Novo mesto 5. februarja 1954 Ceno 10 cfln Stev. 6 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naro&nina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Pretekli teden sta na dveh visokih jamborih pred poslopjem Zvezne ljudske skupičine v I Beogradu spet zavihrali držav-'ni zastavi. Poslanci U vseh kra- OD TEBI DO 11? Ko v sredo zvečer po osmem sestanku zunanjih ministrov štirih velesil pišemo naš tedenski zunanjepolitični pregled, lahko presodimo, da je berlinska konferenca dosegla kritično točko. Zdaj se bo obrnilo aH ma brtJe ali na slabše, kolikor bo pač prožnosti, dobre volje in prizadevnosti na obeh straneh. že pred prihodom zunanjih ministrov na to pomembno med- Jjev držav« so sa zbrali, da iz narodno konferenco Je lahko ^volijo novega predsednika Ljud-marslkdo sklepal, da bodo -ob 'ske skupščine; Milovan Djilas nemškem vprašanju trčili na je podal na to mesto ostavko, največje ovire. Res, kakor da bi j ker je prišel s svojim javnim hranili moči za ta odločilni 'publicističnim in drugim delo-dvoboj, so pred tem razmeroma ivanjem navzkriž z Zveznim od-hitro In z obojestranskimi umi- jfcorom SZDL Jugoslavije, kakor ki prešli uvodna vprašanja m *je to utemeljil v svojem odstopu, prvo točko dnevnega reda. Pri ^Ljudski poslanec Lazar Kolišev-Nemčiji pa se jim Je zataknilo, [ski je predlagal v imenu SZDL Enotno stališče Zahoda do zdru- [za predsednika Zvezne ljudske žitve Nemčije in sklenitve mi- .skupščine starega revolucionar-rovne pogodbe Je podal britan- jjja in izkušenega skupščinskega ski zunanji minister ta se zato dalavca tovariša Mošo Pijada. pa nJem imenuje Edenov načrt. |Vsi poslanci so glasovali za ta po tem načrtu bi združitev Nem- [predlog, nakar je prevzel pred-čije uresničili po naslednjih ^sedniške posle novoizvoljeni stopnjah: najprej svobodne vo- J predsednik Moša Pijade. litve, ki bi izbrale narodno J Po izvolitvi je bil sprejet po-skupščino, ta bi sestavila ustavo .' slovnik Zvezne ljudske skupšči-in pripravila mirovna pogaja- j ne. V petek je pred skupščino nja, sledila bi odobritev ustave?podal obsežno poročilo o dose-|n imenovanje vsenemške vla- | danjem enoletnem delu Izvršne-de, ki bi se udeležila pogajanj j ga sveta predsednik republike za mirovno pogodbo, končno pa j tovariš Tito, že prej pa so Ijud-bi sleall podpis in začetek ve- (ski poslanci dobili pismeno po-ljavnosti mirovne pogodbe. Ede- I slovno poročilo, ki obsega travnov načrt so z odobravanjem ozaprav štiriletno bilanco razvoja sprejeli v Bonnu in tudi dru- [naša države. Dnevni tisk je god po zahodnem svetu, celo * ekspoze tovariša Tita objavil v sovjetski zunanji minister Mo- | celoti. Njegovo poročila je H letov Je dejal, da vidi v njem nekaj pozitivnih strani. Hkrati pa je pripomnil, da bo načrt o rešitvi nemškega vprašanja temeljito proučil in v ponedeljek podal sovjetski osnutek mirovne pogodbe. Sledil Je poldrugi dan ugibanj v razmeroma optimističnem razpoloženju in pričakovanju, kaj bo prinesla ponedeljkova seja, ko se bodo zunanji ministri preselili iz zahodnega v vzhodni Berlin in bo tam izrekel svolo besedo Molotov. Hkrati s splošnim vdorom hladnega vremena v Evropo je tudi govor sovjetskega zunanjega ministra prispeval k precejšnji ohladitvi ozračja v Berlinu. Moskovski načrt združitve Nemčije je namreč v bistvu ponavljanje stare in od Zahoda že močno kritizirane poti, ki se začenja prav na drur-m koncu, kakor je predlagal Eden. Bistvo stališč« Molotova je v tem, da je treba na'prej skleniti z Nemčijo mirovno pogodbo, nato pa šele razpisati volitve. Se posebej pa sovjetski pred'og zahteva, da se ne sme Nemčija vezati na nobeno vojaško medmrortno zvezo in Je s tem izooabil zahodni predlog o vključitvi Nemčije v evropsko obrambno skupnost. Zanimivo Je, da Je predsednik nemške socialnodemo-kraiske stranke Erich Ollcnha-uer takoj no prihodu v Berlin ostro grajal vztrajanje Zahoda pri evropski obrambni skupnosti, kar bi po njegovem zavrlo aH celo onemogočilo berlinsko konferenco. Molotovu so naslednji dan odgovorili vsi trije zahodni ministri m drug za drugim zavrnili sovjetski predlog. Tako Je razprava o nemškem vprašanju zašia na mrtvo točko. AH bo res — kakor mnogi pričakujejo — Molotov začel popuščati, mar Je njegov prvi govor vseboval maksimalni program? Mogoče je res tako, toda tpzko je verjeti, da bo berlinska konferenca s pridom napredovala, če se zlasti Dulles ne bo otresel svoje dosedanje ostrine In nepopustljivosti. Trenutno res slabo kaže barometer berlinskih dogodkov, upa|mo pa, da se bo začel v prihodnjih dneh spet dvigat] in bo dosegel ugodno točko prvih sestankov zunanjih ministrov. Ob berlinski konferenci so ostala mednarodna dogajanja precej zatemnela, čeprav ostajata se vedno pVecej pereč korejski problem in pa huda italijanska vladna kriza. Fanfani Je le malo časa stoloval na predsedniškem mestu m z velikimi tetivami je bilo povezano iskanje njegovegii naslednika. Ob teh rimskih posvetovanjih pa se je začelo odpirati deloma novo poglavje Italijanske politike v poskusih koalicije med demokrlst-janl m socialnimi demokrati. Uresničena je želfa vseh narodov Jugoslavije Maršal Tito vdrugic izvoljen za predsednika republike Za predsednika Zvezne skupščine je bil Izvoljen tovariš MoJa Plfade — Tovari! Tito je poroča! o dosedanjem delu Zveznega Izvršnega sveta — Sestavljeni so skupščinski odbori obeh domov In Izvoljen Zvezni Izvršni svet ' nas vse tako pomembno, da ne ;more mimo njega noben držav-. Ijan, ki se hoče seznaniti z go-I spodarskim, notranje in zunanjepolitičnim razvojem zadnjih \ let. Besede maršala Tita o za-' ščiti državne varnosti, krepitvi Izakonitosti, o naši Ljudski armadi, o mednarodnih odnosih naše države, o sodelovanju z organizacijo Združenih narodov itd. so potrdile smer naše zunanje politike, ki bo tudi vnaprej miroljubno sodelovanje na vseh področjih, za katere se zanimajo naši narodi, predvsem p« za ohranitev miru na svetu, se pravi v boju "proti napadalnosti in za pravico, da vsak narod sam odloča o svoji usodi . Zvezna ljudska skupščina je enodušno odobrila poročilo Zveznega izvršnega sveta in ekspoze tovariša Tita. Na dnevnem redu so bile nato volitve novega predsednika republike. V smislu ustavnih določil je bilo treba po preteku mandatne dobe izvoliti novega predsednika republike. V imenu predsedstva SZDLJ, skupine narodnih poslancev in v svojem imenu je Ljudski skupščini pred- ložil Djuro Pucar kandidata za predsednika republike — tovariša Tita. »Ko smo govorili o tem predlogu, nismo prav nič dvomili. V najnovejši zgodovini naših narodov, v našem revolucionarnem gibanju in graditvi socializma stopa v ospredje edinstvena postava tov. Tita, ki je znan in prisnan kot v»ditelj naših narodov ne le po vsej naši dtfželi, marveč tudi daleč prek njenih meja. Zato predlagam temu visokemu domu, da za naj- ta smo videli, kakšen je zdaj položaj glede nase notranje politike, videli smo tudi, da čakajo novi Izvršni svet, ki ga boste tu Iz volti], se velike naloge, ki jih bo moral izpolniti. Toda, tovariši in tovarišice. v naši deželi, v naši socialistični deželi s trkšnimi predstavniki, kakor Jih izvolijo naši delovni ljudje, ki izvolijo ljudi, ki poznajo svoj cilj, ki vedo, kaj hočejo, najvišjemu vodstvu, naši najvišji ekse-kutivi, ni težko izpolnjevati teh nalog, ko ima taksno oporo. P*. Xv>>>:-*; Ob tednu slovenske kulture Zvezna ljudska skupščina v Beogradu odgovornejše mesto v naši socialistični državi, za predsednika FLBJ izvoli dosedanjega predsednika maršala Jugoslavije Josipa Broza-Tita«, je dejal tov. Pucar, večminutno ploskanje poslancev in občinstva na galeriji pa je potrdilo njegove besede, ki so izražale želje vseh naših narodov. Pri glasovanju je dobil tov. Tito vseh 535 glasov. Skupščina je s viharnim navdušenjem požar« vila VutUgtČ iZvoljcilcg-i predsednika republike, ki je v soboto pred Zvezno ljudsko skupščino prisegel, nate pa imel krajši govor, v katerem je na kraju dejal: •... Iz poročila Izvršnega sve- VREME ia čas od 5, do 12. febr. Med 5. in 10. februarjem bo nastopilo toplejše vreme In bo mraz le ponoči. Snežilo bo v petek ali soboto in v torek ali Kredo. Med 18. in 24. februarjem bo ponovno pritisnil hud mraz. PREŠERNOVA PROSLAVA V NOVEM MESTU 5. februarja ob 20. uri v Domu ljudske pro-svete literarni večer članov društva slovenskih kljiževnikov. — Svoja dela bodo med drugim brali: Tone Pavček, Ciril Zlobec in Kajetan Kovic. Sodeluje še orkester KD Dušan Jereb in moški pevski zbor. S. februarja ob 20. uri v Domu ljudske pro-svete: Sem B e n e 1 i: Ljubezen treh kraljev. Igrajo člani dramatske družine KD Dušan Jereb. 7. februarja ob 20. uri v Domu ljudske prosvete: Koncert orkestra KD Dušan Jereb in godbe JLA. Gostinci Imajo tečaj v Dol. Toplicah S pomočjo OLO je pripravila Okrajna gostinska zbornica Novo mesto strokovni tečaj za v gostinstvu zaposlene uslužbence. Tečaj je v Dol. Toplicah in bo trajal šest tednov. 23 tečajnikov ima praktičen in teoretičen pouk, uče pa se postrežbe, kuhanja, poslovne tehnike, gospodarske ekonomike, turistične geografije, slovenščine, nemščine, računstva, kletarstva in splošne higiene. Tečaj bodo zaključili z izpiti. Verujem v to oporo, globoko verujem v ustvarjalno moč in ustvarjalna sposobnosti naših narodov in želim vsem našim delovnim ljudem mnogo uspeha v njihovem bodočem delu. Naj živi Federativna ljudska republika Jugoslavija !c Nato je bilo izvoljenih 23 članov novega Zveznega izvršnega sveta, v Zveznem izvršnem svetu pa so tudi predsedniki izvršnih svetov V 'asklh republik, ^oiem je Ljictfiu sKupščina izvolila stalne odbore in komisije. Izmed dolenjskih poslancev je v Odbor za organizacijo oblasti tn upravo izvoljen tov. Niko Šilih, v Odbor za narodno gospodarstvo pa tov. Tone Fajfar. Osmega februarja 1849, torej pred sto petimi leti, je umrl France Prešeren. Ni Prešeren samo naš največji pesnik, ampak tudi eden največjih sinov, kar jih je v dolgih tisoč letih rodila slovenska mati. Knjiga njegovih poezij to je esenca naše kulture, žlahtni sad naše besede, naše misli, našega srca. Prešeren ni le naše literarno ime, to ime se je spremenilo v simbol narodnega kulturnega ivo-lienja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Prešeren je kakor tisti čudoviti dragulj v bajki, oh čigar dotiku se navadno kamenje spremeni v dragotine. Prešernova «-metnost je požlahtnila in žlahtni vsa našo kulturo, osvetljuje vse naše poti za napredek ter za čim globljo in čim višjo omiko. V novi, svobodni domovini je šele Prešeren zasijal v vsej svoji žarni svetlobi in oživel v zavesti naših ljudi. Kajti pesnik iz Vrbe ni poet za krog nekakih »izbrancev*, ni poet za albume sanjavih deklet in za prebujajoča se štu-dentovsko ljubezen, kakor ni oka-menina za literarne historike in muzejske arhive — Prešeren je glas, je živo srce našega ljudstva, je neusahlo drevo, »ki bo s svojim sadjem še pozne vnuke radovalo*, kakor je že pred 104 leti zapisal Trdina. Zavedajoč se, kaj je Prešeren in-kaj -nam pomeni, je nosa ljudska oblast razglasila, dneve okrog datuma njegove smrti za vsakoletni kulturni teden. Kakšen je pomen tega kulturnega tedna in kaj moramo storiti, da bo ta teden imel svojo vsebino, da nt bodo to le neki brezlični dnevi, viseči v zraku in brez haška, ne da bi dosegli namena, oziroma se vsa) čimbolj bližali namenu, za katerega so izbrani? Vnanja oblika, nekako odevalo tega kultunega tedna to seveda razne kulturne prireditve in proslave, med katere spada tudi proslavljanje Prešernovega spomina. Te proslave in prireditve so seveda zelo pomembne, saj so v večji ali manjši meri prav izraz in manifestacija našega kulturnega življenja, na. ogled postavljena podoba našega kulturnega obraza, pa bodi v večjem al* manjšem merilu, to se pravi, imajo svoj pomen tako za naša kulturna sre disča. kakor za neko odmaknjeno vas s skromno, pa vedar lahko zelo žlahtno prireditvijo. To pa ni vse, zlasti ni bistveno za naš kulturni teden. Kulturni teden je, oziroma mora biti pretres vsega našega kulturnega in prosvetnega udejstvovanja, pa bodi to v kul- turnem središču (na pr. v Ljubljani), ali pa na vasi. Pa ne le pretres, ki ugotovi uspehe ali napake v našem kulturnem življenju, temveč tudi resno »izpraševanje vesti*, ali naše prizadevanje na kulturnem področju res teži za kulturnostjo na vseh področjih, ne samo v takozvanem ožjem kulturnem delu, čeprav je ravno to ožje delo tisti vir, ki mora pojiti tudi naša ostala prizadevanja. Danes smo Slovenci, dediči Prešernovega kulturnega programa, že povsod tako kulturni, da ni vseeno, kako se kulturno izživljamo. Če na primer kak oder igra plehko, sentimentalno in banalno igro, češ to ljudje radi gledajo in se potem ponaša s »kulturnim* delom, je to seveda popolnoma nekulturno in trikrat zgrešeno. Ljudi ne smemo podcenjevati, tudi na podeželju ne. Nasprotno, nuditi jim moramo res kulturo, četudi v lažji obliki. Verjamem (postavim le za primer), da bodo v neki vasi raje poslušali in tudi vse drugače dojeli koncert lahke domače glasbe, kakor Beethovnovo deveto simfonijo. Imata pa, recimo, oba koncerta v sebi veliko kulture, Beethoven v taki količini, da je ne more sprejeti vsak. Linhartova komedija »Matiček*, ki jo vsak rad gleda in razume, ima v sebi kulturo, ki je v primeri s kakim »Začaranim ženinom* Triglav proti zanikrni krtini itd. Skratka, delo naših kulturnih društev mora biti res kulturno, mora ljudem posredovati kulturne vrednote na vseh področjih svojega ttdejstova nja. Samoizpraševanje teh društev, ali to svojo kulturno poslanstvo res opravljajo, je velika naloga kulturnega tedna. Tako samoizpraševanje pa enako velja za naše množične orga^ nizacije. Koliko delamo za procvit kulture? Koliko kulturna prizadevanja podpiramo? Koliko propa- giramo dobro knjigo? In za %ie» herno množično organizacijo ve-Ija se nekaj: koliko smo pri vsem svojem delu, političnem, ideološkem, vzgojnem kukurni? Koliko smo kulturni v medsebojnih odnosih? Kajti to so stvari, ki izpričujejo tako za kulturna, društva, kot za organizacije in za posameznika, koliko je sploh kulture v nas, v koliko nas je kultura že prežela. Kajti velika zahteva naše demokracije, našega socializma (ii* njegova pridobitev) ni samo čim Širši razmah kulture, tistega osebka, ki kulturne dobrine ustvarja, temveč tudi vsesplošna kulturnost, to se pravi moralna vrednota kulture, ne samo estetska. Ali m prav kulturnost ena temeljnih osnov etike socializma za slehernega človeka napredne, socialistične k demokratske družbe? Taka je v širokih obrisih naloga in usmerjenost kulturnega tedna. Ta teden je navezan na Prešernov spomin. Ne smemo pa ga lagodno obiti s kako akademijo in recitacijo Prešernovih pesmL Pregledati moramo, koliko je v našem okolišu kulture, prave kulture, kje so ovire, kje napake, da kulturno življenje le životari. Kajti za našo kulturo smo odgovorni vsi, vsi smo in moramo biti v nekem smislu kulturonosci, kajti kultura še niso samo »kulturniki*. Ljubiti našo kulturo, katere je prav Prešeren njen najbohotnejši cvet, ljubiti našo besedo, našo knjigo, našo umetnost, si prizadevati, da bo kultura v sleherni naši vasi pognala krepke korenine m pre-vzgojila ljudi (namreč prava, socialistična kultura) in da nas bo prepojila tudi kulturnost (ne da bomo kulturo samo poznali, ampak tudi kulturno živeli), to je klic kulturnega tedna, njegov namen in cilj. Ce pa bomo kulturni teden vzeli samo kot vnanjo manifestacijo, bo to le prazen zven, brez odmeva in glasu, proslavljanje^ Prešerna pa brez učinka ne naše srte in misel, brez učinka za našo kulturnost, i, Zaprošenih je 40 milijonov za novomeški vodovod PLODNO DE10 SVETOV PRI OLO KOČEVJ V torek, 26. januarja j« zasedal Okrajni ljudski odbor Ko-čevje* Iz poročila predsednika Janeza Pirnata je bilo razvidno, da so v minulem letu sveti pri OLO uspešno opravljali svoje delo. Gospodarski svet j« na devetih sejah obravnaval vsa važna gospodarska vprašanja okraja, sestavil izčrpne preglede stanja v okraju ter se boril za sredstva za gospodarski razvoj okraja. Svet za komunalne zadeve si je pravtako prizadeval kar najbolj uspešno reševati pereča komunalna vprašanja. Tu ni manjkalo težav; ni bilo tudi prave jasnosti o delokrogu sveta. Deljena so mišljenja, ali je svet v taki obliki potreben, ali pa naj bi se priključil gospodarskemu svetu samo kot odber za komunalne zadeve. Nekateri odborniki menijo, da bi svet okrepili in naj bi bil samostojnejši kot doslej. Zelo uspešno sta delovala svet za zdravstvo In socialno skrbstvo ter gvet za prosveto. Predsednik Pirnat je priporočil, naj bi dobre izkušnje teh sv?tov upoštevala tudi gospodarski in komunalni svet, zlasti v sodelovanju potrebnih odborov in komisij, v katerih bi lahko sodelovalo večje število predanih in sposobnih državljanov. Od take pomoči bi imeli korist vsi sveti in okrajni ljudski odbor v celoti, uspehi pa bi bili nedvomno večji. — Uspešno je delal tudi svet za notranje zadeve. Precejšen del razpravljanja na seji je bil posvečen delu upravnega aparata OLO. Njegove naloge so obsežne. Navzlic velikemu prizadevanju pa so nekateri referati, posebno upravno-pravni, v zaostanku. OLO nujno potrebuje vsaj še enega dobrega pravnika, gospodarski svet pa Izkušenega ekonomista. Povprečna izobrazba uslužbencev OLO je nizka. Tu bo treba še precej prizadevanja za napred>-kom, čeprav nekateri uslužbenci z nižjo aH srednješolsko izobrazbo ne zaostajajo v praktičnem delu za izšolanimi kadri. Posebno se kaže to pri tistih tovariših, ki imajo za sabo velike izkušnje. Na seji so bili izvoljeni novi V vsej državi divjajo snežni viharji V vsej državi divjajo hudi Medtem ko se pri nas še ne moremo pritožiti čez letošnjo zimo, razen hudega mraza, pa po ostalih republikah divjajo hudi snežni viharji, zaradi katerih so ponekod ustavili promet, zaprli šole in organizirali prostovoljne akcije za kidanje snega. V torek nista mogla skozi snežne zamete izvoziti orient-in tauemekspres, na progi Zagreb—Split je obtičalo v zametih, ki so visoki ponekod do 4 metre, več vlakov, V Gorskem Kotaru so morali zaradi silne burje promet ustaviti. Promet je ustavljen tudi V Srbiji, kjer piha zelo huda ox kosava. V Beogradu so zaradi hudega mraza zaprli šole. Snežni zameti in kosava so tu naredili veliko škodo, bojijo pa se, da bo izredno visok sneg udri slabe strehe. Tu je etežkočena preskrba prebivalstva, ves javni promet pa je ustavlen. Sole so zaprli tudi v Bosni in Hercegovini. V Plevju je izginil gimnazijec v snežnem zametu. Zlasti huda burja pa je na Goriškem, kjer je v noči od l. na 2. februarja dosegla hitrost okoli 125 km. V Solkanu, Ajdovščini in Vipavi je povzročila že več milijonov dinarjev škode. Potrgane so mnoge električne žice, podrti drogi, odkrite strehe manjših hiš. Mraz in burja zlasti otežkoča-ta redno proizvodnjo električne energije v hidrocentralah. Vse pa je presegel s,ilen vihar v Trstu, ki ga primerjajo le še s sličnim viharjem v letu 1929. Vihar se je spremenil 2. februarja v pravi ciklon člani svetov ter izpopolnjena delovna mesta pri OLO. Imenovana je bila finančna in tržna Inšpekcija, poleg teh pa tudi upravni odbori lekarn v Ribnici in Kočevju ter upravni odbor Doma počitka v Ponikvah. Sklenjeno je bilo, da se spojita mizarska delavnica In LIP Kočevje. Razrešenih j« bilo nekaj sodnikov porotnikov ter izvoljenih več novih sodnikov porotnikov za okrajno in okrožno sodišče. 