toda ko sem bila za prvi november doma in sem se hotela z avtobusom vrniti na Bled, mi moj bodoči mož tega ni pustil. Zagrabil me je in me držal toliko časa, da so mi izpred nosa odpeljali vsi avtobusi..." "Dve leti nisem imela otrok. Bala sem se že, da jih ne bom mogla imeti... pa tako sem si jih želela... delali srno hišo, garala sem kot moški. Ti so me včasih zbadali, češ da se naj raje "merkam", da ne bo kaj narobe, a sem se naredila kot, da ne slišim. Toda potem, ko sem začutila, da se pod mojim srcem premika novo bitje, je bil to zame najsrečnejši dan v življenju. Tako težko sem čakala, da že končno vzamem v naročje drobno bitje. Spominjam se, da sem v soboto še trdo delala, naslednje jutro sem pa šla rodit. Druge ženske so kričale, vpile, zmerjale, jaz sem se le smehljala. Želela sem si otroka in zakaj bi ga sprejela z vpitjem in kričanjem? Življenje me je dvakrat osrečilo: z dvema dekletoma. Toda v menije bilo toliko ljubezni, da me je včasih tiščalo v prsih. Prvemu fantku, ki sem ga vzela v rejo, je bilo ime Sigi. Zelo me je imel rad in ko ga je nekoč mož prisilil, da je pojedel do konca kos kruha, se je prestrašeno zatekel pod moje krilo. Nikoli ne bom pozabila, da so mi rekli na socialni, češ, saj reja ni samo denar... kot da bi imela moja ljubezen do otrok kakšno posebno ceno... Sprejela sem vsakega otroka, ki so mi ga pripeljali. Eni so bili tako ubogi, zanemarjeni in zapuščeni, da me je stiskalo v prsih, ko sem jih vse preplašene zagledala pred seboj. Fadil je bil tak revček... Povedali so mi, da so ga našli doma privezanega na kavču in s krožnikom hrane pred seboj. Smrdelo mu je iz ust, ker je imel pokvarjen želodec. Rabil je veliko pozornosti in ljubezni in v mojem srcu je bilo obojega v izobilju.. Deček me je imel rad in ko me je po molži zeblo v roke, je pritekel k meni in mi roke pokril s svojimi dlanmi... Ali pa, ko se mi je ženila prva hči... Poiskal je robček in mi brisal solze, ki so mi tekle po licu... Bratca Jasmin in Borut sta prišla vsa v hrastah. Celo večnost sem ju kopala v kamilicah, da sta prišla malo k sebi." In potem mi je Tončka pripovedovala o teh izgubljenih dušicah, ki so prihajale in odhajale. O neizmerni ljubezni, ki jo je morala imeti v svojem srcu, da so se otroci odprli, da so začeli pripovedovati o bolečini, ki je zaznamovala njihovo otroštvo. Tončka jih je poslušala in jim pomagala. Če ne drugače s toplo besedo, z nasmehom, z varnim naročjem, kjer so se umirili in kjer so skupaj z njo prepevali pesmice in se pogovarjali o rožah, o pomladi, o šoli. Toda, ko je bilo Tončki najtežje, ko ni bilo zraven nje nikogar, s komer bi delila težave, se je njena duša odprla in iz nje so prevrele pesmi. Na desetine jih je bilo: žalostne, vesele, polne bolečine, upanja, vere v življenje, v človeka, v jutrišnji, boljši dan. In te pesmi so kot drobna, otroška roka, božale njen obraz. Za hip so razkrile njene misli, njena čustva. "Saj veš, pred otroki ne moreš tarnati, učiti jih moraš, da hrabro zro v življenje pred seboj." Letos jih je nekajo bjavila v zborniku ljudskih piscev z naslovom Darovanje. In kot da bi naslov zbirke z eno samo, samcato besedo strnil Tončino življenje. ... ne misli na konec, ne misli na smrt, skozi okno poglej, na vrt, ptička veselo pesem žgoli. Zakaj bi še ti ne zapel, zakaj ne bi bil vesel? Le rožce poglej, kako lepo cveto, na njih naj spočije se tvoje oko... kadar stopaš po cesti utrujen, kadar vse se ti črno zdi, zberi moči, okrog sebe poglej, boš videl, da svet je lepši kot prej... mm.....m Nadaljevanje iz 24. strani kraju. Po logiki D. Sede-feve bomo na Gorenjskem kmalu imeli samo Kranjčane ln Jeseničane, saj sta le v teh dveh mestih porodnišnici, tako da imajo praktično vsi mladi Gorenjci v rojstnem listu kot kraj rojstva navedbi mesti Kranj ali Jesenice. Navedbe v leksikonu, da so Prebivalci vasi okoli Jesenic Zaposleni tudi na Jesenicah, ~- Sedejeva zavrača s stavkom "Na Jesenicah sploh ni tyČ nobenih delovnih mest", *Car je milo rečeno smešna ^ditev. Kljub temu, da se je število delovnih mest na Jesenicah zelo zmanjšalo, so Jesenice namreč še vedno naselje z največjim številom plovnih mest v zgornjem delu Gorenjske. D. Sedejeva je verjetno Pozabila precej geografije iz osnovne in srednje šole, saj Piše, da "Deiela krajevno ne obstaja" in "Kakšni Radovljiški kotlini? Prvič slišimo za neko Radovljiško kotlino!" "Ocenjevalka" naj si pogleda na primer učbenik za srednje sole Geografske značilnosti Slovenije (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989), kjer bo Ugotovila, da sta Deiela in °lejski kot pokrajini, ki sestavljata Radovljiško kotlino. ®a sta obe imeni stalno Prisotni v poljudni in strokovni geografski literaturi, se D. Sedejeva lahko prepriča tudi v knjigi A. Melika Posavska Slovenija (Slovenska matica, {9$9). Njeno neznanje potrjuje tudi Enciklopedija Slovenije 2 (Mladinska knjiga, 1988), ki pod geslom Deiela Piše, da gre za ravnino v Radovljiški kotlini na levem °fegu Save med Žirovnico in **eSonjami na Gorenjskem... Deiela in Radovljiška kotlina sta torej uveljavljeni pokrajinski imeni in ne, kot omalo- vaiujoče do domačinov in avtorjev navaja D. Sedejeva, "tako so popisovalcu na terenu rekli samo domačini". Veseli bomo, če se bo D. Sedejevaoglasila na našem inštitutu, Geografskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, da se bomo lahko pogovorili o problemih regionalizacije Gorenjske in gorenjskih zemljepisnih imen, saj menimo, da mora vsak novinar poznati vsaj osnovno geografsko terminologijo pokrajin, iz katerih poroča. D. Sedejeva se spotakne tudi ob navajanje Vandota in njegovega Kekca pri opisu Kranjske Gore "pod Kranjsko Goro boste lahko izvedeli, da je tam doma Vandot in da je Kekec nekakšen simbol kraja ali nekaj takega", poza- ba pa naj bi na znanstvenika Franja Kogoja, pripovednika Josipa Lavtiiarja itd. Bralci Gorenjskega glasa lahko sami presodijo, ali Slovenija in Evropa bolj poznata Vandota in Kekca ali na primer pripovednika Josipa Lavtiiarja. Takih cvetk v oceni D. Sedejeve je še nekaj. Pričakujemo, da bo v prihodnje "ocenjevalka" res ocenjevalka, ki ne bo pisala kritik v časopis zato, ker jo je, kot je napisala, "poklicala bralka s Koroške Bele in se zelo razjezila", pač pa zato, da realno oceni neko delo in s svojo dobrohotno kritiko pripomore k večji kakovosti tega dela v novih izdajah, tako tudi Krajevni leksikon Slovenije, enega od temeljnih geografskih del o naši domovini. dr. Drago Perko mag. Maja Topole Iskra INDUSTRIJA SESTAVNIH DELOV, d.d. 64000 Kranj, Savska loka 4 razpisuje prosto delovno mesto PROGRAMER za programiranje poslovnih in računalniških aplikacij Pogoji za zasedbo delovnega mesta: - višja šola za organizacijo dela - smer informatika ali višja tehniška šola - smer informatika - najmanj 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje je za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3-mesečnim poskusnim delom. Vloge z opisom dosedanjega dela in ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejemamo do 30/9-1995 na naslov: Iskra Industrija sestavnih delov, d.d., 64000 Kranj, Savska loka 4, Kadrovska služba. baulUax 57 - krat v Avstriji BEDAK/VI LLACH, Maria-GailerStrasse 28 CELOVEC/KLAGENFURT, Siidring AVTO ŠOLA GOLF NE SAMO MALO BOLJŠE - AMPAK BOLJŠE - AMPAK BOLJŠE! KRANJ PC PLANINA 03 (ob Iskra servisu Planina I) NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! *- KATEGORIJA "A" MOTORNO KOLO: YAMAHA 125 (elektronski vžig) *• KATEGORIJA "C IN E" TOVORNO VOZILO: DAIMLER MERCEDES 814 (hidravlični sedež) KATEGORIJA "B" OSEBNO VOZILO: RENAULT - 5, CLIO, FIAT PUNTO IN NOVO KLIMATIZIRAN RENAULT TVVINGO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! IN ŠE POZOR!!! PLAČILO TUDI NA 12 OBROKOV! NE ODLAŠAJTE IN POKLIČITE ŠE DANES PO TEL: 064/32-47-67 OD 9.00 DO 12.00 IN OD 15.00 DO 18.00 URE ALI NON STOP PO MOBITEL-u 0609-63-28-25 VABIMO K SODELOVANJU VOZNIKE INŠTRUKTORJE KATEGORIJ "A" Salon VOZil cimoscitroen Gregorčičeva 8, KRANJ telefon: (064) 211 380 >MERKUR Poslovno združenje prehrane Slovenije Zaštita in nasveti Gospodarsko interesno združenje slovenskih pridelovalcev hrane deluje že dobri dve desetletji, pridelovalcem pa poleg zaščite nudi tudi koristne informacije. Že dve desetletji se v Poslovno združenje prehrane Slovenije prostovoljno združujejo slovenski pridelovalci hrane, tako tisti, ki na primer pridelujejo solato kot tudi oni, ki trg oskrbujejo z mesom in mlekom. Združenje skuša zaščititi slovenske pridelovalce hrane poleg tega jim na vseh področjih dela skuša pomagati z nasveti. Pomen Združenja pridelovalcev se v vseh letih ni bistveno spremenil. Njegova glavna naloga še vedno ostaja predvsem zaščita pridelovalcev pred cenenim uvozom iz tujine. Prav na tem področju je združenje že uspelo doseči prve uspehe, današnja zakonodaja na področju kmetijstva je v precejšnji meri plod njihovih pogajanj z ministrstvi, aktivno pa so sodelovali tudi pri določitvi carinskih stopenj za uvoz. Poleg zaščite pa so člani v združenju deležni tudi praktične pomoči v obliki nasvetov. Strokovnjaki združenja kmetom svetujejo tako pri izbiri in izboljšavah tehnologije pridelave, pri sortnem izboru. Uspešnost Poslovnega združenja pridelovalcev hrane v Sloveniji pa gre v veliki meri pripisati notranji razdeljenosti na odbore, ki s svojim delom pokrivajo celoten spekter pridelave hrane. Tako danes znotraj združenja deluje odbor za vrtnine, pa krompir, meso in živino, mleko in mlečne alkoholne in brezalkoholne pijače, v ustanavljanju pa je odbor za prašičerejo in embalaže. Na tokratnem sejmu Narava-zdravje je združenje na svojem paviljonu občinstvu predstavilo predvsem vrtninski odbor, od koder je tudi naša fotografija. S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasal Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in H Tel: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 25. 9. 95, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK IN AVTOBUS V Avto šoli B. & B. Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 NAKUPOVALNI IZLET GARDALAND GARDALAND • OKTOBERFEST 30.9. MADŽARSKA - LENTI, 28. 9.; PALMANOVA 27. 9., TRST 26. 9.; Rozman, tel.: 064/715-249 AVT ELECTRONIC SER VIS 1 VIDEO, TV, AVDIO SERVISIRAMO: vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za: Selečo, Toshiba, Goldstar, Fenner, Samsung, Loewe ... Ugodne cene novih aparatov! Škofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205 AVTO ŠOLA ING. HUM AR NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 25. 9.1995, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 PLAVALNI BAZEN ŽELEZNIKI tel.: 064/66-381 je odprt pon., sre., pet. od 15. - 21. ure, v tor. in čet. od 15. - 22. ure, v sob. in ned. od 10.