Ceb'e - skJadiSče
D-Per
GLASILO KOLEKTIVA
LETO X. ST. 10 — 14 CELJE, NOVEMBER 1974
................................... iimai I m
Ob Dnevu REPUBLIKE
pnosti. Pri tem je potrebno, da se med seboj vedno bolj poznamo in s tem tudi razumemo. To pa ne samo v vrhu, temveč predvsem v osnovi, tam kjer se najbolj pristno in trdno tkejo vezi. To je med preprostimi ljudmi, med delavci, delovnimi kolektivi, med občani, med ustvarjalci kulture in znanosti. Medsebojno povezovanje, sodelovanje in izmenjava izkušenj je prav gotovo najbolj v prid samemu delovnemu človeku.
Značilna lastnost naše družbe je, da neprestano kritiziramo, da veliko godrnjamo, da smo neučakani. Verjetno nam je to že nekako prirojeno in se najbrž glede tega ne bomo nikoli spremenili. Pri tem pa
pravljeni tudi poprijeti ter z lastnimi prispevki pomagati stvari spremeniti na bolje.
Naši nasprotniki niso le načelni sovražniki socializma, temveč predvsem tudi vsi tisti, ki hočejo živeti na račun tujega dela. To so oni, ki si prilaščajo družbena sredstva in tisti, ki hočejo namesto delavcev odločati o višku dela ter si prilaščajo pravice, ki gredo le neposrednim proizvajalcem.
Naš cilj mora hiti, da nenehno in čim hitreje izboljšujemo materialni in družbeni položaj delovnega človeka. Zato je potrebna neprestana borba. Ta pa je učinkovita le, če se v njej nenehno in vedno znova
***********n-*★★★★★★★★★★*★★*★*★★*★*★***★★*★*★******
patiticne acg^ani^aci^e in QtQani npcant^an^a ce&tiiafa n&em cLan&m cleLoane &kupn&&ii k pcaznikn ^ne&a tapabiika
* ******* ******************************** *■*’*'4:4: "Ar****
Največji in najpomembnejši praznik naše zvezne republike je 29. november.
Obletnico AVNOJ praznujemo v zelo razgibanem času. Kot smo lahko dobro razpoloženi v zavesti, da smo v preteklem letu spet nekaj premaknili za dobrobit ddlovnega človeka, tako smo na drugi strani zaskrbljeni, ker nas težave rasti vse preveč zaustavljajo pri napredku. Nismo si izbrali lahke poti razvoja. Na njej srečujemo veliko težav, objektivne, še več pa subjektivne narave. Toda težave niso lastne samo naši družbi. Ozirajoč se naokrog jih lahko vidimo tudi drugod. Neredko še veliko večje.
Jugoslovanske narode, vkljub razlikam v zgodovinskem razvoju, navadah, jeziku in mišljenju, združuje mnogo pomembnih reči. Predvsem je to skupni boj za boljšo usodo delovnega človeka in skupna socialistična samoupravna ureditev, ki v naših razmerah edina pogojuje resničen napredek naših narodov.
Sestavni del jedra naše stvarnosti je utrjevanje jugoslovanske sku-
istočasno moramo vedeti, da je le ob odkritem soočenju dobrega in slabega mogoče slabo odpravljati in dobro še izpopolniti. Ko pa kritiziramo, moramo istočasno biti pri-
srečno združujejo ter soočajo mladostna svežina, temperament in navdušenje, z znanjem, iskušnjami in zrelo presojo starejših.
Edo Steblovnik
Ob otvoritvi novega marketa v Šmartnem ob Paki
Naša delovna organizacija je dne hišo v Šmartnem ob Paki. Ob šte-12. 10. 1974 slavila zmago, ko je vilni udeležbi krajanov Šmartnega po večletnih prizadevanjih zgradila ob Paki in bližnje okolice, ki so in odprla novo moderno trgovsko	(Nadaljevanje na 2. strani)

mesta ali pa prebivališča. Ob tem mislim podčrtati tudi prizadevanja kolektiva MERX, da bi potrošnikom nudil dobrine širokega izbora, skratka vse to, kar rabi naš delovni človek za vsakodnevno preživljanje. Veliko naporov je bilo vloženih v ta objekt, ki bo dnevno imel v gosteh potrošnike tako samega kraja, kot bližnje okolice. Ko danes moderniziramo tudi trgovino, težimo za tem, da bi delovni pogoji zaposlenih bili kar najboljši, saj dobro delovno počutje vpliva pri zaposlenih na dobre in tovariške odnose do strank — naših kupcev, ki bodo ob obisku v trgovini našli v trgovskem delavcu tudi svetovalca pri izbiri blaga, hkrati pa se tudi navezali na ta lokal ob prijetnem počutju, da so bili dobro postreženi.
Ko je bila zbrana tehnična dokumentacija, izdane ustrezne odločbe pristojnih upravnih organov, predhodno pa zagotovljena finančna sredstva, se je MERK odločil prepustiti gradnjo podjetju INGRAD Celje. To podjetje je vložilo v ta objekt ogromno materiala, za sama gradbeno obrtniška dela je bilo potrebno 5,200.000 din, za opremo je bilo porabljenih 800.000,— din, za zaloge pa bo potrebno nadaljnjih 1.000.000,— din torej skupaj 7,000.000,— din. Že sam načrt je upošteval funkcionalnost zgradbe, kar omogoča pravilno razvrsti-(Nadaljevamje na 3. strani)
(Nadaljevanje iz 1. strani) dali temu dogodku poseben povda-rek, je spregovoril predsednik delavskega sveta TOZD Šoštanj tov. Donko Ivo, ki je dejal:
Ko je kolektiv MERKA uvidel potrebo po gradnji sodobno opremljene trgovine tudi v tem kraju, se je odločil za tako gradnjo z namenom, da bi v bodoče v čim večji
Pogled na novi market v Šmartnem ob Paki
Spoštovane tovarišice in tovariši, dragi občani!
Dovolite mi, da vas v imenu Ve-letrgovskega, gostinsko-turističnega in proizvodnega podjetja »MERK« Celje, TOZD prodaje Šoštanj naj-iskreneje pozdravim. Posebno čast. imam, da v naši sredini pozdravim tudi vse predstavnike družbeno političnih organizacij S Ob Velenje in Krajevne skupnosti Šmartno ob Paki ter vse ostale predstavnike družbeno političnega življenja ter organizacij združenega dela.
Želja občanov, da bi Šmartno ob Paki obogatili s primerno in sodobno urejeno trgovsko hišo, se je končno uresničila. Zelja in zamisel pa sta vezani povsod na finančna sredstva, ki jih je bilo treba v primeru gradnje zagotoviti. Zato se pokaže kot neutemeljena vsaka kritika, češ, zakaj še nismo prej pristopili h gradnji. Ni prezreti dejstva da MERK s svojo trgovsko, go-stinsko-turistično in proizvodno dejavnostjo nastopa na območju 18 občin, kar pomeni precejšnjo angažiranost v pogledu zadovoljitve potreb občanov. Pa ne samo to! V vsaki občini so želje in potrebe. Zato se MERK ne more omejiti samo na posamezno območje ampak mora vzporedno z nastopom na tržišču misliti tudi na sodobni trgovski lokal, solidno potrežbo itd. Naj omenim, da se razvoj MERKA ni ustavil pri izgotovitvi tega marketa, v kratkem bo dograjena nova trgovska hiša v Šoštanju, pripravlja se za gradnjo večje trgovske hiše v Rušah, gradi se market v Dramljah.
meri zadovoljeval potrošnike z dobrinami, ki bi naj bile dostopne v neposredni bližini, bodisi delovnega
Predsednik DS TOZD Šoštanj tov. Ivo Donko med otvoritvenim govorom

Ob zvokih glasbe se je predstavil tudi naš novi kolektiv
tev blaga, tako da bodo potrošnik: — kupci ob nekajkratnem obisku trgovine .imeli pravilno orientacijo, da pri vsakodnevnem nakupovanju življenjskih potrebščin ne bodo izgubljali nepotrebnega časa z iskanjem prehrambenih artiklov. Projektant in izvajalec sta hotela zgradbo pravilno vklopiti v obstoječi ambient, z opremo v notranjosti pa napraviti vtis privlačnosti, preglednosti in dobrega počutja. Naj na tem mestu izrečem vsem izvajalcem,
kakor tudi tistim, ki so sodelovali pri tej gradnji prisrčno zahvalo.
