Doplsi Sv. Danijel. V ponedeljek, dne 21. avg. 1939, se je pcslovil od nas naš priljubljeni šolski upravitelj. G. upravitelju, ki je med nami deloval požrtvovalno in nesebično ceiih 14 let, želimo na njegovem novem službenem mestu obilo sreCe in bc-žjega blagoslova! — šentdanijelci. išmartno pri Slovenj Gradcu. Iz vrst naše Marijine družbe so se v tej ženitbeni sezoni poročile: Priteržnik Marija iž Sp. Podgorja, ki je bila zaradi svoje skromnosti med sestrami obče priljubijena, z Rotovnikom Francem iz Otiškega vrha; Priteržnik Frančiška iz Golavabuke z Batičem Rafaelom iz Zg. Doliča; Hribernik Amalija, predsednica dekliškega odseka MKZ z naCelnikom gasilcev iz Golavabuke Lavre Ivanom in Dovc Marija, bivša vaditeljica članic DK in navdušena članica samarijanskega odseka prost. gas. čete s Kacom Francem, posestnikom iz Smartna. Bilo srečno! — Naša lepa šmarska fara je pa tudi dala Božjemu ženinu precej nevest — redovnic. živi jih še petnajst, ki so razkropljene po vseh delih sveta. Dve sta v Argentšniji, ena v Afriki, ena v Aziji, druge pa so večinoma šolske sestre v našl domovini. — Ni daleč od nas do državne meje tn marsikateri od naših ročnih delavcev pogleduje željno tja preko, dokler ga na lepem ne vzame noč in se ne oglasi iz Nernfcije, kamor je šel iskat zaslužka. Da se to izseljevanje omeji, bi bilo nujno potrebno, da se zopet zaCne v Šmartnem s kakim javnim delom, ki bi zaposlilo naše delavstvo. Par let sem se je v letni sezoni reguliralo Mislinjo, a letos tudi tega ni. Dogodek. da se je bil kdo iz Mislinjske doline izselil v tujino, je bil še pred leti redkost, a danes Je to že kar nekaj vsakdanjega. Gredo pa tudi kme^ki sinovl tja preko meje, a doma ¦— gruda umira... Slovenj Gradec. (Ob 20 letnici MisMnjske podružnice SPD.) Kakor znano, priredi Slovensko planinsko draštvo dne 3. spetembra t. I. na PleSivcu (Uršlji gori) velik planinsik tabor. Prl tej prilikd proslavi Mislinjska podružnica SPD s sedežem v Slovenj Gradcu 20 letnico svojega plodonosnega delovanja. Na predvečer, dne 2. septembra, bodo zažareli kresovi na Plešivcu, Kremžarjevem vrhu in na Mali Kopi. V nedeljo, dne 3. septembra, se pridne slavnost ob 9. uri s službo božjo v cerkvi sv. Uršule. Nato se bo vršilo pred planinskim domom slavnostno zborovatrje planincev, nakar bo sledila neprisiljena planin- ska zabava. Planinci, planinke ter prijatelji naših prelepih planin, pohitdte dne 3. septembra n& znameniti obmejni Plešlvec v velikem številu! Ne bo vam žal, zakaj vsaj za nekaj uric se boste otresli morečih dnevnih skrbi, nadiiihall se boste osvežujočega gorskega zraka, navžili edinstvenega razgleda daleč naokoli, v prijetni družbi planinskih tovarisev pa se boete razvedrila tako, da se boste vračali na dom z zadovoljstvom v srcu ter okrepčani duševno in telesno. Na svidenje! Muta. V nasi župnijski cerkvi je začel priznanl mojster Al. Zoratti, pozlatar iz Maribora, obnavljati oltarje. Vsak pameten človek mora na hišo božjo misliti in sklepati, da je prenovitev radi črvivosti lesenih oltarjev, ki so bili pod župnikom Repičem 1. 1689. postavljeni, nujno potrebna. Banovinski spomeniski referent je kot strokovnjak oltarje pregledal in svetoval, naj se ne čaka, temveč v kratkem času to delo pred drugimi izvrši. Zakaj laže je staro ohraniti, kakor novo postaviti. Zato imamo mi kot farani dolžnost, da upoštevamo skrb in trud našega župnika, da se ne boji žrtev za tako veliko obnovitveno delo. Tujci, ki prihajajo sem, izrekajo priznanje, češ da je cerkev znotraj lepa, četudi še ni nič slišati, da bi kateri podjetnik prevzel napravo novega stolpa, ki ga je strela 1. 