179. številka. V LJubljani, i soboto E. avgusta I9Z1. LIV. leto SLOfENSEI Izhaja vsak man popoldni, trnom*! ■•d«l|o ta prasaiko. -•»•■« t Prostor 1 m/m X 54 m/m za rasle oglase do 27 m/a« višine 1 K, od 30 m/m vtllne dalje knpčljskl In uradni oglasi 1 ml m K 2-—, notice, poslano, preklid, Izjave in reklame 1 mtm K>—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2--% Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inaeratov na! se priloži znamka za odgovor. Cpravatttvo »Slov. Naroda« ln „Narodna Tiskara*" Baatlava ulica ftt 5P pritlično, — Telefon št 304. „Slot enaki Herod' wel|e e L|nkl|eat la 'po podli i ¥ infloalarlfli celoletno naprej plaćan . K 300 — polletno. ....... 150-— 3 mesečno. . . . # . „ 75*— 1 - ....... 25— V ino ae snet ve i celoletno......K 48d — polletno 240 — 3 mesečno ...... „ 120 — ...... i> 40 Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poiljeio v prvič naročnino vedno tmW po nakaznici. Na samo oismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo „81ov. Naroda'1 KnaHora nlloa it. 3, I. nadstropje Telefon štev. 34. Do p le e opre |ema le podpisane in zadostno irankovane Rokopisov ne vraža. **W Posamezna Številka veli« 1*29 K PoStnina platana v gotovini. Organizacija tajnfšiua Zueze narodov. Na obali Ženevskega jezera na Ouai du Mont Blanc stoji največji hotel v Ženevi: Palais des Nations (prej Hotel National.) Tu je name* scena pisarna tajništva Zveze naro* dov: Ta hotel je kupila Zveza lani za znesek 5 milijonov švicarskih frankov. Vendar ta zgradba ni edi* na, ki služi namenom Zveze. Na drugi strani mesta je poslopje kjer je sedišče Mednarodna pisarne za delavska vprašanja (Bureau Inter* national du Travail). Zopet drugod je velika Salle de la Reformation, ki jo i e prikrojila švicarsa kvlada brezplačno za seje Zvezinih skup« ščin. V nekaj mesecih je Švicar* ska vlada postavila tja vse potreb* no za seje zastopnikov tolikih dr* žav, napravila galerije za novinarje tridesetih raznih držav in jim stavi« la na razpolago brezžični brzojav in 16 telefonov. To je tista dvorana, kjer je predsednik švicarske konfe« derači je Motta o tvoril prvo sejo in kjer so si prvič stali nasproti v enem parlamentu politiki tako raz* ličnih šol. Tu je dr. Nansen izrekel velike besede v poročilu o u jetrni* škem vprašanju: »Nikoli v svojem življenju nisem videl toliko nakopičenega trpljenja kakor sedaj, ko mi je poverjena naloga, da lajšam to gorje.« Tu se je tudi oglasil k bese* di dr. Spalajković, katerega beseda pa ni bila posebno »oživljajoča«, kakor piše neki Anglež v knjigi »Pr, va skupščina.« Poleg teh poslopii je v Ženevi še več zgradb rezervi* ranih za zasedanja skupščine, nai* več za tajništva raznih delegacij. Po določilih pogodbe je glavni tajnik Zveze uradni tajnik Svčta in Skupščine Zveze narodov. Ker zave zema to mesto sedaj Anglež Sir Erik Druminond, mislijo mnogi ljudje, da je to »angleško tajni* štvo«; zato sreČavamo v uradnih spisih večkrat naziv mednarodno tajništvo: vendar ta naslov ni ura* den in ima samo namen, da potola* ži skeptike. Odsek za organizacijo Zveze narodov je poveril Sir Eriku Drum« mondu dolžnost, da ustvari provi« zorično tajništvo, ki je bilo pozneje potrjeno od Zveze. To tajništvo se sedaj vedno izpopolnuje v razmer« ju kakor raste delokrog Zveze. Francoz Jean Monnet je name* stnik glavnega tajnika in obenem V Ženevi, 1. avgusta. tehnični organizator Zveze; poleg njega sta še dva podtainika, Japa* nec dr. I. Nitrobe in Italijan Comm. D. Anzilotti; drugi se bavi z vpra* šanjem stalnega Mednarodnega razsodišča, prvi vodi sekcijo za mednarodna socijalna vprašanja Eden od podtajnikov nadomestuje glavnega tajnika oz. njegovega na* mestnika v slučaju odsotnosti. Mednarodno tajništvo je raz* deljeno na oddelek za notranje in zunanje zadeve. V notranjo upravo spadajo: registracija dokumentov, precizira* nje tekstov, tiskanje in publikacija (pod enim ravnateljem), urejevanje knjižnice, razdelitev dokumentov tolmačenje in prevajanje, prepiso* vanje itd. Pod to upravo je tudi sek* cija, ki se bavi s preskrbo prostorov za Zvezo in Skuščino. Zunanja uprava pa obstoji iz sledečih sekcij: Prva sekcija (ravnatelj Holan* dec dr. J. A. van Hamel) rešava vsa pravna vprašanja, ki niso v komne* petenci Mednarodnega razsodišča V tej sekciji so pravniki raznih na* rodnosti in semkaj prihajalo vpra* sanja od glavnega tajnika ali pa od raznih ravnateljev. Politična sekcija (ravn. Fran* coz P. Mantoux) za politična vpra> sanja. Dosedaj je reševala vpraša* nje Aalandskih otokov, Vilne itd. V tej sekciji je tudi en Čehoslovak. Sekcija za mandate rav. dr. \V. E. Rappard, Švicar) je odgovorna Zvezinemu svetu za vsa vprašanja ki se tičejo mandatov. Transitna sekcija (rav. prof. B D. Attolico) rešava vprašanja med* narodnih komunikacij in prometa. Gospodarsko * finančna sekci* j a (ravn. Britanec T. H. Nixon) — Študij finančnega stanja, tako n. pr. kako odpomoči Avstriji. Sekcija za administrativne ko* misije in manjšinjska vprašanja (ravn. Norvežan Erik Colban) — ima referat o Gdanskem in Saaru in o narodnostnih manjšinah. V tej sekciji so zastopane sledeče države: Amerika (1), Australija (1), Brita* nija (1), Danska (1), Grčija (1), Le* tonija (1), Norvegija (2), Jugoslavi* ja (1). Informacijska sekcija (ravna* telj Francoz P. Comert) daje poro* čila potom novin o delovanju Zve« ze. V tej sekciji je zastopanih 12 dr* žav. Ta sekcija izdaja tudi mesec* nik. Obenem pošilja vsakodnevno vsem članom sekcij poročila o sve* tovni presi, ekstrakte iz časopisov o aktualnih vprašanjih in oregled iz mesečnikov in polumesečnikov. Od jugoslov. novin sem zasledil samo »Slovenski Narod« in Obzor dočim ni bilo niti enega srbskega lista. Socijalna sekcija (ravn. Jano« nec Nitobč)) zatiranje kužnih bo* lezni boj opiju itd. V področje tajništva spada tu* di Stalna komisija za voiaška. po* morska in zračna vprašanja, ki je čisto vojaška. Končno finančni oddelek, ki se bavi s proračuni Zveze in izrač'ina--va prispevke vsakega člana Zve* ze. — Uradna iezika sta angleški in francoski. V Palači naroda je rudi obsežna knjižnica kjer dela 15 urad; nikov. Zanimivo bo morda rudi da najdemo v oddelku tolmačev in prevajalcev 9 Britancev. 11 F ran c o* zov in 1 Švicarja tudi 1 Jugoslovena. Dosedaj ni v tajništvu nobene* ga nemškega državljana. To dejstvo nekoliko opravičuje mišljenje, da je Zveza v rokah zmogovalca, ki bi radi držali Nemčijo v suženjstvu se dolga desetletja. Ime »mednaroden« bi moralo pomeniti, nc samo, da se sestoji tajništvo iz zastopnikov raz* nih držav, temveč da je vsak član resnično prepojen z mednarodnim duhom, da ne zastopa več interesov svoje države (tolmači jih lahko!) ampak služi visokim ciljem Zveze narodov. Tako se bo morda Zveza narodov približala visokim ciljem ki jih je proglasil \Vilson in njegovi prehodniki. —s— Zakonodajna skupščina. Ukinjeni komunistični mandati. Sedmi redni sestanek zakonom dajne skupščine je otvori! predsed* nik dr. Ivan Ribar ob 10.30 dopold* ne. Sprejel se je zapisnik zadnjega sestanka, nakar so se čitale prošnje in pritožbe. Nato se je čitalo poročilo veris fikacijskega odseka o ukinjenju mandatov komunističnih poslancev Pred prehodom na dnevni red so se čitali še različni drugi akti. Na dnevnem redu je bila razprava o posameznostih zakonskega predlo« ga o pooblažčenju vlade za najetje državnega posojila. Ko je prečital posl. dr. Gregor Žerjav prvi člen, je povzel besedo radikalec Aleksa Žu* jovič, ki je razlagal, zakaj je glaso* val proti in zahteval, naj se najprej sestavi proračun, potem šele naj se najame posojilo. Pravi, da je prepria čan, da je treba sestaviti Še eno kon« trolo, ki bo parlamentarna kontro* la. Izvoli naj se odsek, ki bo kontro« liral trošenje teh kreditov. Pod te* mi pogoji bi tudi on glasoval za to pooblastilo. Finančni minister odgovori, da da bitak parlamentarni odbor, ka* kor ga zahteva posl. Žujovič, imel nalogo, da kontrolira trošenje po* sojila. Na dnevnem redu ni nadzor« stvo nad trošenjem posojila, ampak pooblastilo, da se more vlada priče* ti pogajati za najetje posojila. Sicer pa bi bil tak parlamentarni odsek preveč. — Najetje državnega posojila. Beograd, 4. avgusta. Radikalec Miletič prosi poroče* valca in finančnega ministra, naj se sprejmejo njegovi predlogi za iz* premembe, to je, da se zamenja v napisu bese/.a »zakon« z »zakonsko pooblastilo za najetje državnega posojila«. Finančni minister in poroeeva* lec menita, da bi bilo to odveč, ker da je to eno in isto. Prvi člen je bil sprejet v redak* ciji odseka z večino glasov, istotako drugi in tretji člen. Pri četrtem členu je bila sprejeta predlagana iz= prememba v n spisu, ki jo je predla« gal radikalec Miletič. Predsednik objavi na to izid glasovanja. Zakonski predlog o po* oblastilu vlade za najetje je bil spre« jet s 145 proti 17 glasovom. Glaso* valo je 165 poslancev. Predsednik sporoči, da je pred* log zakonskega pooblastila sprejet v celoti. S tem je bil dnevni red izčr* pan. KOMUNISTIČNI MANDATI RAZVELJAVLJENI. — Beograd, 5. avgusta. (Izvir.) Zakonodajna skupščina je na vče* rajšnji plenarni popoldanski seji razpravljala o poročilu verifikacij* skega odseka glede ukinjeni a ko* munističnih mandatov. Razprava je bila od 5 .do 7. zvečer in mestoma burna. Verifikacijski odsek je za* hteval v svojem poročilu, da se naj Rosna lepota ženske. Čitatelj časopisov zadeva večkrat na besedo — »rasa«. Kaj pomen ja? V VVolfovem slov-niku je rasa = pleme, rod; v Janežič-Bartlovem je rasa = pleme pri ljudeh in pasma pri živalih. Marsikdo misli, da je rasa ali narod isto. Ernst Grosse pa razlaga: Pod besedo rasa razumeva antropologija (na-ravoznanstvo o Človeku) večic skupine ljudi, ki imajo podedovane skupne telesne in duševne znake, po katerih se od drugih skupin razločujejo. Pod beseedo »narod« pa razumeva etnologija (narodoznanstvo) večje skupine ljudi, ki imajo gotove kulturne dobrine (jezik, šege i. dr.) skupno ter se po teh razločujejo od drugih. Pojem »narod« je torej kulturno-znanstven. pojem »rasa« pa naravo-znanstven. Narodni značaj je privzgojen, rasni značaj pa podedovan. Narodni značai je torej izpremenUiv, odvisen od ras, ki sestavljajo narod in od kul-turnihvplivov; rasni karakter je neiz-premenljiv ter se podeduje od roda do roda. Ker pa se rase med seboj križajo in mešajo, je čista rasa le redka in omejena. Dr. C. H. Stratz piše, da si znanstveniki glede Števila človeških ras niso edini. Vierey je delil Človeštvo le v dve, Hackel pa v 34 ras; nekateri so razde- ljevali Človeštvo po obliki lobanje, drugi po obliki in barvi polti in las. Večina znanstvenikov pa razločuje le troie glavnih rasnih tipov, namreč belo. rumeno in črno raso; razen tega pa razločujejo potujoče in nepremične aH aktivne in pasivne rase. Današnje Človeštvo dele" v troje vladujočih aktivnih glavnih ras, med katerimi se vzdržujejo kot otoki v morju polagoma izginjajoči ostanki pasivnih ras. Glavne tri velike človeške skupine so: 1. protomorfne rase, ostanki pasivnih narodov, takozvani divjaki, primitivni narodi, ki imajo še največ znakov prvotnih ras in ki izginjajo. (Avstralci. Negriti, Papua, Melanezi, Hotentoti, Veda, Drawida, Aino, Botokudi. Indij an i i. dr.) 2. arhimorfne rase, vladajoče aktivne rase: glavne rase (kulturni narodi). 3. metamorfne rase, iz arhimornlh ras nastale mešane rase. Druga skupina (arhimorfna rasa) tvori ogromo veČino človeštva ter se deli po svojih telesnih in duševnih znakih zopet v troje ras: a) mongolska, rumena (Eskimi. Kitajci, Japonci); b) sredozemska, bela; c) zamorska. Črna rasa. V vseh se najdejo izrazito lepi tipi, in kje so najlepši ljudje, je težko reči. Večino pa imajo vendar najbolj kulturna, sredozemska, belopoltna plemena. Zdravnik dr. C. H. Stratz je v svoji knjigi »Rasna lepota ženske« objavil celo vrsto ženskih fotografij protomorfne rase in tu lahko vidimo, da je najti tudi med »divjakinjami« zares krasno vzrasle ženske. Za evropski okus pa imajo seveda grdo široke in maihne nosove, včasih prebujne ustnice in široka usta. Njih polt je rjavkasto rdeča, rdečkastorjava ali rumena, bakreno rjava in tudi sivo črna. Obraza gotovo nimajo lepega, tem-večkrat pa se najdejo med njimi lepa telesa, kar je — prav za prav — pri ženskah vendarle glavna stvar. Imajo pa še to prednost, da je njih toaleta zelo poceni. Oblečene namreč niso sploh nič ali le neznatno; toda lepo tiči j o se vendarle, a le s tetoviranjem ali barvanjem. Ženske Ainov si tetovirajo celo mogočne brke! V ostalem pa se lepšajo z obročki okolu vratu, na rokah in nogah, si obešajo ob pas tičja peresa ali školjke, si vtikajo v ušesa in celo v nosnice razne igle, verižice in obročke ter niso vobče v svojem lepotičenju nič bolj smešne, nego modne dame najkultiviranejših narodov. Dasi se izpostavljajo brez obleke vsem vremenskim izpreraembam, vročini in mrazu, imajo te divjakinie fino polt, in dasi hodijo bose, imajo često majhne, vitke noge. Virchov je pisal celo o avstralskih ženskah, da »znajo graciozno nositi glavo ter se kretati, kakor bi hodile v najboljšo evropsko družbo v šolo«. Da divjaki vobče niso prav nič divji, nego krotka, plašna, dobrodušna bitja, ki žive bedno in so zato vredna le sočutja, je že davno znano. V arhimorfni rasi so prvi Mongol-ci, zmerno, trezno, zelo močno in mnogoštevilno pleme. Imajo najstarejšo kulturo ter so najbolj oblečeni. A le v javnosti. Eskimi so doma brez obleke, a izven doma zaviti v kožuhe od temena do peta. Toda tudi na Grenlandiji se ženske dekoltirajo. a le po leti in le oo stegnih; vrat in prsi imajo gren-landske »dame« vedno pokrite. Tudi Mongoli se umivajo, a ne z vodo in z milom, nego z oljem in s plovcem (Bimsstein) ter so baje prav zato tako odporni proti mrazu. Čudno je, da nosijo skoraj vse Mongolke moške hlače. In vse imajo prekratke noge, poševno ležeče oči in široke obraze, pri tem pa majhne in lepe roke in noge. Kitajke so včasih prav dražestne. Njih ročice in nožice, njih majhna uste-ca in majhni nos jih delajo podobne živim igračkam. Vse nosijo zelo široke hlače in zelo ohlapne jope. V sramež-ljiostl so nekako enake Angležinjam ter v kazanju svoje golote pretirano skope. V najvišjih slojih si pohabljajo stopala, ki morajo biti pretirano majhna: po bledorumenem obrazu se po evropskem vzoru pudraio belo in rožnato ter si s tušem rišejo obrvi. Ker najvišje dame težko in malo hodijo, se ze- ukinejo vsi mandati komunističnih poslancev, rraaven one trojice (dr. Vladko Markovič in tov.), ki so Še pred sprejetjem zakona bili izstopi« li iz komunistične strank?. Dodatno pa je bi! k temu p >ročilu stavljen od desetih poslane« Se predlog, da se tudi ti tri;? mandati razveljavijo Po daljši debati je akupi Sina spre« jela z veliko večino glasov predlog verifikacijske^a odbora, kakor tudi predlog desetorice glede treh komik nističnih poslancev. Na podlagi te« ga bodo torej r - 'r^-'icni vsi mandati komunistični*«, poslancev Ob sedmih zvečer je predsednik dr. Ivan Ribar zaklkjučil sejo, Skupičii na jc odgođena na nedoločen čas. PODOD6EK] ZAKONODAJ-NEGA ODBORA- —d Beocrr.rj, 1. a V zml«lu dnovne£a reda jo zi Ponori a {ni odvor razdelil v pet pod po le^rat članov, in sleer: 1. - za r?ri- zi Jo nrcd.b fjaflllfllllgll in tr~ov in»Vf ministrstva: prodaodniV dir. Momči k) N i n č i ć, podpred..«dod-sek za rrvizi;o uredb miiistrstev za socialno politiko, narod r<> zdravja in prehrano: predsednik n K urhego-v i 6, podpredsMnik alilorad B a j č a* v i Ć, tajnik Pavlo C u b r o v i ć; 4* pododfcck za revizijo aredb min:Rtr*rtov. pravde, ver. vo^ke in /.