2ivahna In zanimiva je bila tudi razprava o potrebi raziskovanj rudnih ležišč v kočevskem okraju. ' ' -lt. Na 1. redni seji v četrtek 28. januarja so odborniki Ljudskega odbora mestne občine poslušali poročila predsednikov svetov, obravnavali osnutek pravil Uprave sejmišča in tržnice ter se posvetovali o širokopoteznl akciji zimskega škropljenja proti kaparju. Pozornost je vzbudilo med ostalimi poročilo sveta za komunalne zadeve^ v katerem je predsednik sveta tovariš Franc Matko sporočil, da je Novo mesto z jamstvom OLO zaprosilo pri centrali Narodne banke v Beogradu za investicijsko posojilo v višini 40 milijonov dinarjev. S to vsoto bi nakupili manjkajoče specialne cevi, kompresor, drugi material ter nadaljevali z lani začetimi deli na velikem obnavljanju in razširjanju novomeškega vodovoda. Ce bo posojilo odobreno (vračali bi ga skozi 10 let, začenši z letom 1956), bodo lahko dela na vodovodu napredovala v toliko, da bi Bršljin že letošnjo jesen do- bival dovolj vode skozi nove cevi. Več o vodovodu pa bo po* ročano na prihodnji seji LO ItfO. Z zanimanjem so odborniki poslušali tudi predlog istega sveta, da bi začeli v Novem mestu postopno uvajati neonsko cestno razsvetljavo. Poleg tega, da je to moderna, sodobna cestna razsvetljava, pa porabi komaj tretjino toka v primeri z navadnimi žarnicami, katerih nam vedno manjka, prav tako pa tudi hitro pregore. Za 8 garnitur take razsvetljave bi porabili letno do 2 milijona din. Mestna občina je v stikih s celjsko mestno občino, ki tako razsvetljavo že ima, o zadevi pa bo mestni odbor še razpravljal. Vso pozornost bo treba v prihodnjih dneh posvetiti čiščenju in zimskemu škropljenju sadnega drevja. Kapar grozi s popolnim uničenjem novomeških sadovnjakov. V akoiji sodelujejo mestna občina, kmetijska zadruga in kmetijska šola na Grmu. Moderna Švica posveča domači hišni obrti vso skrb — Ali je tkanje res le za žene? — Tkalske družine bodo tudi uslužno s t na podjetja Švicarska vzgojiteljica Hani Wipf iz Ziiricha je lani poleti zašla po srečnem naključju v moj dom. Ob tej priliki sem ji pokazal razne predmete belokranjske hišne obrti, med temi tudi tkane v-zorce iz naših tkalskih tečajev v Adle-Šičih. Povedala mi je, da rudi ona doma tke in potem je bilo snovi dovolj za razgovor. Neka.) tednov potem mi je po-slaila revijo »Heimatswerk* s pripombo, da je to za orientacijo o ročnem tkalstvu v Švici. Revija je bogata slik; prva silika predstavlja tkalko pri krosnih ali statvah, pod njo pa je na/pis: »V stoterih izbah gorskih kmetov sedijo zopet Jene za krosni zaupajoč, da jim prineso dolinci delo.« Nadaljnje slike prikazujejo podrobnosti raznih vezav in tehnike dela, vzorce rajnih tkanin in verzenin, ?alov, kravat itd. Ena i7mod niih prikazuje tri vrste sukna, pod njo pa piše: Pred dvajsetimi leti ne bi mogli se poka-zati slik o ročnem tkalstvu v Švici in sukna, ki se sedaj izdeluje. To je sad težkega, vendar uspešnega dela pri obnovi tkalsrva. Pri tem delu so se nažle preproste kmečke rkalke z mestnimi, strokovno šolan im i ljudmi; ta povezava je dala nailepŠe uspehe in »c danes vse boli lirL Tako je torej. Napredna in visoko civilizirana Švica posveča veliko pozornost ročnemu tkalstvu, ki postaja vedno bolj znano tudi na mednarodnem trgu, V naši revni Beli krajiini se giblje čez zimo več kakor štiristo parov pridnih rok pri starinskih krosnih, da se napravi najnujnejše za dom. Belokranjsko tkalstvo je napravilo velik korak naprej in ne sme ostati sredi pota. Sedaj bodo nadaljevali s tečajem in tkalke bodo videle morda prvič' v življenju listovko, kakor so v zadnjem tečaju prvič videle tkati sukno. Prav bi bilo. da se začno tudi šoli odrasli fantje tanknati za tkanje. Povsod drugod tko platno ■in sukno tkalci, edino v Beli krajini je navada, da tko le žene. Kader tialk raste iz dneva ▼ dan. Treba se bo lotiti tega pro- V januarju so pridobili novih naročnikov za »Dolenjski iist«: 1. Občina Adleži«! 7 2. Občina Črnomelj 85 3. Občina Dragatuš 24 4. Občina Gradac 10 5. Občina Metlika 26 8. Občina Predgrad 9 7. Občina Semič 26 8. Občina Vinica 58 Skupaj okraj Črnomelj 245 1. Občina Dolenja vas s 2. Občina Draga 8 3. Občina Kočevje 22 4. Občina Kočevska reka 4 5. Občina Kostel - Fara — 8. Občina Loški potok 5 7. Občina MozelJ 2 8. Občina Osilnlca 1 9. Občina Ribnica 7 10. Občina Sodražica 23 11. Občina Vel. LaSče l 12. Občina Videm - Dobrepolje 3 Skupaj okraj Kočevja 79 1. Občina Brusnice 2. Občina Dobrnič 3. Občina Dol. Toplice 4. Občina Dvor 5. Občina Gotna vas 6. Občina Hinje 7. Občina Mirna 8. Občina Mirna peft 9. Občina Mokronog 10. Občina Novo meste 11. Občina Prečna 12. Občina Rakovnik 13. Občina Straža 14. Občina Šentjernej 15. Občina Skocjan 16. Občina Smarjeta 17. Občina Trebelno 18. Občina Trebnje 19. Občina Trška gora 20. Občina Vel. Loka 21. Občina Vel. Gaber 22. Občina Zatrradec 23. Občina 2užemberic a u 6 21 1 K 4 14 15 11 28 27 31 S 10 8 14 3 S 3 11 1 Skupaj okraj Novo mesto KI Stran 2 DOtSENJSKI EIST Stev. 9 Sadnji v abecedi... Utrinki s občinske konference ZKS v Žužemberku »V delu občinskega komiteja ni bilo pravih uspehov, ker je sekretar zelo zaposlen. Po Žužemberku se govori, da nam ,tujci ne bodo komandirali', pa se menda tudi zato marsikdo umika delu. V SZDL pada članstvo, ker se je povečala članarina v organizaciji, razširila pa se je propaganda, d u članarine sploh ni treba več plačevati.« »Politično vzgojnega dela je bilo vse premalo. Kmetijski tečaj je propadel, ni zanimanja za gospodarski razvoj. Kmečka zaostalost je prav taka kot nekdaj. Kulturno izobraževanje in gospodarski napredek gresta le počasi naprej. Krajevna podjetja se ne razvijajo. Sindikat s svojim predsednikom vred ni izpolnil nalog. Proizvodnja je nizka. Zidarsko podjetje je šlo prej popravljati cerkev kakor krajevno gostinsko podjetje. Krajevna trgovina kupuje čevlje v Toplicah, domačega čevljarskega podjetja pa se izogiba. Malo podjetij imamo, pa še ta se križem gledajo. Iz nič tudi občina ne more ustvarjati čudežev...« Taki in podobni stavki mi prihajajo v spomin, ko listam po beležnici. Občinska konferenca žužemberških komunistov, na kateri je bilo tudi precej nečlanov, je bila po svoje zanimiva, Čeprav ni najbolj uspela. Ko je bila namreč že končana, so mi povedali nekateri komunisti: »Vidiš, tako je pri nas zmeraj. Fridemo skupaj, si povemo to in ono, nekateri — člani in nečlani — se tudi skregajo med seboj, pa gremo spet narazen. Tako je pa tudi na drugih sestankih v Žužemberku.« Da v 2užemberku še vedno manjka sloge in medsebojnega tovarištva, iskrenega zaupanja in železne volje za napredkom, po gornjih besedah menda ni treba posebej poudarjati. Občinska konferenca je razpravljala precej več o gospodarskih pomanjkljivostih in pere- Napredek v belokranjskem tkalstvu (Nadaljevanje s 1. strani) blcma bolj resno, ker bo imelo tkabrvo za bodočnost velik gospodarski pomen. Vse ročno delo pn tkalstvu ta vezilstvu bo povezano z invalidskim podjetjem »Be-lokrajinka« in z Okrajno zadružno zvezo v Črnomlju. Pobudo je dal sekretariat ZK Črnomelj. Razume se, da bo potrebnih v začetku še nekaj sredstev, ki jih bo Gospodarski svet okraja Črnomelj gotovo preakrbel vsaj za dokončno vzgojo kadrov. Za opremo nadaljnjih zadružnih tkalnic po posameznih vaseh pa naj bi poskrbeli občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge. Tkalske družine bodo postale tudi u^lužnostna podjetja, ki bodo sprejemala v tkanje platno in sukno tudi iz drugih okrajev in bo s tem dana marsikomu prilika, da pride do trpežnega, domačega platna za rjuhe in prte. Nameravajo tudi izdelovati prte iz domačega platna za prodajo, kar bodo gotovo pozdravile gospodinje, ki vedo, da je domače platno zelo trpežno in se mnogo laze in lepše pere kakor bombažno. Če bo šlo vse po sreči, bo videti že precej izdelkov na gospodarski razstavi, ki bo prirejena letos v Črnomlju. V Adlešičih nameravajo pripraviti v Šoli stalno razstavo raznega materiala, vzorcev in izdelkov. Tudi strokovno knjižnico si bodo omislili, ki bo izpopolnjevala znanje naših tkalk. Za vso moralno in strokovno pomoč, ki so jo imele belokranjske tkalke od Tekstilnega tehnikuma v Kranju, 5ole za umetno obrt v Ljubljani, od Društva prijateljev Bele krajine in tekstilnih podjetij v Kranju, Litiji, škofji Loki in Tržiču, pa se priporočaio tudi v bodoče! Bela krajina, zibelka partizanstva, ni pozabljena. Tkalkam, ki so stopile na nova, naprednejša pota, pa polagamo na »rca, naj se ne dajo motiti raznim pfilcpetalkom, ki bi rade zavirale napredujoč* delo. Kai kmalu bodo vidni uspehi, od katerih bodo imele pridne roke svoj zaslužek. B. R. čih vprašanjih trga in njegove:da je tujec, o onem spet, da okolice kakor o svojem delu, j je domačin in tako dalje!« je predvsem pa o nalogah, ki! na konferenci kritiziral komu- jih komunisti v 2užemberku nimajo malo. Krivično bi bilo reči, da komunisti v Žužemberku zadnja leta nisa delali. Ne, naredili so to in ono, trudili so se, da bi »ne ostali vedno zadnji v abecedi«, kakor je nekdo na konferenci dejal, vendar — vsega tega je bilo premalo. Vse, kar so komunisti in ostali tržani na občinski konferenci povedali slabega o razmerah v krajevnem gospodarstvu, skrbi za turizem, komunalo itd., prav gotovo kvari politično stanje v Žužemberku. Prav zato pa je področje dela žužemberških komunistov neizčrpno. Konferenca sama je potrdila, da so se člani ZKS v trgu navadili slabe stvari ugotavljati, ne znajo — ali nočejo — pa ukrepati proti slabostim. Dejstvo, da predsednik sindikata dve leti ne naredi za vzgojo delavstva skorajda ničesar (ali je kriv za to sam ali cel odbor, je tu prav vseeno, gre mimo komunistov v Žužemberku. Da je kmetijski izobraževalni tečaj zaspal, da nimajo Partizana (čeprav je bilo dovolj mladine prijavljene za njegovo ustanovitev), da podjetja životarijo, da je kraj. podjetje »Jelka« zaspalo zaradi medsebojnih slabih odnosov voditeljev podjetij itd. — vse to kaže, da so komunisti v Žužemberku slabi pobudniki napredka. »Vsakdo pri nas je nekoliko preveč kunšten, drug drugega spodjedamo, o temu pravimo, niste eden izmed nečlanov. Mislim, da je imel v marsičem prav. Odločno bo treba pomesti s klicami Šovinizma in nezdravim drobnjakarstvom, ki hromi razvoj kraja. Brez zamer bo treba počistiti tam, kjer sta zavladali familijarnost ali skrivanje osebne trme za »voljo delavskih svetov« in podobno. Ni res, da si delovni ljudje Žužemberka ne želijo napredka in boljšega življenja v svojem kraju. Treba pa je, da občina, vodstva organizacij in društev, skratka vsi, ki jim ljudstvo izkazuje zaupanje s s tem, da jih je izvolilo, z delom pokažejo voljo, da dvignejo Žužemberk in njegovo okolico iz zaostalosti. Vsi vemo, da jutri v Žužemberku še ne bo Litostroja; marsikaj pa se da doseči tudi že zdaj — vendar brez osebnih prepirov, nezaupanja, stalnih sumničenj, podtikanja itd. Odgovorna naloga komunistov pri tem je, da si z javnim poštenim delom za dvig ostalega kraja utrdijo ugled, da bodo cenjeni zaradi svoje vzgledne požrtvovalnosti in volje, pomagati povsod, kjer je treba, ne glede na težave, s katerimi se je treba boriti. Biti v tem prizadevanju pobudnik vsakršnega napredka, pa pomeni izpolnjevati sklepe VI. kongresa ZK Jugoslavije. Zužemberški komunisti pravijo, da je bila občinska konferenca prelomnica v njihovem delu. Življenje bo potrdilo, ali je res tako. -k Ing. Anton Zore: Kmetijstvo na Koče (Nadaljevanje iz 4. štev.) Preskrba z vodo je težak problem, še posebno na področju ožje Kočevske, kjer je v višjih legah precej obsežnih kraških pašnikov, ki so brez vode. Zato se mora več sto hektarjev pašnikov izkoriščati s košnjo, ne pa s pašo; dočim je zaradi preskrbe z vodo možno pasti le na košeninah in travnikih, ki so bliže vode, odnosno bliže gospodarskih središč. Ta nujnost izredno podraži celotno kmetijsko, zlasti živinorejsko proizvodnjo, ker je treba kositi izrazito pašne površine, katere dajejo majhne pridelke sena, včasih celo samo 300 do 500 kg na hektar. Zaradi slabih pridelkov je treba za preskrbo zadostnih količin sena pokositi velike površine in se košnja neizbežno toliko zavleče, da seno prezori in oleseni. Tako je zaradi teh neugodnosti proizvodnja sena dražja, kvaliteta pa slabša. Zboljšanje bo možno prvenstveno z ureditvijo preskrbe z vodo, šele za tem bodo res koristni tudi vsi ostali ukrepi. V suši, ki je v poletnih mesecih pogosta, nastane vprašanje preskrbe z vodo za ljudi in za živino. Ker so studenci redkost, je v večini krajev kočevskega okraja ed.-na zaloga vode le v vodnjakih, ki velikokrat ne zadoščajo. V suši kaj hitro zmanjka vode, ki jo je treba dovažati po več 10 kilometrov daleč. Leta 1949 je zmanjkalo vode na večjem številu državnih posestev in jo je bilo treba voziti skoraj dva meseca, za približno rtOO glav živine in za ljudi, povprečno od 15 km daleč. Z napravo nekaj večjih vodnjakov se je stanje sicer izboljšalo, Kmetijsko gospodinjski tečaj v Prelok V soboto, 23. januarja so v Preloki, eni najbolj oddaljenih belokranjskih vasic, zaključili gospodarsko-gespodinj-ski tečaj, ki ga je bila organizirala Zveza zadružnic. Tečaj je obiskovalo 18 zadružnic. po veČini žena. Pobudo za tečaj so dale same žene iz Preloke, za pomet so pa naprosile Zadružno zvezo, ki jim je rada ustregla. Tovariši ca Medvedova iz Črnomlja je žene učila kuharske umetnosti, pa tudi za razna predavanja je bilo poskrbljeno. Prijeten vtis je dobil gost ko je ob zaključku tečaja stopil v hišo tovariša MIha Sim-čiča, ki je bil rade volje dal ženam na razpolago prostor za tečaj, in so ga sprejele tečajnice, oblečene v lepe narodno noše iz doma stkanega platna. Tamburaški zbor je z izbranimi točkami skrbel za prijetno zabavo, tečajnice pa so s svojo spretnostjo in disciplino pokazale, da je tečaj dobro usrel in dosepel svoj namen. Navzoči okrajni sekretar Martin Zugelj je v svojem nagovoru vzpodbujal tečajnice k nenehnemu izobraževanju. Po- V volilnih enotah št. 20, 39 in 40 bodo 28. februarja nadomestne volitve Na podlagi 20. In 117. člena kona o spremembah In dopolnitvah zaJtona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, St. 31/102-53), je OLO Novo mesto na 7. skupni seji okrajnega zbora in okrajnega zbora proizvajalcev dne 23. decembra 1353 izdal om.OK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Ja7binSku Avgustu, odborniku okrajnega zbora za 20. volilno enoto, je po 5. členu zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o volitvah tn odpoklicu odbornikov ljudskih odborov preneha! mandat, ker kot Tjoslanae zvez-neRH odhora proizvajalcev ne more biti hkrati odbornik obeh ibo-rov istega ljudskega odbora. Sknblcu Francu, odborniku okr. zbora za M. volilno enoto, je -pn S. točki 120. Plena zakona o okrajnih ljudskih odborih prenehal manrtnt, ker t« v slu?bl v administraciji okrajnega ljudskega odbora. Ker se je odbornik okralnnca zhora za 1*. volilno enoto Ftoršf-nnr ,To*p faridl nremestltve na novo s'ui'berrt mesto v Koper odpovedal mandatu, mu Je no skle-nn okrajnega zhora prenehal mandat. t. f|.n '/irart! nr«"nehanJT man***« v t. člemi navf>d»n'"i orihornlknrn se '-/P1 n]i»io nocrne vol'tv» v "'•i-itni »bor okr^'nega Mudskc«" nrthnrs Vnvo mesto v tehle volilnih fnqt*ht 1. *t. ">o, v| "hsega v Novem ~.