- 20. ure. Cene sezonskih kart, ki so prenosljive, se gibljejo od 250 SIT do 800 SIT. Temperatura vode je med 27 stopinj in 28 stopinj C. Obratujeta tudi savna in videoteka. Možno je celo igranje namiznega tenisa. QUEEN Cankarjeva 12 KRANJ (nad Svetom knjige) Velika izbira jeansa že od 4190 SIT. Leviš 501, Diesel, Sexes, Joop; kvalitetne majice - kratek in dolg rokav iz domače proizvodnje in uvoza; Replav; Gas, VVampum z gumbi ali vrvico od 2700 SIT dalje: spodnji del trenirke 1990 SIT, fitness hlače Gold Fox 2.990 - 3.600 SIT, moške srajce od 2.590 SIT, pasovi Hartey Davidson, brezrokavniki, Coleege, jakne, Cocoa jakne... Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 Tel./fax: 064/325-257 Pralni stroji 604, 606, 608, 711. Cene že od 42.624 do 65.844 SIT. 15 % na 5 enakih obrokov 20 % na 3 čeke 25 % popust za got. plačilo NAKUPOVALNI IZLET 7. 10., 21. 10. MADŽARSKA - LENTI, 19. 10. PALMANOVA, PORTOGRUARO, GORICA; Tel.: 242-356, Konrad INTENZIVNI TEČAJI NEMŠČINE za učence, dijake in odrasle. Prof. Meta Konstantin, tel.: 064/621-998, Podlubnik 253, Škofja Loka Trgovina "CVETKA" Kranj, C. S t. Žagarja 16 Tel.: 064/225-162 Nudimo vam: - ženske bluze 4.900 SIT - odrasle trenirke 3.900 SIT - otroške trenirke od 1.800 dalje Velika izbira otroških vetrovk! KVARNER EXSPRESS dd Poslovalnica Lovran Inf., tel.: 00385-51-291-119 vas vabi za konec tedna v mini hotel "OAZA ŽIVLJENJA" na specialitete VEGETARIJANSKE KUHINJE. Inf.: KEI d.d. posl. DELAVSKA UNIVERZA TRŽIČ Vas vabi v program usposabljanja za POSLOVNEGA SEKRETARJA in v tečaj SLIKANJA NA STEKLO. Inf. po tel.: 52-155 JAMI TOURS KIDRIČEVA 6 SILVESTROVANJE V ŠPANIJI: Z ansamblom BLEGOŠ od 28. 12. 95 - 2.1. 1996. Cena polnih penzionov s Silvestrsko večerjo, samo 600 DEM. JA-MI Tours. tel. 224-130, 213-160 Trgovina "VIDA" Kranjska 1, Šenčur Reševa 14, Kranj Velika izbira perila znamk: Linne, Lisca, MTČ, gobelinov, gumbov... Tel.: 216-153 RENT-A-CAR Rudolf tel.:45-755, 0609/624-521 Izposoja osebnih vozil znamke: POLO, GOLF, PASSAT, AUDI. Posebna ponudba - prevozi z voznikom in izposoja vozil za poroke! AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 Mizarstvo in montaža FRANC ZADNIKAR s.p. STARA C. 44, NAKLO PRENOVA KUHINJE Z zamenjavo vrat, del. plošče in po potrebi tudi dodelovanje elementov, bo vaša kuhinja zopet nova. Po naročilu izdelujemo tudi nove kuhinje, ter ostalo pohištvo. Tel.: 064/48-068 METEOR d o. o. Remic Andrej Stara c. 1, Cerklje Vabimo vas na turistično-kmetijski izlet v Švico. Odhod 6.10., prijave do 30. 9. Organiziramo tudi izlet na Oktoberfest v Muenchen 23. 9., poleg tega pa ob sobotah nakupovalni izlet v Lenti. Tel.: 422-781 Turistična agencija VEDRINA Tel.: 22-33-58 29.9. - izlet v OBIRSKE JAME IN PTIČJI PARK TURNERSEE, 30.9. - ekskurzija za LJUBITELJE PIVA, 7.10. - nakupovalni izlet v LENTI. MEGGI TOURS ORGANIZIRAMO: vsak četrtek nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti, cena je samo 2.000 SIT. Letne oddihe v ŠKOFJA LOKA Grčiji, v Španiji, Italiji, na Hrvaškem in Slovenska obala. Organiziramo tudi skupinske izlete doma in v tujini. NOVO -Kapucinski trn 7 NOVO - Izposojamo potovalne kovčke vseh velikosti zelo poceni. Pridite in se prepričajte. Informacije: Meggi Tours r * Kranj, tel.: 064/223-488. fax. 064/223-870, Meggi Tours Škofja Loka fax. 064/624-169 2. MIHAELOV SEJEM NA JESENICAH vabi podjetje DESIGN, od 27. do 30. septembra 1995. Bogata ponudba na stojnicah, zabavni program, zabavišče. Prijave in inf. 064/83-145 RITUAL HOJA PO OGNJU bo v Bohinju, 30. 9. 95. Prisrčno vabljeni. Informacije po telefonu: 065/50-492 EKSPRES PRALNICA PERILA - GABOR PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notranje čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678 GLOBINSKI SESALCI IN ČISTILCI NA PARO ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tudi pri plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 Z ALPETOUROM NA VESELO RAJŽO! 30. 9. 95 - na Oktoberfest (Muenchen), 23. 9. in 14. 10. 95 - Gardaland, 30. 9. - Benetke, 14. 10. - Madžarska - Lenti, 21. in 22. 10. - Bavarski gradovi. Prijave: poslovalnice Alpetoura PA, tel. 064/222-007 KOMPAS KRANJ Tavčarjeva 22 Telefon: 00 386 64 222-312 RABAC -7.-14. okt., 7 polnih penzionov, avtobus DEM 245. 1 KOMPAS: Kranj, tel. 224-100, Šk. Loka, tel. 624-027 USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJA organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 ZAČETNI TEČAJ KNJIGOVODSTVA LJUDSKA UNIVERZA RADOVUICA ALU LES Sp. Stranje 28 61242 Strahovica organizira Ljudska univerza Radovljica. Tel.: 715-265 organizira tečaje nemškega, italjanskega in angleškega jezika. Tel.: 715-265 Dobava in montaža: alu okna, vrata, predelne stene, polkna, zasteklitve, komorniki, izložbe... Inf. po tel./fax: 061/825-480 HK SPORTINA BLED jutri, v soboto, 23.9., ob 16. uri v športno dvorano Bled na tekmo Alpske lige Sportina Bled -VABI LJUBITELJE VVarsteiner Gardena. Za zveste gledalce žrebanje imenitnih nagrad: umetniška slika akad. HOKEJA slikarja Janeza Boljke; celoletna karta za tekme HK Sportina; darilo bistroja Plošček MEGI promet z nepremičninami za Radovljico in širšo okolico. Tel./fax: 064/715-166 Vsak petek soboto in nedeljo! venIce> 'Portorož, - 'Jtenetke 'Venezia - Tortorosc TEL.: 066 73 1 60. 73 167. 061 310 320. 302 OBC GLASOV KAŽIPOT 3 Na Lepenatko Kranj - Društvo upokojencev Kranj razpisuje planinski pohod na Lepenatko (1425 m). Tura je lepa in ni zahtevna, hoje je za 6 ur. Odhod posebnega avtobusa bo v četrtek, 28. septembra, ob 7. uri. Prijave z vplačilom 1.000 SIT sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in Stltltltltltltltltltltltlt Letovanje v Izoli Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence od 11. do 18. decembra na enotedensko letovanje v hotel Delfin v Izolo. Rok prijave je 2. oktober. Ob prijavi se vplača 5.000 SIT akontacije na osebo. MUMlflflfMlf »r It »t »t »t Na Porezen Žirovnica - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Žirovnica vabi na pohod na Porezen (1622 m), ki bo v torek, 26. septembra, z odhodom ob 6.30 uri s postaj od Brega do Rodin. Hoje bo za 5 do 6 ur. Prijave sprejema Mija Rajgelj, tel.: 802-193 do 25. septembra do 15. ure. Itltltltltltltltltltltltlt Na Koroško Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge zainteresirane na izlet na Koroško. Izlet bo v torek, 3. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. V Moravske Toplice Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na kopalni izlet v Moravske Toplice, ki bo v četrtek, 5. oktobra, z odhodom ob 7. uri izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Predavanja Pevska revija Kranj - Cerkveni pevski zbori dekanije Kranj prirejajo v nedeljo, 24. septembra, ob 15. uri pevsko revijo v kranjski župnijski cerkvi. Orgelski v Cerkljah Cerklje - Jutri, v sobot, 23. septembra, bo ob 20. uri v farni cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Cerkljah orgelski koncert Klemena Karlina iz Godešica pri Škofji Loki. Po uspešno končanem podiplomskem študiju na Koroškem deželnem konzervatoriju pri prof. Klausu Kuchlingu v Celovcu se bo Klemen Karlin predstavil z deli Johanna Sebastiana Bacha, Cesarja Francka, Alex-andra Guilmanta in Felixa Mendelsona -Bartholdvja. Prireditve Ciciban - dober dan V nedeljo bo ob 14. uri pred vrtcem na Deteljici zabavna prireditev za otroke CICIBAN - DOBER DAN. V primeru padavin bo prireditev naslednjo nedeljo. Itltltltltltltltltltltltlt V Begunjah pod jablano Begunje - Danes, v petek, 22. septembra, bo ob 17.30 pri gasilskem domu v Begunjah Srečanje pod jablano, ki ga ob svoji 50-letnici pripravlja ajdovsko podjetje Fructal. Ob odličnem zabavnem programu bo potekalo tekmovanje za "NAJ JABOLKO". Ta naziv je na prvem srečanju pred dvema tednoma v Močilniku pri Vrhniki pripadel Slavki iz Kranja. Itltltltltltltltltltltltlt Turistična povorka Dobrna - Turistično društvo Dobrna praznuje 40. obletnico in prireja v nedeljo, 24. septembra, ob 14. uri na Dobrni Turistično povorko, ki se je bodo udeležili: folklorne skupine, maioretke, godbi na pihala, aktivi kmečki ter turističnih društev z Dobrne in soseščine z okrašenimi vozovi in kočijami ter seveda vi, drage Gorenjke in Gorenjci, ki toplice v Dobrni že poznate ali pa jih želite spoznati. Zaključek prireditve bo z vselico na ploščadi pred Zdraviliškim domom, za zabavo bo poskrbel ansambel Dori in Vesele Štajerke. Obvestila □ Planinska društva obveščajo Planinsko društvo Tržič obvešča, da bo v času izven redne planinske sezone imelo svoje postojanke odprte ob sobotah, nedeljah in praznikih. Verjetno bo ob slabem vremenu nekoliko moteno oskrbovanje Doma na Zelenici ter ob visoko zapadlem snegu koče na Dobrči. Planinsko društvo Kranj obvešča, da zapira naslednje postojanke: Planinski dom na Kališču bo oskrbovan ob sobe tah, nedeljah in praznikih; Planinski dofl na Ledinah bo odprt še dva ali tri vikende, če bo lepo vreme (inf. tel.: 225-184); Dom na Gospincu bo prenehal z rednim obratovanjem v ponedeljek, 25. septembra, ob lepem vremenu bo odprt ob vikendih, redno pa bo oskrbovan z začetkom zimska sezone na Krvavcu. Planinsko društvo Javornik Koroška Bela sporoča, da od 17. septembra Startičev dom pod Triglavom in Prešernova koča na Stelu nista vec redno oskrbovana, Kovinarska koča pa bo se do 25. septembra. Planinsko društvo Križe sporoča, da sta od 18. septembra naprej Koča na Kriški gori in Zavetišče v Gozdu odprta od petke popoldne do nedelje. Obiskovalci naj pred prihodom pokličejo po telefonu ali mobitela Razstave □ Akvareli in karikature Jesenice • V razstavnem salonu Dotik odpiral0 danes, v petek, ob 18. uri razstavo akvarelov karikatur slikarja Jožeta Dakskoflerja, člana Dotika Razstavo bodo odprli s krajšim kulturnim programom. Itltltltltltltltltltltltlt Slovenski kozolec Mengeš • V galeriji Mežnarija bodo danes, v pete£ ob 19.30 odprti razstavo Slovenski kozoiac * projekta Pot kulturne dediščine, na ogled bodo arhitekturne makete in risbe arhitekta Borana Hfefl O boleznih srca in ožilja Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica in krajevni odbor SKD Kokrica organizirata danes, v petek, 22. septembra, ob 19. uri, predavanje s področja zdravstva z naslovom Bolezni srca in ožilja. Predavanje bo v prostorih Kulturnega doma na Kokrici, predaval pa bo direktor splošne bolnišnice Jesenice dr. Janez Remškar. Vstopnine ni. r TU.fi ISTIČ ISi^k Ip\X 3EN< ti Koncerti Koncert na orglae Cerklje - V farni cerkvi Marije nebovzete bo jutri, v soboto, ob 20. uri nastopil organist Klemen Karlin z glasbo Bacha, Francka, Guilmanta in Mendelssohna-Bartholdvja. • RIM; 4 dnevni avtob. izlet, odhod 13.10.1995 • POČITNICE: slovensko in hrvaško primorje, tujina • JESEN NA RABU; UGODNO, možen avtob. prevoz • Potovanje po EVROPI informacije in prijave: TRŽIČ - Predilniška 1, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. 