1936. pokončala. Istega leta je bila cerkev poslikana; stare orgle, ki so jih pri Sv. Križu kot nerabne dali ven in žal na Muti sprejeli na kor, so bile popolnoma odpovedale. Naš priznani mojster Fr. Jenko iz št. Vida nad Ljubljano jih je na novo uredil in uglasil; letos pa so zopet odrekle svojo službo. Posre<5ilo se je poklicanemu domačinu Marku Lauku, mizarju in uglasevalcu podeželskih orgel, da je po tridnevnem trudu in delu orgle zvesto uredil in popravil, obnovil nekaj pokvarjenih piščalk in uglasil. Upati je, da bodo vsaj dotlej služile, dokler ne pristopimo na pomoč vsi, ki vemo ceniti lepo petje in glasbo, da se posreči — upamo — že drugo leto postaviti namesto dosedanjih nove orgle, ki so preračunane na 60 tisoč din; cerkev bo dobila tako potreben inštrument, ki bo Bogu v čast, faranom pa v veselje in ponos. Profesor Burckhardt, komlsar Dru- Ctva narodov v svobodnem mestii Gdanek RuSe. »Ruska nedelja« bo letoe v nedeljo po Mall Gospojnici, to je dne 10. septembra. Razveseljiva novost za vse romarje bo, da jih letos ne bodo več motlle nesrečne razpoke na oboku in poškodbe na slikah; vae se je letos lepo popravilo in obnovilo, tako da je cerkev zopet dostojen dom Marije. Do romarskega shoda dobijo Ruše tudi falsko elektriko in bodo obiskovalci uživall že dobrote nove razsvetljave. Romarske slovesnosti se pričnejo v soboto opoldne, ko pridejo procesije iz Slov. goric. Ob 14 bo procesija na Kalvarijo; ob 15 začetek spovedovanja. Ob 18 večerna pridiga s slovesnimi večernicaml, nato rimska procesija z lučicami okrog cerkve. V nedeljo prva maša s skupnlm sv. obhajllotn ob pol 5. Obhajalo se bo pri obhajilni mizl in pri stopnici sredi cerkve, da se verniki lahko razvrstijo. Ob 6 bo prvo slovesno sv. opravilo In darovanje za cerkvene potrebe, nato blagoslavljanje rožnih cencev in romarskih spominov. Tihe maše bodo potem ob pol 8, 8 ln 9; ob 10 bo drugo slovesno sv. opravilo. Popoldne ob 3 bodo večernice. Vlakov je dovolj na razpolago iz Maribora in s koroške strani. Sv. Jurij v SIov. gor. V nedeljo, 6. avgusta, «no iineli gasilski praznik. Naša požrtvovalna gasilska četa je blagoslovila motorno brizgaJno. Ob tej priliki nas je obiskal tudi naS priljubljeni narodni poslanec g. Spindler, ki je imel primeren govor. Na praznik Marijinega vnebovzetja pa je bila blagoslovitev Roskaričeve kapelice v Gasteraju. Največji naš praznik pa je bila sreda, 23. avgusta, ko nas je obiskal kitajski Skof Damijan Ceng. velik prijatelj nas Slovencev. Sprejem je bil nad vse prisrčen. Sprejeli so ga: fantovski odsek, dekliški krožek Marijine družbe z zastavivii, otroci, Marijtn vrtec in gasilska četa ter velika množica ljudstva. Prevzvišenemu je najprej govoril g. svetnik Rosina, g. župan Ro6kar, načelnik gasilcev g. Mulec, fant v kroju ter mladenka, ki je prevzvisenemu podala krasen šopek. gopek mu j« podala tudl deklica iz Marijinega vrtca. Gor. Radgona. Svoječasno smo že poročali, da se pod vodsivom ing. Kregarja iz Ljubljane pred farno cerkvijo v Gor. Radgoni vrši modernizacija prostora, kamor pride poatavljen spomenik padlim žrtvam, ki so se tu ob severni meji prostovoljno postavile v bran za manifestacijo slovenske misli, ki je težila v prostost neodvisnosti od tujčeve nadoblasti, v svobodo. Proračun za Izvedbo tega načrta je ogromen za današnje razmere in nam ga bo le s pomočjo osebnih žrtev, 3 tem, da materielno in gmotno podpremo to akcijo, možno izvesti. Dela za izvedbo tega naCrta so v polnem teku. Vendar so dosedanji darovi le malenkostna pomoč nasproti splošnim režijam za postavitev spomenika in potrebno modernizacijo prostora. Tem potom se ponovno obračamo na slovensko javnost s prošnjo, da prispeva k temu po svojih močeh, saj bo ta spomenik v ponos In odliko ne samo naši obmejni Gor. Radgoni, temveč vse slovenske javnosti. Denarne prispevke sprejema Odbor za postavitev spomenika padlim junakom Majstrovih borcev v Gor. Radgoni potom čeko-vne številke 14.142. HoŁe. V nedeljo, 