-<:tn t-ie na^eila: T*v)«ir1«"f;i eo«t* _ » »nr.i1->n*'r* cestn od »fl do 41 — Mestne njive — Krekovi tiilca — Kolodvorska e««ta — HrSUlu — Cerelnlca — M"la Bučna vas In Fflrsterjeva u'»ca: 2. konference udeležilo tudi nad 40 nečlanov, ki so budno spremljali poročilo o delu komunistov ter dali svoje predloge, kdo naj bi tako lepo uspel. Navzoč je bil tudi tovariš Zupančič iz Kranja, ki uspeš no vodi strokovni tkalski te kretarja, ki j? nakazal dobre in slabe strani dela komunistov, je pokazala, da se posamezniki izmikajo objektivni kritiki ln se čaj v Adlešičih. in seznanja opravičujejo s preobremenitvijo, tkalke z mo^jnv.jšo tehniko j1«5 v Soneti in drugod so tkanja. Poudaril je, da bo do mača obrt v teh krajih prinašala lep vir dohodkov. Čudi pa se, je dejal, da se tkanja ne lotijo tudi moški. Vso pomoč je nudila tečajnicam Kmetijska zadruga v Preloki. Lep primer, kako Prelovča-ni stremijo po izobraževanju, je dal mož ene izmed tečajnic, Franc Simčič. Ko so ga v Črnomlju na OZZ vprašali kako in kaj, je odgovoril veselo, po preloško: »Znate, imamo I doma mnogo posla, ali toliko ga ne bi bilo, da ne bi pustil svoji ženi na tečaj, da se nešte naučil« To naj bo spodbuda tistim, ki tako težko pustijo svoje že bili navzoči nečlani, ki so se oglašali v razpravi. Ker so bila .poročila sekretarjev dobro pripravljena, so bile konference uspešne. V Skocjanu, Zagradcu in Vavtl vasi pa sekretarji niso "pripravili poročil o delu organizacije; šele razpravljanje o delu je pokazalo sliko teh OPO. Dosedanje konference *n pokazale dve osnovni slabosti pri posameznih organizacijah ln članih na terenu: Sestanki osnovnih organizacij so samo na točno določene dneve v mesecu redno skozi vse leto. Navzlic temu, da se med tem dogodi marsikaj, ki bi morali komunisti takoj rešiti, se ne sestanejo. Pozabljajo, da je treba poleg rednih sklicevati ne na tečaj ali predavanje, če- tudi izredne sestsnke. prav se tam naučijo stvari, ki Dru^a slabost, ki pa je prav- so za dom samo koristne. L. zaprav že huda napaka, je v tem, da so posamezni člani ZK odtrgani od dnevnih dogodkov, da niso na tekočem o tem, kar se dogaja v državi aH v svetu. Imamo več primerov, ko nobeden član osnovne organizacije ni naročen na Ljudsko pravico-Borbo, na splošno pa ima ta list komaj 10.5 odstotkov komunistov v okraju. Taki, ki redno ne berejo in študirajo člankov v našem glasilu, ne morejo biti na tekočem in se zato tudi ne morejo uveljaviti pri množicah. Značilen je primer OPO na drsnih selih, kjer se člani niso sestali kar 4 mesece. Sklenili so, da se bodo sestali le »po potrebi«, pa ves ta čas niso videli nobene take naloge. Naj navedem še dva primera, ki zadevata posamezne člane in organizacije ZK na terenu: Ko je bil izdan 8. oktobra lani znani sklep Angloamerikancev o priključitvi cone A Italiji, je bilo nekoliko organizacij, ki niso čutile potrebe, da bi se takoj sestale in proučile, kaj je treba ukreniti za pravilno tolmačenje množicam ob tem krivičnem sklepu. Dalje: DjiLas je objavil v »Borbi« vrsto člankov, kateri pa posamezne komuniste sploh niso zadeli, ker jih pač — niso trali. Prav tako je bilo nekaj organizacij, ki niso imele pojma, zakaj se je sestal III. plenum CK ZKJ, in kaj se je na njem razpravljalo. Mislim, da bodo morale osnovne organizacije in občinski komiteji dobro proučiti pismo CK ZKJ in povzeti i« njega napotilo za bodoče delo. Delo komunistov na terenu je važno in odgovorno. Da pa rmi bodo komunisti kos, se morajo poglabljati v politično in gospodarsko problematiko, sicer jih bodo dogodki vedno puščali na repu. V sedanjem času je cela vrsta občnih zborov najrazličnejših organizacij in društev. Komunisti morajo biti tisti, ki bodo vedeli, kako te organizacije delajo. Dajati morajo napredno smer delil v vseh organizacijah. Zavedati se moramo dolžnosti, ki smo jih sprejeli na VI. kongresu ZKJ. Po napotilih kongresa razvijajmo vse naše delo. Jože Plaveč Novice Iz rKcsisEskt doline Pred kratkim so slavili prebivalci kostelskih vasi Novih sel in Banjaloke nadvse vesel dogodek. 1. januarja jim je zasvetila električna luč. Vso jesen so trajala pripravljalna dela, pri katerih je zelo pomagala s prostovoljnim delom večina prebivalstva. Pri organizaciji del so se najbolj izkazali organi Kmetijske zadruge v Banjaloki, prav posebno pa še tajnik občine Miha Delak. Ljudska oblast je dala za elektrifikacijo dolgoročno posojilo v znesku 6 milijonov dinarjev. Kmetijska zadruga v Fari jc v preteklem letu začela z delom svojih pospeševalnih odsekov. Organiziran je živinorejski odsek z rodovnikom za najboljšo plemensko živino. Poljedelski odsek pripravlja organizacijo osuševalnih del v dolini Kolpe, s čemer bodo pridobili 30 hektarjev ravninske površine. V okviru sadjarskega odseka bo organizirana drevesnica, kj bo krila domače potrebe. V teku so tudi priprave za čimbolj uspešno zimsko škropljenj e. Kmetijsko pošolsko izobraževalno delo je letošnjo zimo organizirano v Kosteljski do- „Kruh nam je zagotovljen doma!" V Dragi pri Loškem po toku vedo, da je od njih sa mih odvisen napredek vasi Tako so dejali delavci in kmetje iz Drage pri Loškem potoku, ko se jih je zbralo kakih 150 na izrednem občnem zboru Kmetijske zadruge. Na zboru se je razvilo živahno razpravljanje in že takoj spočetka zavilo v pravo smer. 2aga venecijanka in sedanji način obdelave lesa ter s tem zvezana lesna trgovina nimajo bodočnosti, pač pa ima bodočnost drobna predelovalna industrija. Začeli so že izdelovati vrtnarske gajbice. Lesno predelavo bo treba razširiti tud; na druge galanterijske izdelke. Upoštevati je treba tudi to. da bo prevoz teh izdelkov na 45 km oddaljeno železniško postajo v primeri s hlodi veliko cenejši. Na sedanjem obratu — žagi so vsi pogoji za zgraditev delavnice. Sprejeli so predlog, da bodo to delavnico zgradili sporazumno ter s pomočjo okrajnih forumov in strokovnjakov. Nekaj gradbenega materiala že imajo, zato stroški ne bodo tako hudi. Opeko si bodo sami žgali v poljskih opekarnah. Pogovorili so se tudi o živinoreji in kmetijstvu. Napredni živinorejci so lani pri zadrugi ustanovili živinorejski odsek Nove hišne številke in napisne table Te rini rfuclojjujejo občinski ljudski odbori nove hi?ne številke oriro-mt taHliee rn obmoeie »voje obfine. TabltM m> okusno inlolnnc. Na rdečem polju Imajo M« črk« i" št.Mike ler lielomoder okvir. Izdelala jih je celjska to\t»rn« emajliram- posode. Tudi vsaka vas nli naselje ^ imela t hodore napisno lublo * navedbo imena krnja, obfine in okraja. Table moraio biti pritrjene na prH desni stavbi ob vbodu v vas nli nabije, fe pa na takem krajo ni »tavbe. morajo biti pritrjene na posebnem dropn. Vsaka vns ali naselje mo-a Imeti »oliko napihnili tabel, kolikor je Klavnih vhodov v fio*« hišne tablice < Številkami prinaSafo na »e v-tn drugih sprememb. Hišne »tevilke niso ve? ra/-Tiorojene po prejšnjem načinu, KO i* l>ila na primer številka 1 na enem kation, "Ic'l'kn ? oa nn rrnt 1 majhno revolucijo r va*. Mtrftltac se n.»ce odreftl !«jji preJMijI hUni -H-vilki ali pa nabije novo pole* stare, da ima kar dve. Seveda je trebil frodaj spremeniti po tem razporedu številke domačij v vseh uradmh knjižno in dokumentih, t ako v zem-IHlkl kot matični knjipi in dnipod. Vendar |« bilo treba tudi to urediti. sn.j m/.porod i t ve hišnih številk v na-Jih vu*eh do sedaj 5e ni bilo. Za ti*te domačije, ki »o imMe d> sedaj primerne tablice in M Še do-bre. nove niso bile naročene, pravilno pa bi bilo. da bi obenem naročili sa prav vse domafije, da bi imeli povwd enotne ifihliie. Ttirli ta samo Novo mesto bre/ okolice tablic niso naročili, ker Pakaio rcfula-oij*kej;a načrta, na tcuv-lju kntere-pa bo napravljen razpored hi! in ulic v mestu, 7n ves novomeški okrni Je do dij anrocantb, 12.771 biSnih tablic ln ,u<1 raft.Hl napisnih tabel. Ona tablic je riizam-roiua /elo visoka, laj Mane hirtna tablica okrog 2M din in 10 mora plačati pisna tabla pa plača i i-. iai. hišni listnik, na-1200 ddn. Te table V rodovniku je že zapisanih 36 glav govedi. Za uspešen razvoj živinoreje ima kraj vse pogoje. Od skupne površine 2858 hektarjev je le 183 hektarjev njiv ter 341 hektarjev gozdov, vse ostalo pa so pašniki, travniki in košenice. Treba jih bo očistiti, ker so se ponekod zarasli s smreko in nizkim grmovjem. Gozdarji ne bodo smeli neutemeljeno zavirati sečnje. Kmetijska zadruga Draga povezuje sedem vasi; vse so bile v zadnji vojni težko prizadete. S pridnostjo so si vaščanl domačije že obnovili, zadruga je pa z denarjem pomagala nekaterim vasem, da so dobile elektriko. Vse to priča, da gre kraj kot celota z razvojem naprej bolj kakor drugod v okraju, kjer Imajo boljSe ekonomske pogoje. Da priskrbijo živini vodo v poletnih mesecih, ko potok presahne, bodo zgradili rezervoar, ki bo zajel vodo v pomladnih mesecih. Rezervoar bo stal okrog 200.000 dinarjev. Zadružno posestvo Ima 33 glav živine, lahko bi pa redilo 120 glav. kajti zimske krme je dovolj, nimajo pa hlevov. S pomočjo kreditov bodo zgradil' nov in prostoren hlev, silos, zbiralnik za vodo, nakupili pn Se 10 glav mlade plemenske živine. Takih občnih zborov, kjer Se ne besedici na dolgo in Uroko temveč je obravnavanje jedr-jnato In načrtno, so ljudje res I vebeli. Ivan Sporar Itbrepoljt, lini nekoliko drugače kot lani. Predavanja niso več organizirana v ponavljajočih se dnevih, temveč imamo enotedenske tega je iz poljedelstva, živinoreje in sadjarstva po vseli vaseh, kjer se zbere dovolj poslušalcev. Prednost za take organizacije je v tem, da je poslušalstvo vedno 'isto, pouk pa strnjen. Udeleženci tečajev plačajo skromen prispevek, ki organizacijsko učvršćuje tečaj. Rafcen teh kratkih tečajev pripravljamo tudi daljši tečaj za vsestransko izobrazbo mladink ter dolgo pričakovani tečaj iz pletilstva, ki bo nudilo prebivalstvu postranski zaslužek. KAJ PRINAŠA URADNI LIST F L R J 55. številka zveznega uradnega lista objavlja 30. dec. 1953 med drugim uredbo o prometnem davku in Odredbo o sestavi, pregledu in potrditvi zaključnih računov kmetijskih zadrug in okrajnih ter poslovnih zvez kmetijskih zadrug za leto 1953. V 56. številki Uradnega lista FLRJ je bila izdana Uredba o dohodnini, Uredba o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah ter Uredba o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Objavljen je tudi Odlok o prvem razpisu investicijskih posojil iz splošnega investicijskega sklada ter Odlok o davčnih stopnjah dohodnine za leto 1953. V 1. štev. zveznega Uradnega lista, ki je izšla z datumom L I. 1954, je objavljen med ostalim Pravilnik o strokovni izobrazbi upravnih uslužbencev, Navodilo o honorarnih uslužbencih in Odločba o najviSjih prodajnih cenah za motorni bencin, motorni petrolej in plinsko olje. kov za uradnap otovanja na mo, po kakšni »zaslugah« jo KAJ PRINAŠA URADNI LI3T LRS Številka 1 Uradnega lista LRS z dne 14. I. 1954 prinaša med odloki ljudskih odborov tudi odlok o obvezni tuber-kulinizaciji v okraju Črnomelj, po katerem bo zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze pri goveji živini v Brli krajini preiskana vsa goveja živina, stara nad dva meseca. V isti Številki je objavljen odlok OLO Črnomelj, po katerem je v okraju prepovedano točiti hibridna vina, obvezno pa je treba označevati vrste vina, ki se točijo in prodajajo. Objavljen jo tudi odlok OLO Črnomelj o pavšalnem povračilu stroS-kov za uradna potovanja na območju okraja Črnomelj. V isti številki je nadalje objavljen odlok o javnem redu in miru v okraju Novo mesto ter odlok o razpisu nadomestnih volitev v I. volilni enoti za volitve v občin- ki ljudski odbor Videm--Do- &*ev. 5 DOLENJSKI CIST Stran 3 ET TVOJ NOV SLOVENCEM beseda o Prešernu M. } thtor Pirnat: (Odlomek) Večina Slovencev si dolgo nI bila v svesti, da so dobili s Prešernovo besedo centralno idejo slovenstva, skupno ognjišče svojega duhovnega življenja. Od zunaj pogledann Je Prešernovo delo skromno in neznatno: drobna knjižica z naslovom Poezije doktorja Franceta Prešerna — to je vsa žetev pelstoletnega dela; kaj malo za oko: ali odpri jo, poglobi se vanjo, prepusti se voljno čaru teh valujočih ritmov, in odpirajo se tiineizmer-ni horizonti na vse strani, kakor da si nenadoma prestavljen v središče velikanskega duševnega sveta, ki mu ne manjka najmanjši delec do zaokrožene popolnosti. Prešeren Je premagal čas in sega v sedanjost in bodočnost; n.jegrova beseda nam še vedno poje, njegove sanje nas še , zdaj omamljajo, in čim zrelejši smo, tem več lepote in »immmmuitmiiuiiiit iitummMimmiHiiMiiJUM Žive naj vsi narodi, ki hrepeni dočakat dan, | da, koder sonce hodi, = prepir iz sveta bo pregnan, I da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. Illlllltl tllllrflttlllltlMttl tllirt MlIlIKtllllllllllllllftlltit resnice nam žari ia njega. Njegove Ideje so še danes bojna gesla, in v<*aka bodoča doba bo lahko iskala v njego- vem bogatem zakladu x po polnila za svoje nedostatke. (Dela Otona Zupančiča IV. Ljubljana 1938) TRDINOVA KNJIŽNICA IN TRINOVA NAGRADA Drugo leto bo 80-letnlca smrt! velikega slovenskega pisatelja, »dolenjskega barda« Janeza Trdine in tudi 125-letnlca njegovega rojstva. Da se ta dva jubileja dostojno proslavita, je Okrajni odbor ljudske prosvete v Novem mestu sprejel tri važne sklepe: 1. Pri okrajnem odboru ljudske prosvete bo osnovan poseben odbor, ki naj zbere sredstva za reprezentativen spomenik Janezu Trdini v Novem mestu. Spomenik naj bi bil odkrit 14. julija 1955, ob 50-letnici pisateljeve smrti. Ob odkritju naj bi Izšla tudi posebna knjiga, posvečena Trdini, ali pa vsaj obsežna, posebna številka Dolenjske prosvete. Ravno tako bo treba odkriti spominsko ploščo na hiši v Novem mestu, kjer je Trdina živel, in pa urediti Trdinovo sobo v Gracarjevem turnu. 2. V spomin Janezu Trdini j« Okrajni odbor Ljudske prosvete osnoval Trdinovo nagrado v skupnem znesku 100.000 dinarjev, ki se bo vsako leto podelila na dan Trdinove smrti. O tej nagradi bodo sestavili poseben pravilnlik. 3. Da se poživi literarno in znanstveno delo v novomeškem okraju, je osnovana prt Dolenjski prosveti Trdinova knjižnica, ki bo izšla vsaj štirikrat na leto. O novomeškem Napoleonu in še kaj Kot mlad prisilni upokojenec se je Janez Trdina naselil v Novem mestu. Ljubko mestece v objemu janjave Krke, njegova divna okolica, obkrožena z vencem vinskih goric in temnih Gorjancev, vse, vse ga je privabljalo. Prisluhnil je jedrnata kmečki govorici, z bele/n:-co v roki in posedal po gostilnah in po hramih, obiskoval božja pota in sejmove, se družil s kmeti in z delavci ter bi! neredek gost v ciganskih taboriščih. Njihovo neumljivo govorico je prav spretno obvladal in marsikaj je zvedel od teh večnih popotnflsov po dolenjskih gozdovih. Trdina pripoveduje tudi o »tistem slovecem doktorju Prcžirju — tako imenuje Prešerna — ki je z.ložil toliko pesmi. Kar te je rad zabaval z otroki in jim pridno kupoval sladke tržaške fige, »o mu pritisnili smešni in grdi priimek »doktor Figa«. »Taki Lv?nega krčniar.ja, nego govore- rajši: Bikabirr, Kob-ilabirt, Sve-drabirt, TMuhabirt itd. Ni dolgo to^a, kar ie umrl pisač, ki so mu dejali dr. Kibla.« Tudi v znani ljubljanski gostilni »Pri Pigovcu«, ki jo je pobralo predlanskim, je Prešernu in nje-govim prijateljem tedaj točil Pi-gab'tt. Bilo je to v tistih časih, ko ie Prešeren opeva! svojo i/.volien-^ ko Primicovo Julijo, hčerko Ijub-1 anskega trgovca. Bogato nemšku-^ rarsko dekle ni maralo revnega ( s'oven5o doživljala podoknice in m vedno eno in isto pesem, ki je bila s Prešernovo srčno krvjo zapisana zank> m njej posvečena. To je bila pesem »Luna sije«. Sladka popevka je je glasila zdaj izpred hiše, drugič $ Krke, ki teče pod gradičem, pa spet iz drevoreda onstran Krke visoko ob Ka-pttlju — »Na šancah« je rme drevoredu. Novomeiki Studenti so si privoščili trdosrčnico. Ko so zvedeli, da ne sliši rada te pesmi in da se je njen vsemogočni Napoleon zaradi tega celo pritoži! pri gimnaziijskem ravnatelju, so s podvojeno vnemo prepevali »Ti si kriva . . .« Primicova Julija je umrla v fvn-jem kandijskem stanovanju ter j« na.šla svoj posleduji dom na bližnjem šmihelskem pokopališču, kjer je pokopana tudi njena mati. Trije veliki Dolenjci o Prešernu JAilEZ TRDIKA: Prešeren je prva zvezda na obnebju slovenskih pesnikov. (Njegova poezija) je voda, ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemamo. Je obnebje, ki se nikjer zemlje ne dotika, ampak nam zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaže. Je vijolica, ki nikdar duha ne izgubi, marveč nam kakor staro vino zmeraj žlahtneje diši, kolikor dalje jo duhamo. Je godba, ki nuvn zmera. 0 >v% .