<* znnnnje posla ter ministrskega prrd^adniitva: prtvl-sodnik Peter Mark o v i poclpr^V silnik Ilija Šumonkori^, tainik Fehim Kurbegović: 5. pododsok za revizijo uredh ministrstev astfribfaaafai poMe, telegrafa, javnih zsrradb, poljedelstva, za iums in rude ter agrarno reformo: predsednik divide et impera<. Danes more odtujevati Srbe in Hrvate samo naše časopisje, samo politika naših, strank more po avstrijskem receptu sejati med nami nezaupnost in sovraštvo. Ako pravimo, da morajo v prvi vrsti sodelovati pri zdravljenju plemenske psihoze Srbijanci in beogradsko časopisje, pravimo to zato, ker je srbijansko stališče v nacionalnem vprašanju širše od našega in ker imaio Srbijanci več razumevanja za svobodno državo svobodnega naroda. Beogradsko časopisje je že po svojem položaju poklicano, da vodi borbo proti plemenski psihozi. — Isto velja mutatis mutandis tudi za gotove naše razmere. r= Za narod in državo. > Privredni Glasnik« v Skoplju piše med drugim: Naš mukotrpni narod preživlja grenke trenutke raznovrstnih kriz. Narod ni izzval komunistov in ni bil agresiven. Napad je prišel a strani onih, ki so v službi tujine pozabili, da ie diktatura manjšine zlo, ki uničujecelo vrsto zgodovinskih, gospodarskih in moralnih pridobitev, do katerih je prišel narod po težkih izkušnjah. — Narod so brani in ae bo branil. To mu bo tim lažje, ako bodo oblasti v resnici na višku dogodkov, ki jih preživljamo. Toda ako ee bo moral braniti na dve strani: proti ru-šilcem državo in proti onim, katerim jo zaupana država, bo njegova borba težka. Mislimo, da bodo oblastni organi sami razumeli delikatno misijo in da bodo v svojem lastnem interesu zapustili dosedanje metode nedelavnosti, nereda, korupcije, in da bodo vršili samo svojo dolžnost = Senator Klofač are v Ameriko. Iz Prage poročajo, da odpotuje senator : Klofač kot vodja češkoslovaške dele-j gacije v Chicago, kjer se udeleži velike • sokolske prireditve kot zastopnik češkoslovaške narodne skupščine. Klofač ostane v Ameriki približno dva meseca. = O luki BaroŠ je italijanski ministrski predsednik Bonomi v senatu v svojem dolgem govoru med drugim izvajal: Ako bi se luka Baroš proti volji Reke prepustila Jugoslaviji, bi bila ta majhna luka dana kot pristanišče veliki državi, obremenjena tudi s plovbo brodov. ki bi se hoteli ustavljati ob bregovih Rečine in bi bila torej jugoslavenska zmaga le Pirova zmaga. Jugoslavija bi imela majhno luko, ki bi ne zadostovala za njen razvoj in bi je morala izpolniti na Sušaku ali drugod z ogromnimi stroški. Ako bi se pa baro-ška luka odstopila reški državi proti volji druge stranke, bi se zgodilo to. da bi ta druga stranka, ki bi imela v rekah vse železniške naprave na Sušaku, ne uporabljala več te male luke in bi reška država tako sicer imela luko Baroš, aH ta bi bila samo uvel list. = Vatikan in kvlrlnal. »Berliner Tageblatt« poroča iz Pima, da so vprašala rim sko-katoli5ka društva vlad o. ako privoli prenos trupla Leona XNT. iz cerkve sv. Petra v Lateran fn ako hoče garantirati pri tej priliki za javno varnost. Vatikan želi . da se prenos trupla ne izvrši ponoči in na skrivnem, kakor se je to zgodilo s prenosom tru-r>la paneža Pija IX. in so ga hoteli pro-tiklerikalci vreči v Tibero. Vatikan upa. da se udeleži italijanska vlada z vel?.-' kim pompom teh ceremonij, katerih se bo udeležila celokupna klerikalna stranka in nad 20.000 katolikov. Prenosu, ki se bo izvršil najbrž 7. septembra bodo prisostvovali papež, kardinali in diplo-matični zastopniki pri Vatikanu. = Dežela številnih strank. Karpatska Rusija z glavnim mestom Už-horodom. ki je po mirovni pogodbi pripadla češkoslovaški republiki, je deželica ki ima menda največ političnih strank. Kakor poroča »Venkov«, znaša število političnih strank v Karpatski Rusiji 14. Izmed teh so tri stranke ukraji-nofilske, tri rusofilske, 4 madžarofilske, dve židovski, ena komunistična in 1 republikanska. Pod Madžarsko ni bilo tu nobenega političnega življenja, ker so Madžari skrbno pazili na to, da ni prišla do veljave nobena druga stranka kot madžarska. Sedaj uživa ondotno prebivalstvo popolno svobodo in plod te svobode so številne stranke in strančice. Ljudstvo pač Še ne zna ceniti svobode, slično kakor pri nas! = Kongres ruskih nacijonalistov v Berlinu. Nedavno se je vršil v Berlinu kongres ruskih nacijonalistov, ki živijo v Nemčiji. Na kongresu so govorili voditelji demokratske in monarhi-stične stranke. — Francoske oblasti prepovedale italijanski list. V rimskem parlamentu je interpeliral nacionalistični poslanec Grandi radi prepovedi razširjevanja dnevnika >Resto del Carlino« s strani francoskih vojaških oblasti v Gornji Sleziii. smehljaj na malih ustih, njih Čistost In ljubezen do barv jih delajo neverjetno mikavne, in če se človek navadi še njih značilne gracije v kretanju, je splošni vtisk Japonk očarljiv. Nigriti, črnci, imajo najnižjo kulturo ter hodijo večinoma brez obleke. Sirovo iztesani obraz, prevelika glava in temna polt jih ne delajo lepe; toda njih vitkost, proporcijonirane oblike udov in njih gladka, mehka polt so celotnemu vtLsku ugodne. Zamorke plemena Hererov imajo predolge roke in noge, široke in majhne nosove in široka usta; zamorke Kongo se odlikujejo zlasti z debelimi ustnicami, med Kafri (Zulu) se dobe dolgo-in kratkonoge ženske, kakor med Ev-roDcikami, a med njimi so tudi popolnoma normalno vzrasle, telesno naravnost lepe ženske. No, kakor Kitajci smatrajo tudi zamorci debele ženske za posebno lepe. Toda med Zulu-za-morkami je najti žensk, ki so visoke, vitke, a hkratu polne ter so videti dame. Kazna zamorska plemena (Basuto, Ma-tabele, Džaga, Suaheli) imajo prav neznatne razlike med seboj. Sudanske zamorke imajo že ožje nosove in tanjše ustnice, usta manjša in večja, bob" odprte oči. A še lepše so v Aziji. V Indiji, Arabiji, na otokih in Mali Aziji živeče Hindu, Tamilke, Singaleške, Perzijan-ke, Kurdke in Arabke imajo obraze in telesa, ki po svoji lepoti presegajo vse prejšnje. Njih velike oči, ozki. dolgi nosovi, majhna usta s tenkimi ustnicami in ovalnim obrazom, njih majhne noge in roke, temni, kodravi lasje ter njih polt, neznato temnejša od naše. vse to jih dela simpatične. In prav tako v Afriki med EgipČan-kami, Berberankami in Maurkami niso redke lepotice, ki bi zaslužile, da najdejo svojega Fidija in Praksitela. Vobče je afrikansko ženstvo vitko, nežno, a naglo veneče. Vse so zgodaj zrele in zgodaj stare. Romansko deblo sredozemskih ras pozna zvečine majhno, nežno, brinetno, črnooko in črnolaso, često debelušasto in kmalu veneče ženstvo. Sem spadajo Španke, Italijanke, Grkinje, Francozinje in Belgičanke. Severna rasa modrookih in plavo-lasih, visokovzraslih in krepkih žensk mlečnobele polti in rožnatih lic se odlikuje s pozno dozorelostio, a zato tudi do sivih in včasih celo do belih las trajajočo, največjo lepoto. K nji spadajo večinoma tudi Jugoslovenke. In če pregledamo vse ženske rase. Čiste in mešane, moramo reči da ni nobena brez mikavnosti: marsikatera 5e brhka in dražestna, redka pa je povsem dovršeno lepa. Stratz trdi, da so najlepše ženske na Švedskem in Angleškem, na Ruskem in v franc. Arležu. Mogoče. Ker o Slovenkah ne piše, jih pač ne pozna. Morda bi jim prisodil tudi darilo, če bi jih bil videl. Čisti nismo Jugosloveni. Preveč rasno mešanih narodov nas obdaja In tisočletja so bile naše krajine prehod raznim ljudstvom, da bi ne bili mešani. Tako srečavamo med sabo tipe, ki nas živo spominjajo mongolske in zamorske rase. Otto Hauser trdi, da so črno-lasi in temnopolti Srbi po krvi Levan-tinci (Grki) in da je svetlolasih Srbov tudi po kmetih le 15—20%, a ti so potomci starih Trakov, Ilirov in Keltov. Gotovo je v nas mnogo najrazličnejše krvi in zato tudi raznih značajev in temperamentov. Vezeta nas le skupnost jezika in kulture. T. P. Dr. Iv. Lah: = Za pomirjen)« v Italiji. Tržaška >L' Kmancipazione« razpravlja o prizadevanju za pomirjenje duhov, to je za spravo med fašisti in njihovimi nasprotniki. Na naslov fašistov izvafa: Predno govori fašizem o pomirjen ju, je potreba, da očisti sam sebe. Stranko, ki morda verujejo, da so voditelji fašizma resni ljudje, so lahkoverne, milo rečeno. Govori se tudi o razorožonjn duhov. Fašisti, razorožite najprej svo-fe neodgovorne fantiče, odvzemito jim bombe, samokrese in gorjaee. Dokler to mišico oborožene, ni mogočo misliti na razoroŽenje duhov. Dokler ne razorožite svojih oddelkov, nihče ne veruje v iskrenost vaših namenov. Na naslov vlado pravi list, da je sredstvo za ustvarjenje miru zelo enostavno. Kar izprazniti je treba arzenal, iz katerega jemljejo orožje fašistovski mladi brez-brkeži. Prijeti je treba one, ki so v ree-nici odgovorni, nato pride pravo pomirjenje samo po sebi. >Emancipazio-ne« zaključuje, da se Italija le oneča-šča, 'ako se trdi, da bi brez pomoči fr\-šistovske skupine Italija ne bi mogli ustaviti razpaljene zgovornosti kakega Bomba cei j a, ko je vendar premagala Avstrijo pri Vittoriu Venetu! = To*rgenbur:rova resolucija, i razpravi o začasnem proračunu v Lta-lijanskem parlamentu je nemški poslanec Toggenburg predložil resolucijo, ki zahteva od vlade, naj upošteva posebno gospodarske težko?