Prepričan sem, da delim z vami izraze zadovoljstva ob tako pomembnem dogodku, ki ga lahko štejemo za praznik, ko je kolektiv MERXA napravil prelomnico in omogočil potrošnikom kulturnejši način postrežbe ob pestrem izboru blaga. Želim, da bi se tudi potrošniki vključevali v izbor blaga in signalizirali potrebno po blagu, za kar vam bo-(Nadaljevanje na 4. strani)
Volitve v samoupravne interesne skupnosti v TOZD-jih 5. decembra 1974
Izšel je Zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sodelujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti. Skladno z Zakonom so delavski sveti TOZD razpisali volitve delegacij za 5. december 1974 ter imenovali tričlanske volilne komisije, ki bodo opravile neposredno delo v zvezi s pripravami za volitve delegacij in ugotovile volilne rezultate. Glasovanje na voliščih bodo vodili in volilni izdi ugotovili tričlanski volilni odbori, ki jih bo za vsako volišče imenovala volilna komisija.
PO TOZD-ih se volijo splošne delegacije, ki bodo delegirale delegate v Samoupravne interesne skup-n°sti. Izvoljeni in v posamezne skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti delegirani delegati bodo neposredno odločali na posameznih specializiranih področjih, ki so nujna za normalno funkcioniranje vseh družbenih dejavnosti. Odločali bodo o raznih oblikah skupne porabe skupaj z družbenopolitičnimi skupnostmi. Odločali bodo po zasnovah programov SIS s področja skupne porabe. Nove skupščine bodo dvodomne skupščine ter bo zbor uporabnikov in zbor izvajalcev odločal ločeno ter skupščine ne bodo mogle odločati, če ne bosta oba zbora sklepčna. Novi skupščinski sistem Samoupravnih interesnih skupnosti s tem zagotavlja, da bo na vseh področjih družbenih dejavnosti prevladoval interes tistih, katerim so te dejavnosti namenjene. Ker bo zbor uporabnikov po številu delegatov večji kot zbor izvajalcev, bo dejansko lahko odločujoča volja uporabnikov, to je plačevalcev. V skupščinah bo zagotovljena ustrezna zastopanost delavcev TOZD, ki so dajalci uslug na področju Samoupravnih interesnih skupnosti. Struktura novih Samoupravnih interesnih skupnosti bo taka, da bodo splošne delegacije izmed 10 ali več delegatov delegirale v skupščine na seje raznih interesnih skupnosti delegate, ki bodo po svoji sposobnosti lahko uspešno opravljali zahtevno delo. Splošna delegacija mora biti sestavljena tako, da so v njej zastopana področja, na katerih se u-stanavljajo SIS ter morajo imeti tudi ustrezno socialno strukturo (mladi, ženske, itd.). Skupščina SIS bo sestavljena iz delegiranih dele-
Okusna ureditev v notranjosti marketa
(Nadaljevanje s 3. strani) mo hvaležni in se potrudili ugoditi vašim željam, seveda pod pogojem, da bo tako blago dosegljivo na našem tržišču.
Po nastopu pevskega zbora in recitacijah je tov. Donko pozval najstarejšega člana delavcev TOZD Šoštanj tov. Kranjca Viktorja, da izroči ključe poslovodji novega marketa tov. Gorčanu Marjanu, prereže vrvico in v imenu TOZD prodaje Šoštanj povabi vse navzoče k
ogledu trgovine in na degustacijo 16	.---- —_______
priznane Merx kave.	17. Skupnost za železniški in luški
Poslovodja tov. Gorčan Marjan je ob svečanem prejemu ključev	18.
zagotovil, da bo kolektiv te enote usmerjal svoja prizadevanja v to,	e)
da bodo potrošniki zadovoljni tako	19.
s postrežbo kot z izborom blaga, pri tem pa kot dobri upravljale!	20.
smotrno gospodarili z družbenim	21.
premoženjem, ki jim je zaupano.
Skupno« promet Zemljiška skupnost.
SIS na drugih področjih
Skupnost za varstvo človekovega okolja
Požarno varnostna skupnost Skupnost za turistične dejavnosti.
Urednik
K sodobnemu marketu spada seveda tudi privlačen bife s kuhinjo
Volitve v samoupravne interesne skupnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
gatov sorazmerno po številu delovnih ljudi v OZD. Splošna delegacija TOZD ali konferenca delegacij, kjer nima delegacija lastnega mandata, bodo delegirale na zasedanje skupščine SIS izmed sebe sposobnega delegata, ki bo lahko uspešno sodeloval v skupščini SIS glede vprašanj, ki se bodo obravnavale na skupščini.
Delegacije so stalne in so člani delegacije izvoljeni za 4 leta, delegati delegacije pa so nestalni, ker bodo delegacije delegirale tistega člana delegacije na sejo skupščine, ki bo glede na obravnavana .vprašanja najbolj primeren. Delegat je odgovoren delegaciji, ki ga je poslala v skupščino in je dolžan sodelovati.
Izvršilna organa SZDL in sindikatov v Celju sta se zavzela za volitve splošnih delegacij za interesne skupnosti, ki naj bi štele več kot deset članov. Te splošne delegacije bodo pošiljale člane na seje raznih interesnih skupnosti. V celjski občini za zdaj predvidevajo ustanovitev 21 samoupravnih interesnih skupnosti.
Področja na katerih so že usta-
novljene, na katerih se sedaj že ustanavljajo in na katerih bodo še ustanovljene samoupravne interesne skupnosti so:
a)	SIS, ki tvorijo skupščinski sistem:
1.	Skupnost vzgoje in izobraževanja
2.	Kulturna skupnost
3.	Skupnost zdravstva
4.	Skupnost socialnega skrbstva
5.	Skupnost otroškega varstva
6.	Skupnost za znanost (raziskovalna).
b)	SIS na drugih področjih družbenih dejavnosti:
7.	Stanovanjska skupnost
8.	Komunalna skupnost
9.	Telesnovzgojna skupnost
c)	SIS na področju skupnega interesa:
10.	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovnja
11.	Skupnost za zaposlovanje
d)	SIS na področju ekonomskih interesov (gospodarske skupnosti)
12.	Skupnost gozdnega gospodarstva
13.	Skupnost cestnega gospodarstva
14.	Skupnost vodnega gospodarstva
15.	Elektrogospodarska skupnost
Kot že rečeno, je 6 SIS, ki bodo tvorile skupščinski sistem ter so za te SIS že izdelani predlogi Samoupravnih sporazumov o ustanovitvi SIS. Teh 6 skupnosti ima skupščina 60 delegatov, od tega zbor uporabnikov 40 in zbor izvajalcev 20 delegatov ter izvršilne odbore od 9 do 11 članov.