«» I no novih harmonijah guglje. Je z eno besedo večni pesnik, čigar poezije so iz srca kali pognale, iz katerih je drevo zraslo, ki bo s svojim sladkim sadjem tudi še pozne vnuke radovalo. 1850 JOSIP STRITAR: Kaj je prišlo za Vodnikom! — Prešeren. Po prvi poskušnji v preprostih pesmicah — dovršena lirika, narodna in umetna obenem! Zastonj bi iskali v literarnih zgodovinah enake prikazni... Veselo se čudi in se vpraša človek, ki bere Prešernove poezije, od kod je dobil pesnik ta jezik, tako preprost in vzvišen, tako naroden in umeten! Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, bi se mali slovenski narod brez sramu smel pokazati med drugimi z drobno knjigo, ki se ji pravi: Prešernove poezije. 1866 IVAN PRIJATELJ: Prešeren je prvi genij slovenske rase, ki je s svojim korakom položil direktivo slovenskega duha. Pred njegovim pojavom ni šel noben pot skozi slovensko dušo, za njegovim pojavom bodo morala voditi vsa glede nanj in z ozirom nanj. S tem, da se je Prešeren odločil za slovenski jezik ter ga v svojem umetniškem ustvarjanju nakrat povzdignil na tako nedoumno višino, s tem je enako visoko vzravnal zavest naroda. S tem je narodu rekel, naj pri sebi m v sebi išče svojo bodočnost. 1905 Kresija - novi dom Studijske knjižnice Mirana Jarca Prvega februarja letos jc poteklo osem let Studijske knjižnice v Novem mestu, ene najpomembnejših kulturnih ustanov na Dolenjskem. Kako je rasla, kako se razvijala in kakšne zaklade hrani, jt Dolenjski list že poročal. Omenim naj le, da je knjižnica lani dobila precej starej- Od ftožlina in T)er]an{vufu »Kak' hoče bit1? kaj hoe'va st rit? Ti si premlad se oženit', jaz sem prestara se možit'.« »Le, mati, omožite se, vzemite, kogar hočete; le hudega Rošlina ne, ki velik moj sovražnik je; jc bratca in očeta vbil in komaj sem mu jaz ušel.« Al' mati nič ni marala, Rošlina vzela hudega, Verjankov'ga sovražnika. Zvečer z njim grede v hrambo spat; Verjanko gre pod okno stat. Je v hrambi govorila mat": »O, škoda, škoda za blago, ko ivlaj se razdelilo bol Kaj pravim lebi, ljubi mož! tam v Črni gori, v temni goš' studen'c pod bukvo videl boš. Ti rečem se za bukvo skrit', Verjankota skrivaj vmorit': se jutri bolno bom storila in k sinu rekla, govorila, da boljše meni pred ne bo, da pila mrzlo bom vodo ki v črni gori se dobo. Sin me je vbogal vselej rad, k studencu hočem ga poslat'.« Pretiho gre Verjanko stran, besede njene v src' ohran'. Ko je prišel spet beli dan, Verjanko k mater' v hrambo gre, ln reče JI besede te: »Kaj pravim, ljuba mati vi! visoko sonce ž« stoji, to vaša s'cer navada ni, da b' tako dolgo v post'ljl b'li.« »Sin ljubi! bolna sem hudo, oh, boljše meni pred ne r da pi'a mrzlo bom vodo, ki v črni gori se dobo.« Sin vzel je v roke kanglico, pripasal si je sablico in d'jal na ramo pušieo, po vodo šel pod bukvico. »Kaj jemlješ ti orožje, sin? saj v črni gori ni zverin, 'z dežele zbežal je Turčin.« »Peruti tičica ima, plavute ribica Ima, junak z orožjem se obda-« Verjanko gre pod bukvico, v Rošlina sproži pušico, odpre mu žile s sablico in v svojo belo kanglico natoči vroče si krvi, z njo k materi domu hiti, besede take govori: »Želeli piti sinovo, zdaj nate kri Rošlinovo!« >ih, redkih slovenskih tiskov izpopolnila je svojo zalogo t najnovejšo inozemsko literaturo in kupila literarno zapuščino dr. Alojza Turka, s iimer si je postavila soliden .emelj za rokopisni oddelek. 31. decembra lani je knjižnica Imela 31.993 inventarizira-nih knjig, z dvojniki vred pa jih ima 40.000. Obiskovalcev je bilo 4462, izposojenih del 5072. Bralci so večinoma dijaki, 20 odstotkov nameščencev, 3 odstotke pa ostalih. S tremi razstavami (dijaških rokopisnih listov, spominska razstava o Borisu Kidriču in razstava tiska OF ob 10-letnici kongresa AFZ v Dobrniču) je posredovala knjižnica svoje zaklade tudi tistim, ki je ne obiskujejo. Studijsko knjižnico vzdržuje novomeški okraj. Povprečni letni prirastek knjižnice je 3000 knjig. Vse knjižno bogastvo knjižnice je razpostavljeno v šestih sobah in na hodniku. Zaradi stiske so police odmaknjene le po pol metiv.. kar ovira gibanje med knij-gami in čiščenje prostorov. Veliko še ne inventarlziranih knjig in revij je zaradi pomanjkanja prostora kar po tleh. V depojih je cementni tlak in knjige so v resni nevarnosti, da začno plesneti. precej knjig pa je vlaga že uničila. Ves prostor je že tako izkoriščen, da novih knjig ni kam dati. Pod knjižnico so še drvarnice, kar pomeni nevarnost za požar in je tudi proti vsem knjižničarskim predpisom. DOZ v Novem .nestu na pr. knjižnega bogastva SK noče več zavarovati proti vlomu, ker je cela knjižndca takorefkoč »dostopna« iz vseh strani... Namen knjižnice ni, da knjige samo vskladišči in varuje, ampak da jih posreduje ljudem za izpopolnitev zr^anja in za študij. To je sploh gjav- Prešeren je prepesnil tudi nekaj ljudskih pesmi. Med njimi eno naših najmočnejših ljudskih balad »Od Rošlina in Verjankota«, ki je tako postala hkrati Prešernova in ljudska umetnina. ni namen knjižnice. Čitalnica je majhna, ima samo 24 sedežev, hkrati pa more služiti .še za delovno sobo knjižničarjem. Tako je študij v čitalnici zelo otežkočen. vendar je tudi sedaj vedno zasedena. Knjižnica mora biti pod lastno streho, ne pa gost v tuji hiši. Knjige morajo biti v primernih in varnih prostorih. Koliko lepih knjižnic v Novem mestu je propadlo žrav zaradi tega (Sokolska knjižnica. Okrajna učiteljska, Zelez-ničarska, knjižnica v Kapitlju, kniižnica in del arhiva Muzejskega društva). Toliko bolj mora imeti lastno streho Študijska knjižnica, saj hrani neprecenljive vrednosti. Ker so sedanji prostori Študijske knjižnica v neprimernih prostorih (v bivših stanovanjih osnovne čoie) je sedanji občinski odbor načelno sklenil, da se knjižnica preseli v Kresijo. Ta preselitev bo vsekakor morala biti uresničena že letos, kajti knjižnica je prenatrpana s knjigami in ne more v redu opravljati svoje naloge. Vrhu tega so njeni sedanji prostori bili zgrajeni za stanovanje, prostori v Kresiji pa za urade (zato stranke tudi nimajo nobenih pritiklin). Tudi je Kresija kot stavba, po svoji notranji ureditvi in po prostom, kjer stoji, najprimernejša za osrednjo dolenjsko kulturo ustanovo. V nji bo imela ustrezne prostore, in pa dovolj prostorov. Samo dijakov je v Novem mestu nad tisoč, in koliko je še drugih, ki bi se radi posluževali knjižnice, če bi imela dovolj prostora. Prav bi bilo, da bi bila 'tnjižnica v novih prostorih slovesno odprta vsaj za letošnji občinski praznik Novega mesta, 29. oktobra, če bi je ne bilo mogoče preseliti že prej. K. B. Pogled na portal obnovljene Kresije — bodoči dom Studijske knjižnice Mirana Jarca. — Pred vhodom akademski slikar Božidar Jakac s prijateljem Haraldom Saeverudom, znanim norveškim komponistom (ob koncu leta 1953) $!otf$ttJem^il2 • Pred leti je zdaj Je pokojni učenjak dr. A. Debeljak prišel na zanimivo misel, kako ugotoviti delež Dolenjske v slovenski kulturi. Preštel je naše ljudi, ki Jih obravnava hrvaški leksikon Minerva in videl, da je med 50 slovenskimi imeni kar enajst dolenjskih rojakov. Se UgOdnejSl je bil poizkus pri nemškem Herderjevem leksikonu: med 29 obravnavanimi Slovnu! je našel sedem ali osem Dolenjcev. In res! AH si lahko mislimo slovensko kulturo brez Trubarja, Levstika. Jurčiča, Stritarja, Trdine (le-tega pač po pravici prištevamo k Dolenjcem)? AH si moremo misliti naše slovstvo brez Abecednika 1551. leta. brez Krpana, Poto-vania od r.itiie do Čateža. Napak slovenskega pisanja, brez Tu:.(oniera, !•.•.<. -.a brala. Dunajskih sonetov, Bajk ln povesti o Gorjancih Itd? Ne! Ce si namreč odmislimo pravkar navedena dela, ne odvzamemo nafti lilernturi zgolj nekaj pomembnih stvari, ampak jo dejansko oropamo za dragocene, bistvene sestavine. S tem je pa že priznan delež, ki ga je prispevala naši kulturi Dolenjska. Naj na kratko omenimo slov-»tvenike, zlasti starejšo dobe, ki so delovali na Dolenjskem, pa naj bodo domačini aH tujci Kajti kulturno, slovstveno de- lovanje je na Dolenjskem že kaj zgodaj pognalo korenine ali pa se prineseno od drugod tukaj okrepilo in razvijalo. Ko so se naši predniki v 6. in 7. stoletju naselili na našem ozemlju, so prinesli s seboj tudi bajke ln pripovedke Iz pradomovine. V novih okoliščinah se je seveda tudi ljudsko blago neprenehoma bogatilo, odmiralo, marsikaj je pa v zastrti obliki prišlo tudi do nas. Ljudsko slovstvo je bilo dolgo dobo edino naše slovstvo in gotovo nI Dolenjska v tej panogi najmanj Ustvarila, saj je že Trdina pred 80 Mi ugotavljal, da je ena od značilnih dolenjskih lastnosti ljubezen do petja ln da se v tem pogledu Dolenjec zelo loči od razumskega Gorenjca. V svojih spisih, ki so pravcata enciklopedija življenja pri nas. pravi: »Na Dolenjskem teče vir narodne poezije še dandanašnji ... Tu vidim s svojimi očmi in slišim s svojimi ušesi njegovo bruhanje iz ljudskega srca, njegovo žalobno Šepetanje, cur-ljanje ln klopotanje čez hribe ln doline, po vaseh, poljih, ko-lenlcab ln dobravah. Zdaj se vname samo eno srce, včasih fantovsko, včasih moško, včasih žo precej poatarno ln za pol dne je pesem dogotovljena in se začne tisti hip tudi prepevati . . . Kmalu jo zna cela hi- ša ln rodovina pesnikova, čez pet let celi okraj, čez deset ali dvajset let že velik del kranjske in štajerske dežele.« Zal da o teh pevcih, ki so pogosto tudi godci, le malo vemo. Doprepoljskega učitelja Kamnika (1775—1841) in Šmarskega šomaštra Kračmana (1773—1853) je otel pozabi že Levstik v Popotovanju; približno 10 ali 20 pevcev Iz okolice Novega mesta omenja tudi Trdina, o drugih pa komaj kaj vemo. Treba bo pač poiskati še tiste neznane skromne pevce, ki še zmerom zlagajo ljudske pesmi in pojo, kakor tale, nedavno na Dolenjskem zapisana pesem: Pa če me kdu upraša, od kod to pejsem znam, Jest mam dama raztrgan koš, Še tist nej vreden počen groš, v tem košu jest imam vse pejsmi, kar jih znam. Nemara nI naključje, da Je tudi najstarejši zapis ljudske pesmi nastal prav na Dolenjskem, ohranjen Je namreč v Stiškem rokopisu lz 15. stoletja. Iz dobe med naselitvijo ln prvo tiskano knjigo (leta 1551) Imamo Slovenci le tri pomembnejše jezikovne zapise, frden med njimi Je pravkar omenjeni stiski rokopis. V njem je prvič napisano dolenjsko narečje. Čeprav Je rabil v cerkvene namene, se vendar v njem lepo zrcalijo tudi težke razmere, v katerih Je živel naš Človek v fevdalni dobi, ko Je moral tlačanltl gospodi ln cerkvi ter odrajtovatl razne dajat- ve, hkrati pa se pri spovedi še obtoževati: >če moje živinice nikuli nejsem taku ivestu dal, kakor bi to po pravdi moral dijati«. Ogromen je prispevek Dolenjske v protestantovski dobi. Ze glavni širltelj nove vere ln organizator slovenske protestantske cerkve Primož Trubar (1508—1586) Je bil doma na Dolenjskem, na Rašici. S prvima slovenskima knjigama Abecednikom in Katekizmom ter ostalimi 25 deli je ustvaril temelje našemu knjižnemu Jeziku in naši celotni kulturi. Po njegovi zaslugi Je dolenjsko narečje postalo podlaga knjižni slovenščini. Bil je prvi, ki Je v cerkev vpeljal domači jezik namesto latinščine. Da omogoči ljudstvu Izobraževanje, je skrbel tudi za podeželske šole in to utemeljil takole: »Cesarji, kralji lnu vsa žlahtna oblast ln gospoščina so dolžni dobre vu-čene šulmojstre lnu umejtelne mlade ludi v te kloštre lnu ko-rarije postaviti lnu te lene. nemarne, požrešne, nečiste inu mallkovske farje inu menihe lz njih vreči lnu izpoditl, v sled-nim mejstu, v trgu lnu per sledni fari fiulmojstra inu Suhu-je držati.« Na Dolenjskem Je bil doma tudi drugI veliki protestantski pisatelj Jarlj Dalmatin (1547— 1589). rojen v Krškem. Na podlagi Trubarjevega dela Je i železno vztrajnostjo uspel komaj 30 let po Izidu prve knjige podariti Slovencem eno najveličastnejših del — celo'no Biblijo (1584). Zaradi vladarjevega nasprotovanja Je bila natisnjena v tujini In so Jo naskrivaj v sodih prepeljavali v domovino. Dalmatin je pač s ponosom lahko trdil: »Domovini in vsem v korist sem ga spisal (Testament) in prevel v naš jezik«. Tudi delo ostalih protestantov Je bilo povečini zvezano z Dolenjsko: prvi naš slovnlčar Adam Bohorič je v Krškem imel šolo; v Toplicah . In pod Starim gradom je župnikoval Istran Ivan Lamella. Za njim je bilo v Toplicah še več protestantskih duhovnikov (Gašper Kumberger, Mihael Fabricius ln končno Andrej Schwelger). V Skocjanu pri Tnrjaku je 1578— 1595 služboval Andrej Savinec, ki je pomagal pri reviziji Dalmatinove Biblije. Iz Gracarjeve-ga Turna je bil doma prevajalec Janes Tulščak, pridigar v Metliki in Ljubljani; v Novem mestu pa je deloval nekaj časa Jurij VlahoviČ, doma v bližini Metlike. Čeprav je nadvojvoda izgnal protestante že leta 1598., se Je še 1609 skrival pri gra-ščaku Juriju Gušiču na Pogan-cih predikat Hans Sax. V Novem mestu pa so bili protestanti še celo leta 1617. Omenili smo protestante malo obširneje, ker Je prav njihovo slovstvo utemeljilo našo književnost, s tem pa dalo tudi osnove vsej slovenski kulturi. Ljubljanski škof TomaŽ Hren, glavni nasprotnik protestantov pri nas, Je sprevidel, da morajo tudi katoličani pisati knjige v domačem jeziku, če hočejo uspe%'atl v svojem delu. Njegov glavni pomočnik pri izvajanju književnega načrta Je bil Viš-njan Janes Candek (1581—1624). Njegovi Listi In Evangeliji kažejo, da se je pri prevajanju močno naslonil na Dalmatina, vendar je številne tujke nadomestil s prav lepimi domačimi besedami. V 16. stoletju je važno tudi delo novomeškega kanonika Matije Kastelca. Sicer je bil Notranjec, vendar je večino življenja prebil na Dolenjskem. Poleg nabožnih knjig je napisal za tiste čase izvrsten latinsko-slovenski slovar, vendar ni bil natisnjen. i Verjetno Je Kastelčeva ostall-na dala pobudo za pisanje tudi novomeščanu p. Hipolitu (1667— 1722), ki se je pravzaprav pisal Janez Geiger. Bolj kot Hipoll-tove nabožne knjige Je važen rokopisni latinsko-nemško-slo-venski slovar. Besede zanj je Jemal lz drugih pisateljev, veliko jih je naredil tudi sam, na primer: mizar. Igrišče, učenec. Današnjega izraza tekališče Hi-poht ni poznal, pač pa ga je opisal takole: »En plac ali prostor za Junačku tej kanje inu derjanje«. Za mladino je Hipo-lit priredil drugi natis Bohoričeve slovnice. Vsaj dve leti Je služboval v Novem mestu sloveči kapucinski pridigar Janez Svetokriški, s pravim Imenom Toblja Llo-nelli (1647—1714). Od svojih zajetnih petih knjig je vsaj prvo pripravil za natis v Novem mestu. Na gradu Bogenšperku pri Litiji je imel svoje bogate zbirke, knjižnico, instrumente in bakroreznlco zgodovinar Vaj-kar Valvasor (1641—1693) pisec znamenite Slave vojvodine Kranjske, še danes dragocenega vira za spoznavanje naše starejše zgodovine, ker je veči- na virov, ki jih je on uporabljal, že davno uničena. Dve leti je preživel v sti-škem samostanu zgodovinar in prvi slovenski dramatik Anton Linhart (1756—1795), preden je razočaran nad menihi izstopil in odšel na Dunaj. Na poznavanje Dolenjske kaže nemara Gobov grad pri Novem mestu, kjer naj bi živel veseli Matiček, ko je lazil za Smrekarico. Štiriletno šolanje v Novem mestu nemara tudi ni ostalo brez dolenjskega poetičnega vpliva na mladega »zadovoljnega Kranjca« in našega prvega pesnika Valentina Vodnika. Ze verz: Od straže horvatske mi sonce gor pride, priča o tem. I Seveda so v tem kratkem ' pregledu omenjena le stara in ' najstarejša imena dolenjskih slovstvenlkov ln kulturnih de-j lavcev, v dobi pred Prešernom, ' ki je kot enkraten pojav za-I blestel na slovenskem slov-] stvenem nebu. Po Prešernovi I dobi je tudi dolenjsko slovstvo iz skromnih, pa prepotrebnih, v praktičnost usmerjenih osnov, rodilo svoje svetle zvezde, ve-1 like može naše kulture: Levstika, Jurčiča, Stritarja, Trdino, jezikoslovca Skrabca. slovstvenega zgodovinarja, esteta in raziskovalca naše kulture dr. Ivana Prijatelja. Zraven pa še številne pripovednike ln pesnike, do današnjega časa. Slovstveno ustvarjanje in na sploh kulturno delo Dolenjcev je bogato, kakor v malokateri slovenski pokrajini. Zato naj bo tudi v Prešernovem tednu vsaj rnimobežno omenjeno in poudarjeno. B. S. EOEENJSKl EI S T * 5^ 5 Zaradi napačne sramežljivosti v smrt Rak ni neozdravljiv, če ga začnemo zdraviti pravočasno — Nepoučenost in neutemeljeni sram ugonabljata ljudi »Zakaj niste prišli prej?« spra-lujejo dan za dnem zdravniki v naiih bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ko odkrivajo na bolnikih novotvorbe, rast in nastajanje nečesa novega v človekovem telesu. Mnogokrat le slučajno odkrijejo ljudi z rakom, ki je že presegel meje uspešnega zdravljenja. -Ze pred meseci sme opazil in otipal nastajanje trdega mesta, vendar pa me to ni motilo, niti ne bolelo. Ni se mi zdelo vredno, da bi sel k zdravniku,« pravi ta aH oni. Često se javljajo zdravniku žene, ki že mesece po malem krvave iz nožnice; v nepoučenosti pripisujejo te krvavitve nerednemu parilu, zaradi napačnega sramu pa svoje bolečine skrbno prikrivajo «ek> svojim najbližjim, seveda pa toidi zdravniku, do katerega posebno naše kmečke žene dostikrat sploh ne najdejo poti. »Dan za dnem moram brez moči gledati, kako može in žene ugo-nablja rak, ne da bi jim lahko pomagal,« je izjavil neki specialist za raka. »Krivi pa so sami. Iz kakršnegakoli vzroka niso šli pravočasno k zdravniku, na primer gol j iz napačne sramežljivosti. Toda naj je bilo kar koli — takšno smrt lahko imenujemo samo samomor, samomor zaradi lastne neumnosti.