1 a, tel. 224-132 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in stan oče JOŽE ŠIVIC Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 23. septembra 1995, ob 16. uri na pokopališču v Kovorju. Pokojnik bo ležal do pogreba na Žalah v Tržiču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Opravljamo okulistične preglede za OČALA in KONTAKTNE LEČE v najpopolnejši zasebni okulistični ambulanti opremljeni po kriterijih ministrstva za zdravstvo vsak ponedeljek ob 14. uri. 064 212 535 rlALLo »*IZZA DELOVNI CAS: 1EDELJA OD 1 1 - 2200 Mali oglasi ® 223-444 C>ISCOTEKA IJADOVUICA Dami po it. uri JASMIN STAVROS Jutri , i soboto D. J. MARX Garati stroji sad^am CIRKULAR, mlin za mletje >^na elektriko. 0241-483 22902 DrortP traJnožarečo peč Magma 10, ^^© 47-431_22976 $aonC'5m malo rabljeno motorno » 55-186. zvečer 221-051 HALO - HALO PI - BIP PIZZA ZREZEK SOLATA OD 9 - 02 PANASONIC telefoni, telefaxi, tajnice in telefonske centrale. SERVIS telefonskih aparatov. Q632-59522131 Prodam ROVOKOPAČ SKIP. Markun Janez, Babni vrt 5, 1246-282 22898 Prodan njivsko FREZO Batuje 155, obračalnik pajek na dva vretena, vitel Riko 3 tone, kosilnico Gaspardo, vse novo. O695-070 22955 URŠKA (več kot plesna šola j V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce 064/41-581 GAULOISES BLONDES Koroška cesta 5, Kranj (v hotelu CREINA) Tel. .064/213-650 JUTRI, v soboto, 23. septembra: SEXI BOX italijanske lepotice v peni Club je odprt ob četrtkih, petkih in sobotah od 22. do 04. ure. J64/22-11-33 s PANASONIC telefoni žični in brezžični, tajnice, garancija, zagotovljen servis, dostava in priklop na domu brezplačno. © 0609/630-102 21437 Prodam zamrzovalno skrinjo. ©061/ 841-059 23023 Prodam PRINTER DECVVRITER III. za 6000 SIT. O66-783 23041 MOBITEL YANNI,d.o.o., - KOMPLETNA PONUDBA. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na fcz 0609/612-256,064/218-317 23052 Prodam KASETOFON RS- P 705 in OJAČEVALEC SU - V 65 A Tehnics. 045-205 23053 Savska c. 34. Kranj TO...FAX. 064/224 640 Mm. 0609/620 009 VSE VRSTE REKLAMNIH TABEL IN TRANSPARENTOV MODULARNI ROTACIJSKI DISPLAYI NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA ZA IZDELAVO VSEH DIMENZIJ _BARVNIH PLAKATOV_ Prodam trajnožarečo PEČ na olje in PEČ Lokaterm. 046-036 23186 Prodam AvTORADIO 2x 100 W. ©421-576_23199 PEČ za centralno kurjavo 17000 Kcal, rabljeno eno sezono, poceni prodam. 1376-208 23214 Prodam 3 KW termoakumulacijsko peč za 12000 SIT. Šmid, Selca 43 3,5 KW popolnoma novo termoakumulacijsko peč, ugodno prodam. ©326-270 23224 Nov, prosto stoječi namizni VRTALNI STROJ, prodam za 220 DEM. ©242- 32 5 23226 Prodam ŠROTAR za koruzo. ©332- 5 1 8 23240 Prodam 200 I BAZEN in potopni HLADILNIK za mleko. ©422-128 Kupim kombinirano PEČ za CK. © 620-259, popoldan 23263 Prodam slamoreznico, puhalnik Epple možno rezanje silaže. ©57- 96 9 23292 Prodam dva kuppersbusch štedilnika in dva kombinirana štedilnika, zelo ugodno. Trstenik 48 23300 Prodam kombinirani hladilnik in zamrzovalnik Obudin 135+90 litrov. 13 622-309 23307 Ugodno prodam STROJ za vezenje Marcus - 8 glav. ©241-694 23322 Prodam NOV BTV SONY KUX 2101 (55 cm), 980 DEM in drugi modeli. 13328-286 23346 Izposodite si VIDEO KAMERO SONY. Uporaba je zelo enostavna, posnetki pa odlični. Cena ugodna. © 222-055 23361 Prodam FAMILY COMPUTER s 356 igricami za 100 DEM. S 715-535, od 12. do 18. ure 23368 Ugodno prodam kuppersbusch. Bešter, Zabreznica 50, Zirovnica2302i Prodamo: Mikser SARO EM-20G, električna pasirka SARO EST, aparat za filter kavo in čaj BONAMAT B10D, tehtnica 10 kq maxima 10, tehtnica Libela Celje tip Skalar 200, visokodvižni paletni viličar Hp JUNGHENEINRICH. APRO, d.o.o., Bled Podjetje za trgovino, turizem in komercialne storitve, tel.: 741-610 Prodam balirko za okrogle bale Deutz. 13242-672 23071 Prodam nakladalno PRIKOLICO NRP 25. 13242-672 23072 Ugodno prodam zelo malo rabljen VIDEOREKORDER Silva. 1358-211 23076 RAČUNALNIK PC 286 z opremo, prodam ugodno. 13326-869 23081 Prodam zamrzovalno omaro DVODELNO IN HLADILNIK z zamrzovalnikom. 1345-662 23082 HLADILNIK Gorenje in sekljalnik za zelenjavo, meso, prodam. ©326- 869 23087 Prodam nerabljen rjav ITPP kuppersbusch. ©733-670 23090 Prodam nove ZVOČNIKE Pioneer. 1357-786 23092 PRALNI STROJ Gorenje 5 let, prodam. ©332-350, zvečer 23096 Prodam MOPED Puch avtomatik in električni radiator. ©48-082 23099 Prekucnik zaobjev s trakom in avtomatsko tehtnico za krompir, prodam. KOZINA, ©328-238 23113 TARUP stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. ©328-238 23115 TRANSPORTNI TRAK in VALJ za valjanje njiv, prodam. Kozina ©328- 238 23116 Prodam traktor Deutch 4006 obnovljen. © 422-726 23156 AGROIZBIRA ČIRČE, nudi ugodno rezervne dele za silokombajne SIP Šempeter, vse vrste gum za traktorje, akomulatorje Vesna in Topla. Vedno na zalogi deli za treaktorje TV, Ursus, Zetor, Univerzal, IMT, Torpedo, Deutz, filtri olja, jermeni itn. Obiščite nas ali pokličite na © 324-802 23159 ŠIVALNI STROJ Bagat Ruža Step, dobro ohranjen, prodam. ©57-691 OTR. OPREMA POGRAD nov.deljiv, masiven, ugodno prodam, cena 22000 SIT. ©332- 60 1 22760 Otroško posteljico z jogijem, bele barve, ugodno prodam. O 731-350 Kombiniran otroški voziček Inglesi-na, dobro ohranjen, prodam. © 323- 25 9 23137 Prodamo otroško POSTELJICO in "kovterček". ©332-076, zvečer 2322/ GLASBILA Prodam punte, bankine, smrekovo žamanje in bukove deske 50 mm, 25mm. ©45-334 22979 Prodam ponte za postavitev delavnega odra pri izdelavi fasade. © 48- 725 22998 Prodam dva 3-delna okna z roletami. ©215-145, Grosova 38, Kokrica 23125 SALONITKA nova 60x40, reklamna cena 320,- prodam. ©214-072 23174 Prodam DESKE colarice. Ilovka 5, ©217-062 23180 Leseno stavbo dimenzij 4,5x4,5 m prodam. ©401-405, popoldan 23223 Prodam 1500 kg BELE MIVKE in betonske stebre za kozolec. ©422- 128 23255 Prodam SLEMENJAKE (korce) izdelava Likozar. ©620-259, popoldan Prodam SALONITKE 90x100, borovec, žagan les in mlin na kamne. ©64-222 23273 Prodam SUHE DESKE 2,5 cm in 5 cm. ©401-37 6 23298 Prodam rabljeno STEŠNO OPEKO -večjo količino. ©891-872 23313 Po znižani ceni prodam 40 m2 izolacijskih STIROPOR PLOŠČ, debeline 5 cm. © 403-653 23363 IZOBRAŽEVANJE Nudim individualni pouk angleškega in nemškega jezika, konverzacijo ter instrukcije. ©224-005 22471 študentka z izkušnjami pri delu z otroki instruira angleščino. ©331-496, Alenka 22612 Instruiram slovenščino za osnovne šole. ©213-159 23202 SYNTHESIZERJI Casio, Roland, Jamaha, po ugodnih cenah v trgovini Sinkopa, Žirovnica 59, ©802-274, 801-211 23045 Ugodno prodam SYNTHESIZER GOLDSTAR (100 ritmov, 100 zvokov). ©225-371 23064 Prodam SYNTHESIZER KAVVAI X 50 s kovčkom. ©43-497 23235 Prodam SYNTHESIZER TEHNICS KN 1000 in PIANO MODUL KORG P 3. ©714-657 23269 Prodam BAS KITARO Nace Zaletel, za 450 DEM, elek.kitaro kopijo Gib-son za 250 DEM in klaviaturo ROLAND JX 3 P za 350 DEM. ©686- 02 7 23280 GR. MATERIAL SMREKOV OPAŽ različnih dolžin in širin ter smrekov LADIJSKI POD izdelujemo. ©64-103 21265 Izdelamo cisterno po meri, lahko tudi na vašem domu iz 4 mm pločevine. ©0609/635-262, 85-292 22211 SNEGOLOVCI po ugodni ceni, možna montaža. ©725-319 22247 OPAŽ smrekov suh z dostavo - I. klasa 610 SIT, II. klasa 490 SIT. ©063/451-082 22965 Oddam prostore primerne za gostinstvo - igralne aparate 60000 SIT mesečno. ©741-761 ?3036 PRODAMO: prodamo trgovski obje-ku v bližini Kranja, odkup inventarja ni obvezen. K 3 KERN 064/221-353 NAJAMEM: v mestu Kranju nudimo najem kava bara z odkupom inventarja. K 3 KERN 064/221-353 23387 NAJEM: nudimo najem različnih bistrojev z odkupom inventarja, K3 KERN Kranj d.o.o., © 221-353 23388 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ, ŠENČUR, CERKLJE -trgovske lokale različnih površin; KRANJ - pisarne, proizvodno skladiščne prostore, gostinski lokal z odkupom inventarja. DOM NEPREMIČNINE © 211-106 23396 ŠOLA ZA TUJE JEZIKE ENGLISH. DEUTSCH, ITALIANO. FRANCAIS Kajuhova 11, 64260 BledHHi TEL:064/741 780 Vpisuje vjezifovne tečaje Priprave za vstop v srednje šote, na maturo, na mednarodne izpite JŠM Individualni pouk\ Wk KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 MOTOR 1 KW z reduktorjem do 25 obratvov, kupim. ©403-611, zvečer 22628 V okolici Tržiča kupujemo zazidljivo parcelo do 1500 m2. © 327-949 22974. Kupim rabljen PISALNI STROJ. ©47-322 23034 Kupim avto JUGO 55, letnik 90-91. ©47-080, po 15. uri 23080 Nakladalko, trosilec in cisterno za gnojnico, KUPIM. ©730-584 23084 Kupim večjo količino embalaže za Union pivo. © 0609/627-658 23157 Kupim kovinarski črtalnik na podstavku. ©331-086 23211 HLODOVINO vseh vrst odkupujemo. ©55-151 dopoldan, 57-848, popoldan 23220 Kupim malo rabljen MLIN za sadje. ©714-115 23221 ČE SI ŽELIŠ POGOVORA IN SPROSTITVE, § POKLIČI 090 31-04 NAJ TE ZAJAME VROČA STRAST OGNJA, Kl GORI V MENI! 090 31-03 LOKALI Prodam DVA TOČILNA PULTA dolžine 3 in 4 m, ugodno, cena po dogovoru. ©241-588 23014 V centru oddamo 80 m2, 60 in 100 m2 v Prešernovem gaju. Košnik, s.p. 332-061 23058 LOKAL v Gorenji vasi oddam v najem za trgovinsko dejavnost. ©681-535 23305 V Šk. Loki pri avtobusni postaji, oddamo pritlične poslovne prostore za trgovsko ali agencijsko dejavnost. Informacije do 20. uri na Q 312-070 KOLESA Gorsko kolo SCOTT Montana, Schimano 500 LX oprema, prodam. © 064/311-266 22359 Prodam TOMOS CTX 80, letnik 1989. © 58-058 22989 Prodam motorno kolo JAWA 350, letnik 1990, cena po dogovoru. 0 64-345 22996 Prodam otroško motorno kolo YAMAHA, 80 ccm. © 47-779 22997 Prodam dva nova, moška gorska kolesa in eno dekliško gorsko kolo na 18 prestav, lahko na čeke. © 632- 110 23130 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO LA FRIULANA. ©620-259, popoldan 23262 ATX I.90, lepo ohranjen, z dodatno opremo, cena 900 DEM, prodam. ©633-725 23337 OBVESTILA FOLKLORNA SKUPINA SAVA KRANJ vpisuje nove člane. Informacije na telefon 222-241 int. 902, dopoldan 21417 MADŽARSKO - nakupovalni izlet s kombijem - torek, petek, sobota. ©49-442 22924 NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. ©49-442 22925 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja ooreme a 323-320 NOTAR VOJKO PINTAR Cesta Kokrškega odreda 1, Kranj Cenjene stranke obveščam, da imam od 15. 9. 1995 dalje novo telefonsko številko 224-048. OSTALO ROMANTIČNI PARIZ, 6 dni samo 470 DEM - 17. oktobra. © 634-022 22405 Prodam OKOVANE GAJBICE za jabolka ali krompir. ©731-208 ali 731-366 22754 Obrtniki! Ugodno prodam 10.000 polietilenskih vrečk 200 x 200 x 0.075. ©064/622-693 22781 Prodam GUME Sava Exact 155 R 13, malo rabljene. © 328-109 22788 SKUPNA VLAGANJA Podjetje na področju prehrane (meso, pekarne) išče sovlagatelje. VISOK DONOS! Predmet investiranja: razširitev in posodobitev proizvodnje. TRG ZAGOTOVLJEN! Pisne ponudbe na naslov: Emer-cor, d.o.o., Kidričeva 55, Škofja Loka, fax: 064/631-799. Prodam rabljene fluorescentne luči nU 120,140. Primerne za klet ali delavnico. ©218-412, po 15. uri Prodam kompletno novo savno, po ugodni ceni in kopalnico. Đ 45-464 230 00 Prodam dva SODA 65 I po 1000 SIT/ kos, za vino ali mošt. ©326-738 23026 KAD za namakanje sadja ali kisanje zelja 300 I, prodam. ©061/823-330 23051 SLIKARSKO ATEUEJSKO STOJALO novo, prodam za 13000 SIT. ©731-250 23063 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. rel.:064/2i 1-847 J&Ol LAKI-BARV K-LEPILA Trgovina Savska c. 14, Kranj, tel., fax: 064/222-627 delovni čas 7.