SIS na drugih področjih družbenih dejavnosti (b), na področju interesov (d) in na drugih področjih (e) bodo ali so že sprejele samoupravne sporazume o ustanovitvi Samoupravne skupnosti ter bodo v teh samoupravnih sporazumih določili način delegiranja delegatov v skupščine.
V nazivu vseh skupnosti je razvidno, da so interesne skupnosti, to je, da mora biti zastopan skupni interes ali skupne koristi sodelujočih.
Socialistična zveza delovnega ljudstva je nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti pri kandidiranju članov delegacij in volitvah delegacij ter sodelovanju s sindikatom in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizira in usmerja družbenopolitične aktivnosti, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom najširšo pobudo in udeležbo v celotnem procesu oblikovanja in volitev delegacij za Samoupravne interesne skupnosti.
Kar zadeva kandidiranje delovnih ljudi za delegate v skupščine Samoupravnih interesnih skupnosti, je treba povedati, da zanje veljajo enaka merila, kot so veljala na spomladanskih volitvah — z izjemo, da ne morejo delegirati članov temeljnih delegacij.
Člane delegacij volijo izmed sebe delovni ljudje, ki delajo v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v delovni skupnosti: v delegacijo ne more biti izvoljen delovni človek, ki po ustavi in zakonu ne more biti član delavskega sveta oziroma drugega organa upravljanja.
Za potek kandidacijskega postopka se uporabljajo določbe zakona o volitvah delegacij im delegiranju delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti — Ur. 1. SR Slovenije 7/74. Ta postopek je znan že od pomladanskih volitev.
Kandidiranje se opravi na kandidacijskih konferencah (zborih delavcev) po ustaljenem dnevnem redu ter na v Zakonu in Statutu predpisani način.

Volitve članov delegacij so tajne glasuje se z glasovnicami. Volijo tudi učenci.
Po volitvah se sestanejo delegacije, ki jih skliče volilna komisija v TOZD. Na sestanku se delegacija konstituira (izvoli vodjo in njegovega namestnika) ter določi dele-
gata za prvo sejo skupščin SIS (delegata je treba določiti za vsako skupščino SIS posebej).
Koordinacijski odbor DO bo dajal vsem volilnim komisijam TOZD potrebna pojasnila.
M. J.
Uspeh! TOZD gostinstva in turizma Celje na obrtnem sejmu in gostinsko turističnem zbora v Portorožu
V času obrtnega sejma v Celju, to je od 27. septembra do 6. oktobra so se tudi gostinske delovne organizacije dogovorile, da z nudenjem različnih kulinaričnih specialitet popestrijo sejemsko vzdušje v Celju.
Pri tem je tudi naša TOZD gostinstva in turizma, predvsem pa Hotel aktivno sodelovala.
Ves čas trajanja obrtnega sejma so bile v Hotelu na voljo različne specialitete, npr.:
—	hladni rostbeef po kranjsko,
—	orientalski mesni fondi,
—	srnin file po džumbersko,
—	telečji zrezek po rokovnjaško,
—	omleta »MERK«.
Hotel pa je dal velik prispevek sejemskemu vzdušju tudi z lastno kulinarično razstavo, ki jo je vtem
času, to je 2. in 3. oktobra samostojno organiziral v svojem restavracijskem prostoru.
Razstava je bila oba dneva odprta od 8. do 13. ure, potem času pa je bila prodaja razstavljenih izdelkov. Vsi razstavljeni izdelki so bili na dolgi razstavni mizi, razdeljeni nekako na tri skupine. Na začetku so bile slovenske narodne jedi (domače koline, več vrst potic, gibanice, pisan ajdov kruh itd.), nato specialitete iz klasične kuhinje (pljučna pečenka v aspiku, modra kuhana postrv po moderno, hladni rostbeef, škampi cocteil itd.) ter divjačina (srnin hrbet, fazani po jesensko itd.). Razstavljeni so bili tudi slaščičarski izdelki (svečana torta, mignoni, jesensko tihožitje itd.).
(Nadaljevanje na 6. strani)
Razstavna miza s kulinaričnimi eksponati
(JCuLtutnL cl(9~ cjcjdek ~ naS-
p&n(9i&
Dne 20. decembra bo na Ravnah na Koroškem v Likovnem salonu na gradu otvoritev samostojne razstave tov. PLEVNIK DARINKA. Razstavljenih bo okrog 40 del. Motivi so moderni, nanašajo se na ta del Koroške. Tehnika, ki jo uporablja je akvarel in monotipija.
Mogoče bi se zadržali pri mono-tipiji, to je zvrst grafike, delo se napravi na steklo ali drugo gradko površino in se odtisne na specialni rižev papir le enkrat. Tako je vsaka slika original. Prav v tej zvrsti je tovariš Plevnik mojster.
»Ne morem pisati kot umetnostni kritik, ker se na to ne spoznam. Lahko pa pišem o občutkih in vtisih, ki jih imam, ko gledam njegova dela kot preprost opazovalec, mogoče ljubitelj lepe slike. Vsako njegovo delo pove človeku nekaj, na vsaki njegovi sliki vidim in najdem izročilo. Ne glede na to, kaj je napisal pod sliko: »petelinji boj« ali »starine« ali karkoli in če jo obesite doma, jo boste z veseljem opazova-
li.	Dnevno jo boste šli pogledat, kajti ta umetnost ne utruja, njegova dela vas pomirjajo, na njih je nekaj videti.«
Da naštejem še to, da je tovariš Plevnik Darinko sodeloval v slikarski koloniji na Ravnah in v Zavrhu pri Lenartu v Slovenskih Goricah, da je razstavljal na Češkem v Ždaru na Sazouvu, Celju, Ljubljani, Hrastniku, Trbovljah, Domžalah, Jesenicah, štirikrat na Ravnah in še kje doma in na tujem. Vse to, da je predmetni učitelj za likovni pouk, da je uslužbenec MERK Ravne, da je rojen v Šentjurju pa bo natisnjeno na prospektu, ki bo za to prilžnost izdan.
Vsa razstavljena dela bodo naprodaj. Naj ne izzveni kot prodajna reklama, slike so najlepša darila za šole in ustanove, za novoporočence 'in upokojence, to je res trajen spomin. Pa še to naj vsem zaupam, naš Plevnik ni oderuh!
Pri tej razstavi vidimo sodelovanje Temeljne organizacije združenega dela in kulturne dejavnosti. Gre za TOZD prodaje na drobno MERK Ravne na Koroškem, ki je prevzela pokroviteljstvo nad razstavo, zavedajoč se, da smo vsi dolžni pred svojim narodom in zgodovino ohranjati in razvijati našo kulturo, pa naj gre za pisano, peto, slikano, klesano ali govorjeno umetnost. Zato izrekam vso priznaj e in čestitam samoupravlj alcem iz trgovin MERK Ravne na Koroškem.