« Rak je bolezen lfudi v srednjih in ooznejših letih; pri mlajših je redkejši. Ni organa, ki bi mu rak prizanesel — napade lahko človekove možgane, pljuča, želodec, ledvice, kosti itd. Mnogi ljudje sumijo, da imajo raka, pa ne gredo k zdravniku. Bojijo se resnice — da bi jim zdravnik potrdil njihov sum kot utemeljen. Drugi ne poznajo bolezni, tretji spet se bojijo stroškov zdravljenja, čeprav trpi take stroške naša skupnost. Najslabše pa je s tistimi, ki jih je sram pred zdravnikom pokazati ta ali oni del telesa. Rak se zelo rad pojavlja na moških in ženskih spolovilih, na grudih in pod. V skoraj 50 odstotkih vseh primerov raka pri ženskah se ta pojavlja na prsih in materinskih organih; četrtina slučajev raka pri moških pa se razvije v spolnih organih ali danki. Da ugotovimo, ali je tkivo v telesu napadel rak, je pogostokrat potrebno, da zdravnik izreže majhen košček tkiva, ki ga specialisti nato preiščejo. Rakasto tkivo se po svojem divjem in neurejenem razvoju razločuje od zdravega. Od liudi. ki obol Lio na raku, ozdravi danes že 25%. Ostali umro, pri čemer pa je najhuje dejstvo, da približno vsakega tretjega izmed njih samo zato ni mosoče več rešiti, ker je z zdravi jen iem prepozno začel. Če kje, velja pri raku pravilo: čimprej k zdravniku! Dandanes imajo zdravniki na razpolago že toliko sredstev in načinov zdravljenja, da lahko ozdra- Bela smrt je zahtevala številne žrtve Kakor poroča »Slovenski vest-nik« iz Celovca, so strahotne snežne katastrose zahtevale na Avstrijskem številne žrtve. Doslej je znano, da so snežni plazovi zahtevali na Predarlskem 113 mrtvih, 8 pogrešanih ln 56 težko poškodovanih. Na Tirolskem so zaznamovali pretekli ted?n osem mrtvih, na Solno-graškem enega in Štajerskem ter Koroškem po enega. Po dosedanjih ugotovitvah je doseglo število smrtnih žrtev 124 oseb. V Blonsu so minulo nedeljo položili v skupen grob 46 smrt- nih žrtev. Množični grob so pustili odprt, preko njega so razprostrli rjuhe ter jih pokrili s snegom. Pričakujejo, da bodo našli še 8 pogrešanih oseb. S temi vred bodo v Blonsu pokopali 20 odstotkov vsega vaškega prebivalstva, ki ga je doletela tragična smrt pod plazovi. Na pokopališču v Schrunsu so pokopali 15 žrtev po plazu, ki se je odtrgal z Montjola. Deželni glavar Koroške ja naslovil na koroško prebivalstvo poziv za pomoč žrtvam snežnih plazov. vijo 98 odstotkov vseh kožnih ra-' kastih obolenj. Tega odstotka v praksi ne dosežejo, ker večina bolnikov predolgo čaka in ne pod-vzame ničesar, da bi pravočasno ozdraveli. Tako je n. pr. rak na želodcu v 45 odstotkih vseh slučajev ozdravljiv, de;ansko pa ozdravijo iz pravkar navedenega vzroka le 4 odstotki. Ljudje bi torej lahko ozdraveli — pa so dostikrat sami krivi prezgodnje smrti. Pogoj za uspeh zdravljenja rakastih obolenj je zgodnja ugotovitev bolezensikega stanja, ko je rakasta tvorba v telesu še majhna, ko še ni razpredla svojih pajčevin: podobnih poganjkov v bližnjo in daljnjo okolico zdravega tkiva. Kirurgov nož je Še vedno prvenstveno sredstvo v borbi proti raku. poleg tega da imam-) uspešna obsevanja z rentgenskimi in radije-vimi žarki, električni nož itd. Zdravniki lahko ozdravijo raka v mnogih primerih. Potrebno je torej, da so ljudje poučeni s pr'-:-mi znaki raka in da zaupajo zdravniški vedi. Napačna sramežljivost pa je pri raku podobna samomoru, saj pomeni igran ;e s smrtjo. KULTURNO ŽIVLJENJE V ŽUŽEMBERKU Kulturno društvo v Žužemberku Je na nedavnem obenetn zboru pregledalo delo in uspehe v minuli sezoni in sestavilo nove delovne načrte. Društvo sodeluje tudi v Kino podjetju in v gospodarski upravi Titovega dotna. Tradicija kulturnega udejstvova-nja v 2uže«nberku je že stare. Zlasti se zanimajo za pelje in igre. Imajo kar tri igralske družine: igralsko družino, v kateri so stari in mladi, mladinsko in pionirsko. Lani so igrali Divjega lovca. Desetega brata. Kovačevega študenta in iz tfpl.iena v svobodo. Sedaj bodo dali Pastirčka in princesko, pripravljalo pa tudi komedijo Boksi. Igralska družina ima 5 režiserjev, ki si medsebojno pomagajo. Pionirski pevski zbor Šteje nad 100 mladih pevcev. Teže je z mo-f-kiim In ženskim pevskim zborom, ker nimajo pevovodje. Za knjižnico se zanima zlasti mladina, toda imalo le 518 knjisr Podjetja, zadruga in občinski odbor se za knjižnico ne zanimalo. Podprlo jo je edino KUD s 6.00» dinaril V Žužemberku imajo tudi šahovski klub in prav sedaj igrajo turnir. Za pošolsko Izobraževanje je v kraju vse prerinlo zanimanja. — TičitMjstvo tn Kmetijska zadruga se je mo?no prizadevalo na terenu za zimsko kmetUsko šolo. — TJspena pa ni bito! Krive so množične o'-eani7api1e, pa tudi obČln-ski ljudski odbor J* storil vse premalo. Tf^ai za Izobrazbo ženske mladine vodi ufifteijica Bi-u^arjeva. r.r*-.iBffa ji tudi dr. fJebeHai. — tiludska univerza je doslei tm^la dve predavanji. z. A. mm& n z "j M U Otrok v svoji zvedavosti rad povsod vtakne svoj nosek in prstke, ker mu je pač vse novo. V svoji zgodnji dobi seveda tudi še ne more ločiti, kateri predmet mu je lahko nevaren in kateri ne, on pa bi se pač rad z vsakim poigral. Zato ni čuda, da se zgodi toliko nesreč in nezgod, ki otroka pohabijo za vse življenje. Je kriv otrok? Ne, kriva je malomarnost in nepazljivost staršev. Oče ali mati vidita, da otrok na primer stika okrog štedilnika ali peči. »Kar naj prime, se bo že naučil, da je vroče!« V skrajnem primeru morda eden ali drugi zavpije nad njim, misleč, da je to dovolj, da se bo otrok pazil. Pa ni. Žalostnih skušenj je dovoli marsikateri otrok je ostal slep ali kako drugače pohabljen zaradi malomarne pazljivosri staršev in napačnega opozarjanja pred nevarnim predmetom Vpitje pač zaleže v tistem trenutku, bo pa otrok poskusil drugič, ko bo sam, če je na vasi in mest o svojih nalooah Sklepi okrajne mladinske konference, ki je bila 10. januaija 1954 v Novem mestu: Na podlagi sklepov V. kongresa L.MS. referata in razpravljanja je sprejela konferenca sledeče sklepe: 1. Mladina bo še nadalje Čvrsto vztrajala v borbi za socialist..'•no preobrazbo človeka, za svobodno izmenjavo mnenj in za utrditev socialistične demokracije proti ostankom birokratskih pojavov, s svojim vsakdanjim delom ter s poseganjem v diužbeno gospodarske probleme ob sodelovanju z ostalimi množičnimi organizacijami. 2. Mladina na vasi mora postati nosilec naprednega kmetijskega gospodarstva, aktivno se mora vključevati v gospodarske kmetijske šole in tečaje in pridobljeno znanje v umnem gospodarjenju posredovati in uresničevati v vsakdanjem življenju, pri tem pa odločno pobijati nazadnjaške pomisleke, ki so žalostni ostanki Dekleta, zdaj je čas za Izobraževanje Glavni odbor Rdečega križa v Ljubljani je priredil prejšnji teden poseben seminar za pripravljanje zdrave hrane po najnovejših znanstvenih izsledkih. V Novem mestu je bil prav tak seminar, na katerem so se naše učiteljice - gospodinje seznanile z modernimi načeli zdrave prehrane. V februarju in marcu bodo pesebej izvežbane tovarišice uvajale dekleta, ki obiskujejo tečaje Rdečega ':riža za zdravstveno prosvetljevanje ž-°nske mladine, v zanimive skrivnosti zdrave prehrane. Tečajnice bodo pod strokovnim vodstvom sa-m» kuhale in pripravljale tudi surovo, z vitamini bogato hrano. Vemo, da mnogo dojenčkov umrje zaradi nepravilne prehrane in prav tako je znano, da so pogosto ne samo otroci, ampak tudi starejši bolni prav zaradi neprimerne hrane. Morda bo reklo rdečelično dekle: »Poglejte me, kakšna sem. pa mi je moja mati tako kuhala, kot jo je njena mati naučila.« To je sicer lahko res, toda rdečellč-nica ni povedala, koliko otrok je njeni materi umrlo. Znano je, da so nekateri bolj odporni, da jim kvarni vplivi ne škodujejo tako kot drugim. Dekleta, pričakujemo, da ne boste še vn?prej tako nespametne, da bi nas?dale geslu: »Kaj bomo hodile v tečaj, sa.j pravijo, da ni obvezen«. Podobno na-zadnjaitvo kaže izgovor: »Toliko časa ne bomo hodile v tečaj, dokler še drugih ne prisilite, da bodo morale šolo obiskovati«. Ali ne bi bilo za slo- venska dekleta sramotno, da bi jih bilo treba za koristno stvar siliti in jim groziti s kaznijo? Ali ve samo zato nočete napredovati, ker so druge tako nespametne, da nočejo sprejeti izobrazbe? Večina tečajev tudi letos deluje, nekateri prav dobro, posebej pa je treba pohvaliti dekleta iz šol. okolišev: Prečna, Globodol, Karteljevo, Ajdovec, Vavta vas, Gaber, Knežja vas, Korinj itd. Kaj pa ve, dekleta z Otočca, Dvora, Dovža, Podgrada, Smar-jete, Bele cerkve, Sela, Hinj? Ali ne bi stopile v vrsto ostalih naprednih sovrstnic, da boste tudi ve napredovale in s svojim znanjem koristile sebi in svojim družinam ter s tem prispevale da bo naše ljudstvo zdrsvo in krepko. Telesno ln duševno zdravje pa tvorita trden temelj za blaginjo vsake družine in vsega naroda. Z-c Poznate »Malo ljudsko kuharico«? »Kmečka knjiga« v Ljubljani nam je položila pod Novoletno jelko novo kuharsko knjižico, o kateri je vredno izpregovoriti. To je »Mala ljudska kuharica«. Na 100 straneh je obravnavana vsa temeljna snov, ki jo mora obvladati vsaka gospodinja zlasti na deželi. To knjižico bi lahko imenovali kuhinjsko pratiko, ker je res praktična in poda v lahko razumljivi besedi vsa navodila za vrt, kuho in dom. Namenjena je predvsem kmečkim dekletom, gospodinjam in tečajem, ki jih je vedno več na našem podeželju. Ta »Kuharica« je namenjena malemu človeku in malim gospodinjstvom in je zato zelo koristna. Na naših poljih in vrtovih bi lahko zrastlo marsikaj, kar bi poboljšalo našo prehrano. Tudi vrednost posameznih živil je označena in je tako lahko sestavljati polnovredno hrano ali se ji pa vsaj lahko precej približa- Ta knjižica bi morala priti v najbolj oddaljene vasi kamor ne pride ljudska prosveta s svojimi tečaji. Naloga kmetijskih zadrug bi morala biti, da naročijo in razpečajo čimbolj to koristno knjižico, ker stane le 70 dinarjev, kar je za današnji čas čisto poceni. Vsaka šola bi morala dati ob koncu šolskega leta dekletom, ki zapuščajo ljudsko šolo to knjižico v spomin in za napotek na novo življenjsko pot. C. M. POPLAVA NAFTE Nedavno je zaradi okvare naftovoda bila velika poplava nafte v Maroku, blizu Kasablanke. Nekaj sto tisoč litrov nafte je poplavilo 5 tisoč kvadratnih metrov zemlje in prizadejalo veliko škodo. Zemlja je do pol metra globine nasičena z nafto. preteklosti in resna zavora gospodarskega razvoja na Dolenjskem. V zimskem času naj mladina poseča te šole, v letnem času pa naj mladinska organizacija oiganizira poučne izlete in ekskurzije na dobio uiejena kmečka državna posestva in proizvodne objekte, kjer naj se kmečka mladina praktično seznani z boljšim načinom kmetovanja in razvojem naše Industrije, predvsem tovarn za izdelavo kmetijskih strojev. Mladina bo resno razpravljala o dokončni dograditvi zadiuznin domov ln vztrajala na tem, da postanejo zadrulni domovi les snedi.-Ul-e gospodarskega in kulturnega življenja na vasi. 3. Delavska mladina bo Se v večji meri posegala v delavsko samoupravljanje. Sprc*nljf.la bo razvoj in dvig pioizvodnje ter napredka v svojih kolektivih, t'orila se bo, da bo v vsakem delavskem svetu in upravnem odboru vključena tudi mladina, kjer bo vnašala svoje konstruktivne predloge, cstio bo nastopila proti odpuščanju in zapostavljanju mladinskih delavcev, pose-čala bo skrb strokovnemu dvigu. Ker se do sedaj ni posvetilo dovolj pozornosti vajeniški mladini, moramo v bodoče poiskati vse primere, kjer so vajenci izkoriščani. Moramo jih zaščititi ter storiti vse, da se tem mladim ljudem omogoči strokovna Izobrazba ln nudijo materialne ugodnosti, ki jih predpisuje zakon. 4. Šolska mladina mora sodelovati s svojimi vzgojitelji in prosvetnimi kadri pri izdelavi bodočih programov, da bi se doseglo trdnejše ln popolnejše znanje. Kot bodoči inteligenti, ki bodo imeli važno diužbeno vlogo, morajo že danes navez?ti tesnejše stike z delavsko in kmečko mladino. Ji pri njenem delu pomagati, kakor tudi aktivneje sodelovati pri snlošnih dvužbenin vprašanjih, ne pa se umikali družbeni problematiki. Od tu in tam V Dobrniču imajo vsako sredo predavanja ljudske univerze (vzemite si jih za zgled tudi drugod!). Predavajo strokovnjaki iz Male Loke in predavatelji zimske kmetijske šole v Trebnjem. Predavanj se udeležuje nad 40 kmetov. Delavno je tudi Kulturno - umetniško dru.ltvo »Jože Slak«, v tej sezoni bodo igrali Korake. Mlklo-vn Zalo. Ugasle luč! in Babilon. KUD vodi tudi li'i.-lsko univerzo! V Grčevju se pionirji zelo zanimajo za šah. Jmeli so že poizkusilo tekmovanje. Tmalo samo dve šahovski garn'turl figur, šahovnic pa ne. Toda bili so I znal r'-Hlvt ln so šp.hovska polla nacrtali i kar na lepenko. Tgralskn družina pripravila Zupanovo Micko, V OrehaHei so tr;fanov;li mladinski mešani zhor. Vorll pa urva-vitell Misson Merlp.n. Mnnl zanimanja ima mladina za t^čal" m Uređivani*, vendar mislilo sedal vspko soboto rv^reiHM nr^-lavanle Iz kmetijstva. Nf»kn1 đeklel M 1" prikllučilo 7'mskl kmetijski šoli v Šentjerneju. T,p|-n poto ž« tndl mladi p«vH v Malem fitattitkn. Tma!o na ludl ženski ppvski zbor ki vorll Mira Kovačeva. f^*wl»Va družina drultva »Marija Ctwiinffl1« 1e fe uprizorila Itfrl Vrnitev In norrten, bodo pa dnll še dve: Drapa Puth in DlVjI lovec. 7 \pv#r«\\ gostujejo tudi na idsednjlh odrih. A. Z. 5. Mladina bo sodelovala v kul- tuinoprosveinih, telovadnih in drugih društvih. Za to delo bo zainteresirala še tisto mladino, ki do sedaj ni sodelovala. Kjer so pogoji, bo ustanavljala mladinska društva aH sekcije, pri tem svojem delu pa iskala pomoč pri starejših članih. 6. Okrajni komite I_MS mora v bodoče posvetiti već pažnje obč. komitejem in osnovnim organizacijam LMS. Ta pomoč naj bo v kolektivni odgovornosti članov okrajnega komiteja LMS. Na volitvah obč. komitejev moramo posvetiti veliko večjo skrb, da bo član ob*, komiteja tak, ki bo pokazal več samoiniciativnosti, ne pa čakal samo direktiv OK LMS. Naloga obč. komitejev je, da ustanavlja organizacije tam, kjer Jih nt. Osnovne organizacije naj vključujejo v svoje v iste neoi-ganizirano mladino, priiejajo naj skupne zabave, več se morajo posvetiti socialnemu življenju mladine, vojnih sirot, pri čemer naj iščejo pomoč pri organizaciji ZK. ZBJ SZDL in drugih organizacij. Sestanki naj bodo posvetovanja ln razgovori o delu mladine, ne pa sestanki zaradi forme. Do 15. februarja t. 1. bodo vse osnovne organizacije LMS pobrale in odvedle članarino za leto 1953. prav tako pa tudi tekočo članarino. Delegati okrajne konference se zadolžujejo, da seznanijo s sprejetimi sklepi vse osnovne organizacije in da te sklepe tudi uresničijo. V okrajni komite LMS novomeškega okraja so bili 10. januarja letos izvoljeni ti-le člani: Jarmovlč Ciril. Kebe Ludvik, Plut Kristina. Bartolj Viki, Gri-čar Franc, Mura Dore, Markovič Ro'.'.i. Ozimek Srečko, Stok Jože, CJri'%ar Ivan, Ogrin Roman, Re-nuša Stane, Kikelj Lojze, Klob-čar Lolze, Jakše Mirni, Kiien Jože. Stih Lojze, Gartner Janez in Lavrič Jože. Člani nadzorne komisije so Zvone Sušteršič, Jožica Kralj in Jože Murn. v sekretariatu okrajnega komiteia LMS pa so: Ludvik Kebe. Ciril Jarmovič, Viki Bartolj, Kristina Plut in Franci Griča r. na primer vroče, ali ostro in podobno. Kakor v drugih stvareh, je treba otroka tudi v tem primerno vzgojiti. Otroka moramo že v najzgodnejši mladosti poučiti, da ga v sobi, zlasti pa v kuhinji, obdaja cela vrsta nevarnih predmetov. Na lep, toda prepričljiv način mu moramo dopovedati, da se ognjem opeče, z nožem ureze, z vilicami Škarjami zbode in tako dalje, prej ko se je otrok že sam spekel, urezal ali zbodel. Pokazati mu' je treba, da se stoli lahko prevrnejo in potolčejo, da se ob trde ogle mize lahko hudo udari, da se s steklom poreže. Lahko mu tudi pokažemo, seveda na rahel način, kako mu vsi ti predmeti morejo povzročiti bolečino. Otrok si bo zapomnil in v prihodnje pazil, oziroma se bo takih nevarnosti izogibal. Vžigalice v otrokovih rokah so povzročile že veliko nesreč. Mati naj otroku praktično pokaže, da vžigalice niso igrača, da je to neka.}, kar ga lahko opeče in celo zažge. Seveda je pa prvo, kar morajo starši in drugi paziti, da otrok vžigalic ali vžigalnikov sploh ne dobi v roke. Te stvari morajo biti zaklenjene ali pa shranjene tako visoko, da jih otrok nc doseže. Zelo je treba paziti na razne steklenice z zdravili, desinfekcij-.skimi sredstvi, kislinami, strupi in podobno. Te reči morajo biti na vsak način pod ključem, če so pa že tako, da jih ne moremo zakleniti v omaro (morda zaradi duha), jih moramo shraniti na tak prostor, ki otroku ni dosegljiv. Kolikokrat se otroci opečejo ali oparijo v kuhinji: otrok prevrne nase lonec kropa, prime za razbeljena vrata, za vroč lonec ali ponev. »Saj nisem mogla imeti povsod oči, pamž je pa zmerom povsod stikal, če sem še tako vpila nanj!