© v novih pokrajinah, ki so r>osl«dice iznremerohe dosedanjih trgovskih in finančnih zvez. Izprememba ie vplivala zlasti nepovoljno na izvažanje vina in tujski promet. Toggenburg zahteva avtononrjo za svojo pokrajino. Nemci, ki jih on zastopa, so prinrnvljeni izvrševati svoje dolžnosti do italijansko države, z i-upajoč, da država ne pozabi svojih dolžnosti do svojih nemških državljanov. >Deutscher Vrrband« ni nikaka orotidržavna organizacija, marveč politična stranka, ki boe© delovati za odstranitev st>otov med narodnostim i na Tridentinskem. Vlada bo to delo olajšala, ako bo skrbela za kulturne in gospodarske potrebe tamkajšnjega ljudstva. = Angleško časopisje o Llovd Ge-or/srejevi politiki. ^Dailv TelogrVtph* piše: Gornjeslezijski problem še ni resen. Naloga za rešitev pa se mora prevzeti v ozračju, ki bo prosto pritiska, ki ga je kazal diplomatični barometer v zadnjih dveh todnih. IConeno pravi list, da ima Llovd G-eorcre za. seboj celokupen britanski narod Napadi na Llovd Georga so v resnici napadi na strukturo francosko - britanskega sporazuma. >Times« izjavlja, da ie gornie-Šlezijska kriza že minula. Rešitev tega vprašanja ie osebna Briandova zasluga. >Morning Postz pa pravi, da se mora Francija vsled njenih velikih žrtev posebej upoštevati. = Japonska povrne Kitajski Šan-tong. Japonski poslr-vik v Pekingu, ki se odpravlja na Kitajsko, je izjavil novinarjem, da gre tja v svrho. da ho delal za soorazi^m med Japonsko in Kitajsko. Najvažnejše vprašanje, ki s© ima rešiti, je povrnitev polotoka Šan-tunga. Poslanik upa na popolni uspeh. = Indijci proti obisku angleškega prestolonaslednika. >Mail Herald« poroča iz Bombava. da je stalni odbor vseindijskega shoda sklenil, da bodo Indijci bojkotirali tvaleškega princa, ki hoče obiskati Indijo na jesen ali na zimo. Bojkot ee bo vršil na ta način, da ljudstvo ostentativno izostane od Javnosti. ki se napovedujejo za to priliko. = Proslava obletnice Jauresove smrti. Francoski socialisti so v nedeljo proslavili v Parizu obletnico smrti Jauresa, ki je bil umorjen 31. julija 19M. Komunisti se proslave niso udeležili. Prvikrat po izbruhu voine je nastopil nemški govornik pred francoskim občinstvom. Nemški neodvisni socialist Crispien je kot zastopnik delavske internacionale govoril nemški. Poslušalci, ki ga niso razumeli, so mu viharno aplavdirali, ko ie izpregovoril besede proletarijat, kapitalizem, imne-rijalizem, socializem in Jaures. Med njegovim govorom ni prišlo do nobenega incidenta. = General Brusi lov in ruska sovjetska vlada. Moskovska vlada je poverila vrhovnemu poveljniku rdeče vojske generalu Brusilovu diplomntič-na pogajanja z vlado Kemal paše in z vladami držav, ki mejijo ob Perziio. = Aretacija komunistov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so policijske oblasti aretirale več komunistov, ki so pozivah delavstvo na oborožen upor proti sedanji vladi. Telefonska In hi ;njnmfl porekla. Iz IfSlS — Odličen čcškcslovaški novinar v Sarajevu. Te dni je dospel v Sarajevo dr. František Sedlačck, urednik >Ces-koslovenske Eepublike-c. Dr. Sedlaček je dober poznavalec našega jezika in našo literature. — f General Ljubiša Perišić. V Vrnieih je umrl vpokojeni general Ljubiša Perišić, eden najstarejših ofieirjev naše vojske. — Ulica Milorada Draškoviea v Splita. Na predlog župana dr. Ivo Tar-taglie so prekrsti ulica Meja v ulico Milo rad a Draškovića. — Prenos kost! pesnika Njegoša. Pesnik »Gorskega vencae knez Peter Petrovič - NJezoš je bil, kakor je znano, pokopan na vrhu Lovčena. Za časa avstrijske okupacijo so Avstrijci dali prenesti Njezo-šove kosti dne 12. avgusta 1916 z Lovčena na Cetinle. Ministrstvo ver je sedaj sklenilo prenos Njegoševih kost! letos istega sćno zopet nazaj na Lovčen. V to svrho sta bila osnovana dva odbora, eden v Beogradu, drugi na Cetinju. KRIZA V VLADI. — Beograd, 5. avgusta. (Izvir.) V vladi je te dni nastopila perma* nentna kriza. Glavne težkoče pov* zroča vprašanje popolnega zbliža* nja med demokrati in radikalci. Predsednik demokratskega kluba g. Ljuba Davidovič je včeraj poslal ministrskemu predsedniku g. Niko« li Pašiči obširno pismo, v katerem mu javlja stališče demokratskega kluba, SOCIANI DEMOKRATI PRI VLADI. — Beograd, 5. avgusta. (Izvir.) Zastopniki socialnodemokratične stranke Korač, Bukšeg in posl. Di* vac so včeraj predložili ministrske* mil predsedniku Pašiču obširno spomenico, v kateri navajajo vse zahteve delavstva po socialni zaščh ti, uvedbo socialnega zavarovan i a in druga pereča vprašanja. Sporne* niča tudi omenja teroristično propa* gando med delavstvom in pravi, da je socijalna demokracija načelna nasprotnica takega gibani a. Enako spomenico je čorenja deputacija izročila tudi ministru notranjih del Pribičeviću in ministru za socialno politiko dr. Ktikovcu. DR. ZANELLA V BEOGRADU. — Beograd, 5. avgusta. (Izvir.) Predsednik reške vlade dr. Zanella je dospel v Beograd in je imel vče* raj daljše konference z min. pred* sednikom g. Nikolo Pašicem. Kon* ferenca se je tikala baroškega vpra* sanja, čegar nujna rešitev je v in* teresu gospodarskega razvoja Reke VOJAŠKA KONVENCIJA S ČEŠKOSLOVAŠKO. — d Beograd, 4. avgusta. Da* nes ob 11. je ministrski predsednik Pašič sprejel gcneralštabnega pol* kovnika Kalafatoviča, ki mu je po» ročal o svojem potu v Prago. Kakor znano, je bil g. Kalafatovič v Pragi radi sklepa vojaške konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško. IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA, — d Beograd, 4. avgusta. Dc» mokratski klub se ie na svoji dana* šnji seji posvetoval o agrarni refor* mi v južni Srbiji. Sklenil je, da se zahteva stroga izvedba člena 42 ustave, po katerem naj bi čivčije postali popolni lastniki zemlje in da torej ne bi plačali haka. Vladi se prepušča, da po potrebi in uvidev* nosti plača siromašnim posestnikom odškodnino. Klub je nadalje raz* pravi i al o poviških na davke. Čla* nom kluba sc jc naložila dolžnost, da v finančnem odseku zastopajo stališče, da naj se primankljaj 300 milijonov po možnosti pokrije na drug način in da naj se samo oni del ki bi se drugače ne mogel pokriti, pokrije s poviški na davke. ALBANCI HUJSKATO ARNAVT-SKO PREBIVALSTVO NASE DRŽAVE — NA UPOR. —d Prizii'n, 4. avgust i. Polkovnik Ali Beamibeg Kaataraa, plavni poveljnik albansko vojake, ki operira proti Mirhlitom, je po-*la<1 arnavt^kemu pre-bivni-tvu v nav-i drz.ivi pi^mo, v katerem ga pozivlje na nnor. Spopadi med Ceftl in EzmcL — d Pra^a. 4. avgusta. Ministrski predsednik dr. Černv je podal danes v senatu vladno izjavo glede dogodkov v Ustju. Dejal je, da so dno 18. julija Nemci priredili zborovanje proti davkom in govorili, da je češkoslovaška država nastala s silo, ropom in korupcijo. Žalili so vojsko in zahtevali, naj se davki ne plačajo. Vled tega ie med češkoslovaškimi demobiliziranimi le-gionarji zavladalo veliko ogorčenje. Teden kasneje so Čehi priredili kot odgovor protestni shod, ki so ga pa Nemci izzivalno motili in zlasti legionare prevali. Vsled tega je prišlo do spopadov, pri eemer ie bilo nekaj oseb pretepenih. Preiskava še ni končana. Vojaštvo na teh dogodkih ni bilo udeleženo, ampak io ostalo v vojašnici. V<**>-rajanje spopade je zakrivilo dejstvo, da so Nemci kljub prepovedi imeli shod. Pri spopadu logionarjev z -iemon^trmti so legionari ros odd^i nekaj .-trelov, ki so ranili devet oseh. En moški je vsled vboda z bajonetom kasneje umrL Preiskava k> ni kom a na, Vlada bo strogo postopala proti vsem kil v ton brez razlike stranke. Ministrski predsednik je h koncu iz-avil: Danes je v Ustju mir in ukrenili smo vse varnostne odredbe. Vlada odkritosrčno obžaluje te dogodke, ki gotovo ne bodo pripomogli do tega, da boaia oba naroda mirno živela skupaj. !*1!r med Salfstt m scrtaMst!. —d Rim, 3. avgusta. Po pogajanjih, ki Tih ic nredsednik parlamenta De Ni-eola vodil več tednov, se je danes popoldne sklenil mir med fašisti in socialisti. Dogovor vsebuje določbe, da morata obe stranki vrniti oropane predmete, da se mora odstavljenim socialističnim županom vrniti županska mesta in da s? morajo emblemi cbeh simnk medsebojno spoštovati. Mu-soKni je v 5-Popolo d? Italiac izjavil, da napram odporu posameznih fašistovskih skupin prevzema popolno odgovornost za dogovor. — Rim, 4. avgusta. K sporazu* mu med fašisti in socijalisti je napi* sal glavn* voditelj fašistov poslanec Mussolini v listu »Popolo d'Italia« članek, katerem pravi: »Sklep po» mirjenja med fašisti in socialisti je že dovršeno dejstvo. Po mnogih težkočah smo dospeli do tega re* zultata. Fašist je pripravljen za mir. kadar je to v interesu vsega naroda. Naš narod sedaj nujno potrebuje miru, da se zbere in pripravi za svo* jo boljšo usodo. Bitka je dobljena. Lahko pojemo zmago, toda jaz sem zelo vznemirjen, kaj bo iutri. Zrnata je dejstvo ali sedai treba razmišljati, kako se ta zmaga uporabi. Pričenja nova doba zgodovini italijanskega fašizma, ki gotovo ne RAZMEJITEV Z MADŽARSKO. — d Beograd, 4. avgusta. Komi* sija za razmejitev z Madžarsko bo v kratkem začela svoje delo. Za člana komisije je z naše strani dolo* čen koniiški polkovnik Vojin Čolak Antič, dosedanji komandant v Ba* ran j i. BOLGARIJA IN RUSIJA. —d Beogrrad. 