Vera Horjak
(Nadaljevanje s 5. strani)
Posebno priznanje gre vsem, ki so kakorkoli s svojim delom pripomogli, da je razstava uspela, pri čemer je še posebej omeniti šefa kuhinje hotela tov. Lončar Tončko s svojimi sodelavci: kuharjem Goleč Jožetom, Krajnc Marijo im slaščičarko Pavlič Marijo ter vodjo hotela tov. Lamovšek Faniko, ki je med drugim tudi razstavno mizo zelo domiselno opremila s cvetličnimi aranžmaji. Vsi pa smo lahko zadovoljni, da si je to našo lastno razstavo z zanimanjem ogledalo res veliko število ljudi.
Poleg tega je v mesecu oktobru TOZD gostinstva in turizma Celje aktivno sodelovala na že tradicionalnem XXII gostinskodurističnem zboru, ki je bil tokrat v Portorožu.
Na strokovni razstavi pogrinjkov smo sodelovali z dvema pogrinjkoma in to s pogrinjkom »Atletski pokal Evrope 73« klasični motiv in
s pogrinjkom »Likof ličkarjev« narodni motiv. Vse priprave za pogrinjke so potekale v hotelu pod vodstvom tov. Lamovšek Fanike.
Na strokovni razstavi kulinaričnih izdelkov pa smo sodelovali z enim eksponatom »Ob lovskem krstu«, ki ga je izdelala ekipa kuharjev hotela pod vodstvom tov. Lončar Tončke.
Vsi trije razstavljeni izdelki so kljub veliki konkurenci, saj so nastopali skoraj vsi večji hoteli Slovenije, dobili visoko priznanje in sicer:
Srebrno odličje za pogrinjek »Likof ličkarjev« — narodni motiv, bronasto odličje za pogrinjek »Atletski pokal 73« — klasični motiv, srebrno odličje za kulinarični izdelek »Ob lovskem krstu«.
Torej trije razstavljeni izdelki in tri nagrade, za kar gre še enkrat veliko priznanje vsem, ki so aktivno sodelovali.
Sadne torte (levo) in srnin hrbet
Položaj trgovine z živili na drobno v primerjavi s trgovino na drobno SRS in gospodarstvom SRS
Položaj trgovine na drobno z živili se iz leta v leto poslabšuje in je dosegel v zadnjem času kritično točko. S predpisi o zamrznitvi cen oz. marž, ki so stopili v veljavo 26.
11.	1971, in ki bi naj predstavljali izhodišče za urejevanje razmerij
med proizvodnjo in prometom, se niso zamrznile samo cene, ampak tudi neenak izhodiščni položaj posameznih dejavnosti. Trgovina na drobno z živili je bila namreč že vsa povojna leta pod posebnim družbenim nadzorom in je zamrznitev
cen in marž pustila največ posledic prav v tej dejavnosti. Razlike v ceni za osnovna živila že ob času zamrznitve niso pokrivale prodajnih stroškov in so se večji prodajni stroški kompenzirali z višjimi razlikami v ceni pri luksuznem in industrijskem blagu. Porast cen artiklom, ki so imeli določene višje marže, je bil izredno hiter, kar je posledično povzročilo, da zamrznjene marže niti pri teh artiklih ne pokrivajo več prodajnih stroškov, ki znašajo v trgovini z živili na drobno cca 16 — 17 % na nabavno ceno blaga. Tako se dogaja, da so luksuzni artikli prišli v skoraj enak položaj kot drugi socialni artikli (osnovna živila). Stroški nenehno naraščajo in to predvsem tisti na katere delavci v trgovini nimajo prav nobenega vpliva.
Ni namen tega sestavka kritizirati pavšalno obstoječe pozitivne predpise, temveč prikazati kakšen je dejanski položaj trgovine z živili, predvsem iz vidika različnega položaja delavca, ki je odvisen od tega v kateri dejavnosti je zaposlen. Znano je, da zaradi neugodnega položaja delavcev v trgovini in še posebno v trgovini z živili, nastopa izredno močna fluktuacija, ki vsporedno poleg splošnih negativnih efektov povzroča zelo visoke stroške te dejavnosti. Šolanje delavcev v trgovini traja 3 leta in vse stroške nosijo organizacije združenega dela, ki štipendirajo bodoče trgovske delavce. Osebni dohodki kvalificiranih trgovskih delavcev v trgovini z živili pa tudi v trgovini na drobno na sploh so mnogo nižji od osebnih dohodkov kvalificiranih delavcev v proizvodnji in drugi gospodarski in negospodarski sferi. Delavci v trgovini so nasploh bolj izpostavljeni družbeni in osebni kritiki, delovni pogoji pa so večinoma mnogo slabši kot v drugih dejavnostih. Prisotni so problemi, ki izhajajo iz osebne materialne odgovornosti, deljenega delovnega časa, sobotnega dela ter dela daljšega od 42-urnega delovnega tedna. Za izboljšanje delovnih pogojev in povečanje osebnih dohodkov delavcev v trgovini so potrebna velika sredstva, ki jih pa glede na obstoječe predpise žal ni mogoče formirati.
Da bi trenutni položaj trgovine z živili v primerjavi s trgovino na drobno in gospodarstvo SRS neko-ko tudi okvantificirali povzemamo podatke iz periodičnih obračunov po stanju 30. 6. 1974 v primerjavi z istim obdobjem leta 1973, in sicer za šifre dejavnosti
—	61110 — trgovina na drobno z živili,
—	61111 — trgovina na drobno z mesom in mesnimi izdelki,
—	61112 — trgovina na drobno s sadjem in zelenjavo,
—	61113 — trgovina na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami,
(Nadaljevanje s 6. strani)
—	61114 — trgovina na drobno z mlekom in kruhom,
—	61118 — trgovina na drobno z drugimi živili,
—	61100 — trgovina na drobno skupaj,
—	1 — 8 — področja gospodarstva SRS.
Izbrani vzorec za primerjavo sicer ne bo prikaz stanja celotne trgovine z živili SRS, ker so podatki za dobršen del te dejavnosti zajeti tudi v drugih šifrah dejavnosti glede na to, kako so sestavljene po principu pretežnosti posamezne de-
Element
Celotni dohodek Dohodek
Koregiran dohodek Ostanek dohodka Koregiran ostanek dohodka AM nad pred. stopnjo OD brotto OD netto
Število zaposlenih po urah Povp. OD po urah Povp. OD po urah 1973 din Povp. OD po urah 1974 din Razlika povp. OD po urah Kor. ost. doh. v kor. doh 73 Kor. ost. doh. v kor. doh. 74 Indeks udeležbe kor. ost. doh. v kor. dohodku
Opomba:
S korigiranim dohodkom in korigiranim ostankom dohodka je mišljen dohodek oziroma ostanek dohodka povečan za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami.
Iz pregleda je razvidno, da so vsi indeksi in drugi podatki prikazani za trgovino z živili neugodnejši kot za trgovino na drobno skupaj in gospodarstva SRS. Zaradi prisotnosti inflacije se mnogo hitreje povečujejo nakupi industrijskega blaga, zmanjšujejo pa se količinski nakupi živil, posebno pa tistih, ki spadajo v skupino »luksuznega blaga«. Posledica takšne spremembe strukture se -odraža tudi v razliki v ceni dohodkov in ostankov dohodka trgovine z živili. Primerjava indeksov korigiranega ostanka dohodka kaže, da trgovina z živili ni dosegla niti lanske ravni, ki pa je bila že tako daleč pod normalno, da zaostaja za trgovino na drobno za 28 indeksnih enot za gospodarstvom SRS pa kar za 45 indeksnih enot. Ta podatek je zlasti zaskrbljujoč zato, ker je udeležba ostanka dohodka v dohodku z upoštevanjem korektur za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami najhitreje opa-da prav v trgovini z živili, saj znaša indeks le 84 v trgovini na drobno 91 in gospodarstvo SRS 102. Korigiran ostanek dohodka je v udeležbi dohodka padel že na 20,64 %, kar onemogoča formiranje potreb-
lovne organizacije, za katere se objavljajo podatki o poslovnem uspehu v publikaciji Službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije. Ne glede na to pa je mogoče z delno primerjavo okvantificirati stanje in položaj trgovine na drobno z živili. Podatki, ki jih uporabljamo za to dejavnost zajemajo organizacije združenega dela s 6.444 zaposlenimi v trgovini na drobno z živili in 18.770 zaposlenimi v trgovini na drobno.