27. avgusta je obhajal naS rojak iz Rogoze, veleč. g. Karol Malajner, župnik pri Sv. Florijanu pri Rogatcu, 40 letnico nove sv. maše. Dasi je 40 let deloval na raznih krajih širne naše škofije, vendar ni pozabil na bvojo rojstno faro. Rad prihaja semkaj, kar nas aelo veseli. Pred 10 leti je slavil v svoji krstni cerkvi 30 letnico mašništva, želimo mu in prosimo Boga, da bi še tudi 50 in 60 letnico obhajal zdrav in Cvrst. Na mnoga leta. — Prvo septembroko ali Angelsko nedeljo (3. sept.) pa bomo lmeli slovesnost blagoslovitve novega zvona zr. smrtno uro. Tudi tega je avstrijski pohlep pobral iz zvonika, zdaj bo tudi to mesto zasedel novi zvon, ki bo sicer manjši od 4 doeedanjlh, a bo imel posebno nalogo, da se bo oglasal, kadar kdo težko umira ald takoj po amrti. V soboto popoldne ob 5. url bo slovesen sprejem, ko ga bodo prlpeljali iz rafcke tovarne, v nedeljo ob 10 dop. pa bo slovesna alužba bozja, potem pa blagoslovitev zvona, nakar se bo dvignil na »voj prostor pri najvišjih linah v zvoniku. Laporje. Posestniku Cernejšku v Leviču Je že spet pogorelo goepodarsko poslopje. — Graditev ceste s Križnega vrha v Laporje ne pride veŁ nikamor naprej. Napravite nam jo vendar že enkrat. . Zavrč. Malokdaj se oglasimo, a sedaj nas veže dolžnost, da napišemo par vrstic. Pred nekaj dnevl je obhajal v ožjem krogu svoje družine 60 letnico rojstva g. Budigam Ivan, požtar, posestnik in javni delavec v ZavrCu. Celo življenje ga dičita dve lepi lastnosti, namreč skromnost in ponižnost. Radi teh vrlin je postal jubilant že mlad župan občine Jurski vrh. Qn in rajnl g. Vesenjak sta se borila proti nemškemu navalu s strani Ptuja. G. Vesenjak in g. Budigam sta vzdignlla narodno zavest. Tudi v Jugoslavlji je lOStal celi čas na svojem meetu ln je bil predseanik lepih zavrčkih domov. Veakemu je z dobro besedo ln poukom pomagal v etiski. Tudi oblast g& ni pozabUa. Bil je odlikovan z redom sy. Save. Mi mu pa kot hvaležni občani želimo zdravja. Bil je In naj nam bo dober svetovalec, saj Je zajemal vee, kar je mogel komu svetovati, iz »Slov. gospodarja« in rad sam povdarja, da mu je »Gospodar« poHtični katekizem. Bra»k>v6e. Nabiranje hmelja je v polnem teku. Cela doltna odmeva veeelega petja pridnih oblralcev, vesele se pa tudi gospodarji z upanjem na lepo ceno. Da so pa tudi med obiralci razni pretepači, prlfia slufiaj iz Orle vasi. Posestnfk Povše Lovro je žel zvečer preganjat tatove, kl so mu kradli hruške, pa so ga napadli in zbili do nezavesti. V zadnjem času smo imeli tu dva požara. Gorelo je v Malih Braslovčah pri poaestnici Culk Ani, katerl je zažgala strela, in v Presarju pri Pergarju, kjer j« izbruhnil ogenj radi preveC kurjene peči v hmeljski sušilnici. Galicija pri Celju. Sadna letina bo, kakor »e kaže, še precej dobra, zlasti so prav obilno obrodile hruSke, slive in čeSplje. Le žal, da je cena tako zelo nizka. Ozimna žlta že dolgo niso tako lepo obrodila kakor letos. Poeebno lepo se je namlatila pšenica. Koruza in kromplr, ta dva glavna pridelka naš^a kmeta, pa boeta zelo slaba zaradi velike suše. Začelo se je obiranje hmelja, ki je vellk vir gospodarskih dohodkov. Radovedni smo, kakSna bo kaj cena. Nekateri pravijo, da bo po 50, drugi že, da bo po 80 din k#, kar pa najbrž ne bo res. — V Ločki bodo odprll v kratkem nov rudnik, družba, lastnica novega rudmika, ki jo je ustanovll celjski .veleindustrijalec gospod Westen, je prijavljena pod imenom >Pirit« d. d. Zaenkrat je zaposlenih le 30 delavcev. — Po tragični smrti pismonoše g. Jožeta Uranjeka smo bili 14 dni brez redne doetavltve pošte. Sedaj pa je podeljena služba poStarja tukajšnjemu domaiinu g. Jožetu Podipečanu Iz Zavrha. — Občinska cesta Lopata—Galiclja bo menda oatala kar naprej »glas vpijočega v puščavi«. Kdaj bomo le dočakali našo novo cesto. Stoprce prl Rogatcu. 