Stran SLOVENEC, i№« 38. aprila 192*. Jtev. S3. klonlfo mestni občini in — basta. Topot se menda razumemo brez podrobnih komentarjev. Ako bosta pa >Slov. narod« in »Jutro« £e naprej radovedna, bomo poskrbeli za podrobnosti njihovega zanimanja za razpust občinskega zastopa. O, ko bi to grozdje lisici ne bilo prek i slo! lj Smrtna ko*a. Na velikonočno nedeljo je po dolgi bolezni v visoki starosti 80 let preminula v LJubljani na Starem trgu št 10 gospa Ljudmila M i 11 i t z, hišna posestnica, vdova po ie pred mnogimi leti umrlem prvem ljubljanskem tiskarnarju Hud. Miltitz. Ime Miltitz Je tesno zvezano z zgodovino našega tiskarstva, saj je bila Millitzeva tiskarna na Starem trgu prva tiskarna med Slovenci. Po prerani smrti, svojega soproga je pokojnica vešče in z vso vnemo vodilo tiskarno sama ter je z neumornim in vztrajnim delom vzlie nastopajoči konkurenci obdržala svoje podjetje na lepi višini. Pod imenom >Zvezna tiskarno« v lasti »Jadranske banke< obstoja ta nad 100 let stara tiskarna še danes. — Na veliko soboto je po dolgi mučni bolezni umrla ga Marija Turk roj. Počivavnik, mati drž. veterinarne-ga nadzornika g. Hugona Turka. Pogreb se je vršil na velikonočni pondeljek. — Na velikonočni pondeljek je umrl ravnatelj mestne klavnice v p. g. Pavel Skale. — Istega dne je umrla ga Jožica Stropnik, soproga poštnega odpravnika. — V Frančiškanski ulici je umrla v pondeljek ga Ana Zaje roj. Peterca, žena strojnika v hotelu Union. Pogreb bo danes ob 2 popoldne. — Blag jim spomin. lj Krožek magistralnih uradnikov daruje mesto venca ua krsto blagopokojneira ravnatelja mestne klavnice v p. g. Pavla Skeleta znesek 150 Din in društvo slepih. lj Mestna blaeajnira zaradi selitve v nove uradne prostore v Kresljl do sobote t. i. 26. t. m. za stranke ne nraduje. lj >Balkan«. V sobotno »Poslano« delnUfke družbe Balkan se je vrinilo več tiskovnih napak. V drugi koloni, 3. točka je čitati v oklepa- jih: (ca. 80 sob) — ne oseb —; v tretji koloni prva vrsta: 20.000 m* — ne metrov —; nato sledi stavek: Končno pripominjamo, da se naša družba ne boji stroškov ne žrtev ltd. lj Umrli so v Ljubljani: S. Aulzija Frančiška Verdelj, usmiljenka, 26 let. — Antonija Ocepek, ključavničarjev« hči, 1 loto. — Ana Zajec, strojnikova žena, 63 let. — Marija Franko, zasebnica, 79 let — Josipina Stropnik, žena postajnega odpravnika, 23 let. — Pavla Cerar, kočarjeva hči, 12 let — Ivan Kamnikar, tesarski delovodja, 52 let. — Marija Jeraj, delavčeva hči, 3 leta. — Jakob Prežel, skladiščnik, 65 let. — Marija Joseplni, rudarjjva žena, 50 let — Fran Rausch, major v pok., 55 let — Mcrija Turk, zasebnka, 77 let — Angela Jančar, kretnlkova hči, 23 let lj Tedenski idravstvenl izkaz. V času od 13. do 19. aprila je bilo 20 rojenih in 1 mrtvorojen; naknadno prijavljena 3 rojstva; umrlo je v tem času 24 oseb, od tega 10 tujcev; naknadno prijavljena 2 smrtna slučaja. Vzrok smrti v 6 slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 skrlatica, v 1 možganska kap, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki. lj N'aleiljive bolezni. Od 13. do 19. t m. je bil v Ljubljani naznanjen 1 slučaj (!u£ljive-ga kaslja. lj Najden denar prikrila. Mizar Stanko Marinčič na Glincah Je izgubil dva bankovca po 100 Din. Iskal je možakar delj časa zaman svoj denar, končno pa so ugotovili, da