Nekaj važnejših indeksov in podatkov:
Trg. z živ.	Trg. na dr.	Gosp. SRS
117	150	143
114	136	138
113	135	138
98	124	143
95	123	140
80	118	132
116	127	128
120	128	130
102	103	105
116	124	123
1.851,60	1.981,80	1.970,62
2.162,63	2.468,81	2.442,45
311,03	487,01	471,83
24,47	32,13	29,07
20,64	29,25	29,59
84	91	102
nih sredstev za pokritje povečanih zalog in zato o reproduktivni sposobnosti trgovine z živili sploh ni več govora. Pripomniti je, da se ta razmerja v tretjem tromesečju še poslabšujejo, medtem ko vrednost zalog zaradi višanja cen vrtoglavo narašča. Po analizi za prvih šest mesecev so se zaloge v primerjani skupini trgovine z živili povečale v primerjavi s prejšnjim letom za
421.554.000.	00 medtem ko je znašal celotni ostanek dohodka od katerega pa je potrebno odšteti se sredstva za rezervni sklad, sklad skupne porabe m druge obveznosti le
37.659.000.	00. Ce bi lahko uporabili ves ostanek dohodka prvega polletja samo za pokritje večjih zalog blaga, kar je pa glede na predpisano delitev nemogoče, bi krili ca 9 % povečanja zalog. Ker v drugem polletju ni pričakovati izboljšanja, ampak nasprotno poslabšanja, je že zdaj jasno, da trgovina z živili pa tudi drugo gospodarstvo iz lastnih sredstev ne bo v stanju kriti povečanja zalog. To pomeni, da bo večina organizacij združenega dela investicijsko nesposobna, kar bo imelo daljnosežne posledice tako za trgovino kot proizvodnjo in gospodarstvo nasploh. V trgovini z živili ne gre in nikoli ni šlo za megalomanske investicijske ambicije, ampak nasprotno za zaostajanje pri posodabljanju prodajnih kapacitet. Po analizah dejanske kapacitete trgovi-
ne z živili daleč zaostajajo za potrebnimi, kar je pa še slabše tudi niso enakomerno lokacijsko porazdeljene. Dokaj dobro je rešena preskrba prebivalstva z živili v večjih potrošnih centrih, medtem ko to ni slučaj na periferiji mest in podeželju. Investicije v pridobitev novih in posodobitev obstoječih prodajnih površin so za živilsko stroko mnogo višji kot za druge stroke, saj gre v primeru živil, posebno za zdravje prebivalstva. Dobršen del živil mora v času transporta, manipulacije kot tudi prodaje bili hlajen, primerno skldiščen in slično, kar zahteva sorazmerno visoke vložke v hladilno opremo in ureditev prodajnih, skladiščnih ter pomožnih prostorov. Po grobi oceni je razmerje potrebnega investicijskega vložka za pridobitev prodajne skladiščne enote v živilski stroki za skoraj enkrat višji, kot v drugih strokah. Če to ugotovitev povežemo z reproduktivno sposobnostjo ugotovimo, da v trgovini z živili z istim investicijskim vložkom pridobimo polovico manj prodajnih površin in da nadalje na enakih prodajnih površinah dosegamo v živilski stroki skoraj za polovico manjšo prodajo po vrednosti kot v drugih strokah. Nadaljnje razčlenjevanje tega problema ni potrebno, ker že iz tega lahko potegnemo zaključek, da bi morala reproduktivna sposobnost trgovine z živili biti glede na te specifičnosti najmanj enaka, če že ne višja kot v drugih strokah.
S samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov za trgovino SRS so določena enaka merila ne glede na dejavnost razen minimalne akumulacije in proračunskega faktorja za skupino živil. Ker so za formiranje osebnih dohodkov važni elementi dohodek, -dois ouestdpajd peu. oppeziprorae’ njo in porast le teh je jasno, da ob nizki akumulativnosti živilske trgovine, ki pa ni rezultat vzrokov slabega dela ampak predpisov in neenakega vrednotenja dela osebni dohodki v trgovini z živili nujno zaostajajo. Povprečni osebni dohodek je tako znašal 2.162,63 din oziroma je bil povečan za 311,03 din, medtem ko je povprečni osebni dohodek v gospodarstvu SRS znašal 2.442,45 din oziroma bil povečan za 471,83 din. Tendenca povečevanja razlike med trgovino z živili in gospodarstvom SRS je še nadalje in celo v večji meri prisotna.
Delavci v trgovini in posebno v trgovini z živili želijo, da se njihovo delo pravično vrednoti in da se vzpostavijo pogoji enakopravnosti v združenem delu.
Za rešitev nakopičenih problemov v trgovini in posebno trgovini z živili bi bilo potrebno ukreniti naslednje:
— prenehati s pavšalno kritiko na (Nadaljevanje na 8. strani)

Š3SSSE?
(Nadaljevanje s 7. strani)
račun trgovine in jo konkretizirati,
—	zagotoviti obveščanje javnosti o dejanskem položaju trgovine,
—	trgovini priznati njeno družbeno vlogo kot nadaljevanju procesa proizvodnje,
—	priznati dejanske stroške posredovanja in prodaje ter potrebno akumulacijo za nujno reprodukcijo in usposobitev za opravljanje naloge,
—	preiti iz enostranskih, neobjek-
3.	redna seja zbora združenega dela pri občini Celje je bil 1. oktobra 1974 s sledečim dnevnim re dom:
1.	Poročilo o realizaciji sklepov 2. redne seje.
2.	Poročilo komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja.
3.	Predlogi komisije za volitve in imenovanja.
4.	Obravnava poročila o gibanju gospodarstva v občini Celje za
I.	polletje 1974.
5.	Obravnava o:nov pristopa in načel za izdelavo družbenega plana občine Celje 1976 — 1980.
6.	Obravnava poročila komisije za pregled splošnih aktov OZD o rezultatih uveljavljanja ustavnih dopolnil in ustave.
7.	Obravnava poročila o ugotovljeni škodi po potresu in odprava posledic škode v Celju in na Kozjanskem.
8.	Obravnava poročila o poteku podpisa družbenega dogovora za Golovec in predlog sklepa o prevzemu investitorstva za Golovec.