4. avgusta. Presbiro poroča ie Pariza: Po poročilih iz Ko-danja se nahaja bivši bolgarski častnik Avramov v Berlinu, kjer se bodo vršila pogajanja med Bolgarsko in Rusijo za gospoda -ske stike med obema državama. ANGLEŠKI LISTI O POLOŽAJU V BOLGARIJI. —dBeograd, 4. avgusta, Presbiro poroča iz Londona: >Mornin* Post« piše, da je bolgarska vlada silno obupana, ker je izgubila na zunaj vse zaupanje in ugled. Stambolijski demontira razne vesti, ki se tičejo Bolgarsko, toda nihče mu no verjame, niti njegovi sosedi, ki prete s sankcijami. Zdi so, da Bolgarska nekaj pripravlja proti Grški. Ce bi se Grški ne posrečila njena akcija v Mali Aziji, tedaj bi lahko izbruhnil požar. Vendar pa dopisnik ne verjame takim kombinacijam. ROMUNSKA VLAT>A PROTI KOMUNISTOM, —d Varšava, 4. avgusta. Po semkaj doslih vesteh je romunska vlada social- bo nič mani ostra in težavna, kakor dosedanja. To je doba duševne pre» obrazitve, doba praktične aplikaci* je. Treba postaviti na laž naše na* sprotnike, ki so trdili: Vi znate pač razdirati, ne znate pa graditi. Vi se gibliete na torišču negacije, postavi ljeni na pozitivno torišče, pa boste kazali svojo nezmožnost. Vse to je napačno, treba pa z našim delom, ki sedaj prične, dokazati, da je vse to res napačno. Neštevilna so polja na katerih moremo izvrševati svoje novo delovanje.«: Mussolino kliče končno svoje fašiste, naj se lotijo krepko delovanja, ki jim ga predpi* suje sedanja doba. Fašizem bo to« rej še nadalje deloval, ali tako, ka* kor pravi Mussolini. ali tako, kakor se bo razvilo v bodoče razmerje med fašisti in komunisti ter še drugimi njihovimi nasprotniki, tega ne more danes nihče reči. Vsekakor to tako naglašeno pomirjenje z daleka ni tisto pomirjenje, ki se ga je pričakovalo in ki ga italijanska država nujno potrebuje. Bati se je še hudih sporov in bojev med fašisti in nji* hovimi nasprotniki, predno pride res do kakega miru ali vsaj nremir« ja v Italiji no koonm i stično Baranko oroglasila tSa nepostavno, da bi mogla uoravičiti proti njej izjemne odredbe. Vse strokovne organizacijo so bile razpust ene ter je bilo aretiranih mnogo komunistov. VAL TERORISTIČNE PROPA- G AN DE V ŠPANIJI. —d Barcelona, 3. avgusta. Zadnjo čase je zaprla policija več delavcev, ki so bili osumljeni, da. snujejo teroristične organizacije. Civilni guverner je izjavil, da treba zapreti vse člane teroristične organizacijo. Tekom obravnav ao oblasti dobilo urogled v zločinske naklepe teroristične organizacijo. Eden izmed obtožencev je izpovedal, da je bil na dan atentata na župana pripravljen avtomobil z atentatorji, ki bi bili umorili guvernerja in policijskega predsednika, ko bi bila ta" dva prišla obiskat ranjenega župana. NEMIRI V VLADIVOSTOKU. —d Moskva, 4. avgusta. Po poročilu iz Cite so vsled terorja rdečih čet ponoči 26. Julija v Vladivostoku izbruhnili nemiri. Razstreljena 6ta bila dva vodovoda. Vstaši 6o zavzeli železniško križišče 26 vrst vzhodno od mesta. Po-samni oddelki vstašev se bližajo Vladivostoku. V mestu je bilo aretiranih mnogo delavcev. Vse ladjo prostovoljne flote so pripravljene s polno paro. Delavci v strojnih tovarnah so stopili v stavko. 174. štev. stran 3. SlnZbeiiĐ potouanie hr. pokrafi^-sfsega namestnik —d Cel^p, 4. avgusta. Gospod minister in pokrajinski namestnik Ivan Hribar se je odpeljal iz Ljubljane danes ob 6.30 na službeno potovanje proti Celju. Na progi, zlasti na delu bivše Štajerske, so mu vihrale mnogobrojne zastavo v pozdrav, posebno v trgih Vranskem in Žalcu. Celje, kamor jo prispel ob 8.15, si jo nadelo praznično lice. Raz hiš so vihrale državne in narodne zastave. Od 9. do 12. je gospod minister sprejemal zastopnike državnih uradov, vojaških oblastev, duhovništva, okrajnih odborov, župane, korporacije, društva in nebr moto našemu narodu. JDS je stran* ka denimcijantov. katere obnaša* nje je ogabneje, kakor gonja nek* danje Šušteršič*Lampetove klike. Begunci zapomnite si to in pokaži* te hrbet tej laži demokratski stran* ki!« Pod to notico stoji podpis »Ko* roški in primorski begunci«. Prav radovedni srno, kdo so ti »koroški in primorski begunci«, ki pod firmo anonimnosti tako junaško mečejo gnoj in blato na demokratsko stran* ko in njene liste. Z imeni na dan, da bomo vedeli, kdo si upa nepoobla* ščen govoriti v imenu primorskih in koroških beguncev! — Izlet slovenskih kmetovalcev v Srbijo. »Samouprava« poroča: »Kmetijska družba za Slovenija« ja sklonila, da napra- vi to jesen izlet v Srbijo. Načrt tega potovanja še ni natančno In definitivno sestav-ljen.vendar pa se delajo z velikim navdušenjem že sedaj vse potrebne predpriprave. Izletniki bodo Izključno slovenski kmetovalci, ki so izrazili željo, da posetijo Srbijo in njene seljake, napram katerim gojijo iskrene in rodoljubne simpatije. Izletniki prispo skupno do Beograda. Tu pa se razdele v dve skupini; ena se napoti proti Obrenovcu, druga pa proti Smederevu. Smoter obeh skupin je, da posetijo srbske vasi in seljake ter se pcuče o njihovih zadrugah in drugih napravah. Naše občine prirede povsod posetnikora, kakor se da pričakovati, preprost ali bratski sprejem. Obe skupini se kasneje zopet združita nekje v centralni Sumadiji ,od koder bosta na to zopet skupno nadaljeval! pot na jug.« »Samouprava« pripominja k te] vesti: »Javljajoč to radostno vest svojim čitateljem, zlasti pa našim kmetskim slojem, smatramo za svojo rodoljubno dolžnost Izjaviti, da nas ta pokret slovenskih kmetovalcev nad vse raduje! »Čim bližje očem. tem bližje srcu!« pravi nase ljudstvo. Naj bi ta neposredni sestanek ljudstva z ljudstvom doprinesel k vzajemnosti in ljubezni med Šumadinci in severozapadnimi brati!« — Vsa društva in organizacije, ki nameravajo aranžirati v dneh »Ljubljanskega velikega semnja« od 3. do 12. septembra 1921 v Ljubljani katerekoli prireditve bodisi zabavnega., kulturnega ali poučnega značaja, se pozivajo, da nemudoma javijo dan in vzpored uradu >Ljubljanskega velikega semnja«. Sejmeki urad namerava namreč podati v oficijelnem sejmskem katalogu kratek pregled raznih prireditev in zabav v dobi velesemnja, in opozoriti nanje številne izvenljubljanske posetnike semnja. — Razstavni odsek ljubljanske ga velikega semnja je na svoji seji dne 3. avgusta t. 1. definitivno določil prostore za posamezne razstavljalco. Podjetja, ki so se prijavila k udeležbi., bo Seimski urad te dni obvestil, kje so iim dodeljeni prostori. — Naši trgovski akademiki v Pragi. V nedeljo je dospelo v Prago pod vodstvom profesorja Karloviča 50 trgovskih akademikov iz Zagreba. — Podoficirska artilerijska šos la v Kragujevcu sprejme meseca septembra 1921, 200 gojencev. Po* goji so na vpogled v mestnem voja* škem uradu v Mestnem domu. — Vozne ugodnosti na državnih železnicah. Ministrstvo za promet jo pooblastilo inšpektorat državnih železnic v Ljubljani, da sme za eno potovanje izdajati nakaznice za polovično vozno ceno: 1. aktivnim častnikom v uniformi ali v civilni obleki in njih rodbinam (višji imajo pravico do vseh treh razredov, nižji pa samo do II. in III. razreda) in 2. vojaškim uradnikom, državnim civilnim uradnikom in učiteljem narodnih šol in njih rodbinam kakor tudi vpokojencem te vrste in njih vdovam in otrokom, dalje slugam in njih rodbinam (višji uradniki imajo pravico do vseh treh razredov, nižji uradniki do drugega in tretjega razreda, sluge pa samo do III. razreda). Interesente opozarjamo na tozadevni razglas v »Uradnem listu« št. 91. — Volitve v obrtno sodišče. Razglas mestnega magistrata z dne 4. avgusta 1921 se glasi: »Vsled razpisa ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani z dne 1. avgusta 1921, št. 5297-21 naznanjamo v zmislu paragrafov 3, 6 in 20 iz ministrske naredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 181, da bodo volilni imeniki za volitev prisednikov In namestnikov v obrtno in vzklicno sodišče razgrnjeni vsakomur