je našla ta dva bankovca neka mlada knjžar-jeva hčerka iz soseščine. Deklica je nekaj časa tajila, da je bankovce našla, končno pa je priznala in denar vrnila, s čemer je btla za-dova poravnana. lj Policijeke ovadbe. Včeraj so bile prijavljene tele policijske ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi pijanosti, 9 radi cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi pasjega kontumaea, 1 radi prestopka fijakar-skega reda, 1 nezgoda, 1 radi lahke telesne poškodbe in 1 radi prikritja najdene stvari. Gospodarstvo. Svetovna trgovina. Trgovske bilance najvažnejših držav za leto 1023 so že toliko znane, da dobimo lahko pregled mednarodne trgovine v preteklem letu. Če primerjamo izmenjavo blaga s predvojno dobo, vidimo, da tudi peto leto po vojni še ni tam, kjer je bil predvojni čas. Splošno opazujemo v mednarodni povojni trgovini lahko tri dobe. 1. V prvem času po vojski je nastopila povsod velika potreba po blagu, številke uvoza in izvoza gredo hitro kvišku. Kmalu nastopi reakcija. 2. Od leta 1921 naprej davi evropske In ameriške državo težka gospodarske depresija. Prodaja zastaja, brezposelnost naraste do obsega, kakor ga ni dosegla tudi v najhujših predvojnih krizah. V Amerik je brez dela sedem milijonov ljudi, v Angliji pet. 3. Tekom leta 1922 kriza poneha in začne se preobrat, ki traja tudi še leta 1923. Seveda, če gledamo samo absolutne Številke, bi mislili, da je bila trgovina leta 1923 za tretjino večja kakor pa v zadnjem predvojnem letu 1913. Statistika nam pravi, da je Izkazala zunanja trgovina dvanajstih držav, predstavljajoča 60 odstotkov vse svetovne trgovine tele številke: 1913: 96.7 milijard zlatih mark; 1921: 107.9 milijard zlatih mark 1922: 115.7 milijard zlatih mark; 1923: 126.9 milijard zlatih mark. A trgovski indeks svetovne veletrgovine je za 50 do 75 odstotkov nad predvojnimi cenami. Napravimo za leto 1913 Številko 100, vidimo za 1921 številko 65, 1922 78 in 1923 87. Torej je bila izmenjava lani še zmeraj za osmino pod 1913. Nobena trgovska bilanca ni tako pasivna kakor nemška. Natančnih številk ne moremo dobiti; zlasti se ne more dognati, koliko blaga je šlo noter in ven skoz veliko odprtino na zahodu. Mislijo pa, da je zunanja trgovina 1923 50 odstotkov one iz leta 1913. Ker Nemčija ni mogla iz Poruhrja Izvažati, je prišlo to prav v prvi vrsti A n -g 11 j i, kar se pozna v tehle številkah: uvoz 1922 18.7 milijard zlatih mark, 1923 21.2; izvoz 15.4 in 17.1. Na zadnji številki je udeležen premog z več kot 50 odstotki. Tudi Francija se je razmeroma dobro držala! Uvoz 8.1 in 8.2, izvoz 7.0 in 7.7. Bolj slabo se je odrezala Belgija, ki 1923 ni dosegla številk L 1922. Zelo ugodno je bilo leto 1923 za Italijo. Uvoz se je dvignil napram letu 1922 za 9.6%, izvoz pa za 19. Predvojne številke so skoraj dosežene. Način izvoza pa postaja od dne do dne bolj drugačen: Italija, prej agrarna, postaja vsak dan bolj industrijah na. Izvoz agrarnih produktov je šel napram letu 1913 nazaj, oni industrijskih izdelkov *e je pa dvignlL Poeebnost je Rusija. Uradna statistika nam pravi, da je bil uvoz leta 1922 več kot trikrat tako velik kakor izvoz, leta 1923 pa za polovico manjši. Vzrok je najbrž ta, ker no pride v Rusijo nič več živil in jih je leta 1923 Rusija spet za 100 milijonov zlatih rubliev več eksoortirala