« tuguje nesrečna mati, ko se je zgodila nesreča. Seveda moraš imeti povsod oči, če je otrok v kuhinji, zlasti pa moraš paziti, da lonci z vrelo vodo ne stojijo na robu štedilnika ter da vročih ponev in kožic ne postaviš krog sebe, kamor se ti ravno zdi primerno. Zelo nevarni predmeti za otroka so vilice, noži, Škarje. Ni samu en primer, ko je otrok vzel vilice, rekel po kuhinji, padel in m iztaknil oči. Britev ali britvica je pa ndcaj, kar otrok sploh ne sme prijeti v roke. Naj samo rahlo pritisne z britvijo ali britvico, pa si prereže žilo. Zelo pogosti vir otroških nesreč so razne »plezalne« vaje po stohh, omarah, strmih stopnicah, oknih itd. Malčkom moramo čimprej dopovedati, kako je tako plezanje nevarno in kaj se mu lahko pripeti. Marsikje stoji bencin kar na dosegljivi polički, da je takoj pri roki za vžigalnik. Steklenička z bencinom je za otroka silno nevarna. Lahko se polije in samo od daleč približa ognju, že je nesreča. Zato moramo zelo paziti tudi na take navidezne malenkosti. Da niso malenkosti, lahko povedo naše bolnišnice. Otroka moramo tudi zgodi; navaditi, da ne stika okrog električne napeljave po hiši, da ne r-vija žarnic, ne vtika prstkov v kontakte in podobno. »Naj ga strese, drugič ne bo vei!n 'VSO članov, kar pričn. rla <• /i kulturno m pTo»«eUw življenje v BrMiiHi veliko 7knkr,r bib.olJl'B.ti, fe hoče-umi. dn bo Svi)b;n!n r<-s krepko zaživela ter oprnvltnln «voje ideološko in kulturno poslan »t VO med delnvri in nanw3fanH. Wft*ti bo treba pn-le*niti ml.vdinn ,knr ie MMebrifl poudaril d im1! I Itn ji |>tedsednik A v(»r*-fnalo *1n3i"di-;tno rlrnmn Vin Pilila, ki je rlom-trln lep n«neh, 7 nio bo'o :'i ti"t; rokovat. Vrli teira «o ijrrol ei totMovri'i pri v«eh proslnvnli. l>«Tritt*H • teJ^vnmi. je m ?*i*nih or)raiM»aeij. Knjiž- i kako velikopa pomena m idealofki niea je Sele v zadnjom času dobila in kulturni dvig je na področju prostor in bo zućola inpo-sojati. Vse- Lani |e hilo v Beli krajini 188 porok Letni pregled o gibanju prebivalstva v okraju Črnomelj kaže takole sliko: Leta 1953 jp bilo v Bell krajini rojenih 352 otrok, Izmed teh 175 dečkov In 177 deklie. Izven okraja rolenl otroci tu seveda niso všteti, znano pa je, d-i se urecej Belokmnjčanov rodi tudi v novomeški porodnišnici. Umrlo ie 233 ljudi, izmed teh 109 moških ln 124 ?»nsk. Masilnih smrti Je bilo 18-11 mo?kih In 7 žensk porok je bilo lani v Bell krajini 188. V decembru 1953 s» jp rodilo v ernornali«kem okraiu 29 otrok H4 deekov in 15 deklic), umrlo le 24 ljudi (9 moških In 15 letiik), poročilo pa se je 13 paro- kakor bi morala imeti Jo čitalnico, da bi laliko uspešno opravljala svojo prosvetno Dao0f6, Za prv*ki fboT «e je bilo prijavilo 50 molkih in ^0 >ensk. Sedaj, ko se je zavelo z delom (petje je prevzel profesor Ka-sesnik), fih je pa preeej mnoj. Ilinla tetnva brvlitinke Svobode »o prostori, upi roma primerna d ioni na, kajt'i tedanji v zadnižnem domu (namenjena za skladišče) š> zdnle? ne n%ire?a. S^vinIh \m nova dvorana ni l*> zadeva upravneun odbora Svobode, nnvpaV tudi delovnih kolektivov v Bršlinu, zlasti železnice. Tekstilne 'ovarne in Pioniri«. Obfni »bor j« pokazal vr<»to po-tnnn jkljivoiti v odnosu do Svobode. Najprej je to premajhna aktivnost članov, karti nikakor ne irre, da le nokaj Hndi »vlee> vor-i. ki ica je treba včasih opravita čez hud kla-nee. sindikati podieltj imaiio veliko n.i'nr'i. dn preo^rVa-o svoje člane, Koreifka volna In njene žrtve Trilerna vojna ob nesrečnem 38. vzporedniku ima kaj žalostno bilanco. Nad tri milijone žrtev na obeh straneh (ubitih, ranjenih in pogrešanih), kakor pravi zaključno poročilo o invah korejske vojne, ki temelji na podatkih in virih Zdru/enih narodov. Poročilo ni dokončno, ker gr« še za usodo več tisoč pogrešanih, ki so morda tudi padli. Amerika jt imela na Koreji 144.173 žrtev; malenkost v primeri z 1 milijon 312.836 frtev Julrne Koreje. Ostalih 15 zavezniških držav je imelo 17.260 žirtev. Severna Koreja s Kirajsko je imela 1 milijon 876 tisoč ubitih in ranjenih. Brslins. njihovo rlolavsko kulturno društvo Svoboda. Drugo, kar Svobodo ovira, da navzlic tolikemu pri-zadevati'ju vnetih posameznikov ne more razviti \sn svojo dejavnost, je preinajlino razumevanje upravnih odborov podjetij za potrebe društva 'ludi na obrnem zboru je bilo t»it<0 ?eUvi'i'-or.|ev le ei :i lo RMtopoik&T ood[ za ne more zativoU, so prerej krivi tudi uslužbenci podietij linženirii i n podobnil, ki bi lahko predavali ljudem iz. svojih širok. Tudi novi odbor svobode le čak* trdo delo, predan bodo s tak>'e 'rudam nrane ledine Svobode v Hršlinu bit}no znzelenele. K nit ko zasluzijo Korejci Južnokorcjsko obrambno ministrstvo jc objavilo, da bodo južno konjski rojaki dobili tri n a js t-kra>tno povišanje plač. V dolarski vaJuti bo dobil navadni vojak 50 cenrov na mesec, general po 80 dolarjev. Vprašanje je, kaj si na Koreji lahko kupi za ta denar. Tehten vzrok za ločitev zakona V Mihvaukee je neki Rudolf Kroetz prosil za ločitev zakona. Sodniku je takole potožil svoje zakonsko «orje: »Ko ml je žena z vso ihto zaloputnila vrata pred nosom, da so vse šipe popokale, sem potrpel. Ko ml je razbila na glavi steklenico, sem potrpel. Ko pa mi je ob dveh ponoči zakurila pod posteljo zato, da bi vstal ln se pogovarjal z njo, ml je bilo teh ljubeznivost: le preveč«. Sodnik mu je seveda takoj ustregel. Smrt med ameriškimi rojaki V kraju McKinley v držam Mtnesotta je umrla januarja Francea Mesojedec, rojena Zgonc, stara 60 let. Doma je bila iz Velikih Lašč. Pri društvu it. 13 Rridgeport, Ohio, je umrla Antonija Vitez, rojena Lovše. Domn je bila iz Hinj pri Žužemberku. Pri društvu št. 536 Patvhaten Potnt, Ohio, je umrl 75-letni John Mrzel, doma it Moravč pri Litiji. V Evelethy je umrl 28. decembra Frank Andolšek, star 64 let, doma iz Ribnice. V kraju Bv.ffalo je umrl 29. decembra John Knaus, star 63 let. Doma je bil iz ob' čine Loški potok. V Clevetan-du je umrla 1. januarja Mariju Kranja, rojena Mrhar. Do-ma je bila iz Lipovca pri Dolenji vasi pri Ribnici, od knder je prišla v Ameriko pred 46-timi lefi. V kraju NOfhtOOUfc t> državi Minesotta je umrla 20. decembra 66-letna Terezija Volk, doma iz Fužine prt Sentrupertu na Dolenjskem. Stev. 5 DOLENJSKI LIST Stran 5 Krni Novice iz Semiča v Beli krajini Novo ustanovljeni moški pevski zbor pod vodstvom tovariša prof. Bartola iz Črnomlja pridno vadi. Zbor šteje 13 članov, povečini starejših pevcev. Vsi žele, da bi se vključili tudi mlajši pevci, da bi bil zbor čim-večji. Požrtvovalnost profesorja Bartola, ki poleg svoje službe pride dvakrat tedensko poučevat pavce, zasluži vso pohvalo. Prav tako gre priznanje pevcem, ki redno krihajajo k vajam in pripravljajo javen pevski nastop. Vsi si želimo, da bi naše pevce čimprej videli, oziroma poslušali na odru. Navzlic zimskemu času kul-turnoprosvetno delo v Semiču še ni zaživelo. Kje so vzroki? Naši ljudje si Žele iger. 2e tri mesece se igralci pod vodstvom režiserja tovariša Novaka uče igro, vendar dosedaj še ni zrela za oder. Čeprav si režiser zelo prizadeva, se mu še ni posrečilo, da bi dobil vse igralce na vajo. Več vlog je bilo treba med tem časom zamenjati, vendar mislimo, da bi se ob boljši volji vseh sodelujočih to dalo premagati. Sicer pa je še ena stvar, ki slabo vpliva na kulturne prireditve v Semiču. Akoravno ima- mo dve dvorani, ni v nobeni primernega odra za igre. Zlasti dvorana v Domu kulture »Jožeta Mihelčiča« je bila mišljena tudi za Igre in ne samo za kino predstave, kajti dom Partizana je namenjen izključno telesni vzgoji. Za obnovo Doma kulture je največ prispeval Svet za kulturo in prosve-to OLO Črnomelj, sedaj pa je prevzela nekak monopol nad upravo doma kmetijska zadru- ga ln spravlja dobiček kino predstav, za ureditev odra in napravo kulis pa se ne zanima. Zadruga noče razumeti, da dom ni pridobitno podjetje, pač pa je namenjen splošni kulturi. Igralci, pa tudi ostali člani kud ne morejo razumeti, da bi morali zadrugi plačati za uporabo dvorane 5000 din za vsako igro. To zadevo bi bilo potrebno čimprej urediti ln dvorano opremiti j$6 s primernim odrom in kulisami ter omogočiti kulturno poslanstvo igralcem. Iz Mozlja in okolice Taborniki so obiskali Gorjance Zadnji petek je priredil Rod gorjanskih tabornikov v Novem mestu dvodnevni izlet na Gorjance. Udeležilo se ga je 19 fantov in deklet, ki so vzeli s seboj sani ter se naužili svežega zraka in zimskih lepot gozdov in zasneženih košenic. Travniki pod potjo od Doma Paderšiča k Tovarni so naravnost idealno sankališče, edinstven pa je tudi užitek, ki ga nudi sankanje na progi od spodnjih košenic do Gabrja. V zares prelepi vožnji skozi zimski gozd spoznaš, da ne potrebujemo nobene reklame za razne »bob« proge v tujini — tudi domači kraji nam nudijo vsega v izobilju. Le škoda, da malokdo zaide v Gorjance in druge lepe kraje naše Dolenjske! Čeprav je postrežba v koči pri Gospodični odlična — vsa zahvala gre požrtvovalni oskrbnici in njenemu možu, ki se zdravi trenutno v novomeški bolnišnici — skupno ležišče opremljeno s pečjo, lepote Gorjancev pa neizčrpne, Dolenjci še vedno ne cenimo tega, kar irha>mo doma. Taborniki, ki smo si tokrat ogledati Gorjance v ivju in snegu, bomo Kukovo goro vedno znova radi obiskali. —k Volkuljo je ustrelil Lovcu Adolfu Ivancu lz Sodra-žice se je pretekli teden nasmehnila lovska sreča. Ustrelil je mlado volkuljo. V obširnih kočevskih gozdovih so se volkovi precej razmnožili. Skoda, ki jo povzročajo s klanjem plemenite divjadi, je občutna. V neki vasi pod Travno goro so pred kratkim .podnevi opazili skupino 6 volkov. Pred novim letom so imeli lovci velik pogon na volkove, vendar navzlic vsemu prizadevanju brez uspeha. K. O. 13. januarja se je v Mozlju začel kratek tečaj družbene ekonomije, kmetijstva ln gozdarstva, na pobudo kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje. Tečaj je namenjen zlasti kmetijskim in gozdarskim delavcem, ki bodo potrebovali snov pri strokovnih . Izpitih. Kmetijski delavci predavanja zelo pridno obiskujejo, za gozdne delavce je pa težko, ker stanujejo in delajo v gozdu, oddaljeni po več kilometrov. Enak tečaj Imajo tudi v Knežji lipi in v Koprivniku. Občinski ljudski odbor Mu-zelj je lani začel adaptirati osnovno šolo v Koprivniku. Vsa dela bodo stala, po predračunu, nad 4 milijone dinarjev, 2 milijona je prispevalo kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje, ostalo bo pa krila občina s svojimi sredstvi. Kljub zimi delo uspešno napreduje in se bo nemara pouk v prenovljeni stavbi začel že proti koncu februarja. Želeti pa je, da bi Ko- voljnim delom. Doslej se niso preveč izkazali. 2e več mesecev je minilo od zadnjega sestanka mladinskega aktiva v Mozlju. Dela za mladino je na pretek, pa ga noče videti. S-ekretarka aktiva menda čaka »božje pomoči«, da bo sklicala sestanek. Lani je aktiv dobro delal, saj je prejel celo diplomo CK LMS. Zakaj bi tudi letos mladina ne pomagala pri skupnih naporih za obnovo Doma ljudske prosvete v Mozlju? —bg— črešnjevec Gospodinjski izobraževalni tečaj, katerega se redno udeležuje 13 deklet pod vodstvom to-varišice Olge Plut in ob pomoči domače učiteljice, se bliža koncu. Tovarišica Plutova je lani Straža Zima je čas za strokovno Izobraževanje kmetov. Kmetijski odsek zadruge je zato organiziral po vaseh kmetijska predavanja, katerih se kmetje radi udeležujejo, saj vidijo, da brez napredka v kmetijstvu ne bo šlo. — Na vaških sestankih razpravljajo kmetje z zastopnikom kmetijskega odseka zadruge o težavah in vzreji mlade živine, o dodatkih soli in močnih krmil ter o čiščenju in zimskem škropljenju sadnega drevja. Kmetje se zelo zanimajo tudi za nabavo semenskega krompirja in sadnih drevesc. F. L. »Se teden dni!« pravijo v Gabrfu Dolgoletna želja Gabrčanov na Gorjancih 'bo ta mesec uresničena — dobili bodo električno razsvetljavo. Navzlic zimi napeljujejo te dni prav pridno žico od droga do droga po vasi in dokončujejo instalacije v hišah. S pomočjo ljudske oblasti, LIP Novo mesto in z lastnimi sredstvi bodo Gabrčani morda že prihodnjo soboto zasvetili z elektriko ter postavili brljivke na podstrešje. Posebno zdaj, ko se petrolej težko dobi v Podgorju, bo elektrika pomenila temu predelu Dolenjske zares napredek in veliko korist. Cim bodo imeli elektriko, bodo v Gabrju spet začeli s kuharskim tečajem. Spominjamo se pridnosti, ki so jo lani pokazala gabrska dekleta in žene ter Huda eksplozija in polar zaradi neprevidnosti 7-čIanska družina v sobi, kjer se je vžgal smodnik — Doslej ena smrtna žrtev: 17-Ietni Kctarjev sin V večernih urah 27. januarja iboje, tako da je imel na mizi j so kmalu prihiteli gasilci, ven. Je prišlo na Maverlenu št. 10 pri ;že večjo količino smodnika. — dar so lahko rešili le predmete Črnomlju do hude eksplozije in ;7-članska družina je bila zbrana (v kleteh, zgornji del hiše pa je požara v stanovanju Viktorja , v kmečki sobi in je verjetno ' do kraja pogorel. Kotar ja. Požar je popolnoma opazovala gospodarjevo d*lo. , Strašna nes^ča ^ nov opo-upepeljil stanovanjsko hišo z JNer.adoma pa se Je smodnik 1 min, da puščajmo stara munici-vso opremo. Sosedje so rešili ie vžgal. Prišlo je do strašne ek- jo, orožje in podobne nevarne mali del živine in poljskih pridelkov. Lastnik, njegova žena in splozlje; požar se je takoj razširil na vs> hišo. S 'težkimi opek- 5 otrok si j« komaj rešilo iz go- j linami 50 se domači rezili lz reče hiše. Vsi so bili prepeljani goreče hiše, vendar pa sami za- ostanke pretekle vojne pri miru. Vsako leto znova doživljamo, da se zlasti na paši pastirčki igrajo s strelivom in neredki izgubijo Umn |e Franc ¥lm iz Sulrarja v novomeško bolnišnico. j radi težkih požkoab niso mogli pri tem življenje aH pa ostanejo V ponedeljek je 17-letni sin , ničesar reševa-i. Na kraj požara j pohabljenci za vse življenje. Viktor podlegel težkim opeklinam, mati Roža pa je bila v ponedeljek še v smrtni nevarnosti. Prav tako težko Je bilo v ponedeljek tudi stanje hčerke Marije, medtem ko je bilo ostalim članom družine do tega dneva malo bolje. Kotarjeva družina je 26. januarja nabirala v požgani šcli na Maverlenu stare vojaške naboj-e, ki so ostali tam še izza časa NOV. To so Kotarjevi delali večkrat in prodajali medeninaste tulce »Odpadu«. Naboje Je Kotar odpiral in jemal iz njih smodnik. Tako je delal tudi usodnega večera doma v sobi. Ob neposredni bližini rudarske svetilke na karbid je odpiral na- obiskovala tečaj v Vinomeru, | pričakujemo, da bo dobro uspel letos pa svoje pridobljeno znanje že posreduje izobrazbe željnim dekletom. Tečajnice pri- pravljajo svečan zaključek teča- privčani več pomagali s prosto- ja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VELIKI GABER Stev. 89 1-54 Veliki Gaber, 2. januarja 1954 25. maja 1942. leta je Dolenjski odred NOV napadel železniško progo Novo mesto—Ljubljana pri vasi Breg na sektorju Veliki Gaber. Partizanska enota Dolenjskega odreda je porušila pol kilometra železniške proge, hkrati pa iztirila okupatorjev transport in popolnoma onesposobila dve lokomotivi. Pri tem zmagovitem napadu so sodelovali s partizani tudi prebivalci okolišnih vasi, ki so s svojo zmago nad okupatorji dobili še večje vzpodbude za nadaljnji odpor proti fašističnim osvajalcem. Ker je bil to prvi množično organizirani napad na okupatorski železniški transport na področju Velikega Gabra, je izdal občinski ljudski odbor Veliki Gaber na svoji seji dne 25. decembra 1953 na podlagi 15. in 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS 19-52) na predlog Zveze borcev občine Veliki Gaber z dne 10. decembra 1953 ODLOK o razglasitvi 25. maja za ljudski praznik občine Veliki Gaber 1. člen 25. (dvajsetpeti) maj se razglaša za ljudski praznik občine Veliki Gaber. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave na oglasnih deskah občine Veliki Gaber in po razglasu v Dolenjskem listu. Smrt fašizmu — svobodo narodul Predsednik občinskega ljudskega odbora: Tone Žefran, s. r. tudi letošnji tečaj! Predgrcd ob Kolpi 23. januarja so se ustavili v borovem gozdičku pod Starim trgom trije divji prašiči. Člani lovske družine so takoj napravili pogon, pa so jim ščetinarjl pokazali pete in odnesli zdravo kožo. Nad 20 let je bil na Smalclje-vi hiši sredi vasi poštni nabiralnik, katerega so se posluže- • vali domačini in tujci. Bil je • j pač na najbolj prometnem kra- • j ju. 19. januarja pa je pismonoša iz Starega trga odnesel nabiralnik drugam. Zakaj je bilo to potrebno, nam nI znano. V dvorani zadružnega doma v Predgrađu je vsako nedeljo popoldne mladinski ples, katerega vodi Jože Rade ml. .••••»•• .•--•••«- -■-.>-•. -•..»..