-12. ure, 13.-17. ure, sobota 8.-12. ure u VSE ZA MIZARJE ±* ■ ICLA - LAKI, LUZILA ■ RAKOLL - LEPILA ■ SCHACHERMAYER - OKOVJE ■ SPAX- VIJAKI ■GRASS - SPONE, VODILA ■ SADOLIN - PREMAZI ZA LES ■ SIA - BRUSNI MATERIALI. LAK ZA PARKET -15 nT 5.380. SIT Prodam RIBEŽNE za zelje. 0421- 43 3 23173 Poceni prodam skoraj novo 800 I hrastovo zaprto KAD za namakanje sadja in MLIN za mletje koruze in storžev, večje kapacitete. ©061/ 614-700 23178 Prodam spredeno DOMAČO VOLNO. 0713-167 23187 Prodam A LESTVE, ugodno. ©51- 458 23203 Več KADI lesenih za namakanje sadja, prodam. ©64-114 23237 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL: 064/731-615 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BUKOVO, JAVOROVO, JESENOVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES PO UGODNIH CENAH. PRIDELKI Pozor - ozimnica! Oddam sadje za jabolčni kis, za vkuhavanje, za prešanje in za žganje. Cena po dogovoru. ©43-109 22885 Prodam ZELJE v glavah. Zg. Bela 57 22966 Prodam krmno peso. Lahovče 18 22993 Prodam krmilni krompir in silažno koruzo. Lahovče 18. 22994 Prodam večjo količino dobrega domačega žganja. Dvorska vas 18, Begunje, ©733-239 23027 Prodam TEPKE in MOŠTARICE. Gorica 2, Radovljica 23028 Prodam HRUŠKE za namakanje. ©715-601 23032 Prodam večjo količino KRMILNE PESE. ©422-636_23049 Prodam stoječo SILAŽNO KORUZO. ©241-586 23089 Hruške moštarice z dostavo, ugodno prodam. Đ 422-673 23141 Kupim RDEČO PESO BIKUR in rdečo ploščato čebulo. 0 061/621- 87 8 23184 Prodamo KORUZO za silažo, 0.3 ha in OTAVO s kozolca. Sp. Brnik 6, popoldan 231 es Prodam KROMPIR. Debeljak, Pod-brezje 150, ©731-069 2318» Prodam krmilno PESO. »49-270 23194 Prodam bel in rdeč krompir za ozimnico. Zg. Bitnje 20 23231 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR desire. 041-567 23238 Jedilni KROMPIR prodam. Dostavim na dom. 0312-237 23241 OPTIK Martina Škofic Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.:061-738-980 Prodam KROMPIR za ozimnico več sort. Po dogovoru tudi dostavim. Žabnica 61,0311 -811 23268 Prodam tepke in moštarice, primerne za mošt ali žganje. ©43-496 23294 PREKLIC PREKLICUJEM izjavo, ki sem jo dal dne 19.9.1995 gospodu Bojanu in se mu OPRAVIČUJEM. Branko 23182 POSESTI (Posredovanje z nepremičninami Koinlk s.p. Sorska vi. I, 64000 JTran/ t0l., fax: (064) 332 061 V ŽELEZNIKIH prodam polovico starejše hiše. © 41-661 23374 PRODAMO: prodamo dvostano-vanjsko hišo v Kranju, K3 KERN 064/221-353_23381 PRODAMO: pritljični del hiše v Ratečah, gornji del hiše z vrtom v Zg. Bitnju. K 3 KREN © 064/221-353 PRODAMO:v Goricah (pred Golnikom) novejšo hišo-dvojček in 1.000 m2 sveta, na Drulovki novo vrstno hišo. K 3 KERN 064/221-353 23383 PRODAMO: v Vogljah pri Šenčurju prodamo starejšo pritljično delno podkleteno hišo. K 3 KERN 23384 PRODAMO: v Žireh prodamo hišo z vrtom, cena je 110.000 DEM. 3K KERN 064/221-353_23385 V Šutni pri Žabnici: prodamo parcelo 2.000 m2 od tega 1.400 m2 zazidljivo, K3 KERN Kranj d.o.o., © 221- 353 23389 V Srednji vasi pri Goricah: prodamo 2.000 m2 zazidljive parcele, primerne za vikend, K3 KERN Kranj d.o.o., © 221-353 23390 VIKEND: prodamo vikend brunarico v bližini Ljubnega pred Radovljico, K3 KERN Kranj d.o.o., © 221-353 23391 PRODAMO: KRANJ objekt do 1. plošče na par. 570 m2, zazid. parcelo 1.100 m2. V POLJANAH pri šk. Loki 600 m2 z dokumentacijo. KUPIMO: ZAZIDLJIVE PARCELE, NOVOGRADNJE, STAREJŠE IN NOVEJŠE HIŠE NA GORENJSKEM. Uredimo celoten postopek. ARPON D.O.O., © 331-292, 331-366 23396 V najem dajemo ogrevano GARAŽO, cena 80 DEM mesečno. DOM NEPREMIČNINE © 242-307 21915 PARCELE KUPIMO: KRANJ, NAKLO, KOKRICA, MLAKA, GOLNIK, GORICE, PREDDVOR - 500 m2, 1000 m2, 2000 - 3000 m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©211-106 22678 HIŠE PRODAMO: NAKLO - starejšo dvostanovanjsko hišo na parceli 600 m2; ZALOG pri CERKLJAH - nedokončano novogr. na lepo parceli 1200 m2; BAŠELJ - moderno, nedokončano novogr. na parceli 700 m2; ŠENČUR - visokopritl. 10x10, na :eli 560 m2; KRANJ-STRA-jE, vrstna hiše + 90 m2 vrta, 115.000 DEM; ŠK. LOKA-starejša hiša, 70.000 DEM. DOM NEPRE-MIČNINE, © 211-106_22686 POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE PRODAMO: KRANJ CENTER, PRIMSKOVO in STRAŽIŠČE, BRIT-OF. DOM NEPREMIČNINE, © 211- 106 22687 Prodam trenutno nezazidljivo PARCELO 1500 m nad Portorožem, pogled na morje. ©49-442 22922 Kupiva zazidljivo PARCELO 1000 -1500 m2 na območju Gorenjske. Šifra: ZDRAVNIK 23013 V Gorenji vasi prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 800 m2. ©681-575 23039 V Šenčurju prodamo HIŠO v 3. grad.fazi in parcelo na Brniku. KOŠ-NIK.s.p. 332-061_23057 V centru Kranja prodamo poslovno stanovanjsko hišo, v Šk. Loki dvonadstropno hišo. KOŠNIK, s.p., 332- 061 23059 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO -okolica Kranja. ©329-506 23098 Oddam GARAŽO v Stari Loki 11. ©620-068 23207 Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja cca 1000 m2. ©323-721 23228_ Iščemo hišo ali stganovanje v najem. Djakovič, šorlijeva 35, Kranj 23233 Oddam GARAŽO na Zoisovi ulici, predplačilo 1 leto. šifra: OKTOBER 23282_• HIŠO ali PARCELO na relaciji Ljubljana - Cerklje - Preddvor -Golnik, kupim. 0061/343-593 23321 MIKE & CO. d.o.o. NEPREMIČNINE - 064/ 216-544 - prodaja, nakup, menjava HIŠ, STANOVANJ, POSLOVNIH PROSTOROV, VIKENDOV. 23354_ KUPIMO več različnih hiš v okolici Kranja, škofje Loke, Tržiča in tudi drugje na Gorenjskem. MIKE & CO. D.O.O. 216-544_23355 PRODAMO starejšo hišo pri Škofji Loki, delno adaptirano, na parceli 500 m2 ; MIKE & CO. d.o.o. 216-544 PRODAMO: v Šenčurju prodamo hišo v 3 gr. fazi in 500 m2 zemljiščla za 125.000 DEM. K 3 KERN 064/221- 353 23380 PRODAMO: na Orehku prodamo 58 m2 parcelo s pozidano I. ploščo. K3 KERN 064/221-353 23379 PRIREDITVE Glasbo za ohceti in zabave nudi TRIO "BONSAJ". 0 421-498 22348 UR6KA (^vcćfkot plesna šola ^ V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. pisuje začetnike in dobre plesalce I? 064/41-581 TRIO ali DUO po želji vam pride igrat na ohceti, obletnice. 0731-01523067 TRIO GORENJSKI NAGELJ vas zabava na porokah. 058-353 23192 V soboto ob 18. uri VELIKA SMUČARSKA VESELICA v hotelu TRIGLAV v Mojstrani. Igra ansambel Vita! VABLJENI!_23291 URŠKA, več kot plesna šola na Gorenjskem. Če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v VESELI SVET PLESA v KRANJU, ŠK. LOKI, na JESENICAH, v RADOVLJICI in KAMNIKU. 0 064/41-581 23362 POZNANSTVA Stara sem 61 let, želim spoznati udovca, starega od 61 let pa do 65 let, nealkoholika, mirnega značaja, blizu Bleda, za skupno življenje, šifra: RESNICA_23017 RAZNO PRODAM Diopter Ašic prodam. 0403-611, zvečer 22629 Ugodno prodam KOLO ROG na 5 prestav in vrtno garnituro IZ BRUN. 0311-440 22960 Poceni prodam mešana drva, lahko razlagana in s prevozom. 0 45-238 23002_ Prodam MOTOR AVTOMATIK. kolo moško in žensko, cirkular žago, garažna vrata. 0212-087 23030 Prodam večjo količino suhih MEŠANIH DRVA. C. na Klanec 5, Kranj Prodam domače žganje. 23326 I 312-398 Z IGRO DO NAGRAD VSAK TEDEN 20.000 SIT 090 45 09 Cena 58,50 SIT/0.5 min Prodam 600 I hrastovo kad za namakanje, zaprto. 0 47-318 23142 Prodam video igrico Super Ninten-do.© 215-458_ 231&2 Prodam domače ŽGANJE, prešo za sadje, termoakumulacijsko peč. ©78-823_23210 LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ©061/611-07823239 Prodam trajnožarečo PEČ in sadike LAGUSTRA. ©214-880 23259 M.H.O. SISTEMI d.o.o RADOVLJICA LINHARTOV TRG 20 DELOVNI ČAS: 10-13h in 17-!9h SOBOTA 10-13h| 486DX2/66 102.900.-STT 4860X2/80 106.900.-srr 4860X4/100 108.900.- SIT 486DX4/120 119.900.- SIT PENTIUM 60 127.900.- SIT ^r^ti^TAURA^. ^V66JLA; i6&iSK^Y ■ALARMNI SISTEMI, VIDEO NADZOR« ■MONTAŽA IN VZDRŽEVANJE" OBROČNA ODPLAČILA 12 MESECEV R+8% TEL064 712 353 FAX:064 718 096 STAN. OPREMA Prodam sedežno garnituro + mizico, staro 3 mesece. ©53-357 22967 Rabljeno sedežno garnituro trosed, dvosed in fotelj, prodam zelo ugodno. ©241-747 22968 Prodam Kupperbusch peč, novo, cena po dogovoru. Anton Benedik, Knape 19, Selca. 23001 Prodam rabljeno stavbno pohištvo. ©43-346, popoldan 23010 KUHINJO belo s pomivalnim koritom, lepo ohranjeno, poceni prodam. ©061/823-119_23109 Ugodno prodam rabljeno spalnico In 410 I rabljeno zamrzovalno skrinjo, lahko na čeke. © 632-110 23129 Prodam zamrzovalno skrinjo 360 I, staro 10 let, cena 4000,00 SIT. © 332-100_23134 Prodam spalnico. 0 272-459, Lenart, samo dopoldan. 23143 Prodam 300 I hladilno skrinjo in ČB TV Gorenje, cena zelo ugodna. 0 45-091 23148 Prodam nova vhodna vrata -Jelovica. 0 43-198 23154 Ugodno prodam POGRADE vinsko rdeče barve. 0312-327 23172 Prodam dobro ohranjeno JESENO-VO SPALNICO. ©57-969 23293 Okroglo JEDILNO MIZO s stoli, večjo sedežno garnituro in otroško pisalno mizo, prodam. ©241-854 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI Možnost plačil« 2 do 12 tekov' tel.: 064/422-585,421« 168 SAT TRADE d.0.0, Požcimik SO Cerklje SPORT STORITVE ŠIVANJE po naročilu. 0326-839 Ugodno prodam novo strešno okno 140 x 140, staro strešno opeko 1000 kom. Kikinda© 632-101_23331 Prodam betonski strešnik špičak, garažna vrata 290 x 235 in mikser za mletje sadja ali prašičje krme. 0 45- 334 23333 CENTRALNO OGREVANJE Kvalitetno vam priključimo cisterno in oljni gorilnik z elektronsko nastavitvijo najboljšega izgorevanja in s tem prihranka pri gorivu. Pokličite ELEKTROCILJ iz KRANJA, tel.: 326-730 (po 17. uri)! Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah • IZDELUJEMO, MONTIRAMO TER POPRAVLJAMO! Naročila na 0213-218 21814 SERVIS gospodinjskih aparatov - če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite 332-053 21696 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad. 00609/622-946, Lesce 22091 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI - popravilo, montaža, čiščenje. 0325-815 22188 ROLETARSTVO BERČAN vam nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! ©061/342-464, 0609/630-700 22293 Kamionski prevoz tovora - 3 t. © 064/218-798_22344 Steklarstvo Seliškar: Zastekljujemo vse vrste: - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. O 061/272-381_22351 GRAVIRANJE in BARVANJE STEKLA. Izdelki iz vitraža, prekrasna darila za vsako priložnost. Tudi po naročilu. 0325-600 22564 Pralni, pomivalni stroj, štedilnik -popravimo hitro in strokovno. 0331- 450 22815 AVTOKLEPARSTVO, AVTOVLEKA JAKŠA VAM NUDI PREVOZ IN POPRAVILO POŠKODOVANIH VOZIL. PO DOGOVORU VAŠE VOZILO TUDI ODKUPIMO. 0064/241-168 Delamo vsa zidarska in fasaderska dela in zidamo s kamenjem. 