9.	Obravnava predlogov odlokov.
10.	Vprašanja in odgovori delegatov.
11.	Razno.
Posamezne delegacije so občinski material vsebinsko predelale in tudi zavzele nekatera stališča do konference delegacij. Z razliko od prejšnjega zasedanja občinske skupščine je sedaj vsak delegat dobil povzetek iz dnevnega reda zasedanja, le vodje delegacij so prejele material v celoti. Novost je tudi ta, da skupščina občine Celje pripravlja skupaj z družbeno političnimi organizacijami v okviru svojega zastavljenega programa OBISKE DELEGACIJ, ko bodo le-te razpravljale o materialih za sejo občinske skupščine. Sej se bodo udeleževali člani predsedstva občinske skupščine, čla-
tivnih in negospodarskih administrativnih ukrepov na proučeno in predhodno analizirano ekonomsko ukrepanje,
—	s fiksalnimi ukrepi če ni mogoče trenutno najti ustreznejših onemogočiti navijanje cen in dobičkarstva,
—	pospešiti ustvarjanje pogojev za dogovarjanje med proizvodnjo in prometom na pravični in ekonomski osnovi.
Vito Dolinšek
ni družbenopolitičnega zbora, člani IS občinske skupščine in drugi odgovorni funkcionarji pri skupščini občine Celje. Seje bi tako naj bile v bodoče razdeljene na dva dela: v prvem delu bodo delegacije obravnavale materiale za sejo občinske skupščine, v drugem delu pa naj bi tekla razprava z vidika programiranja nalog delegacij in komuniciranje znotraj delegacij in povezava s samoupravnimi in poslovodnimi organi na nivoju TOZD oziroma DG.
Stališča konference delegacij:
Na konferenci delegacije so bile vsklajene pripombe med posameznimi delegacijami, tako sta obe konferenci preko svojih delegatov predlagali naslednja stališča in pripombe:
Pri 4. točki dnevnega reda so se delegati zavzeli, da naj bi v bodoče material občinska skupščina pošiljala vsem delegatom v celoti, ne le samo vodjem delegacije. Ko je konferenca oziroma delegacija pregledovala rezultate gospodarjenja po posameznih vejah gospodarstva, smo hitro ugotovili, da je družbeni proizvod in dohodek živilske trgovine na zadnjem mestu. Zato je konferenca delegacij predlagala, da se ustanovi pri Oddelku za gospodarstvo posebna podskupina živilske trgovine, kamor naj se vključi tudi pekarstvo in slaščičarstvo. Na konferenci delegacije je bil sklep, da delegat poda poročilo na 3. redni seji občinske skupščine — o kritičnem stanju živilske trgovine vključno z delovno organizacijo Center, zaradi nizkega dohodka živilske trgovine, ker še vedno velja Odlok o zamrznitvi cen. Konferenca je nadalje zavzela stališče, da se MERX — TOZD Transport vključi v gospodarsko skupino prometna veja, nadalje, da se izdela analiza pogodbenih in zakonskih obveznosti v primerjavi z letom 1973. Postavi naj se delegatsko vprašanje o uporabi
sredstev, ki so bila zbrana s solidarnostno akcijo za potresno območje. Delegat naj zahteva konkretno pojasnilo v zvezi s 4. točko dnevnega reda o zaključnem računu skupščine občine Celje o ostanku dohodka. Nadalje je bilo stališče konference glede izvajanja štipendijske politike v SR Sloveniji, da delegat zahteva, koliko bo zbranih sredstev, kakšne so kadrovske potrebe.. Na ostale točke dnevnega reda ni bilo pripomb.
Sklepi in stališča iz 3. zasedanja zbora združenega dela
1.	Vsi delegati so se zavzeli za sklep, da se v bodoče pošilja material občinske skupščine vsakemu delegatu v celoti s kratko obrazložitvijo po točkah dnevnega reda.
2.	Izčrpno je bilo tudi podano poročilo o stanju živilske trgovine vključno s podatki delovne organizacije Center Celje. Odgovor je podal načelnik za gospodarstvo in družbene službe v tem smislu, da se bo stanje trgovine nasploh spremenilo s 1. 1. 1975, ker naj bi trgovina tvorila prodajne cene s procentom, ki bo določen za posamezne skupine blaga. Ta izhodišča se pripravljajo v republiški skupščini. Obenem se bo morala trgovina samoupravno dogovarjati s proizvodnjo za prodajno ceno, kot to nakazuje družbeni dogovor.
3.	Za gospodarsko podskupino živilske trgovine in prometne veje je treba podati Oddelku za __ gospodarstvo in družbene službe pismeni zahtevek. Podrobno_ je bilo podano poročilo o koriščenju sredstev s solidarnostno akcijo na potresnem območju, da so zbrana sredstva strogo namenska, da bo komisija občasno tudi poročala o koriščenju teh sredstev.
4.	Ostanek dohodka po zaključnem računu skupščino občine Celje v znesku 1.222.007,00 din se nakaže na žiro račun za izgradnjo sred nje tehniške šole v Celju.
5.	Na predlog družbenega dogovora o oblikovanju štipendijske politike v SR Sloveniji je bilo precej kritičnih pripomb od strani delegatov, ker gre za dodatno obremenitev gospodarstva, kajti večina so se delegati strinjali, da se mora gospodarstvo razbremeniti in da se naj del teh sredstev vrne nazaj v gospodarstvo. Nato je podal obširno poročilo in obrazložitev član Izvršnega sveta občinske skupščine tov. Pipan z zagotovilom, da bodo upoštevani vsi konkretni predlogi preden se podpiše družbeni dogovor o štipendijski politiki. Delegati so se nazadnje zedinili za sporazum, vendar zahtevajo občasna poročila o koriščenju teh sredstev.
6.	Sprejeti so bili naslednji predlogi odlokov:
Poročilo delegatov s 3. rednega zasedanja zbora združenega dela skupščine občine Celje r ' I

—	odlok o izgradnji in upravljanju s toplovodnimi napravami,
-— odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Celje,
—	odlok o uporabi dela sredstev rezervnega sklada občine Celje za odpravo posledic povodnji.
In dodatni predlog odloka o družbeni kontroli cen iz pristojnosti
občine. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Z veljavnim odlokom o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine, je občinski organ, pristojen za cene, pooblaščen, da določa marže v prodaji na drobno za mlečne izdelke, mesne izdelke ter za mesne in ribje konzerve. S tem odlokom naj bi občinski
upravni organ razširil svojo pristojnost za določanje marž za vsa pomembnejša živila na drobno. S tem odlokom se bi tudi vskla-dile cene v širši celjski regiji, kar je v pristojnosti občinskih upravnih organov.
Delegata:
Aleksander Gričnik
Mirko Tanjšek
Smučarji
pozor!
Pred vrati je zimska turistična sezona in glede na sedanje vreme lahko upravičeno pričakujemo, da bo zima dolga. Temu ustrezno se moramo pripraviti tudi na zimske športe, ki predstavljajo vsekakor svojevrsten užitek.
V tej kratki informaciji želim predstaviti kaj je pripravilo podjetje IZLETNIK zato, da se bomo poceni smučali.
Vsem delovnim kolektivom je poslal kratek opis smučarskega centra GOLTE, kompleten cenik uslug in prospekt centra. V tej ponudbi so tri novosti, ki so zelo ugodne in to so:
1.	Sezonska vozovnica za kompletni sistem žičnic z veljavnostjo od 1.
19.	1974 do 30. 4. 1975 in to vse dni velja 650 din.
2.	Sezonska vozovnica za kompletni sistem žičnic od 1. 10. 1974 do 30. 4. 1975 in bo veljala samo ob delavnikih in ne bo vključevala sobot, nedelj in praznikov bo veljala 350 din.