••-.. •••••• ave-mali o&fasi Kino KRKA Novo mesto KINO KRKA NOVO MTCSTO ođ 5. do 8. februarja: nemSkl Mm »Srce lažno bije« — od 9. do 11. febr.: angleški barvni film »Ljubezen je lepa« — od 12. do 15. febr.: slovenski flkn »Vesna« Kino Črnomelj KINO ČRNOMELJ 6. ln 7. febr.: vHifcrejsi od zvoka« Kino JADRAN Kočevje KINO JADRAN KOČEVJE od 5. do 8. febr.: »Srce lažno bije« — od 10. do 12. febr.: »Tramvaj poželenje«. V JANUARJU NAD MILIJON DEN HRANILNIH VLOG V NOVOMEŠKI MESTNI HRANILNICI O čedalje večjem zaupanju, ki ga uživa Mestna hranilnica v Novem mestu, smo pred kratkim v našem tedniku že poio-čali. Da se delovni ljudje zavedajo pomena varčevanja, nam znova potrjuje januarski dotok hranilnih vlog v tem našem domačem denarnem zavodu Tako so v minulem mesecu vlagatelji iz novomeškega okraja vložili za 1,102.000 dinarjev hranilnih vlog, s čemer je skupna v&ota teh vlog narasla že na 4,300.764 dinarjev-Mestna hranilnica, ki si s svojim solidnim delom pridobiva vedno večji krog vlagateljev in poslovnih stikov, jamči za tajnost hranilnih vlog in ima vedno pripravljeno gotovino za izplačilo sleherne vloge. Naraščanje hranilnih vlog pa ji omogoča hkrati, da lahko daje posojila kmetom, nameščenceni, obrtnikom in drugim, ki &e obračajo nanjo. Močno je pretresla številne prijatelje in znance na Suhor-ju in okolici, v Črnomlju in Metliki ža^jo&tna vest, da je po težki bolezni umrl 25. jan na svojem domu Franc Fink, odbornik GLO Črnomelj in LOMO Črnomelj. Pokojni Fink je bil rojen na Suhorju kot sin malega belokranjskega kmeta, ki mu je skopa zemlja dajala le skromen košček kruha. Vedno je bil skromen, napreden' in pošten; rad je pomagal drugim. Takšnega so fašisti, ki so vdrli v naše krajo, našli in ga odvlekli v internacijo, kjer je prestal vse gorje in ponižanja. I;v:rpan in bolan se je vrnil domov in začel pomagati povsod, kjer je: terjala porušen?, domovina pridnih rok. Kot marljivega in naprednega človeka ga je osnovna organza-cija Zvene . komunistov leta 1948 sprejela v svoja vrste. Ljudje so ga imeli radi, saj so ga poznali kot požrtvovalnega sodelavca. Bil ie izvoljen za predsednika KLO Suhor, Tečcj lovcev v Kočevju Od 25. do 29. januarja je priredila Okrajna lovska zveza Kočevje tečaj za vzrejo in dresuro lovskih psov. Tečaj je obiskovalo 10 lovcev iz raznih predelov kočevskega okraja, vodil pa ga je priznani strokovnjak dr. Lovrenčič iz Sodražice. Pretekli teden je bil podoben tečaj za lovske čuvaje drž. lovskih revirjev. bil je član gasilcev in drugih organizacij. V 38. letu življenja je zapustil miado ženo in n-letno hčerko. Pogreb 27. jan. je pokazal, kako spoštovan je bil pokojnik. Cez 300 ljudi iz Suhorja in okolice ga je spremilo ua zadnjo pot. Spremili so ga tudi člani OLO Črnomelj irr mestne občine Metlika, gasilci iz Suhorja in Metlike, godba na pihala in pevski zbor iz Metlike ter vrsta uslužbencev in prijateljev iz Črnomlja in Metlike. Ob grobu se je poslovil od pokojnika predsednik, OLO Janez Zurrič, predsednik LO MO Metlika in predsednik gasilske čete iz Suhorja. Pevski zbor in godba na pihala sta z žalostinkami zaključila pogreb. \&"* St} vv/ .,.-,> m i zA ust? ALI ST ŽS P0SLILI NAR0SNZN0 Zfi UST? n-lonen 1/ 7a1o"a — de^Htt, P"pnjočih, je prvič v domačem krajci opazovala slovenske prvake jn njihove napore. Smučanje kot slovenski nairodni 1n čedalje bolj množični šport je doživelo v Kočevju pretekli teden pomemboio zmago, s V soboto so bila ob številni udeležbi tekmovanja za republiško prvenstvo Slovenije v klasičnih disci- PARTIZAN Otočec je zboroval Dne 29. I. je TVD Partizan v Otočcu polagalo svoj obračun dela v letu Na zborovanju je bilo kar prerej živahno Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik okrožneirit odbora Partizan tov. dr. Tone Hočevar, znstoprvik okroincirn odbora Ljudske prosvete in zastopniki raznih množičnih organizacij i/. Otočca. Po preče} dolci tn plodni debati «0 izvolili nov odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Franc Gričar, ki je obljubil, da ho vložil vse sile *a Čim boljši napredek društva v Otočcu. R. R. Gorjanski veleslalom in okrožno prvenstvo v alpskih disciplinah Najtežja pre-i/kušnja dolenjskih smučarjev bo v nedeljo, 7. februarja, na C.orjameih, ki bodo prizorišče okrožnega prvenstva v alpskih disciplinah in tekmovanja v Corjnnskom veleslulomu, I Uničen Of t tokniovnb'ev iz N'oveiru BMtta in Trebnja obeta nudili zagrizene borbe, v katere bolo po svoje poseglj (udi tekmovalci i/ Mokronoga, Micne iti ostnlib društev. plinah. O-dLično izpeljane proge so vodile po Mestnem logu mimo Mozlja, po sltrili partizanskih poteh ob vznožju Fnedrichsteina do cilja v Kočevja, številni gledalci so spremljali zagrizene borbe tekmovalcev in jih ob progi neprestano vzpodbujali. Najhujše borbe so bile med člani, med katerimi so nastopili tudi znani jugoslovanski prvaki. ČLANI — 15 km (tekmovalo 149 tekmovalcev!): 1. Matevž Kordež, Partizan Kropa, 36.24. MLADINCI - 10 km: 1. Seljak, Kranj, 26.04. MLAJŠI MLADINCI — 5 km: 1. Komelj, Ilirija, 20.41. ČLANICE - 10 km: 1. Angela Kor-dei, Kropa, 52.59, 2. Zofka 5ega, Loški potok, 54.5?. — Naše iskrene Čestitke, tovarišica Zofka — in na svidenje na bodočem prvenstvu Slove-1 i jc! STAREJŠE MLADINKE - 5 km: 1. Cilka Cerue, Bled, 25.55. MLAJŠE MLADINKE — 2 km: 1. Habjan, Selce. J7.50. •V nedeljo dopoldne so bili šta-f««tni teki za mladince in člane, popoldne pa ie 2.000 gledalcev z napetostjo sledilo skokom nastrga naj-boljsega skakalnega ka'dra. Nastopilo js 52 skakalcev. V hudi konkurenci je zmagal JANEZ POLDA. ki je d )-segel tudi rekord sk.iialnice — 59,5 m tra! Drugi je bil Ro-ge-lj. V lek-movanju za klasično kombinacijo je zmagal nekdanji državni in slov-rki prvak v tej disciplini Gregorij (Enotnost). SMUČARSKI TEČAJ NA GORJANCIH Na kratko smo že poročali o pri-četku smučarskega tečaja na Gorjancih, katerega je organiziral Okrožni odbor Partizana Novo mesto s prispevkom Sveta za prosvete iu kulturo pri OLO Novo mesto. Tečaj je traju! devet dni. V tem času je it tečajnikov, meti katerimi so bili učitelji osnovnih Šol in vodniki partizanovih društev novomeškega okrožja, pod vodstvom vodje tečaja, smučarskega uči tel i j tovariša Perica Andreja, predelali učni načrl, kakršen je bil sprejet na smučarskem tečaju učiteljev in profesorjev telesne vzgoje v Kranjski gori. Ker niso bili vsi tečajniki enaka sposobni, jih je bilo potrebno razdeliti v Iri vrste, njih vodstvo pa zaupati starejšim preizkušenim smučarjem. To nalogo so prav dobro opravili tov. Bukovec Nace, Toržčv-ski Miro in Sitar Ivan. V neposredni bližini Paderšičeveirn doma pn Gospodični, kjer so se nastanili teča'rniki, se nahajajo idealni teroni za zimski šport najsi bo to za začetnika ali pa za vrhunskega tekmovalca. Prvovrstna in izdatna oskr- 14. februarja — GORJANSKI SMUK! Tradicionalni »Gorjanski smuk« z vrha Gorjancev bo letos v nedeljo, 14 .februarja. Pozivamo smučnrje, di se tega tekmovanja udeleže. Prijavt sprejema TVD Partizan Novo ni*'sto do 10. februarja. Pridite — lepote Go-janccv vas bido navdušile! — TVD Partizan, No\o mesto. Tekme v smuku na Gorjancih ? Irvedbi TVD Partizana Nova mesto so se preteklo nedeljo pomerili smučarji novomeškega okrožja v smuku. Profjo zanj so izbrali na Strmem pobočju, ki pada od Paderšjče-%ega doma na Gorjancih v dolina. Dolžina proge je znašala 500 m, višinska razlika pa 80 m, kar priča, da je bila izrazito brzinska. Zahre-vnlu je prerejsiiio mero S|>rctnosti :n prisebnosti. Odlikovala sta se po tiovno hrnta Peric (Novo Vnteito) in Petrovič Sla.vko (Trebnje). Nustopi-lo je 10 tekmovalcev. Vrstni red: 1. Pe>ric Ludvik -•■->,4, 2. Peric Andrei 2\>, 5, Petrov!« Slavko 24.8. ba v domu samem more zadovoljiti najbolj zahtevne obiskovalce. Prizadevnost in kondicija vodstva in ie-čajuikov je bila na višini. V domu in na raiah ali izlHih je vladala •troga diAoipi-i.ia. Samo po sebi se razume, da so ta is: po jo ji ug:d-.o vpii.-ali na usneh tečaja, kar se je pokazalo pri za-kljućnih izpitih in na te.kmah, ki ao jih prirejali. Zaključne izpi'« so i uspehom opravili vsi tečajniki. Novomeško okrožje Panizan jc na ta način dobite vrsto vodmtHOv, ki so usposobljeno, da leorciičuo in prak-tiičino vzgajajo mladino ter orjaini-zirajo tečaje in tekme. Priporočali pa Ivi, da bi nekaj najboljših tečajnikov ps*'Iali na višje tečaje, kjer bi niogii pridobiti na znanju ter postati smučarski učitelji. H koncu pa še to: Gorjance ">e premalo poznamo in cenimo, zlasti Pozimi. Beseda je vedno le o lepotah Gorenjskih planin, o idealiiih smučiščih Pohorja itd., na Gorjanec pa — hote ali nehote — pozabljamo. Tečajniki, ki so se pravkar vrnili, ne motcja prehvaliti gorjanskih zvra-*kih kra-o.. S »slasno zagotavljajo, dn so Gorjanci enako privlačni poleti kot pozimi, da porjanska smu-i.iščn, izjeme točke, oskrbovana zavetišča itd. morejo v izdatni meri nuditi izletnikom to, kar pričakujejo od Gorenjske in od Pohorja. Mi fira radi verjamemo, ostali pa: pridite in prepričajte se! ŠAH — PRVENSTVO NOVEGA MESTA Čeprav «e mestno prvenstvo v šshu nagiba h kraju, ni izgubiao na privlačnosti. <.lavni dvoboj za .naslov prvaka med vodećim Sitarjem in skctljem še ni bil odigran, zato tudi naslov prvaka Novega mesta za leto 1954 še ni bil oddan. Do zadnjih kol je inž. ^odnik .sledil, vodećemu Sitarju ,toda ueusprh v zadnjih kolih ga je izločil iz borbe za prvaka. Sitar ima vse možnosti za prvo me-to, ker mu je treba s Skerljem le remiziruti. Prihodnji teden bonuo že vedeli zn prvaka Novega mesta. ZnaeiliMisti X. in XI. kola so velika preseoečenja, ki so marsikomu prekrižala račune. Po zelo dobrem začetku je inž. Sodnik močno popu-siil. Ph dibri obrambi mu je najprej Verbič odvzel pol točke, nato pa ga je aeprjčakovano premagal še dr. Savelj. Inž. Sodnik je sicer imi-J 1 dr Snvljcm dobljen položaj, toda v končnici je spregledal mat. 2« v naslednjem kolu pa je po odlični igri Jenka prekinil partijo v slabšem ipoložaju, Skerlj je po dolgem odmoru spet začel nizati zmn.ro za zmago. Najprej je dobil celo točko z Brkičem, nato pn |e premaga! še Vcrbiča in se povzpel na drugo mesto. Ličina jc v preostali partiji s Kastelieem ves čas zelo dobro igral, malo pred koncem pa je irsrubil figuro in kmalu nato še partijo, Po zadnjih kolih se je število ne-preniaganiii skrčilo na dva, Sitar in Fiflk sta edina, ki še nista položila Orožja. Slanje po XI. kolu: S i: r 10 točk, Skerlj 7 In pol, ini. Sodnik 7, Ličina 7, Jenko 5 in pol, dr. Savelj 5, Fink 4 in pol, Mih xo-bnln, 2? februarja, o vieh prnfinnh Duma j L A. ŠAHOVSKI DVOBOJ MIRNA PEC : KARTEL JE VO Šahovski dvoboj, ki je bil due 50 januarja med Mirno pečjo is Kar. teljevem. se je končal z 9.5 : 5,5 1 korist Mirnopečannv. Najboljši sani^zniki so bili: za Mimo peč Sc mrak in Vodopivoc, za KarteJjev pa Bev« in Lokar. Z. 5. Okrožno prvenstvo v smučarskih tekih Letošnje okrožno prvenstva v smučarskih tekih je potekalo v zelo skromnem obeležju. Na startu smo opazili samo člane novomeškega Partizana, lzicmo pred-tavlja le mladinec Florjaučič iz Trebnja, ki se je uspešno boril s tovariši iz Novega mosta. Tekmovalne proge za vse kategorije »o potekale z Ma'ofa nad Novim mestom pr.vti Brezo\iri t?r mimo Bučne vasi nazaj na Marof. Izbral jih je prof. Glonar. Ostalo organiza eijo tekmovanja so spretno opravili tov.^ Toržcvski. Romih in Gregorčič. Pionirski okrožni prvak je postal talen 1 i ran i Darovec Anto-n, kateremu to ni prva zmaea. Prav tako K3t danes, je premočno zmagal tudi ua nedavnem dru*-tvenem prvenstvu. Svoj uspeh na društvenem tekmovanju je potrdil tudi mladinec Pusto-vrh Stanko, ki je zmacal s precejšnjo razliko, medtem ko so bili osfnh tekmovalci precr-j izen. iVn-t. Nesporni prvak pri članih je postaj prof. Glonar, ki še vedao ne misU odiiehatd. Prav je tako! Rezultati: Mlajii pionirji (2 km); 1. Gregor- čič Stane ml. 21:53. St.irojU pirtnirji 12 km): 1 Darove^ in tO* H:55, 2. Berus Ivan 15:M, 5. Ce<"e|ič Jože 16:17. Mladinci likni); 1. Pustovrh Stane ?(>:20. 2. Anžlovar Stnuko 27:11. 5 (" n i rti k rVte« 27 14. CItu ifi km): I, prof Glnnar Jože 52:45. 2. Novak Jane/ 41-215. DOLENJSKI CIST Stev. 5 D POD O &TĆMBURJU, PINC1 IN PODGORSKEM HUMORJU Kdo ga ni poznal, veselega Stemburja v Kandijl? »Zurc se pišem,« s« je večkratt pošalil. »Stembur mi pravijo, na Jožeta aaraa krščen, za Pepeta me pa iinajo«. Pa je le on imel druge n Pepčke. Več desetletij je Stembur Vadil v tistih časih največjo slovensko občino Smihel-Stopič«. Njegov prednik na županskem stolčku je bil stari Penca, doma tam nekje pod gorami, menda na Težki vodi. Tudi on Je bil velik šaljivec. Nekatero sta razdrla s Stemburjem. Nekje pod Gorjanci je gorelo ln novomeški glavar baron fcechbach si je šel z županom Zurcem službeno ogledat pogorišče. Na povratku srečata starega Penco, ki se je vesela majal proti domu. Stembur ga ustavi ter ga predstavi glavarju kot svojega županskega prednika. Pokroviteljsko stisne dolgi koščeni Perica glavarju roko in meni: »Me zelo veseli, gospod baron, da jih poznam! Ampak majhni so, majhni! Kaj bi dejal, če bi kak višji gospod zda} prišel v Novo mesto: glavar majhen, prost (dr. Elbert) majhen, pvezident (okrožnega sodišča Gerdešič) majhen, župan (Sladovič) majhen, vsi majhni! pa bi dejal: »Lejte no, lejte, um tn voljo ima, telesa pa ne!« Namuzal se je in odzlbal dalje. Po tisti cesti s« Jih Je le mnogo zibalo in se jih se bo, dokler bo v Trški gori rodila trta. Naj vam povam še igodbo «Veh živinskih barantalcav, pravih kmečkih tudov, Zelin-gerja in Sekulel Poznal ju je ves svat od Karlovca do Kranja ln notri do Maribora. Povsod sta barantala in prodajala jalove in krvomoč-ne krave za zdrave. Pod palcem sta tiščala lepe solde, v Karlovcu sta na pol zastonj nakupila živino, potem pa hajdi po sejmih. Na Bučki je bil semenj. Gnala sta tja več glav ln jih prav dobro prodala. Nazaj grede sta pila celo pot. Pozno v noč sta v Novem mestu zavila še v kavarno. Tam so ju morali slednjič vreči ven. Zdaj pa domov! Ko sta koracala proti poganski graščini, se je za Gorjanci že zasvetlikalo. Merila £ta cesto po dolgem in počez. Oglasila se s« je vest. Je dejal Sekula Zeli^gerju: »Bog pomagaj, kaj porečeta pa najini ženi, ko prilezeva tako kasno domov?« »Kaj kasno, saj bo zgodaj!«, se Je zakolcalo Zelingerju. »Mena bo moja i burklami!«, je prepričano pristavil. iN a zdravje; »Meni bo moja skočila v glavo!«, Je pritrdil Sekula. Pa sta se domislila, da bo prihodnjo nedeljo na Zajčjjem vrhu prosčenje. Tam se bosta dobila in si povedala, kako sta ju ženi sprejeli. Komaj sta čakala nedelje, da se pogovorita. Ze pred prvo maSo Je mencal Zellnger pred cerkvijo. Ko je ugledal tovariša, mu Je brž hitel naproti. »Joj, ti ne veš, Sekula. kako je bila moja žena vesela, ko sem prišel domov! Objela me je in poljubila od samega veselja. :2e deset let ne pomnim tega. Mislila je, da so me v Gorjancih oropali in ubili. — — Kaj pa Je tvoja rekla?« »Cez živino se je prav jezila, čez živino!«, je važno pravil Sekula. »Kako to?« »Obrnila se Je prav divja k meni in pričela mahati: »Prekleta krava, prekleti prašič, prekleti bik, prekleta svinja!« — »ampak meni pa tudi žal besede ni rekla*«. In ker smo ravno pod goro, kot pravijo ljudje tam doli pod Gorjanci bi vam opisal še mi-sijon v StopiČah, podgorski vasi, od koder dobivajo Novome-ščani vodo v svoje kuhinje. V Stopičah torej je bil misl-jon. Vse je šlo k spovedi. Najbolj Je imelo podgorske fante, kaj in kako bo. Pa so se zmenili ln se zrinili ob misijonsko spovednice. Ko je bil prvi fant s svojo grešno bisago pri kraju, ga je vprašal strogi spovednik: »Ali imaš ša kaj na vesti?« »Orglal sem, gospod, orglal!«, skesano vzdihne mladenič. »To ni nič hudega!«, ga je potolažil misijonar in ga s pokoro in odvezo odpustil. Pa je orglal drugi in tretji in deseti in vsi 60 odšli lahkih src iz spovednice. Nazadnje pa se je spovedniku le zazdelo čudno, da je orglal ves mladi podgorski svet in pobaral naslednjega, ki je tudi orglal, kaj to pomeni. Jecijaje in ves rdeč mu je fant zaupal svoj greh. Tedaj pa se je misijonar urno stegnil iz spovednice ln zaklical: »Fantje, vst, ki ste prglali, nazaj!« Boljše je odpravil Štinetov Lojzek na paši tam nekje pod mehovskimi razvalinami. Ni mu bilo slabo. V šoli so ga sicer videli bolj poredko, zato pa je bil bolj točen pri svoji živinici. Pa ga je nekoč na paši nagovoril meščan, ki se je vračal » Mehovega: »Kako ti Je pa ime, fantek?« »Lojzek sem«. »Kaj pa delaš?« Dva I o polbrat hitrejši od zvoka Tud* ▼ naših kinematografih*1 smo gledali napet, dokumentarni film »Hitre jii od zvoka«. Lani decembra je pa ameriški pilot major Ycager dosegel dva in polkrat hitrejšo brzino kakor jo ima zvok. Na svojem raketnem tetu »Bell« }e letel z brzino, o kateri mirne duie lahko rečemo, da je fanta- stična — 2575 kilometrov na uro (iz Ljubljane do Beograda bi potreboval okrog 12 minut!). »Nisem čutil ničesar posebnega,« je dejal, ke so ga vprašali, kako se je med poletom počutil. »Da nisem imel Machtnewa bi ne mogsl imeti nisi pojma o brzini, « katere sam letel. Z A ¥ E ¥ A J ¥ E ■» O ¥ S O Neki bombarder Je potegnil njegovo letalo v višino 10.000 metrov. Takrat je major Yeager spustil v pogon tri izmed svojih Štirih raket in zletel do višine 15 tisoč metrov; nato je i pomočjo četrte rakete dosegel višino 23.000 metrov. »V tem trenutku,« je kasneje povedal major, »sem naravnal letalo in ugasnil motor. Dosegel sem višek brzine. Gorivo, ki mi je dovoljevalo le štiri do pet minut poleta, je bilo skoraj čisto izčrpano. Zunanji deli letala so se silno segreli vsled trenja z zrakom, toda »Bell« je zgrajen tako, da prenese tudi take temperature. V trenutku, ko sem pognal raketo, sem bil oddaljen od svojega vzletišča 130 km. Spuščal sem se kakor jadralno letalo in normalno pristal. Ko je brzina letala rasla, sem čutil le nekaj udarcev.