v vpogled v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani od 9. do 13. avgusta in od 16. do 18. avgusta vsakokrat od 8. do 13. ure popoldne. V tem roku je podati reklamacije zoper volilne imenike, katerih ie osem: V 1. skupini so vpisani veleobrati (izvzemši trgovski), v II. skupini mali obrati (izvzemši trgovski), v III. skupini trgovski obrati, v IV. skupini pa obrati, na katerih spore se je razširila pristojnost obrtnih sodišč v zmislu par. 41. zakona z dne 16. januarja 1910, drž. zak. *t. 20. V vsaki skupini so vpisani: v I. razredu delodajalci, v 2. razredu pa delojemalci. Reklamacije se smejo nanišati na to, 1. da se nI vpoštevala lastna volilna rravica rekki-mantova, 2. ker so se sprejele v volilni Imenik osebe, ki nimajo voiilne pravice in 3. da se komu lastno podjetje z vsemi de- 1 lojemalci prideli gotovi volilni skupini in 4. radi krajevne in stvarne pristojnosti obrtnega sodišča glede gotovega podjetja. V prvem slučaju morajo biti reklamacije opremljene z listinami m prilogami, potrebnimi za presojo upravičenosti reklaman-tove. Radi sestave kandidatnih list se opozarja: I. da more biti izvoljen !e tisti moški, a) ki je vpisan v volilni imenik, b) ki Je jugoslovenski državljan, c) ki Je nad 30 let star, d) ki je samopraven (ki ni pod skrbstvom, kuratelo itd.). II. Ne more pa biti izvoljen tisti, ki vsled kazenske razsodbe ne bi mogel biti nastavljen pri sodišču. -- Posledice suše na štajerskem. Pišejo nam: Polja, senožeti po hribovitem terenu in dravskem polju so po-žgana, krompir, fižol, koruza se strašno suši, ugodnejše kažejo polju, in senožeti le v dolinah v podnožju gorovja ter na močvirni zemlji. V vseh mestih se čutijo posledice na živilskem trgu; zelenjave prihaja čim dalje manj in postaja vsak dan dražja, za tržne cene se nihče ne zmeni. Primanjkuje vodo tudi v sieor globokih vodnjakih, tudi v Mariboru je pričela pešati vodovodna naprava. Kostanjevi nasadi po Mariboru (zlasti ob cestah) se že suše, oziroma so večinoma že posušeni, okrog njih se vidi odpadlo listje kakor meseca novembra. Cene senu so za polovico poskočile, ker ni prav nobenega izgleda na otavo, tudi če bi zdaj prišlo do večjega dežja. Edino vinogradi kažejo povprečno zelo ugodno. — Roman treh src. Mlad Slovenec, ruski vjetnik, se je kmalu po prevratu vrnil v svoio domovino, kier ie začel intimno ljubavno razmerie z neko uradnico. Že takrat se je obče šušljalo In pozneje tudi glasno govorilo, da je mladi ljubimec ie oženien in sicer na Ruskem, kier da ima svoio ženko. Toda kdo bi verjel tikim govoricam: zlasti srečna zaljublenka je smatrala vse to za izraz nevošljivosti. V tej sreči se iima je redil sinček, ki je nežne srčne vezi le še podvojil. Toda sreča ie opo-teča. V tej silni vročini ie mali sinko obolel in vzlic zdravniški pomoči tudi umrl. Žalost nezakonske dvojice ie bila brezmejna. No, pa ie prišlo tudi silno presenečenje: Nekega jutra se pojavi v stanovanji nekdanjega ruskega ujetnika mlada, sloka in sesušena ženska — njegova prava, poročena žena! — Zdaj se govori, da se bo dal ločiti od svoje žene ker ga srce vleče k drugi. Pustil bo ubogo Rusinjo v tujini v bedi in pomanjkanju. — Tudi žrtev svetovne vojne! — Roman mlada Škofjeločanke. Mlada Škofjeločanka K. je bila za sobarico v nekem beogradskem hotelu. Seznanila se je z mladim, zvitim Židom Mojzesom Braunom iz Jeruzalema. Žid se je baje z vso dušo zaljubil v njo. Škofjeločanka je odšla pred meseci iz Beograda domov v mikavne škofjelošk ehribe*. Izidor za rio. Sklenili so zaroko in pripravljali poroko.. Izidorju je Škofjeločanka kupila za 6200 K razne lepa obleke. Izidor sam pa ie znal premamiti tudi nekega gospoda za 6000 K. Hebrejec pa je vpošteval tudi verski moment svojega dekleta. Njej na ljubo se je dal krstiti v župnijski cerkvi. Bila jc lepa slovesnost. Ko pa se je bližal dan poroke, Jo je krščeni Žid popihal v Avstrijo. Žalujočemu dekletu je poslal še — zadnji pozdrav. — Odločen volilec. Anton Peperko želez, delavec jo ob ča-su volitev v konstituanto (v Mariboru) kljub opetovani opozoritvi volilno komisije, da mora v vsako skrinjico seči z roko, naravnost in demonstrativno spustil krogljico v 7. skrinjico. K-izenski senata v Mariboru ga je obsodil na 10 dinarjev globe. — Afera Der.g, stavbenika v Ptuju lo zdaj ni končana. Deng je bil radi krivega pričevanja ž o trikrat pred poroto, dvakrat obsojen (enkrat na 5, drugič na 2 leti). Vsled ničnostno pritožbe pride cela ta obsežna afera zopet v razpravo sicor to pot pred kazenskim senatom Maribor — Ma!e tatvine v UooiJant Meka I31etna blondinka je ukradla služkinji Mariji Vičič v Trnovem denarnico z 160 IC gotovine. — Hišni Dosestnici Lcopoldini \Veiss v Židovski stezi št 6 ie nekdo ukradel velikega, kratkodlakega psa, »Piko« po imenu. — Posestniku Jakobu Vidmarju v Zg. Šiški te nezn?n postopač odnesel par dobrih Škornjev. — Tatvina zlatnine. Sto^n Cfkota iz Eosnnske Dubice je odšel v Celje, ker ie bil namenjen z svo/o soprogo in svakinio v zdravilišče Dobrno pri Celju. V brzovlaku je oddal kovčeg. Na kolodvoru v Celju je šele drugi dan opazil, da mu ie bila prtljaga med vožnjo ali pa v Celjn. kier je ostala čez noč", pregledana. Tat mu je odnesel za 15.000 K zlatnine. — Fin. resp. Peter Doke! je bil pri zr.dnji poroti v Mariboru obsojen na 7 let t. j. ker je ustrelil obmejnega redarja Nardina. Dokel se je pritožil nad previsoko kaznijo. Višje dež. sodišče v Ljubljani je to pritožbo zavrnilo in potrdilo razsodbo porotnega sonata. — Šentjakobski semeni v nedelio, 7. avgusta v dolenj'h prostorih vojaškega strelišča na Dolenjski cesti se vrši ob vsakem vremenu, ker je za več sto ljudi prostora pod streho. — Na vrtu Park hotela Tivoli od 6. avgusta vsaki dan prava sveža tur-ška kava.__^ Vreme* Deževna doba. — Gradec, 5 .avgusta. Včeraj ob 2. popoldne se je pojavil nad Gradcem gost oblak. Začelo je polagoma deževati. Temperatura je padla takoj od 22* na IT* C. Deževni oblaki so se od tu pomikali proti Jugu. Meteorologi so mnenja, da nastane sedaj daljša doba mrzlih in deževnih dni. Po vsej Štajerski je padlo precej deija. Na nekaterih krajih so bile velike nevihte. Pri Nikolsburgu, okraj Ljubno, je bila mečna nevihta. Hudourniki so razdrli železniško progo. Poplavljen je bil železniški tir tako močno, da se je moral en vlak ustaviti. Železniški promet med Ljubnom in Brukom je bil do danes zjutraj ukinjen. — Dunaj, 5. avgusta. Vremenska poročila javljajo, da je v Srednji Evropi \čer::j povsod deževalo. Na Solnograškem in Pred-arlskem Je padlo mnogo dežja. Tudi na Češkem in v Nemčiji je bilo deževno — Ljubljana, 5. avgusta. Včerajšnji dež Je bil blagodejen. Povzročil je takojšnje padanje temperature. Znatno pa se je dvignil barometer. Od 740 mm včeraj pred dežjem na 756 mm danes zjutraj. »Chez nous« »Pri nas doma. Tako je naslov knjigi, ki jo je ravnokar izdal v francoščini Jos. pl. Pesquidoux. Piše o »gobah«! »ribolovu«, o »kolinah«, o »divjih kozah« v zasneženih planinah, o »žetvU itd. Pisatelj je upravitelj velil.ili posestev in živi daleč proč od Pariza. Ko se je človeški rod že preveč oddaljil od naravnega življenja, ki ga živi priprosto, zemljo obdelujoče kmečko ljudstvo in se je udal nervoznim nasladam v velikih mestih, so nastali klici: *Nazaj k naravi!« — <»Re-tour chez Ia nature!