3. septembra t. 1. se bo tukaj slovesno obhajala Angelska nedelja z dvojno božjo službo. Tudi sosedi so vljudno vabljenl. Koprlvnica pri Rajhenburgu. Naša fara je zadnje dni izgubila zopet eno vneto delavko na prosvetnem in verskem polju. Lansko jeeen sta zapustila Koprivnico šolskd upravitelj Frece in njegova žena Justina, ki ni bila samo vzorna učiteljica, temve<S tudi navdušena cerkvena pevka. Nekako pred 14 leti je priromala v Koprivnico kot učiteljica gospodifina Alojzija Delago. Takrat pač ni mislila, da bo tako vrsto let uživala idilo koprivniške doline in delila z Ijudstvom veselje in trpljenje. Ceprav ji je tekla zibelj v Polhovgradou v odlični hiši, 8e je z vso dušo in vsem srcem vživela v preprostost in težave podeželja. Vrasla je v kraj tako, da se je z njim za zmiraj zvezala: moža si je izbrala iz znane kmečke družine ASifiev v Jeri^-dolu. Udejstvovala se je tudi izven šole: pri Prosv. društvu in na koru v cerkvi. Farani bodo vsako nedeljo čutili, da ni več nje, da bi njen glas polnil božji hram med svetim opravilom. Otroke v šoli je vzgajala strogo, a strogost je blažila s pesmijo. Njer.i otroci znajo peti — pobožne in narodne pesmi. če bodo njarsikaj iz šole pozabili, pesmi v srcih jim bodo živele. Kadar jih bodo zapell, bodo vrele iz src kot hvaležen spomin dobri vzgojiteljlci. Vsi želimo gospe Ašičevi sreče in veselja v rodnem kraju in jo vabimo, da nas še obišče. — Na naši šoli imamo sedaj samo tri učne moči, čeprav je sola petrazredna in V3i razredi prenapolnjeni. že preteklo leto so morale tri uCiteljice delati prenaporno, dokler ni proti lconcu šol. leta prišel g. Strnad kot novi šol. upravitelj. Oblast naj bi vsaj Ieto3 uredila tako, da bl bil pouk normalen in da bi učiteljstvo ne bilo preobloženo z delom. Laško. Letos imamo v laškem okraju sadno letino, kot je blla v letih 1935 in 1937. Obrodilo j« kosčičasto sadje in hruške, izmed jabolk •— tega drevja je največ v okraju — pa le nekatere vrste. Letos bo za Izvoz iz okraja manj sadja na razpolago kot j« bilo v zgoraj omenjenlh letih. Z veliko vnemo se šlri tudi propaganda za sušenja sadja. Namesfo starih »ferjaC«, kjer smo nekdaj suslli v dlmu sadje in lan, se gradijo leto«i umetne sušilntce. Sadjarske podružnlce na Ł>©lu pri Hrastniku, Sv. Marjeti, v Rečici in v Laskem so že nekatere zgradile, nekatere pa sedaj gradijo umetne susilnice. Pohvalno moramo omeniti, da žganjekuha v našem okraju ni posebno razširjena, pač pa ljudje več dajo na napravo dobrega sadjevca, kateri se da tudi dobro prodati, kar smo videli letos. Posušeno sadje pa ima važno vlogo tudi za prehrano ljudi. Danes, ko izvozna družba za pšenico drži cene pšenici tako visoko, da ljudje dostikrat ne morejo kupiti moke za kruh, bodo morali to nadomestiti s sadjem. Razbor pri Zkianem mostii. Na Cirilovo nedeljo smo imeH na gori Lisci blagoslovitev planinske kapelice, kl je posvečena Materi čistega spočetja. Posebno skrb so posvečali postavitvi te kapelice bivši razborški učitelj g. Blaž Jurko, gg. župnika Pretnar ter Pavlič in pa SPD. Kakor je razvidno iz nekaterih podatkov, se bo v kratkem izvršila elektrifikacija na progi Kompolje—Razbor. Toda nekateri kmetje se temu upirajo. Kmetje, imejte vendar pamet, saj to bo vendar napredek za naš kraj. Zabukovje. V nedeljo, 3. septembra, bomo pri podružnici Sv. Jurija v Trnovcu ob pol desetiii blagcslovili nov bronast zvon in ga dvignili v zvonlk. VabLmo na to slovesnost tudl sosede. Potem bo procesija s sv. Režnjim Telesom in sv. maSa. Poljskl zunanji minister Beck Poljska obramba napram letalom V Alzaciji so odkrili »pomenlk voj- liim žrtvam kot spomin na prvl po- raz francoske pehote v svetovni vojni '-J&Rfr- Za 751etnico ob»toja mednarodnega Rdečega križa je iz<lala Švica jubiiejno znamko, katero vldimo na sliki