0241-591, vsak dan od 19. ure dalje 22949 DOBAVA IN MONTAŽA tipskih ter zamenjava starih oken. 046-879 TELETEKST GORENJE! Vgradnja dekoderja na vašem domu - cena ugodna. ©331-199 23043 STROJNO IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.: 47-813 PIŠTOLO SAMOSTREL, ugodno prodam. ©326-574 23181 PAINT BALL - nov atraktiven šport tudi pri nas. Izposoja in prodaja opreme a 323-320 Rabljeno mizo za namizni tenis prodam. 0224-249 23281 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 23044 TEKSTI - diplomski in drugi, prepis in računalniška obdelava, vnos podatkov. 0631-522 23048 VODOVODNE INŠTALACIJE hitro in po konkurenčnih cenah. Košnik, s.p. 332-061 23061 SERVIS elek orodja Iskra, Black&Decker. Kodrič, Zg. Besnica 36, ©403-153 23086 ROLETARSTVO NOGRAŠEK nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0621-443, zvečer 23095 VODOINŠTALATERSTVO VSEH VRST (novo, razna popravila...) naredimo obrtniško-strokovno. 0218-427 23122 OLJNI GORILNIKI - avtomatika, servis, montaža, meritve. BETA-S.d.o.o., tel., fax: 874-059 23185 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo ter polaganje lesenih oblog. 0422-193 23205 Deklaracije in druge etikete izdelamo ekspresno. 0633-942 23229 SERVIS orodja Iskra, B&D, Makita, Bosch, AEG, Metabo, Hilti. Pivka 20, Naklo, 047-490 23271 Popravila hladilne tehnike, previtje elektromotorjev in rotorjev ročnega orodja. Pivka 20, Naklo, 047-490 23272_ GOSPODINJE POZOR! Veš servis gospodinjskih aparatov vedno za vas. 057-695 23278 Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. 057-695 23277 Vodovodne 64294 Križe, Retnje 32,TeL: 064/57-71Q Tiskamo na vžigalnike, kulije ter druge ravne in neravne površine, ©in fax: 715-166 23317 Nudim instrukcije iz angleškega in francoskega jezika. 0 222-586 23324 Izdelovanje testenin Grobovšffk GR0B0UŠK0UI DOMAČI REZANCI tel.: 45-596 STANOVANJA Malda družina najame dvo ali tro sobno stanovanje za daljšo dobo,v Kranju. © 064/401-068_2otf STANOVANJA KUPIMO: Kranj. Škofja Loka, Radovljica, Lesce, Bleđ - manjša stanovanja in garsonjer«. Kranj 2 s 2 k v nizkem bloku, 2ss in 3 ss vŠorlijevem naselju. DOM NEPRc; MIČNINE, Koroška c. 16, Kranj. ©211-106_226^ STANOVANJA ODDAMO: ŠKOFJA LOKA novo garsonjero, deln" opremljeno, 400 DEM, letno predpis čilo. DOM NEPREMIČNINE, KorošM C. 16, ©211-106_2267* STANOVANJA PRODAMO: KRANJ CENTER - obnovljeno, 2ss. 86 (M CK, 96000 DEM, 2 ss, 75 m2, 900$ DEM, obnovljeno 2ss, 63 m2 , 8200» DEM, starejše, 76 m2, brez CK, 90» DEM/m2, starješe, 82 m2, etažnjj CK, 900 DEM/m2, PLANINA I, H, J več stanovanj različnih površij. ŠKOFJA LOKA 3ss. 76 m2, 110.01* DEM, prepis takoj, selitev julij 96. garsonjero v XIII. nadst., 18 m* menjamo za parcelo v Kranju i okolici z doplačilom; BEGUNJE 1 m2, 3ss, 100.000 DEM; Boh. Bistrica 60 m2, 1500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kran). ©211-106 22«71 V Priti Jarr 2327: Nuj obn ?* 20. 9ar-«ob SATELITSKE ANTENE SISTEMI "Amstrad" 199 KANALOV GRAFIKA NA EKRANU < 11 JEZIKOV) TV !N RADUSK1 PROGRAM! Z MONTAŽO SAMO 549 DEM OEKODERJt KARTICE ZA KILMNET* •VRTLJIVI SISTEMI • •OBROČNO PLAČILO ♦ SAT- VRHOVNIK Šk. Loku, GODESlČ 125 TKJU: 064/633-425 Kupim 1-sobno STANOVANJE V ŠKOFJI LOKI po možnosti: Partizanska cesta. Novi svet, v starefl1 mestu Škofja Loka. Stanovanje mor' biti v dobrem stanju, zato pride ' poštev tudi starejši tip stavbe. Resf* , ponudbe z navedeno ceno pošlji na naslov: MARTIN DOLENC, CH 7408 CAZIS/GR, POSTFACH 9, SUISSE SCHEIZ_229*, Kupim stanovanje 40-50 m2, s Šorlijevo nas. ali Vodovodni stolp ©224-167_2295} Kupim 1-ss za 40.000 DEM. ©326' 818, po 20. uri_229»J Kupim STANOVANJE 45-60 m2 v Kranju. ©241-648_2301J Ugodno prodam 3 ss v centru ŽiroV. cena po dogovoru. ©692-538 230^ Oddam sobo kuhinjo, kopalnico, balkon 20.000 SIT mesečno n* Bledu. ©741-761 2303' foto bobnar V centru prodamo 3 ss. v Lescah * ss in 2ss na Planini garsonjeri Podljubelj 2ss + 500 m2 zemlj* KOŠNIK.s.p. 332-061_230* Prodam stanovanje velikosti 60 rti predelano v manjše 3 sobno, staro' iet, leseni stropi, opaži in s kompl6'' no stanovanjsko opremo. Begun) 160. © 733-142_23iJ Oddam 2 ss s telefonom, CK.J Šorlijevem naselju in 1 ss v okolij Radovljice. Naslov v oglasnem CM delku._23)2 Najamem stanovanje v Kranj^ Nudim enoletno predplačilo. 0 % 083 in 0609/628-299 2^ de, [5 ;Pr0 Prik Va< ca KF var, C'5 KF van 88 Mir i Nt >! v. rp tel n2 G» KU I K v, KF van % fOl s- van i8 KEl & rr>2 Lep, moderen objekt z lastnimi parkirišči in urejeno okolico. 8 apartmajev, kuhinja s prijetno jedilnico, savna in masami bazen. V idiličnem okolju na obrobju Bleda ODDAMO ali PRODAMO. Vse informacije pri GRADINA d.0.0., LJUBLJANA tel.: 132 62 67/42 ali 271 6S0 popoldan. m) tehtnica ŽELEZNIKI DOPOLNILO objave programa lastninskega preoblikovanja in poziv* upravičencem k vpisu delnic podjetja TEHTNICA ŽELEZNIKI Preambula objavljenega programa in poziva za vpis delnic, GorenjsK1 glas, št. 73, petek, 15. septembra 1995, se dopolni z besedilom: "... z odločbo št. LB419/94-SD z dne 20. 6. 1995 Agencije Z* prestrukturiranje in privatizacijo..." I RADIO '04.5 A /V A '05.9 107.5 Vyy\/ 107.5 OGNJIŠČE *•[• 152-U-26 f«. 152-13-62 ^ Kirnju na Planini III sobno, 57 m2, CK v nizkem fs®*'- MIKE & CO D.O.O. 216-544 L^NJ - prodamo 3 sobno stanovi6 88 m2, CK ter stanovanje 2+2, Ui„!P2. etažna CK, takoj vseljivo: "'KE & CO. d.o.o. 0 216-544 23358 ZdF^T Tel.: 064/52-233 \p8ftEDUJMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI. ODDAJI ^„JN NAJEMU VSEH VRST ^•EMICNIN. OPRAVLJAMO 80DNE CENITVE IN 221-353 23392 polovico hiše v ŠEN-5tan ' 3 ss P" PODNARTU in večje SinK hiŠi v KRANJU KUPIMO a° in t ri°' enoinPo|sobno, dvosob-S|< i yi sobno stanovanje v Kranju, IjfJ"°ki, Radovl|ici. APRON D.O.O, J31-292, 331-366 23393 VARSTVO Vzamem v varstvo dopoldan enega ali dva otroka, do vrtca - jasličarje. O 329-158, zvečer 22959 VOZILA DELI AVTOAKUSTIKA po zelo ugodnih cenah Peoneer, Blaupunckt, montaža in prodaja. SINKOPA trgovina. Žirovnica 59, »802-274, 801-211 23046 Prodam Alfin motor boksar, menjalnik in veliko delov za Alfo Šud, vse ugodno. 0718-397 23056 Prodam lahko tovorno prikolico z ogrodjem in cerado, nosilnosti 650 kg. Cena 350 DEM. ©78-821 23103 Prodam ŠKODO 120 LS, za dele. D 46-329 23148 DAIHATSU CHARADE TD po delih prodam, luči, vrata, volan, deli karoserije. 0 802-574 23195 Prodam 4 gume SIMPERTI TOP-GRIP 155/13, malo rabljene. 0802- 119 23295 Prodam tovorno AVTOMOBILSKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno. 0 403-218, popoldan 23369 VOZILA QMI vam nudi: enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motorja povprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu povpr. 12 % boljša kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE. Bleiweisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR. Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113. Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODEU PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj; tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj; tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.0.0., Ljubljanska c. 5, Kranj; tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46. Šenčur, tel.: 064/41-573 11. KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 12. SERVIS VRTAČ, visoko 77a, Visoko; tel.: 064/43-019 13. AVTOMEHANIKA VAUAVEC, llovka 17, Kranj; tel.; 064/211-977 14. NBA d.0.0., Boštjanova 30, Lesce; tel.: 0609/633-640 15. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje; tel.: 064/733-506 16. ČOP d.0.0., H. Verdnika 23a, Jesenice; tel.: 064/84-366 17. AVTODEU ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 18. AVTO IN. Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED - KORAL. Železniška 6, Lesce; tel.:064/718-596 20. VALANT BLED - KORAL. Ribenska 6, Bled; tel.: 064/741-317 21. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 22. BENEDIČIČ DARKO, Zigana vas 27, Tržič; tel.: 064/58-071 23. JENKO d.0.0., Virmaše 109; tel.: 064/632-346 24. PROFIL, Virmaše 70; tel.: 064/631-240 25. FAZER d.0.0 , Spodnji trg 2a, Šk. Loka, tel.: 064/621-073 26. SERVIS PRODAJA LUŠINA. Gosteče 8; tel.: 064/632-286 27. AVTOŠPORT d.0.0., Zbilje 12; tel.: 061/611-450 28. TAPOS d.0.0.. Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 29. MIŠA d.o.o, Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. 0325-981. 325-659, po 20. uri 9526 Prodam R 4 GTL, letnik 1988, registrirana celo leto, šibedah, nove gume. 0328-956 22325 Z 101, GT 55, letnik 1986, reg. do 5/ 96. ugodno prodam. 053-260 int. 549, dopoldan 22575 GOLF. letnik 1978, reg do 5/96, prodam. 0 622-785 22710 Prodam CLIO 1.2 RM. bela. 5 V. tonirana stekla. 36.000 km, 15.500 DEM. 0 323-088 22720 Prodam z 101, GTL, letnik 1984, reg. 20.2.96 in Z 750,1. 85, nereg., vozen. 0223-286, po 15. uri 22817 Prodam ALFO 33 1.5 IE, letnik 1994. 045-241 22838 Prodam osebni avto, RENAULT CLIO 1,4 RT, letnik 1991/12, ohranjen, cena 13.000 DEM.0 81-418 22877 Prodam VW KOMBI s sedeži 2.4 TD, modre barve, letnik 1993, odlično ohranjen 045-017 22894 Nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem, torek-petek-sobota, 049-442 22923 NAKUPOVALNI IZLET s kombijem v Italijo - Portoguaro. 049-442 22926 Prodam Z 750, letnik 1984, neregistriran, celega ali po delih. 0323-470 22950_ Prodam Z 101, letnik 1985 za 700 DEM. 052-116_22956 Prodam DAIHATSU CHARADE, letnik 1991 ali menjam. 0715-778 22963 Prodam karamboliran PEUGEOT 309 in 126 P, letnik 1987, reg. do 26.7.1996. 0 224-651 22971 Prodam GOLF D, letnik 1988. 0 211-668 22972 Ugodno prodam DIANO, letnik 1980, registrirano. 0 211-668 22973 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1981. registriran do 2/96 za 400 DEM. Košir, Preddvor, 045-641 22978 VW 1200 J, letnik 1976, registriran do 8/96, prodam. 0403-097 22980 CITROEN AX TRS, letnik 1990, rdeč. leoo ohranjen, prodam. 0422-305 126 P, letnik 1986, registriran do 8/ 1996, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0 731-350, 0609-615-647 22991 Prodam avtomobilsko prikolico z Poceni prodam VW, letnik 1974, nadgradnjo. 0 48-767 22995 registriran do 3/1996.0 212-513 VERTIGO, d.0.0., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax: 623-087 Prodam FORD GHIA 1.4, letnik 1993. 0 325-210_23147 Prodam VISO 11 RE. letnik 1986, registrirana do 5/199(5. 0 212-217 23f49__ Prodam NISSAN Micra 1,0 LX. letnik 1992. 0216-325_23151 AKOMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo PO ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS, BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije. Predno se odločite za nakup, nas pokličite na 0 324-802. Se priporočamo AGROIZBIRA ĆIRĆE. 23160_ Prodam YUGO 45, v okvari, za 1000 DEM. 0 422-354_23iei Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1988, cena ugodna. 0312-255 23167 Prodam lepo ohranjen tipo 1.4, letnik 1991, rdeč, reg. eno leto. O312-255 Prodam FIAT TIPO 1.4. letnik 1981, bele barve, 5 vrat, reg. do 4.6.96, prvi lastnik, ugodno. 