* (Rousseau i. dr.) Tako se opaža tudi sedaj v francoski literaturi, da se rado opisuje v romanih in novelah razne lepote, udobnosti in prijetnosti življenja na deželi, po kmetijah in ve-leposestvih. Tam se more opazovati delovanje naravnih sil, veseleč se pri tem velikih dobičkov, ki jih daje za zdrav trud in znoj dobro in skrbno obdelana zemlja in z ljubeznijo in razumom gojena in oskrbljena domača žival. V prvi vrsti mora gledati človek na to, da si preskrbi »vsakdanji kruh«. Tako so že stari narodi poudarjali: »primum vivere dein fllosophari«; najprej udobno življenje potem šele pride razmišljsvanie o vBjI kulturi, raznih Iznajdbah in kulturnih pridobitvah sploh. Ker je med našim čiiaiočim občinstvom že dosti francoščine veščih ali učečih se ljudi, toplo priporočamo to novo delce. Čitatelj bo mogel za izpremembo tudi šc kaj drugega citati, kakor ono večno pesem o ljubečih srcih, srečah in nesrečah po sveta, J. M. — Rozman Ivan: »Srečni lovec«. Koračnica za klavir, enoglasno petje in vijo-Iino. Cena K 32. Dobiva se v Jugoslovenski knjigarni v Ljubljani in v drugih knjigarnah v Sloveniji. Ta skladba, prva jugosloven-ska 1 o v s k*a koračnica, bo v glasbenih krogih zbudila zanimanje, še posebno pri lovcih, katerim je v prvi vrsti namenjena. Dosedaj nismo imeli za lovski šport nobene primerne pesmi kakor na pr drugi narodi. Prav umestno je, da je g. avtor izdal to skladbo, ki se mu je zelo posrečila in se bo zaradi melodioznosti in lahkega sloga pri nas kmalu udomačila ter postala prava slovenska lovska himna. — Mariborsko narodno gledališč.?. »Pravda« javlja, da ie prešlo Narodno gledališče v Mariboru v last prosvetnega ministrstva in da bo dobivalo letno 50.000 dinarjev državne podpore. Prosvetno ministrstvo bo imenovalo upravnika in ostalo esobje. iDkaJsteo. a — Sokolski dan na Bledu. Vse občinstvo se ponovno opozarja na Sokolski dan na Bledu, ki se vrši dne 7. avgusta t. 1. Bratska društva pa se naprošajo, da s svojo veliko udeležbo pripomorejo k uspehu. Vsa na Bledu bivajoča publika naj se prepriča, kaj premore vzorna disciplina in vztrajno de'o. Ostalo občinstvo vabimo v naše prelepo letovišče, da pozdravi ponosni Triglav, ki bo ta dan lahko z neomajno zavestjo zrl na vse zbrane Sokole in Sc-koiice. Telovadba se vrši ob 3. popoldne v Zaki. Zdravo! — Sokol I. ima 14. in 15. avgusta svečano otvoritev novega telovadišča. \ pra-šalne pole glede udeležbe so razposlane. Se neprijavljena društva so prosena za odgovor Čimpreje. — Sokol I. uljudno prosi vsa ona društva, katera dosedaj še niso prijavila sodelovanja pri otvoritvi tdova-dišČa. da blagovolijo to čimpreje javiti. Odbor. — Sokol v Sv. Pavlu pri Pruboidu priredi v nedeljo, dne 2S. avgusta 1921 svej prvo javno telovadbo, spojeno z ve--liko vrtno veselico na vrtu g. Franc Ve-denika v Sv. Pavlu pri Preboldu. Pridite vsi, ki se zanimate za naše lepo sokolsko delo! Tnrtsflka m spos-t. — Novo planinsko kočo namerava zgraditi mariborska podružnica SPD na Planlnščici pod Ojstrico na križišču pota, ki vodi s Skarij na eni strani skozi Grlo proti Okrešlju in na drugi strani preko Klcmznškuvc planine k Plesniku. Svet za stavbišče ie pred kakšnimi 18 leti kupila Savinska podružnica SPD, od katere ga ie sedaj kupila mariborska podružnica. Ta je Že pričela z zgradbo pota skozi Grlo. — V S a vinskih planinah zadnje dni kar mrgoli turistov, zlasti na štajerski strani. V Piskernikovem zavetišču v Logarski dolini in Frischaufovem domu na Okrešlu je dnevno tak naval, da je jedva mogoče dobiti prenočišče. Ker ni bilo mogoče računati s takšnim navalom, je prehrana teh številnih poset-nikov zelo težavna. — Wiener Sportklub : Ilirij^u V soboto in nedelio, 6. in 7. t m. se vrše na prostoru Ilirijo mednarodne tekme med kombiniranim moštvom \Viener Sport-kluba in Ilirijo. AViener Sportklub gostuje s tem v Ljubljani drugič. Lani je podalo njegovo kompletno I. moštvo najlepšo igro v sezoni in zmagalo 6 i 0l Wienor Sportklub se nahaja med čolnih mi dunajskimi klubi. Smatra se ga poleg Rapida in Amaterjev za najboljšega interpreta izvrstno dunajsko nogomot-[ ne šole. — V sobo;o se prične tekma ob j četrt na 10., v nedeljo ob 18. Predpro-! daja vstopnic v trgovinah Kane in Pe-| valek v Židovski ulici. — Koncert v Laikern. iz La>kega nam Pišejo: G. Mira Dev - Costaperaria, znamenita koncertnn pevka, ki biva .sedaj na letovišču na Laškem, priredi na prošnjo tr-žanov v soboto, dne 6. avgusta t. !. v sokolski dvorani v Laškem koncert z izbranim programom. Na glasovirju bo spremljala konzervatoristka gdč. Kocuvanova iz Celja. Sodeloval bo pa tudi sokolski salonski orkester. Prepričanj cmo, da bo koncert dveh tako znanih umetnic privabil razven domačinov tudi večje li vi'o gostov iz Celja, Rimskih toplic i. dr. Začetek ob 8. zve-« čer. Vstopnina se uporabi za narodne na* mene. — i*"C5tovoljno easilDo društvo v Do-brčpoiiab pri*edi dne 14. avgusta t. 1. &!av-njst ZfMeuUce svojega obstanka. Na sporedu i: ob poi desetih sv. maša, pop. ob 15. ljudska veselica poleg železui:«':e r-stajo z g Kibc, petjem, srečolovom itd. V v jrntna 2 dinara, za gasilce. 1 din. Zaradi prepn* trebne nabave gasilnega orodja se prepla-čila hva'ežno sprejemajo. — rTIektrčna zadruga v Sn. $i$k! priredi a- ne leljo, dne 7. t. ni. ob 10. dopoldan v telovadnici ljudske šole izvanredni občni zbor. Dnevni red :e bil ob'avljen po lepakih v trgovinskih te-ložbnh in na občinski deski, člani so vabi;o, da se Istega zanesljivo udeleže. Borze. — d Zagreb, 4. avgusta« Devize: Dunai 1735—1730, Berlin 216—216.50, Budimpešta 44—14.50. [talija 74-v-752, London 635—6^7, London ček 632 do 634, New York ček 174—175. Parba 1350—1354, Praga 221 Švica 2915—2930. Valu'- d brii 173--173.50. avstriiske krone 13—18*50, carski rubljl 18.50—20, 20 kron v ::; tu 0—600, francoski franki 0—134 . n ipoleondorj 595—597, nemške marke 215—219, češkoslovaške krone 225 — 0. — g Naš konzul I v Milanu. Va^*. vlada je namoravala ustanoviti v Mila« nu trnovsko agencijo, toda na željo italijanskih diplomatičiiih krogov so uFta-i novi v Milanu jugoslovenski konzulat. —g Privatne ž^eznlco pod državnim nadzorstvom. Beograd. 4. avgusta. (Izvirno.) Minister za socialno politiko je k-delai odredbo, glasom katere pridejo ni-vatne železnice pod državno nadzorstvo. —g Važno za lesne trgovce in Industrijalce. Ministrstvo gozdov in rudnikov. Glavno gozdarsko ravnateljstvo, je pod št. 15.S19 z dne 29. julija 1921. Izdalo na-sledni odlok: *Vsem nadzomH.tvom je odrediti, da obvestijo vse le^ne trgovce in industrijalce svojega področja, ki prodajajo les v Srbijo in Alacedonijo, da mora imeti vsak sortiment (deska, letva itd.) žig firme, ki je les prodala. V svrho varnost] rravltne svojine lesa v Srbiji in Macedoniji odreja čl. 36 srbskega zakona o šumah in čl. 44 in 45 pravilnika, da mora biti vsi roba ži-= gosana. To odredbo je strogo sprovesti, ker se bo vsa roba, ki bo po 1. septembru 1921' prispela v označene kraje bre^z žiga, službeno zaplenila po obstoječih zakonih.c — g letina. V »Samoupravi« čitamo: Milož Siib.er, sef kabineta poljedelskega minisiia Puclja, se jo izrazil napram Baše* mu .sviiudniku, da je stanje, v katerem so nahaja naša letošnja letina, vrlo KrlV.eno. Po dcbiienffa poročilih in na temelja stro-kovnih mišljeni mora v ju/nih krajih najkasneje v 6 dneh. v severnih kraje d: uve pa r.ajkaseje v 10 dneh pričeti deževati, da bo re.štna letošnja letina. Ako se to ne dogodi, ali ako bo začelo deževati šele kasneje, bo letina, zlasti koruza ze!o sli1^. —g Nova pogodnost u čekovnom prometu. Dosada se je moglo up'ačivati u čekovnom prometu samo sa uplatnim listovima (položnicama), koje ie neko dobio od vlasnika čekovnog konta. Na tim uplatnim listovima je več tiskano ime (iima) vlasnika ček. konta i broj toga konta. Pcšto se ćešce desi, da bi neko htio uplatiti za t čekovni račun, a nema pri rud uplat-BOg lista Rlasečeg na dotični čekovni račun, to ]o direkcija čekovnog zavoda H Zagrebu opskrbila veće poštanske urede u Hrvatskoj i Slavoniji s potrebitom zalihom uplatnih listova in bianco. Takove uplamo! listove će svakdo moći da kupi kod pošt. ureda (za sada kod glavnog 1 kolodvorskog ureda u Zagrebu, te kod ureda Osijek I. Karlovac. Bjelovar. O osni:, Ogulin, Va-, raždin, Brod i Sisak 1) a komad stoji 20 HL Na njima će uplatloc točno ispUvJ naziv (ime, firmu) vlasnika Čekovnog k rita 1 sa-' svim jasno broj toga konta. Kod navedenih pošt. ureda će stranka naći u ^Popisu vlasnika ček. računa« točno naveden naziv kon-' ta i njegov broi — pa se u Interesu stranaka, koje uplaćuju, preporuća, da točno 1 jasno Ispisu naziv i broi konta, jer inače neće biti moguće knjižiti u dobro dotičnu svotu onome, kome je namjenjena. Kod ostalih većih ureda ovde I u Vojvodini uvesti će se ova pogodnost kasnije, kad se vi-' di da li odgovara svojoj svrsi. Polzueđbe. — Damska torbica z majhno vsoto denarja z zastavnim listom in moško sliko se je našla. Dobi se v trgovini M.. Kustrin na Dunajski cesti. — Zavitek kave so je uašel pred frančiškansko cerkvijo. Dobi so ntf stojnici Marije Kašteli o. Vodnikov trg. Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Ivan Podržaj, J tir m. 4. .SLOVENSKI NAROtTj dne 6. avgusta 1921. šle*. 174. Ponudbe na upr. Slovenskega Naroda pod ..Šivilja 5361" Jk dobro hrano se sprejme vec* gospodov. K5T5* nI" Brivski vajenec se tikoi sprejme. Vprata se v brlvnlci KOLIZEJ. 