kakor im- por'irala. Kar se tiče absolutnih številk, je pa ruska zunanja trgovina zelo majhna: uvoz za štirikrat in izvoz za poldrugikrat manjši kakor avstrijski, pa ima Avstrija komaj dvajsetino ruskega prebivalstva. Je pa zato notranja trgovina večja. In če bi razdelili Rusijo na vse sovjetske države, bi bila zunanj atrgovina seveda vsa drugačna. Od manjših držav izkazuje Švica dosti več uvoza kakor prej; Češkoslovaška je prav dobra — ne smemo gledati samo na absolutne štovllke, češka krona raste — itd. O Jugoslaviji bomo posebej govorili. Tudi izvonevropske države izkazujejo poživijeno trgovino: uvoz ameriške Unije je 1922—1923 narasel od 13 milijard zlatih mark skoraj na 16, izvoz od 16.1 na 17.4. Enako so razmere v Egiptu in angleških dominijonih. Izjema je Japonska, ki je bila med vojno konjunkturo izborno izrabila, je sedaj ne more več tako, in ki jo je vrhu vsega drugega vrgel septemberski potres daleč nazaj. ... g Noro podjetje. Industrija, obrt in trgovina so doslej nabavljale neprcmočljlve in 6pecijelne tkanine v tehniške svrhe, kot n. pr. plahte, plahia za šotore, jadra za parnike in jadrnice, konopnene cevi, tkanine za redila, nepremočne obleke za mornarje in delavce itd., po večini iz inozemstva. Temu nedostatku je pomagano sedaj s tem, da je 6tara ugledna tvrdka M. J. Elsinger in sinovi na Dunaju, tovarna nepremočnih tkanin, poverila glavno zalogo za SHS tvrdki Brača Frank ln dru», Zagreb, Frankopanska 6, kjer je obenem uredila proizvajanje plaht, šotorov itd. po meri in po načrtu. g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banke z dne 15. t m. je bilo v olitoku za 5 milijard 5921> milijonov dinarjev bankovcev, kar pomeni napram prejšnjemu lz-kazn z dno 8. t m. zmanšanje za 63*5 milijonov dinarjev. Istočasno se je zmanjkala tudi metalna podlnsra za 19 milijona dinarjev tako, da je znašala 15. t. m. samo 4407 milijonov dinarjev. g Živinski trg. Na zadnjem zagrebškem živinskem semnju so bile cene sledeče: domači voli I. vrste 15—16.20, IL 13—1450, hosanski voh I. 12 Din, II. vrste 10.50—12.50, III. vrste 10—10.50, domače krave I. 13—15 Din, II. vrste 12—13.50 Din, III. 9-11 Din, teleta 1250 do 15 Din, prešičl Ho 1 leta 18—28 Din, preko 1 leta 18—22 kg žive teže. Težki vprežni konji 15.000-17.000 Din, težki 13.000-15.000 Din, lahki konji 10.000—11JXX) Din, ovce 7—8 Din za kg žive teže, težki prešiči 19—20 Din za kilogram žive teže. g Cene masti. Na novoeadskem trgu je cena masti sledeča: prelUčja mast 36—38 Din, surova slanina 85—36 Din, sušena slanina 38 do 40 Din. g Cene iiviui w» tujih triiščih Avstrije: voli 12.000-17.000 n. a. K., krave 12.000—15 tisoč, mesnati prešiči 23.500—26.000, mastni prežiči 24.750—26.000. Češkoslovaška: ovce 10—15.50 Kč, teleta 12—Ј2.50, koze 5—8, domači prešiči 12—14 K. č. z« kg žive teže. Italija: voli I. vrste 640—690 lir, voll II. vrste 540- 030 Ur, III. vrste 450-580 lir, krave I. vrste 560—640 lir, II. vrsta 420—550 lir, III. vrste 300-410 lir. g 8 tržišča JaJe. Produkcija jajc v oell državi je normalna. Cene so po komadu v Srbiji 0.85—0.95 Din. v Bačkt 1.05-1J0 Din, v Banatu 1.10—1.20 Din, v Slovonjjl 1.10 Din, v Hrvatski 1—1.05 Din. Izvoz gre v »lavnem v Nemčijo, ker London in Pariz ne konve-nlrata. g Premog v Bolgariji. Kakor posnemamo Iz »Slova« je znašala lani