0312-255 23159 Ugodno prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 89. bele barve, prvi lastnik, možen kredit. 0312-255 23170 Odkup in prodaja vozil vseh znamk konkurenčne cene, ugodni pogoji. AVTOPRIS, 0312-255_23175 Prodam R 5 diesel, letnik 91/12, 54000 km, črne barve, 5 v, lepo ohranjen. 078-850_23177 Prodam KOMBI FORD TRANZIT, letnik 1983, redno vzdrževan in servisiran, cena 6500 DEM. 057-063, 50-028 23179 Prodam GOLF, letnik 1986 in KADETT C, letnik 1974, oba registrirana do maja 96. Pantelič Nenad, J. Platiše 1, Kranj 23183 Prodam LADO SAMARO 1500 S, rdeče barve, letnik 1994, reg. do 20.4.96, dodatna oprema. Žvan Franci, Zg. Laze 2, Zg. Gorje 23188 Prodam Z 750, starejši letnik, reg. april 96, 400 DEM. 057-761 23190 GOLF JGL, letnik 12/80, bele barve, lepo ohranjen, prodam. 049-490 JUGO 45, streho, vrata, menjalnik, alternator, stekla in ostalo podvozje, prodam. 0332-350 23198 Prodam ali menjam MINI MORIŠ. 0421-576 23200 GOLF JXD, letnik 1986, reg. 3.5.96, cena 7600 DEM. P714-311 23204 Prodam JUGO A 55, letnik 1987 in seno. Eržen, Sveti duh 147, šk. Loka 23208 Ugodno prodam Z Duplje 68 750 SC. Sp. 23212 JUGO 45, letnik 1987, prodam. 0332-178 23254 R 4 GTL, letnik 1986, reg. 3/96, redno servisiran, cena 1950 DEM. 045-170 23265 Prodam MERCEDES 190 D 2.5, letnik 1986. 0421-163_23266 Kupim LADO SAMARO, od letnik 87-90. 0225-491 23287 Prodam kartico Slovensko poletje, zadetek avto RENAULT ŠAFRANE, cena po dogovoru. 064/58-401 23003 HYUNDAI PONY 1,5, GLS z vso dodatno opremo, prodam, letnik 11/ 1990. 0 310-728 23004 Prodam R 19 RN. oprema RT 1,4, chamade, metajik siva barva, letnik 1992, registriran do 5/1996, lepo ohranjen, prevoženih 35.000 km. Možna tudi menjava za Opel, Ford, Passat, z mojim doplačilom. Kličite po 16.30 uri. 0 327-411, Aleš 23005 Prodam VW 1200 J. 0224-614 23009 Prodam FORD CAPRI 2300 ccm. 0061/221-192 23011 KOMBI RENAULT TRAFIC, letnik 1987, registriran, celo leto, prodam. 041-662 23012 GOLF GT11.8, letnik 1979. motor 84, obnovljen, dodatna oprema, prodam ali menjam za cenejše vozilo. 0224- 163 23015 Prodam KADETTA 1.3 LS limuzina, letnik 1987, rdeč. 0872-074 23018 Prodam JUGO 45, letnik 1984. 0312-236 23019 Prodam MERCEDEZ 508 D s cerado. Žiganja vas 43, 058-719 23020 VW PASSAT 1.8 CL KARAVAN 94/ 96, 16000 km ABS 2x AIR BAG, šibedah, ugodno prodam ali menjam. 0714-975 23024 Prodam DAIHATSU SHARADE TS, bele barve, letnik 9/90. 0215-647 23031 Prodam DAIHATSU SHARADE TS. letnik 12/91. Komac, Breznica 29, Žirovnica 23038 i PEUGEOT Avtohiša KAVČIČ d.o.o. Milje 45, 64212 Visoko tel./fax: 064 43 142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS Sprejemamo naročila za novi model P - 406 1ALBOT SAMBO, letnik 1984, reg. do 96/4, prodam. Avsenek, Virje 42, Tržič 23040 Prodam OPEL MANTO, letnik 1981, prevoženih 127.000 km, reg. do 19.9.96. 083-663 23054 Prodam zelo ohranjeno Z 128, letnik 1986, 78000 km, reg. pravkar, cena 2000 DEM. Q718-397_23055 Ugodno prodam R 8 registriran do februarja 1996. 083-245 23066 Prodam Z 128, letnik 1986, reg. celo leto. Zg. Duplje 77, 048-667 23073 Kupim JUGO 55, registriran, I. 88-90 ali R 4, letnik 88-90 in prodam Z 128, letnik 81, cena po dogovoru. 053-764, v večernih urah 23075 Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990, Planina 17, stan. 9, Kranj 23076 JUGO 45, letnik 1988. cena 3200 DEM, 25500 km, dobro ohranjen, prodam. 0332-600 23079 Prodam ŠKODO 110 R CUPE, letnik 1980, dobro ohranjen, garažiran, prvi lastnik, reg. do avgusta 96, ugodno. 043-555 23088 JUGO KORAL 55, letnik 1988. reg. 7/96, bela barva, cena 3500 DEM. Boris, Gorenjska c. 20, Radovljica 23094_ Prodam SKALO 55. letnik 1989, reg. do 96. 0328-639, v soboto 23101 AVTO BUGGY, prirejen za avtokros. ugodno prodam ali menjam za motor. Cena 1000 DEM. 078-821 ww Prodam MERCEDES 190 E PENZ, zelo ohranejen, letnik 1983, reg. do 8.4.96, cena 12300 DEM. 0327-550 23106 ALFA 33, letnik dec. 1986, 105 KM, prodam, cena 6200 DEM. 0224-295 23108 OPEL KADETT 1,3 GL. limuzina, letnik 1988, dobro ohranjen, prvi lastnik, ugodno prodam. 0725-055 23110 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS, letnik 1990, CLIO 1.2 RN, letnik 1993. LADA SAMARA, letnik 1993, OPEL KADETT 1.3 GLS, letnik 1988. Za vsa vozila ugoden kredit. SERVIS PREŠA. 0422-520 23111 Prodam R 4, letnik 1987, registrirana do junija 1996. 0421-812 23112 ŠKODO 120 L, reg. do 5/96, prodam. Janez Tolar, Grosova 24 A, Kranj, 0214-438 23114 TOYOTA TERCEL 1.5 de lux, 92 KS, letnik 1991, registriran, prodam. 0225-518 23119 Prodam LADO SAMARO. letnik 1987, O723-632_23120 Prodam 126 P po delih. 067-100 23124 GOLF diesel, letnik 1986, prodam. Cerklje, c. J. Bobnarja 2 23127 Kupim JEEP WILLYS za rezervne dele. O 218-480 23128 Prodam YUGO SKALA 55, letnik 1988, dobro ohranjen. 0 325-107 AVTOVLEKA NON-STOP. 241-168 064/ 23132 A* GANTAR 64202 Naklo, Bratov Praprotnik 10 Telefon/fax 064/47-035 KONSIGNACIJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1980, cena 950 DEM. 0310-537 23215 PEUGEOT 106 XL, letnik 1992, reg. 10/96, bele barve, prodam. 049- 490 23225 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. do avgusta 1996, cena 1900 DEM. 0327-289 23230 Prodam Z 101, letnik 1987. 0311-279, po 13. uri 23232 Prodam UNO 60 S, letnik 1986, 102.000 km, cena po dogovoru. 0841-089 23236 MITSUBISHI PAJERO 2.5 turbo diesel Inter coller. dolga izvedba, letnik 1995, ugodno prodam. 00609/620-009, po 17. uri 45-895 23242 R 4 GTL, letnik 1987, rdeče barve, reg. do 9/96, prodam. 0332-178 23244 Prodaja odkup rabljenih vozil. 0323-298,331-214 23Z45 KADETT 1,3 nemški, 5 v. letnik 83/8, UNO 45 S, letnik 1984 3000 DEM, VW CADDY, letnik 85/6, prodamo. 0323-298, 331-214 23246 REGATA 100 SIE, letnik 1987, prodam. 0332-439 23247 FORD ESCORT 1.4 GL, letnik 1987, 8600 DEM, SUZUKI SWIFT 1.3 GLX, I.90, 9500 DEM, prodamo. 0232-298, 331-214_23248 Prodam JUGO UNO 45, letnik 1989, reg. 24.1.96, odlično ohranjen 5800 DEM. Valjavčeva 14, stanovanje 12, Kranj 23249 VVARTBURG 1.3 bencin, letnik 1989, prodam. 0332-178 23250 JUGO 45, letnik 1988, lepo ohranjen, prva barva, prodam za 2700 DEM. 0312-076 23252 Prodam GOLF, letnik 1979, neregistriran in dele Z 101. Dolinšek, Štefana gora 5 23253 MONTANA d.0.0. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. UNO 3V FIRE, temna stekla, kat. UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. TIPO 1.4 5V, alarm, meglenke, radio, tem. stekla, kat. TIPO 1,7 D 5V, alarm, radio, temna stekla TIPO 1,4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla TIPO 1,6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, c. z., el. stekla TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, c. z., alarm, meglenke, el. stekla TIP01.9 TD GT 5V, kiima, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla TEMPRA 1.4, bogata dodatna oprema, klima TEMPRA 1.9 DIESEL SX, el. stekla, alarm, servo, meglenke TEMPRA 1,6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan PEGEU0T 405 1.6 klima, kat., el. stekla, dalj. cent. zakl. OPEL CORSA 1.2 SWING, 2 x air bag., c. z., el. stekla, 6 zvoč. ojač. OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, cz., meglenke, daljinsko OPEL 0MEGA 2.4 CD, ABS, servo, c. z., reg. do 30. 9.95 SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, c. z., el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, el. ogledala AUD1100 2.3 e, automatik, el. pom. streha, ABS, servo, el. ogledala RENAULT 18, registriran do 8/96 MERCEDES 300 D, tem. stekla, cz., servo, radio, ABS, violet m., reg. do 8/96 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB, CENE SO V DEM, D0 REGISTRACIJE, PLAČLJIVE V SIT P0 TEČAJU LB, d.d. 93 11.690 94 12.690 94 12.990 93 15.990 92 15.490 93 18.190 94 21.490 92 17.490 93 18.990 92 17.490 92 17.490 92 17.990 93 19.990 94 43.990 92 12.990 92 20.990 93 23.490 92 21.990 92 19.990 95 17.990 93 19.990 94 21.990 92 18.490 90 18.490 94 23.990 92 26.990 86 5.500 91 45.000 92 23.990 11 diesel, registriran do 4/1996, nik 1984, cena po dogovoru, jdam.Teleman Luka, Jezerska c. 2. 23136 JMW 320 i, letnik 1986, črne barve, vrata, centralno zaklepanje, elek-čna stekla, prodam, cena 10.500 DJM. 0 718-308 23Uo Prodam R 5 Campus, bel, letnik 992, cena 9,100 DEM 0 49-326 Prodam GOLF JXD,letnik 1986. 0721-390 23278 Prodam LANCIA Y 10, letnik 1986, 97000 km, zelen, registriran maj/96. 0326-423, 331-262 23279 Prodam HONDO CMC, letnik 1990, prvi lastnik, možen kredit. 0325-981, 325-659. zvečer 23287 Prodam R 5, letnik 1993, prevoženih 7000 km. 077-228 23288 Prodam ZASTAVO 128, I. 88, karam-bolitano. Golniška 56, Mlaka - Kranj. Prodam BOLHO, letnik 1985, reg. 0325-862 23296 Prodam R 5, letnik 11/89, bele barve, cena po dogovoru. 078-041 23299 Prodamo: OPEL KADETT, I. 82, VW JETTA I. 82, R 5,1. 95, R 4 I.87, ALFA I. 86, JEEP CHEROOE 4.0, letnik 1991. GOLF bencin, I. 89, možna menjava, možnost kredita. 0325-981, 329-948, po 20. uri 23301 Prodam FORD SIERA 2.3 D, letnik 1986, reg. do 3/96, ali menjam za manjše vozilo. 053-334, do 17. ure 23302 Prodam CHARADE, letnik 1991, NISSAN MICRA. letnik 1991, YUGO 45, letnik 1990, CITROEN AX 11 TGE, letnik 1989. 0 224-029 ?33oa TIGRA, CORSA, ASTRA DAEVVOO vT> NEKI A, ESPERO UGODNI KREDITI R+ 10,9% DOBAVLJIVI TUDI VSI OSTALI MODELI VRBA d.0.0., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211 090 Prodam LADA NIVA, letnik 1984, v voznem stanju, neregistriran. 0 77- 983 23309 Ugodno prodam YUGO 45 A, letnik 1987, reg. do 5/96. Forme 1, 0 633-525, popoldan 23311 Prodam YUGO 45 A, letnik 1987, registriran do 18.05.1996. Kriška 23. 23312 R 18 TLJ, letnik 1984, bele barve, ugodno prodam. 0324-201 23315 Prodam JUGO GVX, letnik 1989. 0801-434 23316 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1995, diesel. 0 715-096 23323 Prodam R 5 campus, letnik 1990. 0 45-102 23327 R 4 GTL, letnik 12/1989, cena po dogovoru. 0 57-499 23329 Prodam JUGO 45, letnik 86/87, cena po dogovoru. Breznica 17, sobota, sreda popoldan 23334 AV10 -avdio -alarm -mobitel -S\$TtM$ Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/41 0 16 AVTO AKUSTIK A AVTO ALARM mobitel pooblaščam servis za prodajo In montažo reg. do 3/96. 053-447, 622-742 23335 Ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1984, prevoženih 76000 km, cena po dogovoru. 057-617, 57- 959 23341 R 4 GTL, letnik 1985, 80.000 km, lepo ohranjen, cena 1550 DEM.0 733-958 23349 Prodam NISSAN SUNNY, letnik 8/ 1989, bele barve, 70.000 km. Zelnik, Cvetlična 12, Naklo 23364 Prodam FIAT 126 P, letnik 1988, 50.000 km. Zor, 0 061/627-035 23370_ Prodam LADO SAMARO, letnik 1993, ali menjam za starejšo. 0 3 1 0-78 4 23371 Razpisujemo prosto delovno mesto TAJNICE Smo uspešno zasebno podjetje s področja arhitekture in grafičnega oblikovanja. Vabimo komunikativno sodelavko z znanjem računalniških programov - MICROSOFT OFFICE. Prijave sprejemamo do 29. 