5371 Mesečno sobo dansko hrano, bodisi kjerkoli, išče s 1. septembrom trgovec Cenj. ponudbe pod .Starejii trgovec/5378* do 15. cvgusta na uprav. Slov. Naroda. 5378 Filip Serlen vinogradnik na Podgradju pri Ljutome ru ima Se vet pdovnjakov Izbornega Vina letnika 1917, 1918, 1919, 1920 po primerni ceni. Pridite ter poskusite' Išče se samostojen knjigovodja, - korespondent S« takojšen nastop. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovenjgradec. 5385 Tražim stolarske pomočnike za gradjevf?!! stola- tvornico pokuctva Grabninlk, nJU VaraŽGin. 5389 DR. Zobozdravnik ne ordinira do 23. avg. idrsvofl suhog, kupujemo nekoliko vagona. Ponude alatt na »Vestra" trgovinsko dioničarsko društvo Zagreb 5353 Mri - Primorci, Ha prodal so: dobre gostilne, trgovine, mlini, lepa kmetijska posestva vsake vrste, veleposestva bi mala posestva, hite, vile i. t. d. obrnite se na Kar« I a Breznika, Celje Dolgopolie ui. 3. 5384 Ugodna naložba kapitala Delež na premogovniku na Spodnjem Štajerskem (SHS) letni dohodek 500.000 Kron, se radi razmer proda za 600.000 Kron Ponudbe pod Seltene Gelegen-heit 1867 na anončno eksped .Zentral* Graz. štajersko, Brandnofgasse 10. 5332 Iščem kuharico samostojno moč, srednje starosti, ki bi hotela opravljati tudi druga hiSna opravila. Biti mora poStena, varčna in snažna, ter se mora razumeti na vsa gospodinjska dela. Plača 400 K. Ponudbe na tovarno Hribar, Slovenjgradec. 5386 Javna dražba. Podpisana trgovska družba proda na javni dražbi v ponedeljek dne 8. julija t. 1. 11.000 bukovih železniških pragov 260/24/14/14, kateri ležijo na postaji Straža-Toplice pri Novem mestu. Dražba se vrši na licu mesta ob 11. dopoldne. „ Otobnsc< trgovska dratba, Broiloo ob Savi- Prodajalko sprejme takoj modna trgovina Kette Ljubljana. 5372 Ušče se kontoristinja zmožna slovensketa in nemškega jezika, spretna strojepiska in stenogra-finja, za večjo manufakturno podjetje v Ljubljani Ponudbe pod »Spretna moč 5363« na upravništvo Slovenskega Naroda. 5363 Mm, dobro ohranjen se proda, a. Teret*, Stail trg 26/111. 5301 Radi selitve se proda različno Sv. Jakoba nabr. 29. 5369 Vrtnarja, kateri se dobro razume pri sočivju in cvetlicah, se sprejme s 1. avgustom ali 15. septembrom. Neoženjeni, ali dvojica brez otrok imajo prednost, ter naj vpoSljejo svoje ponudbe z označbo zahtevane mesečnine in spričevalnrmi prepisi na upr. Slov. Naroda pod „Vrt-nar 5335". Gospodična išče službe kot gospodinja, ki zna kuhati in šivati, gre najraje h kakemu gospodu aH udovcu brez otrok aH pa tudi z otroci. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod ,.Vestna gospodinja 5367". Noto prispeli cerkveni zvonovi Iz pravega brona, 10 letno jamstvo na zalogi okrog 50 komadov različne velikosti pri „Metal Inm" d. d. lafrtfe, Ilica br. 134. Tele!, f—08. Zahtevajte cenik ! 5338 Posojilnica v Logatcu reg. udruga a orne j. poroštvom. Vabilo k retaii bUiii Tinini posojilnice v Logatcu r. z. z o. p. ki se vrši v posojilnica! pisarni dno 14. avg. 1921. ob 14. uri Dnevni rodi 1^ Poročilo ravnateljstva. 2. ) Pofcčilo nadzorstva. 3. ) Letni zaključek za 1919/20, In raz- delitev dobička. 4. ) Volitev ravnateljstva In nadzorstva. 5. ) Predlogi In nasveti zadružnikov. Ravnateljstvo. Navadno stanovanje 2 sobi, kuhinja se išče v Ribnici na Dolenjskem ali sama soba s kuhinjo. Ponudbe z navedbo cene se prosi pod „Stalnost 5360" na upr. Slov. Naroda meblovano iičt drž. uradnik tudi na periferiji Ljubljane za takoj ali 1. septembrom. Kot nagrado da Mesečno sobo tudi na periferiji Lju ali 1. septembrom. I premog. Cenj. ponudbe na upjav. Slov. Naroda pod .Premog'5373*. 5373 M"" Lemaire 4 Komenskega u. donne des lec;ons a partir du lor septembre. HiSn ISČe mesta za takoj alt kasneje vešč tudi kakega drug«*;* dela. Ponudbe pod „Nova stavba 5366'* na upr. Slov. Naroda. Banka v Beogradu. Bančni oddelek t vrši vse bančne posle; sprejema hranilne vloge z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi blaga In prvovrstnih trgovskih menic, kupuje In prodaja vse vrate valut, efektov in deviz Blagovni oddelek 1 ima v zalogi in prodaja samo na veliko: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za gradnje, vse vrste orodja, pocinkano in člno pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena In železna žica, kuhinjsko železno posodje, solingensko blago, vse vrste vijakov. BDljedelskl stroji ln orodje, guma enlop za avtomobile, konjak originalni francoski .MARTEL", .HENESSV .FRAPEN- sodo Kaustik ličje prima .TAMATAVA*. vse po originalnim tvomiSkih cenah. Prodaje izvirno pl-zenjsko pivo Iz slovite plzenjske pivovarne. 4911 Mladenič Iz boljše hlle star 21 let, absolvent drž. trg. šole v Ljubljani, želi vstopiti v svrho praktičnega izpopol-njenja v trgovino kot PRAKTIKANT v boljšo špecerijsko, kolonijalno oziroma delikatesno trgovino v Ljubljani. Pozneje bi eventuelno postal tudi družabnik. Ponudbe z navedbo pogojev naj ae pošljejo pod .Praktično 5341" na upr. Slov. Nar. v Ljubljani. 5341 Za tovarno pohištva ln vosov ao lite delovodj Pismene ponudbe pod „Za Slavonijo 5370" na upravr^štvo Slovenskega Naroda. 5370 Medic. Rakove & Zanki preje A« Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z. o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emailni laki. Pravi f irnež- Barva zrn pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to sroko spadajoči predmeti. ,MERAKL«. Lak za pode. ,MERAKL'. linoleum lak za pode. ,MERAKL'. Emajlni lak. ,MERAKL< Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljalo! | t aestal ptfrttil mtt » LJibljtii. •v - .*,* Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš srčno ljubljeni, predobri oče, stari oče, gospod FERDINAND MELHIJOR SCHNITT trgovec In posestnik v četrtek, dne 4. avgusta 1921 ob 3. uri popoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega, preblagega pokojnika se vrši v soboto, dne 6. avgusta 1921 ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Lingarjeva ulica 4, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer se položi v rodbinsko rakev k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Nikolaja. Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V LJUBLJANI, dne 5. avgusta 1921. Ferdinand in Oskar Schmltt, sinova. Dvajsetletni inteligentni mladenič želi pretneniti službo pisamlega ali hotnega sluge. Cenjene dopise na urr. Slov, Naroda pod „Sluga 5364'* Gospodična se sprejme k 3 deklicam Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod . Deklice/5309". 5309 IPOSTREŽNICA Utertka se sprejme v trgovino s papirjem L. Pevatek, L ablfana, lidovsea ulica. 5189 Topilnica loja v Ljubljani, Poljanska cesta 87, kupuje po primerni ceni surovi in topljeni loj v vsaki množini. 6287 I«ce ao mesečna soba s posebnim vhodom eventualno z oskrbo, ali pa maniše £tano?anje z opravo ali brez oprave proti zelo dobri najemnini. Ponudbe na postni predal it. 53. 4*05 se sprejme takoj. K. S. Mestni trg 19/1. 5315 V nakup se lice na prometu! tot\A Ljubljene trgovska hiša z lokalom in skladiftčem. Cenj. dopisi pod .JUGO* na anonČno diužbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni Trg '1. 2a vse slo je dovršeno, trpežno m ceno, kakor tudi vse vrste tapetniških ^el priporočata ar! A TA SS7ZH. Ljubljana, OoaposvctsU:: cesta 13. (fcohzej) 49«3 Stanovanje podstrešno, dve sobi (v eni železer* ?tedilnik) v leta 1919 na novo zidan: hi-i v Goričali nad Krcnjem se z 1 oktobrom odda. Edvard Delete, liram?. i\t mm i i d Za«. Odio iitarfca. Filiala: Ket/gF&fi, Saiafc, 8&}.it. Brzojavi: Imp$x. Tatatan 16-3$. Po£ria«e atafoo slrla^lite: svih vrsti žitarica, zemaljskih plodina i mlinskih proizvoda. koristno ie da brez odlosra potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po na5em posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izp'ačan. Radi mnogih pritožb ameriškm rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to rroslmo. Enake rritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj Izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi rrikrivaio sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošihateli prepriča, da je bil denar pravilno iz lačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokiat dolgo tiaja, piedno se cdl<>Či poslati z pet kaki denar. KoneČno se obračamo še na one rojake ln rojakinje, W vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše ban!