produkcija črnega premoga v Bolgariji 1,075.000 ton. Največji premogovnik Perntk. ki je državna posest, je dal 914.000 ton. Največ bolgarskega premoga no porabile državne želozntce (459.000 ton), potem industrija (356.000 ton) in srbske železnice (24Л97 ton). g Italijansko-jugoslovanska trgovina. Po Italijanski uradni statistiki je izvozila Italija lani v Jugoslavijo svojih produktov za 336 milijonov 33.843 lir napram 255 milijonom leta 1922. Glavni predmeti Italijanskega uvoza k nam so bill lnnl sledeči: bombažne tkanine in ročna dela (54.952 kvintalov za 1G8.3 milijone lir), volnene tkanine in ročna dela (16.760 kvintalov za 49.2 milijona Ur), bombažno prodlvo (14.507 kvintalov za 29Л milijone lir), moka (107.037 kvintalov za 15Jt milijone lir) itd. Nasprotno pa je Italija uvozila Iz Jugoslavije lani produktov za 489 milijonov 280.077 lir napram 366 milijonov 818.018 lir L 1922. Iz teh podatkov je razvidno, da jo bila za nas trgovina z Italije-aktivna z a 155 milijonov lir. g Produkcija ivepU v Siciliji I. 1923. Leta Д923. se je produciralo v Siciliji 206.250 ton žvepla nasproti 137.640 tonam 1. 1922. g Tekbtllna industrija Italije. Lani ja porabila italijanska Industrija tekst Ulj 155 tisoč ton bombaža. 40.000 ton volne in 2780 ton umetue svile. BORZA. Curih, 22- 4. (Izv.) Berlin 1 275-1.205. Italija 25.20 -25.275, London 21.805, Newyork 500.50— 567,0, Pnriz 8535-35.55, Proga 16.70-16.7650, Dunaj 0.0070—0.0080, Bukarest 3.0, Beograd 7.025— 7.073. Zngrpb, 22. 4. (Izv.) Devize: Italija 857.50360.50, London 351 50—354.50, Nrwyork 80.0—81.0, Pnriz 5.1450-5.1050, Praga 237.50-2-10.50, Dimai 0.1180—0.1150, Curih 14.20—14.30. - Valute: dole- 70.20 -80.20. ProsveSa. Dr. Joža Glonar: Kongres slovanskih geografov In etnografov v Pragi. Centralni geografski položaj češkoslovaške republike in njene prestolnice je v zvezi z ugledom, ki si ga je ta mlada država v razmeroma kratkem času pridobila, povzročil, da postaja Praga v vedno večji tneri mesto kongresov. V vrsto teh kongresov spada tudi kongres slovanskih geografov in etnografov, ki se bo vršil letos v prvih dneh junija v Pragi. Ideja tega kongresa je sama po sebi žo stara. Že v letu 1914 je Cv i j i č na kongresu čeških naravoslovcev in zdravnikov nasvetoval kongres slovanskih geografov in etnografov, ki pa ga je svetovna vojna za enkrat preprečila. Po vojni pa eo razmere za tat kongres postale v marsikaterem oziru mnogo ugodnejše, kongres sam jo že z ozirom na nujno potrebno kooperacijo v slovanskem znanstvenem delu postal tako rekoč potrebna in naravnost neodložljiva zadeva. Zato se je Cvijić že v jeseni 1.1922 podal v Prago, da bi idejo takega kongresa med praškimi znanstvenimi krogi znova {»ropagiral. Kot kraj kongresa se je do-očila Praga in samo po sebi je umevno, da se jo vsled tega vse pripravljalno delo za ta kongros poverilo praškim strokovnjakom. Profesorju Cvijiču eo je poverila samo še naloga, da pridobi za udeležbo tudi poljske strokovnjake, na katerih sodelovanje jo kongres moral v prvi vrsti reflektirati. Tako so se pripravljalna dela zavlekla in ideja kongresa je pridobila konkretno obliko prav za prav šole tedaj, ko je češka vlada dala na razpolago zanj potrebna sredstva. To pa se 30 zgodilo šele proti koncu L 1923. Pripravljalni odbor je moral s prireditvijo kongresa tem bolj hiteti, da bi no prišel v kolizijo s kongresom jugoslovanskih arheologov, kulturnih zgodovinarjev in etnografov, ki se bo vršil 1. 