9. 1995 na naslov: RŽIŠNIK & PERC, d.0.0., Šuceva 23, 64000 KRANJ, tel. št.: (064) 241 110 Prodam R 5, letnik 1991. 0 49-220 23372 Prodam lepo ohranjen YUGO 45, letnik 1989. Jenko, Zg. Brnik 93 23398 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, cena po dogovoru. 0 332-674 Prodam YUGO 45 E, letnik 1987, registriran vse leto. Stranska pot 8, Šenčur 23400 Prodam VISO SUPER S, I. 82, reg. do 5/96, dobro ohranjen. B 332-389 j AUTO KRAINER ©CELOVEC, Vblkeimaikterstr. ""ML 7EL 0043-463-38330 %E*W ZAPOSLITVE Simpatično dekle za delo v strežbi, zaposlimo. 00609/629-033 ali 45- 481 21280 Takoj zaposlimo AVTOKLEPARJA. 0064/422-280 22340 ŠTUDENTKO za delo v discoteki ob petkih in sobotah, zaposlimo. Disco-teca Arx Radovljica. Informacije Uroš, 738-873 22341 Za delo v prosti prodaji iščemo več prodajalcev, plačilo zelo dobro. 0 064/874-220 po 15. uri. 22356 Nudim dobro plačano delo v okrepčevalnici. 0332-518 22536 Mizar sprejme delo na domu. 0403-611, zvečer 22630 NATAKARICO zaposlimo v pizzeriji. 043-552 22833 TRGOVSKO pripravnico zaposlimo v živilski trgovini v Šk. Loki. 0623-090 22952 Zaposlim delavca v gradbeništvu z urejenimi del. dovoljenjen. 047-813 22961 Iščemo skupine ali posamezne prodajalce, za prodajo Italijanske kozmetike. Dober zaslužek, če vas zanima pokličite na telefon 064/82-897 po 15. uri. 22975 Redno zaposlim natakarico ali natakarja v Kranju. 046-103 22982 Nudimo delo zastopnika s tehničnimi izdelki. Pogoj: avto in ambicioznost. 0241-566, po 19. uri 22933 Zaposlimo urejeno dekle za strežbo v kavarni. 0221-210_22987 Nudimo redno zaposlitev za dinamično delo, s stimulativnim načinom plačila. O 76-622, od 16 - 20. ure. 22968_ Honorarno delo dobi simpatična PRODAJALKA z znanjem v živilski trgovini. 0312-274 23007 Trgovsko podjetje MAK, Frankovo n. 67, škofja Loka, vabi k sodelovanju PRODAJALKO za delo v živilski trgovini ter honorarno prodajalno za delo v trgovini s čevlji v škofji Loki. Pismene prošnje na gornji naslovi Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1988, 23206 Zaposlimo več zidarjev, tesarjev in pomožnih delavcev. O 0609/620-471, 326-515 23163 Sprejemom vsa zidarska dela. Delamo kvalitetno in poceni. 0331- 375 23171 Iščemo komercialistko za delo v pisarni. Pogoj: najmanj SŠ in 5 let delovnih izkušenj, znanje računalništva. 0714-865 23197 Poslovne prostore, stanovanja, stopnišče, čistim. 0329-113 23201 Redno zaposlimo KV in PK ZIDARJE. STRATOS, d.0.0., Gradbeni inženiring, 0736-435, po 18. url Zaposlimo SOBARICO in ČISTILKO. Pisne prošnje na naslov: PENZION KANU, Valburga 7, Smlednik 23243 Iščete delo - nudimo vam možnost redne zaposlitve. Če imate izkušnje na področju trženja lesnih izdelkov - pohištva z nekaj znanja in smisla za projektiranje - ste v prednosti. Pogoj: srednja ali višja šola, zaželeno znanje tujega jezika - nemščine. Naše načelo je: za najboljše delo tudi najboljše plačilo! Prošnje z dokazili na šifro: "Pripadnost" Sprejmem zidarska dela. 0326-738 23025 Takoj zaposlimo ELEKTROINSTA-LATERJA. 059-001 23074 Redno ali honorarno zaposlimo NATAKARICO( od 25 do 35 let). 041-462 23089 V okolici Kranja zaposlimo prodajalko z delovnimi izkušnjami. 0214-818, od 19.-21. ure 23097 Iščem organizatorja za volumenski tovor. 0061/733-077, 0609/629-525 23123_ Delo na domu za Nemško firmo, lahka dela, odličen zaslužek, slovenska navodila + s prijavnico 350 SIT. Šifra: VESTNO DELO 23162 VRHPLAST, d.0.0. išče pogodbene delavce za prodajo široke potrošnje. Pogoji: - lasten prevoz - izkušnje na področju prodaje - manjše skladišče Stimulativni zaslužek, celoletno delo. Pokličite nas po telefonu št.: 061/753-116 Prodam BIKCA simentalca, starega 6 tednov. Dobro polje 16, Brezje 22970 KOKEŠPANJELI mladiči z rodovnikom, odličnih staršev, stari 5 tednov, naprodaj. 0403-097 22981 Telico simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Umnik, Kranjska 9, Šenčur. 23008 Podarimo prijazno majhno polper-zijsko mucko, navajeno na čistočo. 0401-334 23008 Agapornise, nimfe, kanarčke, skob-čevke standard, prodam. 0422-415 23022 Prodam SANSKO KOZO. 047-726 23033 Prodam 4 ZAJČNIKE poceni. 0622-191 23035. Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Škofic Franc, ena Belo 31, Kokrica 23042 Prodam črnobelega ŽREBIČKA pasme norik. 0738-118 23047 Južnoameriške činčile prodam z vso opremo, ugodno. MURN, dopol. 061/ 13 24 211,064/631-411 23050 Prodam visoko breje telice, kravo menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Šk. Loka 23062 KOKERŠPANJELE z rodovnikom odličnih staršev (CH-SLO, CACIB), cepljene, prodam. 0880-107 23065 Prodam dva BIKCA teden dni stara, frizijca. 0061/824-503 23068 Prodam PRAŠIČE za zakol ali nadaljno rejo. 0242-672 23070 Prodam KRAVO, ki bo oktobra tretjič teletila in 5 m hrasotvih DRVA. Papler, Leše 44, Tržič 23077 Kupim teleta simentalca. Trstenik 15, 046-256 23083 Prodam KRAVO simentalko po teletu, In žrebeta. Sodja, Srednja vas 2, Bohinj 23085 Prodam 5 mesecev stare JARKICE, ki že nesejo. 046-670 23091 Izkušenega VOZNIKA C in E kategorije, zaposlim. 0311-888 23204 Zaposlim mizarskega pomočnika in priučenega delavca. Lahovče 31, 0421-781 23270 AVTOKLEPARJA zaposlim. 0242- 682 23274 Dekle za strežbo in kuharico - osebo z veseljem do kuhanja, redno ali honorarno zaposli pizzerija v Ljubljani - Bežigrad. Prevoz urejen, 0061/ 349-881 23283 V redno delovno razmerje sprejmemo dekle s SŠI ekonom, smrei. Pogoj: znanje nemščine in angleščine. DONNA.d.o.o., 0720-00823284 Zaposlimo monterja CK - varilca nerjavečih kovin ali strojnega ključavničarja. 0328-685, 0609/628- 952 23314 Zaposlimo žensko osebo z osnovami znanja kuhe. Hrana in stanovanje v hiši. 0 065/73-909 23330 Iščete možnost redne zaposlitve In dobrega zaslužka? Možnost imajo trije KV mizarji z najmanj pet letno delovno prakso in dvomesečnim poskusnim delom. OD po načelu najboljši nagrajeni. Ponudbe po tel.: 47-117. NK DELAVCE mlajše zaposlim v Kranju. Šifra: PRIUČITEV 23342 Mlajšo upokojenko zaposlim v Kopoldanskem času. Šifra: ODPRE-1A 23343 Iščemo sodelavce za dobro plačano delo*. 0 061/15-95-140, 558-793 23344 Lahko vas rešimo finančnih skrbi. 084-479,81-369 23347 Voznik prikoličarja dobi zaposlitev redno ali honorarno. 0 45-250, 0609/622-945 23348 ŽIVALI Prodam dva 6 tednov stara BIKCA simentalca. Zorman, čepnjevek 5, Cerklje. 22777 Prodam 4 KOZE mlekarice in KOZLA, starega 16 mesecev. 0223-286, po 15. uri 22818 Prodam PUJSKE težke od 20-25 kg in KRAVO simentalko brejo 8,5 mesecev. 0422-641 22855 KOKOŠI enoletnice, prodam. 078-944 ALI 76-42 1 22871 Prodam BIKA okoli 300 kg. 0217- 069 22953 Prodam TELIČKO simentalko okrog 140 kg. 0692-098 22954 Prodam 110 kg težko TELIČKO simentalko. Možjanca 5, 045-791 22957 SIMENTALKO 110 kg prodam za rejo ali zakol. Zalog 51, Cerklje 22958 Prodam PSIČKE JACK RUSSEL TERIERJE z rodovnikom, odličnih staršev. 078-341 23093 Prodam BIKCA simentalca, težkega 200 kg. 045-674 23102 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO po izbiri ali telico. 045-304 23105 Prodam ŽREBICI 6 in 18 mesecev ali menjam za delovno kobilo. 0421- 313 23117 Prodam 5 mesecev staro KRAVO simentalko. 064-190 231 ib Oddam psička mašančka. 048-761 23126 Mladičke MEMŠKI OVČAR z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. 0 064/217-770 23136 Pujake za nadaljno rejo ali zakol, prodam. 0 620-582 23138 Prodam teden dni starega bikca frizijca. 0 77-641 23150 KUNCE francoske ovnače, stare 5 mesecev, plemenske samce in samice, prodam. 045-532 23166 Prodam PRAŠIČE 70 kg težke. 049-540 23184 Prodam BIKCA in visoko brejo KRAVO. Debeljak, Podbrezje 150, 0731-069 23193 SAMOJEDEGA SAMCA - čistokrvnega, mladega, prodam. Kokalj, Retnje 46, Križe. 058-286 23198 Kupim 10 dni starega TELETA. Košir, OŽbolt 9 23209 Prodam 7 let staro noriško KOBILO s 6 mesecev starim žrebetom, ponovno brejo, vajeno kmečkih in gozdnih del. Težka je 650 kg. 0721-08223213 Prodam 120 kg težkega BIKCA simentalca. Čirče 34, 0325-686 23216 Prodam KOBILICO, staro 2,5, ha-fHnger, vajena vožnje. 0312-111 Prodam TELIČKA, starega 10 dni, frizijca. 0874-331 23219 Prodam BIKCA simentalca, starec 6 tednov. 0 876-145_i Prodam TELIČKO, staro 4,5 mes* ca, cena za kg 470 SIT. 0688-170 23234 __ Ugodno prodam in pripeljem na do" različno težke PRAŠIČE. 046-832 Prodam KOZLA, starega dve l< brez rogov, srnate pasme, ugodi0 prodam. 0068/87-532__23* Prodam pol leta starega črno beleS* BIKCA. Jezerska c. 92/a, Kranj 2^ Prodam BIKCA križanega, starega mesece in črnobelega starega d"* meseca. 0242-829 23jjj Ugodno prodam PAVE mlade stare. Zalog 62, Cerklje 232* Prodam JARKICE, stare 18 tedno* 0421-283 232" Prodam BIKCA in TELIČKA širne"-talca. O 633-918_23** Prodam TELE simentalca po izb^ 0738-913, zvečer 233* Prodam dva TELETA simentalc* 0738-953 233" Prodam PRAŠIČA za nadaljno rej 60 - 80 kg. 0 51-047_23^ Prodam 120 kg težko TELE si me"' talca. 0421-091_233JJ Prodam dva meseca starega BIKC simentalca. Zupančič Brane, otok 8, Radovljica 233J] Prodam mlade breje krave in telic* Tehovnik, Zg. Sevnica 22. 23*] Prodam tri mesece staro SIMENI TALKO in ZEUE v glavah. LetaliŠW 20, Voglje-Šenčur 233» Prodam PIŠČANCE težke od 2-3 I žive ali zaklane po naročilu in PR* ŠIČE težke 20-60 kg. Odojki F naročilu. 057-959, ali 057-617 PURANE za nadaljno rejo, prodaj 0 241-189_233* SRČKANA MUCA IŠČE LASTNIC O 211-373 OSMRTNICA NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL ANTON BAJUK Vodja oddelka splošnih služb Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 22. septembra 1995, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Kranju. MESTNA OBČINA KRANJ Župan VITOMIR GROS, dipl. inž. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari oče in stric ANTON FISTER Iskreno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom in znancem za ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali na domu. Zahvaljujemo se pevkam in pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi hčerinim sodelavcem Gradbinca Kranj, Lipa Podnart in Merkurja Kranj. Hvala vsem, ki ste nam pomagali, a niste omenjeni. VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI *"1 ZAHVALA Delo, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. V 87. letu je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta MARIJA KUHAR p.d. Jožova mama, roj. Okorn, z Luž 3 Ob boleči izgubi se želimo zahvaliti sorodnikom, sosedom, botrofl1' prijateljem in znancem, ki ste naši mami izkazali poslednjo čast in 1°, pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej bi se želeli zahvaliti sosed' Mariji Potočnik za njeno nesebično in vsestransko pomoč. Hvala vam & podarjeno cvetje, sveče in izrečena soažlja, ter svete maše, ki se bod°. darovale v njen spomin. Hvala dr. Ani Teran za zdravljenje in patronaŽ111 službi ZD Kranj za lajšanje bolečin v najtežjih dneh. Hvala g. župnik" Cirilu Isteniču za daritev svete maše, pevcem iz Naklega za zapej|j žalostinke, pogrebnemu podjetju Navček in Milki Ropret. Hva'* sodelavcem Integrala Ljubljana, sodelavcem Sava Kranj za denarf^ pomoč in cvetje. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, da m nam stali ob strani, lajšali bolečino in našo mamo pospremili zasluženemu počitku. VSI NJENI inc ji' J3 V SPOMIN /u/ra meglena so tiha, v šepetajo spomini. Nič več ni sončnega čolna, solze ihtijo v tišini... Danes mineva pet let, el k odkar je odšel k večnemu počitku dragi mož EGIDIJ PAVLIC Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate sveče. Žena Joži Kranj, 22. septembra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica FRANCA SIRCA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, sodelavcem Planike Kranj, Upravne enote Kranj in IskraTEL Kranj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter za tako številno udeležbo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi oktetu Klas iz Predoselj za zapete žalostinke ter g. župniku iz Šenčurja in podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Visoko, Breg ob Savi, 1995 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in očeta ANDREJA VOVNIKA se vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, iz srca zahvaljujemo. Posebna zahvala g. duhovnikom, redovnicam, pevcem Zupan, predsedniku društva invalidov Tržič g. Matu Mežku, ga. Katrci in vsakemu posebej, ki ste nam toliko pomagali. Hvala tudi Zdravstvenemu osebju ZD Tržič in v bolnišnicah Jesenice, Golnik, Ljubljana. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste se nas spomnili z Žalnimi brzojavkami in vsem tistim, ki ste omogočili sinu Mirku in hčerkama Janki in Majdi, da so se lahko poslovili od očeta. Hvala za podarjeno cvetje in sveče. Bog povrni vsem! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Križe, 19. septembra 1995 V SPOMIN V nedeljo mineva 10 let žalosti in bolečine, odkar nama je v cvetu mladosti kruta usoda vzela iz naše družine nepozabno CVETKO MEDVEŠČEK Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem mnogo preranem grobu. Mami in ati Šenčur, 24. septembra 1995 ZAHVALA Odšel si brez slovesa, prazen dom je naš sedaj; ostala je le beseda ena -zakaj? Ne moremo razumeti, da ni več med nami našega dragega SAŠA ŠKRJANCA Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vse ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter denarno pomoč in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Mohorju in reševalni ekipi Zdravstvenega doma Kranj, dr. Ravniharjevi, osebju oddelka CIT v UKC v Ljubljani. Hvala vsem Sašovim poslovnim sodelavcem, njegovim prijateljem, posebej še Janezu in številnim sovaščanom za vso nesebično pomoč v teh težkih dneh. Zahvaljujemo se podjetju Navček, pevcem iz Dupelj za zapete žalostinke in poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. VSI NJEGOVI Duplje, 7. septembra 1995 V SPOMIN Skozi okno vidim, drevesa rasto, nekaterih vejevja v objeme zrasto, nekaterih vejevja samotno rasto. 21. septembra je minilo 10 let od prerane izgube naše drage hčerke, sestre in tete ZVONKE DEMŠAR Vsem, ki jo nosite v srcu in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala.! VSI NJENI Žabja vas, 21. septembra 1995 ZAHVALA Ob preranem slovesu od našega dragega moža, očeta, dedka in brata JOŽETA SMOLETA VVI - borec Gubčeve brigade £e iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami. Iskrena hvala za Jr^čene besede v slovo eovornici Zveze borcev NOB. Hvaležna sva gospodu kaplanu za "rc'ep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, hvala za vse, kar ste mu storili dobrega v življenju in ga spoštovali in imeli radi, ter počastili njegov spomin. Žalujoči: žena Silva, sin Jože z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 82. letu starosti se je poslovila od nas draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA NUNAR roj. Rozman Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem proizvodnje ISKRATEL za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala g. župniku, podjetju Navček, pevcem in govorniku za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala sosedi Nadi za izkazano pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Predoslje, Zg. Bela, Sp. Besnica, 11. septembra 1995 Umrla je draga mama MARIJA MOČNIK rojena 9. 5. 1912 Pokopali smo jo v Podbrezjah, dne 12. septembra 1995, v družinskem krogu. Hčerka Milena z družino in drugo sorodstvo Pretesno srečanje mopedistov Grad - V ponedeljek, 18. septembra, ob 5.50 je 25-letni Marjan Š. iz Stiske vasi z mopedom peljal po regionalki od Krvavca proti Cerkljah. V Gradu je v bližini žage, kjer je nepregledni blagi desni ovinek, zaradi slabe luči prepozno opazil sovašča-na, dve leti starejšega Tomaža Š., ki je z mopedom in sopotnikom, 25-letnim Boštjanom G., prav tako iz Stiske vasi, stal ob desnem robu ceste. Marjan Š. ju je skušal obiti, pri Čemer pa je grobo oplazil Boštjana G., medtem ko je Tomaža Š. zadel s stopalko. Tomaža G. so zaradi zloma gležnja obdržali na zdravljenju v Kliničnem centru, Boštjan G. ima sledi poškodbe, povzročitelju pa ni bilo nič. Prometni policisti so ugotovili, da razen neprimerne prednje luči na njegovem mopedu niso delali tudi zavore. Neprevidnost na gradbišču Kranj - V ponedeljek, malo po pol sedmi zvečer, so policisti in reševalci hiteli na gradbišče C. Staneta Žagarja v Kranju. 35-letna Karnten F. iz Britofa je s cliom peljala po makadamu od kokrškega mostu proti križišču pri Jaku. Pri hiši št. 47 je nenadoma prečkala desno stran ceste 46-letna Stanojka M. iz Kranja, ki je dotlej hodila po sredini v isti smeri. Karmen F. je pešakinjo zadela od zadaj in ji prizadejala zlom vretenca. Odpeljali so jo v Klinični center. Policisti bodo v postopek pri sodniku za prekrške predlagali obe. • H. J. Voznik BMW kriv petih smrti? Kranj, 22. septembra - V torkovem časopisu smo poročalu o krvavi tragediji na hitri cesti pri Kranju, ki je v soboto popoldne zahtevala pet življenj. Prometni policisti, ki so razjasnjevali okoliščine te prometne nesreče (zakaj je voznica fiata regata iz neznanega vzroka zavila v desnoj, so prosili za pomoč morebitne priče. Razlog ie bil sum, da je bilo v nesrečo vpleteno še eno vozilo. V sredo smo zvedeli, da naj bi šlo za BMW, včeraj pa so nam v operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj potrdili, da naj bi bil voznik iskanega BMW povzročitelj sobotne tragecije. Več bo jasno v naslednjih dneh. • H. J. v*. < « 1 1 l Vsak J PETEK > SOBOTO IN 1 NEDELJO! ^Dogodivščina "pare%ce[(ence"^ tel : 066 73 160 1 (Portorož -^Benet/^e^ 73 167 061 310 320 302 080 Pojasnilo Stanovanjske zadruge Kranj, 20. septembra - Po objavi slik s podpisoma o poplavljanju Mačkovega naselja v Šenčurju 13. avgusta in 12. septembra 1995 smo prejeli dopis Stanovanjske zadruge Gorenjske, v katerem nasprotuje zapisanim trditvam. Pojasnjuje namreč, da je vodila samo izgradnjo zasebnih stanovanjskih objektov, ni pa imela vpliva na komunalno urejanje novih naselij. To nalogo je prevzel Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj, s katerim zadruga razčiščuje sporne zadeve v zvezi s komunalnim urejanjem na sodišču, vendar postopek še ni končan. Zaradi nepopolne informacije se pisec opravičuje prizadetim in bralcem. • S. Saje UREJATE OKOLICO VAŠEGA DOMA? Tlakovce, plošče in vse druge betonske izdelke izdeluje, dostavim vgradi PODBREZJE, tel.: 064/ 751-154 POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. -Tainus _A__VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM (CCZD Kranjska Gora 2, Koroška Bela, Bohinj, Zlato Polje 2, Lesce, Labore 2y Šk. Loka 2 (Trata), Tržič 1, Železniki, Medvode 1, Medvode 2, Medvode 3, Bled 2 VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA gOSPODINJSTVO GRoZA! KAK š Nt SANJE. SANJALO r->vr\Se Mi 1t, DA 11 MM A Ovadbe za oba solastnika in za podjetnika Milutina B. V menjalnici Šum naj bi prali denar Trojica roparjev še ni prišla pred sodišče, ko so kriminalisti tožilstvu ovadil' novo trojico, tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja pranja denarja* Kranj, 22. septembra • Po solastnika Šuma morala vede- menjalnico Šum, da bi prikri' ti, da denar izvira iz prepove- izvor. "M. B. je vedel, d» dane dejavnosti, iz trgovine z gotovina izhaja iz prepove Po ropu, ki se je zgodil 22. februarja letos, so se kriminalisti namreč spustili tudi pošlo- območij, s katerimi je Var- dane dejavnosti, da krši ert' vanje menjalnice Šum. Povod nostni svet ZN prepovedal bargo ZN, saj je bil ' za to je bil poslovni kovček, ki poslovati. Poenostavljeno po- Sloveniji organizator nakup1 vedano, kršila sta embrargo," so ga dobili v blagajni, v njem pa je bilo za 17 milijonov tolarjev deviz. Denar so zasegli, dan kasneje pa so se v preiskavo vključili tudi inšpektorji Banke Slovenije, saj nenavadno velika količina tujega denarja v menjalnici sploh ni bila evidentirana. Preiskava je bila dolgotrajna, v njej so kriminalisti urada "krim" službe UNZ Kranj sodelovali tudi z ministrstvom za notranje zadeve ter z uradom za preprečevanje pranja denarja pri vladi Republike Slovenije. "Prišli smo do podatkov, ki kažejo na utemeljene razloge za sum, da sta solastnika menjalnice Šum, 44-Ietni Vule M., ranjen med ropom) in 39-letni Milenko Š. iz Kranja, v sostorilstvu zagrešila kaznivo dejanje pranja denarja. Februarja letos sta od kranjskega zasebnega podjetnika Milutina B. (firma Bakra), sprejela 101.000 nemških mark in 9600 ameriških dolarjev, da bi jih v menjalnici Šum zamenjala v je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal načelnik UKS Boštjan Sladic. Denar naj bi solastnika menjalnice postopno zamenjala v šilinge. Do zasega jima je uspelo zamenjati 71.000 nemških mark, s tem naj bi prikrila pravi izvor denarja. Po zakonu o preprečevanju pranja denarja mora biti vladni urad denarja obveščen, če stranka v banko ali menjalnico prinese več kot 3,6 milijona tolarjev oziroma če ista oseba večkrat po vrsti poloti nad dva milijona tolarjev. V ponedeljek so kriminalisti zaradi suma storitve istega kaznivega dejanja okrožnemu državnemu tožilcu ovadili tudi podjetnika Milutina B. Od ljudi, ki so prenašali gotovino iz Banjaluke in Srbije v Kranj, naj bi denar sprejemal in ga zadrževal pri sebi, ko se je avstrijske šilinge. Po obvesti- nabrala dovolj velika vsota, dobil v lih, ki smo jih zbrali, bi pa ga odnesel "oprat" v • H. J« blaga, ki je bil predmet ptf povedane dejavnosti," je na daljeval Boštjan Sladic. Milutin B. je osumljen tud kaznivega dejanja ponarejali' ja poslovnih listin. BianC žigosane obrazce kranjsft Planike (nekdaj je bil kontn? lor v Planikini trgovski mreži) je uporabil tako, da je izpolni' fakture v štirih različnih izve dih in navedel lažne podati o prejemnikih izvoženega bij ga (športna obutev Adidas) kot tudi nižje cene posamef nih artiklov. Dokumente, ki s" spremljali adidaske pri izvoZj iz Slovenije, je seveda tu