« Konstruktor letala, s katerim se je peljal ta ameriški pilot, že grada nov tip — »Bell X-TI« — o katerem pravi, da bo zlahka posekal dosedanjo brzino 2575 km. In nekoč, komaj pred pol drugim stoletjem, ko je šlo za uvedbo prvega vlaka, za katerega so preračunali, da bo vozil z brzino 30 km na uro, so učeni možje na Angleškem dvignili cel halo, češ to je brzina, ki je nobeno človeško bitje ne bo preneslo! Danes je pa ta brzina prekosana malone stokrat. »Saj vidite, da koze pasem.« »Ti, ali veš, zakaj ima koza rep pokonci?« »Vem.« »No, povej!« »Dajte krono, pa bom povedal!« Dobil Je krono. »No, le povej!« Odmaknil se Je Lojzek malo od poti in se odrezal: »Zato, da jo vi lahko nekam pišete!« In že je bil pri svojih kozah. Odrezav zna biti naš Podgorec, odrezav, pa še kako! Pravijo, da je bilo pred desetletji v Gaberjih pod gorjanskim stu-denčkom Gospodično. Vojaki so prišli v vas na vaje. Nastanili so jih po vseh kmečkih domovih. Med jedjo je naslednji dan izvlekel objesten lajtnant sabljo iz nožnice in jo položil na mizo poleg sebe. Kmet je to nekaj časa gledal, potem pa se je odstranil in se brž vrnil z gnojnimi vilami. Položil jih je poleg sablje. »Kaj pa to pomeni?«, se je začudil objestni lajtnant. »O nič, gospod, nič posebnega!«, se je smehljal Podgorec. »Pri nas na kmetih tako jemo, da uporabljamo k velikemu nožu tudi velike vilice!« — t "AD MILIJON ŽRTEV PROMETNIH NESREČ V AMERIKI Prvo smrtno žrtev prometne nesreče z avtom so zabeležili v Ameriki Ista 1899. Takrat je bil avtomobil še zelo redka stvar na ameriških cestah. Od tedaj pa do konca leta 1952, je izgubilo življenje pri avtomobilskih nezgodah v Ameriki 1 milijon 76.600 ljudi, ali 64.000 ljudi več, kot jih je izgubila ta dežela v vseh vojnah, vštevši tudi žrtve na Koreji. (Dele, uspehi in tezzav mu Lepa, prelepa je naša domovina. S svojimi ravninami, soteskami, griči in hribi in skalnimi orjaki. Dvakrat lepa, najprej zato, ker res velja, kar je Cankar zapisal o nji: »In zrasla so nebesa pod Triglavom...«, drugič pa zato. ker je ta zemlja tisto dragoceno, kar je bilo naših pradedov, je naše in bo naših potomcev — naša domovina! Ne samo delati zanjo, tudi spoznati jo, je častna dolžnost nas vseh. Cim bolj jo bomo poznali, toliko bolj jo bomo vzljubili in ljubili, toliko več nam bo odkrila svojih lepotij in čarov. In od kje se nam odpre lepši pogled nanjo, kakor z naših gora in vrhov! Kje naj se bolj napijemo njenega čistega ozračja in sonca, kakor v višavi naših planin! Prisluhniti klicu gora, privabiti ljudi nanje, to je tista velika naloga in poslanstvo in tudi etika planinstva, naših planinskih društev. Popeljati delovnega človeka, popeljati mladino v naravo, v neskaljeno razvedrilo, da si utrdi telo in duha, da pogleda z vrha ta naš prelepi slovenski svet, to hoče organizacija planincev. Prav zato je postala naša množična organizacija in mora postati še vse bolj, da se bo ideja planinstva res trdno zakoreninila in razširila. To ne velja samo za kraje, kjer kipe visoko pod nebo skalni orjaki, velja prav tako tudi za naše dolenjske kraje s srednjim in nižjim gorstvom ki nimajo vrhov za kak alpinizem, so pa čudoviti prav za planinstvo. To je v kratkem program planinske organizacije, to so »markacije«, po katerih se planinstvo v svojem prizadevanju ravna. In tak je tudi program Planinskega društva v Novem mestu, društva, ki se dobe*-sedno »poti in trudi« za razvoj planinstva v novomeškem področju Dolenjske. Planinstvo na Dolenjskem je staro kakih trideset let, oz. ves ta čas je bilo v Novem mestu nekaj ljudi, ki so bili planinci, ki so se trudili, da privabijo obiskovalcev na naše Gorjance in druge hribe, ki so skratka propagirali lepote dolenjskega gorskega sveta. Danes je tudi novomeško planinsko društvo postavljeno na trdnejše in širše osnove, člani so se pomnožili, dejavnost je narasla, vendar je planinska ideja pri nas še zmerom premalo zakoreninjena. Planinsko društvo bi moralo biti tudi pri nas vsemnožič-na organizacija, da bi lahko uspešno opravljala svoje naloge in družbene naloge, ki MU Url T ONČEN3E ULTRA 01 JE tjcl iHM4i$kcAc*ie& MU i o m ono Dobro uspavajoče žensko podjetje V Clevelandu. imajo ženske svoje gospodarsko podjetje — žensko federalno hranilnico in posojilnico. Ustanovljeno je bilo leta 1935 z zelo skromnimi sredstvi, sedaj pa razpolaga z premoženjem 40,000.808 dolarjev. Eno leto je živel v steklenici Avstrijec Rudolf Schmid je 20. decembra lani končno razbil s kladivom steklenico, v kateri je živel eno leto. 'Popolnoma izčrpanega to takoj odpeljali v bolnišnico. Schmida so zaprtega v steklenici razkazovali po vseh mestih Zapadne Nemčije. Sprva je imel pri sebi v steklenici tudi 14 ka-% pa so vse poginile. Za časa svojega enoletnega »zaprtja« v steklenici je shujšal okrog 30 kg. jih kot ljudska organizacija ima. Razumljivo, da planinska ideja le počasi prodira v zavest kmečkega Dolenjca; ta bo še dolgo najraje »poplani-naril« v gorco, kar mu tudi zameriti ne smemo. Je pa narobe, da je za planinstvo tako malo zanimanja med delavci in uslužbenci naših podjetij, saj prav ti potrebujejo zraka in sonca v naravi, so lahko vsaj »izletniki«, Če že nočejo biti propagatorji našega socialističnega planinstva. Tako radi tugujemo o »zapostavljeni Dolenjski«, ne potrudimo pa se, da bi privabili tujcev, ker niti sami ne damo dobrega vzgleda, in vendar je razvito planinstvo, razvit turizem tudi močan ekonomski faktor, kot pravimo. Poglejmo naše Gorenjce! Vse to in podobno je obravnaval tudi nedavni občni zbor Planinskega društva v Novem mestu, ko je dal na tehtnico delo v minulem letu. Dolžnost društva, ki se jd odbor dobro zaveda, je: pridobiti čim več članov, zlasti mladine. Tukaj pa mu morajo pomagati vse množične organizacije in sindikati in vzgojitelji na šolah. Pri reševanju raznih problemov mladine naj bi odgovorni pomislili, da je nemara tudi v planinski organizaciji ena od poti, da se mladino odtegne kvarnim vplivom krčem in podobno (spomnimo se na predvojno napredno Društvo kmečkih fantov in deklet). Na občnem zboru so tudi precej razpravljali o novi avtocesti Zagreb — Ljubljana, kajti ta bodoča cesta močno zadeva tudi dolenjsko planinstvo in turizem. Toda o tem v posebnem članku. Novemu odboru društva spet predseduje Roman Kobe. V VSAKO HI50 DOLENJSKI LISTI Pregled je pokazal veliko prizadevanje odbora in tudi uspehe, lepe uspehe v težkih pogojih, obširno delo, ki društvo čaka letos, nujne zadeve, ki jih je treba čimprej rešiti, in kot kontrast vsemu je pa blagajnik pokazal — prazno blagajno! Zato je zaključek zbora izzvenel v SOS vsem tistim, ki lahko kaj pomagajo — pomagajte! Pomagajte, da bomo lahko imeli naš Dom na Gorjancih odprt, da bomo lahko plačali oskrbnika, kajti Dom mora biti odprt tudi pozimi, ko ni prometa, in je treba oskrbnika vseeno plačati. Kaj bi Dom brez oskrbnika (brez stalnega nadzorstva) pretrpel, lahko ugane vsak sam! Mislimo pa, da nihče ne želi, da bi se Dom Vinka Pa-derŠiča na Gorjancih, zgrajen s toliko požrtvovalnostjo in udarniškim delom planincev, moral zapreti, in da bodo mestna občina, okraj, tovarne itd. priskočili na pomoč. Vsak nekaj, pa bodo lahko planinci hodili spet bolj jasnih obrazov (zlasti pa gospodar in blagajnik). Poudariti je pa treba, da je Dom na Gorjancih naša skupna last, tudi bi ne bilo prav, če bi morali planinci trkati le na vrata novomeških podjetij, ki so že tako zmeraj prva na vrsti. Dom na Gorjancih je postal v lanskem letu Se mikavnejši. Prepleskali so ga s firnežem, postavili okrog lično leseno ograjo in zasadili grmičje, uredili so potrebno klet, skupno ležišče pa je dobilo peč, da so smučarji lahko na toplem. Skupno ležišče je razširjeno, da poleti lahko prenočuje 30 planincev. Dom je zmerom z vsem dobro oskrbovan. Lani je Dom obiskalo precej Dolenjcev, pa tudi več izletniških skupin, tako iz Celja, Ljubljane, iz Karlovca in Zagreba. Smučarske tečaje so imeli Novomeščani in Zagrebčani. Dom je bil pa polno zaseden le od srede julija (prej je bilo slabo vreme) pa do konca septembra, zato ni čudno, da ni mogel biti rentabilen. Domu se obeta električna razsvetljava, obnoviti bi bilo treba tudi razgledni stolp na Trdinovem vrhu, kar bodo finančno podprli tudi Zagrebčani (zagrebško planinsko društvo), vsaj tako so obljubili. OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU! IN NE POZABITE... do 15. februarja imate čas, da se uvrstil med tiste, ki potrebujejo novo žensko kclo( blago za vltel.j aU plašč, jedihi servis ali katero koli izmed 24 nagrad, ki jih bomo še ta mesec razdeliti med naše naročnike. Obnovite naročnino še d~ --s - morda čaka sreča prav vas. Z LETALOM NA LOV m -V SMRT 12 trgovcev in poslovnih ljudi iz ameriškega mesta Shreve,-port ss je s privatnim letalom odpeljalo na lov. Pri povratku z lova je letalo zašlo v snežni vihar in strmoglavilo. Vseh 12 oseb sa je ubilo. ZA DOBRO VOLJO CVIČKARSKA PAMET Matija sedi za mizo v krćroi m tuhta: »Bi še pol litra ali ne? Glava pravi: Ne! Trebuh pravi: Še! Zlomka, koga naj ubogam? Ze vem: glava je bolj pametna ko trebuh, pametni pa zmerom odneha. Hej, Micka — še pol litra!« LOVSKI BLAGOR Jaka je hud lovec, boljši kot strelec Zadnjič je meril v zajca, ga zgrešil, nato se pa pobaftal: »He, zadel ga rei nisem t ustrašil se je pa le!« ODRSKA PRIVLAČNOST Njega dni je neko gasilno društvo začelo prirejati tudi gledališke predstave. Najprej so naštudiralt »Genovefo«, jO zaigrali in iarali kar naprej, dvorana pa zmerom nabito polna. Neki tujec, ki se je mudil v tistem kraju, je začudeno pobaral: »Hudirja, kaj pa počnete, da ljudje tako rinejo k tej igri?« »Oh, veste da jih zanima, kako županova koza inra košuto,« so mu pojasnili. LOJZE ZUPANC: 26 VELIKI DNEVI Povest Njihovo pesem Je spremljalo živahno petje ptic ▼ Veliki lozi. Ko »o otroci zagledali partizane, ki 90 okrašeni z zelenjem in cvetjem korakali la svo-jim komandirjem in za svojo četno bojno zastavo, so jih burno pozdravili: »Zdravo, partizani!« »Zdravo, pionirjil« so jim borci odzdravljali nasmejanih obrazov. Na čelu čete je ob Potočniku in zastavniku korakal Ive, ki je bil že zdrav. Borci so ga izvolili za četnega komisarja. Tudi Milena in Metka sta bili med borci. »Živeli, slovenski partizani!« bo zaploskali domačini, ki so se kakor na ukaz zbrali pred Starih ovo hišo sredi vasi. Ah, glej, kdo neki Je tistile mladi, sagoreli fant, ki se je sredi šumnega veselja in vesele pesmi harmonike odtrgal od Čete in poletel k Starihovi Ba-rici? Oh, saj to je vendar TijČe! Pravcati korenjak je postal! Visok, močan, zdrav fant, t brzostrelko prek ramen. Kdo bi mu zameril, če ni mogel pričakati, da bi bil komandir zaustavil svojo četo! Pohitel je k svoji materi in Jo burno objel. Krčevito se je solzna mati vrgla v njegov objem. »Tijče, sin moj!« je od veselja ln Iznenadne »reče zajokala mati. Danica je obstala ob fctranl. Oči so Ji sijale od radosti nad bratovo vrnitvijo v domaČo vas. Ah, kako ponosna je bila nanj, na tega svojega junaškega brata, ki se je zdrav in vesel povrnil s hrabro partizansko četo v Dobravice! »Mene ne vidiš?« ga je ogovorila, ko je le zmerom imejoč se, da Je kazal vrsto zdravih, belih zob, zrl materi v oči, kakor da se ne more nagledati njenega milega obraza. Sunkovito 6e je okrenil k njej. »O, Danica! Sestrica! Kako si zrasla! Zdravo!* Segel ji je v roko in jo prižel k sebi na široka, mladeniška prsa. Vsa vas, mlado ln staro, je bilo zdaj že zbrano pri partizanih. Pomešali so se mednje, ti dobri, prisrčni ljudje in jim ponujali kruha in vina. Dajali so iz čistin src in vzradoščeni nad svobodo, ki se jim je končno vendarle nasmehnila. Borci so se pokrepčali, nakar so skupno z Dobravčani proslavili ta veliki dan. Danica je že prej, čim je zvedela, da bodo prišli, družno 1 pionirji in pionirkami okrasila z zastavicami, cvetjem in zelenjem obsežni prostor pred Žugljevim podom, kjer so borci zdaj v naglici postavili oder in zaigrali presrečnim vaščanom Klop-čičevo igro »Mati«. Zatem so zapeli nekaj prelep:h partizanskih pesmi. Po končani proslavi pa je komandir Potočnik nagovoril dobravške pionirje in pionirke. »Pionirji, moji dragi učenci!« je zaklical v tišino. »Lepo ste nas sprejeli. Hvala. Vesel sem vasi Zdaj vidim, da sem vas prav učil in da vam mojih naukov ni mogel nihče iztrgati iz srca. Vidim, da tudi maestro Bastiani v vaših srcih nI mogel zadušiti ljubezni do naše domovine.« »Dol Bastiani!« Je zakričal Zugljev Jožek. Nasmejal se mu je ln nadaljeval: »Da, tudi Bastiani bo sprejel zasluženo plačilo,« se je obrnil k Starihovi Barici in njeni hčerki Danici, zatem pa se srečal še z očmi ljubljenega Tijčeta. »Niker ne mislite, da smo pozabili na njegove zločine! Nismo' Ne bojte se! Nismo pozabiii, da je izdal starega dobravškega kovača Miketa in njegove tovariše, ki so umrli mučeniške smrti za našo svobodo! Bastiani je sicer zbežal iz Gradaca. V Kočevju pa so ga naši tovariši zajeli in spravili na varno« »Pred ljudsko sodišče z njim!« so zaklicali pionirji. »Zgodilo se bo po vaši volji, pionirji!« Jim Je obljubil. Ob spominu na izgubo dragih mož, ki so jih lansko leto fašisti pobili, so ženske presunljivo zajokale, da ni ostalo suho niti eno oko. Tudi partizanom so se oči ovlažile ob spominu na žalostne dogodke, ki so se lansko leto kakor besneča lava iz bruhajočega vulkana zgrnili nad uboge Dobrav-čane. »Mi partizani gremo naprej!« Je Potočnik dalje govoril. »Naprej za našim svetlim ciljem! Nihče ni mogel doslej zavreti naših korakov v svobodo, nihče jih ne bo poslej! Vaši bratje po krvi in jeziku, sinovi svobodne Slovenije hite z ramo ob rami s partizani iz Črne gore. Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije za bežečimi fašisti, da jih razorože in naženejo odkoder so prišli. Toda vedite, dragi pionirji — vojne še ni konec...« »Konec je! Konec! Fašisti so Že zbežali iz Bele krajine!« so pionirji zatopotali z nogami po tleh in zaploskali v zahvalo partizanom, ker so fašiste kakor nadležni plevel pometali z domače grude. »Dejal sem: vojne še ni konec! Italija je kapitulirala, obveščeni pn smo, da se hitlerjevskl škornjl že bližajo Ljubljani. Svabi bodo zdaj poskušali vdreti v zapuščene fašistične postojanke. Tudi v Belo krajino bodo hoteli vdret! in pogaziti vse, kar smo si priborili s krvjo.« »Ne smejo priti! Ne pustite jih!« so zdajci zaklicali že vsi zbrani, ki se jim je ob teh Potočnikovih besedah pričel znova plaziti strah v razočarana srca. »Ne bodo prišli, ker se bomo borili dotlej, dokler ne potolčemo tudi Hitlerjevih roparjev in morilrev. Tudi naša zmaga nad nacisti je blizu. Se se bomo borili, še bomo prelivali kri za svobodo naše domovine VI pa nam boste pomagali, kajne pionirji!« »Pomagali bomo, tovariš učitelj!« so svečano obljubljali otroci. »Da. pomagali bomo,« Je ponovila Starihova Danica »Samo poveltp nam, kako?«? »Majhni bte še, aH vaša srca so velika. Četudi ste maihnl, delalte še nadalje za našo pravično stvar. Zbirnlto zdravilna zelišča za partizansko bolnišnice, zbirajte pri dobrih ljudeh obveze ln hrano za borce, ki ranjeni leže v bolnišnicah. Prelivali so kri za vas in za vašo svetlo bodočnost!« »Zbirali bomo in delali za našo partizansko vojsko!« so veselo zaklicali in oči so se jim svetilo od ponosa, da lahko tudi oni s svojim drobnim delom sodelujejo v veličastni borbi za dokončno zmago in popolno osvoboditev vse Slovenije, vso Jugoslavije. »Pomnite vašo obljubo, pionirji!« jc za zaključek zaklical še komisar Ive. »Vsi delajte za pravično stvar! Mi odhajamo dalje proti Metliki, in še dalje, vse do zmage, dokler ne bomo ponesli svobode v slednjo slovensko vas. Znpojte, pionirji!« Objeli so se in objeti so stoječ drug poleg drugega zapeli veselo pesem: »Hej brigade, hitite...« Večerilo se jo. Sonce je tonilo za Rogom, za gorovjem, kjer so se v času fašističnih hajk razvijale najveličastnejše borbe za svobodo slovenske domovine. Partizani so v mraku zapustili Dobravice. Vesela, poskočna pesem harmonike jih je spremljala. Le dalje, le dalje od zmage do zmage, partizani! Z njim! je odšel tudi Starihov Tijče. Objel je mater in sestrico Danico ter odkorakal z borci novim zmagam nasproti. Odšel je, da bo na zelenih Gorjancih branil Švabom prihod v Belo krajino, ki je komaj zaživela v svobodi in te svobode noče več izgubiti. — Nekoč se bo povrnil v DobiRvice in nadaljeval očetovo in dedovo delo. Popravil bo kovačnico ln koval novo srečo Starihovi domačiji; srečo, ki je popolna samo pod svobodnim soncem. Domovina krvavi iz tisočerih ran in krvavo bo potrebovala na tisoče ln tisoče ljudi, ki bodo z delom svojih pridnih, žuljavih rok ustvarili nov. svetlejši in lepši dom vsem, ki jim ustvarja loče delo sladi življenje. Starihov Tijče, mladi dobravški kovač bo tudi po končani zmagi zvesto služil domovini in delal za njeno srečo In blagostanje. Konec.