1925 o priliki otvoritve muzeja v Splitu. Jesen 1. 1924 pa za Prago ni bila primerna, ker bo takrat zhoroval v Pr.-igi mednarodni antropološki kongres. Delo in uspeh tega kongresa je odvisen od dela v njegovih posameznih sok-c jah. Za enkrat jih je določenih osem in sicer sledeče: 1. kartografija, fizika zemlje, geodezija, hidrografija, meteorologin in lriimatologija; 2. geomorfologija in geologija; 3. geografija rastlin: 4. antro-pogoografija in gospodarska geografija; 5. antropologija, etnografija, demografija in sociologija: 6. pokrajinska geografija; 7. geografski pouk; 8. znanstvena organizac ja. Kakor je iz to vrste razviduo, je program tega kongresa zelo bogat, mogoče naravnost prebogat. Program tudi no odgovarja imenu, ki si ga je kongres nadel: etnografija je skromno stisnjena, med tri discipline, in to zelo obširne discipline, enega izmed o s m er i h odsekov. Očividno je, da je sklenjena v kroflj fizikalnega in materi.ialnega pojmovanja, knkor ostale discipline, ln da se ne pojmuje e stališča filolosko sla-vistike, torej duševne vede. Kdor pa danes Čuje besedo slovanska etnografija, jo umeva v prvi vrsti kot slavistično in ne kot, nrirodoslovno disciplino; v to misel ga no zavnjalo tem bolj dejstvo, da sta v pripravljalnem odboru kongresa tudi dva slavista. Murko in Polivka. Tako boleha koncept tega kongresa na nekaki notranji neskladnosti. Oteže-valo ga bo in mu jemalo predikat slovanskega kongresa dejstvo, da bodo na njem zastopani samo neznatni drobci največjega slovanskega naroda, samo oni ruski učenjnki teh strok, ki se nahajajo izven domovine. V zavesti vseh teh težkoč je pripravljalni odbor nalogo tega kongresa nekoliko omejil in jo na ta način srečno intenziviral. Kongres bo imel v nrvi vrsti nalogo, fla udeležence iz drugih slovanskih dežel seznani z geo v tem nasprotju stališč in metod našla samo polovična rešitev in da bo prišlo samo do motečo hipertrofije že itak številnih sekcij in ekskurzij, kar bo delo kongresa bolj oviralo ko pospeševalo. Posebna zanimivost tega kongresa bo tudi njegova slovanska mnogojezič-nost; ta problem je težaven, toda rešiti ca mora mlajša generacija. Najlažje ga nodo rešili slavisti sami, toda baš slavisti bodo na tem kongresu samo neznatna manjšina. Na vsak način pa je kongres pomemben že kot velika revija slovanskih znanstvenikov na polju geografij« in bo lahko služil kot priprava za nadaljnje kongrese, predvsem pa za slavistične, ki imajo najmanj tehničnih težkoč. • . • pr Izredno zanimiv koncert v Ljubljani V torek dne 29. aprila se vrši v Ljubljani v Unionski dvoruni koncert francoskega kvinteta na pihala. V kvintetu so zastopani sledeči instrumenti: flavta, oboa, klarinet, fagot rog, spremlja jih pa klavir. Danes javljamo ta zanimiv koncert natančnejši p mg ram še objavimo. Koncert priredi naša Glasbena Matica s sodelovanjem Francoskega instituta v Ljubljani. pr .4. M. Slomiek, Izbrani »piti za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Maksim Gaspari. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. XCIV + 821 strani. Cena 56 Din. — Za plrhe smo dobili VI. zvezek zbirke Slov. pesniki in pisatelji: Slomškove izbrano snts«