3.	Petdnevna voznovnica od ponedeljka do petka bo veljala samo 120 din.
Cene teh vozovnic so zelo ugodne glede na cene enkratnih voženj, ki so naslednje:
din
nihalna žičnica (povrat. voz.) 20.00 sedežnica (enosmer. vozovnica) 5.00
vlečnice: Poljane	2.00
Turist	2.00
Morava	3.00
Stari stani	5.00
Ročka planina	4.00
Skimo	2.00
Kladje	5.00
prenosna	1.00
Kratek izračun pove, da bo povprečni smučar porabil dnevno 80.00 din, če bo za vsako vožnjo kupil vozovnico. Torej so sezonske vozovnice zelo ugodna priložnost za sorazmerno poceni smučanje. Po zgoraj navedenih cenah se bo sezonska
V vezi članka »o informiranju«, ki ga je napisal tov. Šarlah, je prišlo do zaostritve odnosov med AMD (aktiv mladih delavcev) v Ravnah in samim urednikom. V dopisu, ki ga je potem naslovil Aktiv uredniku, le-temu očita, da je material, ki so ga poslali za objavo, odležal v predalu urednika.
vozovnica za 650 din izplačala že, če bomo smučali 9 (devet) dni v sezoni. To pa še ni vse. Možno je namreč tudi obročno odplačevanje v primeru, da se organizirano v v okviru naše športne sekcije in skupaj nabavimo vsaj 30 komadov katerekoli od sezonskih vozovnic. Prvi obrok zapade ob nabavi vozovnic, ostala dva pa v 90-tih dneh od prevzema vozovnic. Prodaja vozovnic bo trajala do 31. decembra 74. Vse interesente zato pozivamo naj pošljejo svoje prijave tov. Tavčarju ali tov. Maletu na telefonsko številko 237-61.
Za smučarsko sekcijo:
Stane Mele
Pri preverjanju zadeve se je ugotovilo, da je Aktiv v Ravnah hotel informirati svoje člane z vsebino kongresnega materiala, to je osnutkov statuta Zveze socialistične mladine Jugoslavije in statuta ZSM Slovenije ter resolucije o nadaljni vlogi in akciji ZSMS v izgradnji sa-
Nesporazum in opravičilo


(Nadaljevanje s strani 9)
moupravne socialistične družbe že pred IX. kongresom ZSMS v Murski Soboti in želel objavo tega materiala v Vestniku. Koncept je pod nazivom Informator prejel namesto urednika tov. Lah Zoran, ki je misleč, da je izvod Informatorja poslan njemu, kot predsedniku konference ZSMS v delovni organizaci-
ji »MERX« le v vednost, obdržal zase. Tako koncept Informatorja, tipkan na dvajsetih straneh formata A-4 sploh ni prišel do urednikovega predala.
Obžalujemo, da zaradi tega nesporazuma mladinci v Ravnah niso prejeli pisanih materialov za svojo predkongresno razpravo, še posebno zato, ker je omenjeni aktiv bil eden redkih, ki je pripravljal organizacijo razprave v takšni obliki.
Ponovno želim povdariti, da uredniški odbor ni nikdar zavrnil in tudi v bodoče ne bo članka katerekoli družbeno politične organizacije, vendar pa morajo biti prispevki prilagojeni obsegu našega glasila.
To pojasnilo objavljamo namesto pisma, na zahtevo sekretarke AMD Ravne tov. Knap Ivanke kot dopolnilo k omenjenemu članku, hkrati pa ponovno vabimo člane AMD Ravne k dopisovanju in da s tem pripomorejo k pestrejši in zanimivejši vsebini našega Vestnika.
Urednik
Kadrovske vesti
V mesecu septembru so se zaposlili:
1.	Novak Alojz, mlinar, TOZD grosist, Mlin Celje,
2.	Vodovnik Franc, TOZD prodaja Celje, delavec IV,
3.	Mlatej Marta, delavka-čistilka, TOZD G. T. Ravne,
4.	Šuler Cvetka, delavka VII, TOZD G. T. Ravne,
5.	Belak Marija, prodajalka, TOZD prodaja Celje,
6.	Polak Stanislav, slaščičar, TOZD sl. in pek., Pekarna Hrastnik,
7.	Rigel Stanislav, delavec III, TOZD prodaja Ravne,
8.	Forstner Ivan, prodajalec III, TOZD prodaja Ravne,
9.	Rozman Marija, prodajalka IV, TOZD prodaja Celje
10.	Kitek Ivo, elektromehanik, TOZD transport,
11.	Galič Drago, prodajalec, TOZD prodaja Šentjur,
12.	Kramer Vida, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur,
13.	Bovha Vinko, delavec XI, TOZD grosist — posl 3,
14.	Gajšek Jože, oblikovalec II, TOZD pek. in sl., Pek. Velenje,
13. Požlep Marija, delavka V — čistilka, DSSS,
16.	Jovan Cvetka, natakarica IV, TOZD G. T. Celje,
17.	Oserban Marija, prodajalka IV, TOZD prodaja Ravne,
18.	Vrbič Viktor, delavec XI, DSSS-aranžerstvo,
19.	Ceh Marjan, delavec II, TOZD slašč in pek., Pek Velenje,
20.	Držan Alenka, prodajalka IV, TOZD prodaja Celje,
21.	Oprčkal Jože, delavec IV, TOZD G. T. Celje,
22.	Rečnik Janez, oblikovalec I, Pek. Žalec, TOZD pek. in sl.
23.	Kuk Tatjana, pripravnik, DSSS,
24.	Golob Štefka, prodajalka I, TOZD prodaja Slovenj Gradec,
25.	Horvatič Bojan, prodajalec IV, TOZD Prodaja Slov. Gradec,
26.	Praznik Marija, analitik III, DSSS,
27.	Korošak Milena, prodajalka IV, TOZD prodaja Ravne,
28.	Kukovič Anica, natakarica IV, TOZD G. T. Celje,
29.	Hvalec Bogdan, oddelkovodja I. TOZD prodaja Šentjur.
30.	Črešnar Vladimir, mesar, TOZD prodaja Celje,
31.	Breznik Miroslav, mlinar — čistilec, TOZD grosist,
32.	Jakob Silvester, delavec III, TOZD grosist — posl. I. Celje,
33.	Koren Marija, delavka IV, TOZD G. T. Celje,
34.	Dečman Ivan, vratar — čuvaj, TOZD grosist, poslov. 1,
35.	Veber Marjeta, delavka II. TOZD prodaja Celje,
36.	Belak Boris, aranžer IV, DSSS aranžerstvo,
37.	Perišič Zlatko, delavec II, TOZD grosist, skl. Krško,
38.	Tkalec Fanika, delavka I, TOZD prodaja Celje,
39.	Tomaž Lucija, delavka VII, TO-
ZD G. T. Ravne,
40.	Kupljen Mira, natakarica III, TOZD G. T. Ravne,
41.	Ramšak Marica, kuharica, IV, TOZD G. T. Ravne,
42.	Magrič Marija, delavka VII, TOZD grosist,
43.	Dobravc Štefka, delavka VII, TOZD grosist,
44.	Hram ec Alojzija, delavka VII, TOZD grosist.
V istem času so odšli:
1.	Požlep Marija, delavka, DSSS, dol. čas — nadomeščanje,
2.	Nabernik Oto, kuhar, TOZD G. T. Ravne, v JLA,
3.	Pušpan Marija, delavka, TOZD G. T. Ravne, po volji delvake,
4.	Petre Romana, prodajalka, TOZD prodaja (Ravne), Celje po volji delavke,
5.	Kušej Janez, prodajalec, TOZD prodaja Ravne, v JLA,
6.	Razgoršek Adam, šofer, TOZD transport, pogodba,
7.	Žigart Srečko, delavec, TOZD grosist, skl. Slov. Gradec, samovoljno,
8.	Jeseničnik Maks, delavec, TOZD grosist, skl. Slovenj Gradec, samovoljno,
9.	Kramaršek Milan, prodajalec, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
10.	Tavčar Jože, kurjač, DSSS, invalidsko upokojen,
11.	Klepej Silva, delavka, TOZD G. T. Celje, samovoljno,
12.	Laznik Jožica, delavka, TOZD prodaja Celje, po pogodbi,
13.	Tovornik Branko, pek, TOZD pek. in sl., po volji delavca,
14.	Pušnik Ivan, delavec, TOZD grosist, poskusna doba,
15.	Pavlin Majda, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
16.	Hotko Dragica, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
17.	Šketa Viktor, prodajalec, TOZD prodaja Celje, v JLA,
18.	Zaveršek Štefka, knjigov., DSSS po volji delavke,
19.	Žgajner Viktor, obratovodja, TOZD grosist, inv. upokojen,
20.	Tominšek Alenka, prodajalka, TOZD grosist, po volji delavke,
21.	Veranič Bojana, natakarica, TOZD G. T. Celje, po volji delavke,
22.	Oštir Bogomir, pek. TOZD sl. in pek., v JLA,
23.	Grobin Rudi, pek, TOZD sl. in pek., po volji delavca,
24.	Krašek Kristina, prodajalka, TOZD prodaja Slovenj Gradec, po volji delavke,
25.	Ivanšek Jože, šofer, Skl. Krško, TOZD grosist, po volji delavca,
26.	Dobnik Jožica, prodajalka, TOZD prodaja Šoštanj.

POROKE
*Z£L
Zakonsko zvezo so sklenili:
Plemenitaš Marija, Racal Marija in Kolenc Cvetka.
Kolektiv vam želi na skupni življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva!
ROJSTVA
Ketiš Jerici in Cevzar Ivanu sta se rodili hčerki.
Čestitamo!
Kadrovske vesti
V mesecu oktobru so se zaposlili:
1.	Založnik Vili, delavec, TOZD prodaja Celje, poslov. Soča,
2.	Hohnjec Zvonko, elektromeha-nik, TOZD transport in pom. obrati Celje,
3.	Radakovič Irena, natakarica, IV. TOZD gost. in tur. Celje, Es-presso Šentjur,
4.	Kukovič Edo, oddelkovodja, TOZD Šentjur,
5.	Veber Štefan, elektromehanik. TOZD transport in pom. obrati Celje,
6.	Gerold Marko, delavec, TOZD grosist, skladišče Slovenj Gradec,
7.	Pipan Marija, prodajalka, TOZD prodaja Celje, poslov. »Livar«, Store,
8.	Kreuh Marjana, natakarica, TOZD G. T. Ravne,
9.	Sorčan Martin, vodovodni insta-laier, TOZD transport in pom. obrati,
10.	Kotnik Milena, prodajalka, TOZD prodaje Celje, Povrtnina Žalec,
11.	Gros Branka, prodajalka, TOZD prodaje Slovenj Gradec,
12.	Horvat Vili, delavec, TOZD pek. in slašč., Pekarna Velenje,
13.	Volovšek Majda, delavka TOZD prodaja (Ravne) Šoštanj,
14.	Skrivarnik Bogomir, šofer, TOZD prodaja Ravne,
15.	Rener Irena, pripravnik, DSSS — RGS,
IG. Klanjšek Stanislava, delavka-či-stilka, TOZD prod. Celje M. M. D. P.,
17.	Kerin Alojz, delavec, TOZD grosist, skladišče Krško,
18.	Špes Ludvik, strojni ključavničar, TOZD transport in pom. obrati,
19.	Inkret Marija, prodajalka, TOZD prodaja, »Tekstil«, Ljubljanska c.
20.	Zakeršnik Martina, prodajalka, TOZD prodaja Ruše,
21.	Krajger Marjan, delavec, TOZD grosist, skl. Slovenj Gradec,
22.	Sidar Anica, prodajalka, TOZD sl. in pek., Pekarna Velenje,
23.	Rižnar Marija, delavka, TOZD sl. in pek., Pekarna Velenje,
24.	Eliaš Rudolf, slaščičar, TOZD sl. in pek., Pekarna »Center«, Celje.
V istem času so odšli:
1.	Novačan Slavica, oddelkovodja, TOZD prodaja Celje, »Zelenjava« Celje, na željo delavke,
2.	Železnik Milena, prodajal. TOZD prodaja Celje, M. M. D. P. na lastno željo,
3.	Komplet Štefka, prod., TOZD prodaja Celje, Opeka Ljubečna, na lastno željo,
4.	Kolarič Franc, prodaj., Grosist Slovenj Gradec, na lastno željo,
5.	Žafran Cveto, delavec, TOZD prodaja Celje, MM Lj. na lastno željo,
6.	Višnjer Angela, prodaj., TOZD prodaja Celje, »Fužinar«, Vita-
7.	Mihevc Branislav, šofer, TOZD transport Celje, na lastno željo,
8.	Švencbir Krešo, ekonom, tehnik, TOZD grosist Celje, na lastno željo,
9.	Gologranc Matilda, delavka, TOZD grosist Celje, na lastno željo,
10.	Černec Martin, elektroinstalater,
TOZD transport Celje, na lastno željo,
11.	Bratušek Ivan, obrtnik, TOZD transport in pom. obrati Celje, na lastno željo,
12.	Vodopivec Karlina, prodajalka, TOZD prodaja Celje, na lastno željo,
13.	Jovan Cvetka, natakar, TOZD G. T. Celje, Merx hotel, potek poskusne dobe,
14.	Jakop Silvo, delavec, TOZD grosist Celje, na lastno željo,
15.	Mesojednik Jože, pek, TOZD pek. 'in slašč., Pekarna Cerklje, samovoljno,
Dopisujte
▼ maše
glasilo!
*©*e*e*o*e*e*e*e*e*e*e
16.	Kramer Vida, prodajalka, TOZD prodaja Šentjur, na lastno željo,
17.	Ramšak Marija, delavka, TOZD grosist, poslov. 3, Celje, na lasno željo,
18.	Mastnak Ivan, delavec, TOZD grosist, poslov 3, Celje, na lastno željo,
19.	Robič Marija, prodajalka TOZD prodaje, MM Ljubljanska, na 1. željo,
20.	Kovač Jožefa, prodajalka, TOZD prodaje, MM Vojnik, na lastno željo,
21.	Lipičnik Pavla, prodajalka, TOZD prodaje, MM Vojnik, na lastno željo,
22.,	Lanšček Ana, delavka, TOZD pek. in sl., Pekarna Brežice, na lastno željo.
POROKE
Zakonsko zvezo so sklenili: Bla-zinšek Terezija, Kosmačm Ana, Režonja Cilka, Rožanc Matilda, Požeg Zlatka, Hrovat Marija, Gašparut Olga in Rudolf Marjetka.
Kolektiv vam želi na skupni življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.


ADAMSONOVE PRIGODE
Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-toh, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
lur — Izhaja mesečno Tisk: Paplrkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krifto
Naklada: 2.400 izvodov