GEOGRAFSKI OBZORNIK mimo opazovalca. • 3. Čeprav smo v kategoriji videoposnetkov dobili samo en posnetek, se je žirija soglasno odločila podeliti priznanje za videoposnetek ŽIVLJENJE REKE - SOČA avtorju Igorju DRNOVŠKU iz Tolmina. To je tehnično in vsebinsko zelo dobro izdelan posnetek z amatersko opremo. Posneto je po dobro premišljenem lastnem scenariju. Solidno strokovno besedilo je v glavnem usklajeno s sliko. Lepo so predstavljene osnovne naravnogeografske poteze pokrajine, obenem pa je vključenih dovolj drobnejših naravnih in kulturnih zanimivosti. Sliko in besedilo spremlja tudi dobro izbrana glasba. Žirija meni, da avtor zasluži posebno priznanje za ta posnetek. V tej številki Geografskega obzornika sta predstav- ljena dva od štirih nagrajenih barvnih diapozitivov, ostala dva pa bosta v naslednji številki. V naslednji številki bo objavljen tudi razpis za 2. natečaj geografske fotografije in videoposnetke. Upamo, da bo to postala vsakoletna akcija Ljubljanskega geograf- skega društva in da bomo s tem prispevali k napredku slovenske geografske fotografije, saj je le-ta že od nekdaj pomemben del delovanja geografov. V letu 1991 bomo poskusili pripraviti tudi poseben tečaj za geografe-foto- grafe s fotografskimi mojstri kot predavatelji. Tudi o tem več v naslednji številki Geografskega obzornika. ILEŠIČEVI DNEVI 1991 Jurij Kunaver V petek, 22. in v soboto, 23. februarja 1991 bodo v Ljubljani, predvidoma v Cankarjevem domu, 5. Ilešičevi dnevi. Priprave nanje že tečejo in so v fazi zbiranja refe- rentov oziroma pismenih prispevkov. Program bo določen do sredine decembra, vendar je že sedaj mogoče napovedati, da bo ena od osrednjih le- tošnjih tem Ilešičevih dnevov prometna geografija in njena vloga pri pouku geografije. Posebno pozornost bomo posvetili tudi geografiji etnične podobe Evrope in Jugoslavije. Organizatorji bodo skušali pridobiti za sode- lovanje na seminarju tudi sodelavce iz slovenskega zamej- stva, kar bi bila priložnost za diskusijo o geografskih vidi- kih sedanjega političnega trenutka v Sloveniji in v sosed- stvu. To pa je lahko tudi iztočnica za referat o vlogi in mestu, ki naj ga imajo sosednje dežele in države v bodo- čem učnem načrtu za geografijo. Morda bo novostim v regionalni geografiji sveta posvečeno to pot nekaj manj pozornosti, toda to tradicionalno tematiko ne bi smeli zanemariti. Kočno je aktualna tudi problematika, ki jo je sprožila jesenska poplava v Sloveniji in učiteljem geogra- fije bodo verjetno lahko predstavljeni prvi rezultati razis- kav o vzrokih zanje in geografskih posledicah. Organiza- tor vabi k sodelovanju tudi vse tiste učitelje, ki bi lahko posredovali svoje izkušnje pri uvajanju novih učnih oblik, metod in učnih pripomočkov. To bi bila lahko med dru- gim snov t.i. geografske tribune, katere poudarek so didaktično-metodična vprašanja. Zadnji dogodek v okviru Ilešičevih dnevov bo skup- ščina Zveze geografskih društev Slovenije. Spet se torej obeta pester program Ilešičevih dnevov, ki naj prispeva k aktualizaciji in kvaliteti geografskega pouka na vseh ravneh. Ker so letos prijave začele prihajati zelo zgodaj, organizator računa na še večji odziv. V tem primeru se bo treba odločiti za večjo dvorano. Zato bi bilo treba pohiteti s preostalimi prijavami. Obrazci za prijavo so bili objavljeni v Prosvetnem delavcu. OKROGLA MIZA O METODOLOŠKIH NOVOSTIH V GEOGRAFIJI Karel Natek V okviru 15. zborovanja slovenskih geografov je potekala tudi okrogla miza z gornjim naslovom, katere poglavitna namena sta bila pregled metodoloških novosti v delu geografskih raziskovalnih ustanov in možnosti aplikacije teh novosti v prakso, predvsem v pouk geogra- fije na srednjih in osnovnih šolah. Po uvodnih diskusijskih prispevkih dr. Andreja Černeta, Tatjane Ogrinc in mag. Draga Perka se je razvila živahna diskusija, vendar je možno na tem mestu podati samo nekaj najpomembnej- ših poudarkov. Uvodni diskutanti so nakazali več konkretnih mož- nosti neposredne uporabe rezultatov dela raziskovalnih ustanov v šolah. Ena takih je oblikovanje enotne geograf- ske bibliografije. Tako je na Inštitutu za geografijo Uni- verze možno dobiti na disketi celotno Geografsko biblio- grafijo Slovenije od leta 1985 dalje, na Oddelku za geo- grafijo bibliografije vseh sodelavcev (v knjižnici trenutno vnašajo v računalnik vse bibliografske enote od 1980 dalje po sistemu UNIMARC). Na Geografskem inštituta A. Melika ZRC SAZU opravlja to delo centralna biblio- teka SAZU, ki od 1986.leta dalje obdeluje vse tekoče gradivo z računalnikom in je tudi že možno brskati po datotekah. Zelo pomembno je, da vseh pet poglavitnih geografskih ustanov združi svoje sile in si razdeli delo na tem pomembnem področju. Mag. Drago Perko je predstavil projekt Geografski informacijski sistemi, ki ga bo Geografski inštitut A.Meli- ka začel izvajati v letu 1991 in bo zelo uporaben tudi v 43 GEOGRAFSKI OBZORNIK šolski praksi. Ta sistem bo deloval na več nivojih in bo zasnovan tako, da bo možno dodajati najrazličnejše p- odatke o posameznih elementih pokrajine. Prvi nivo te- melji na digitalnem modelu reliefa z osnovno celico 100 x 100 m, drugi na osnovi kvadratov 1000 x 1000 m, ki so izvedeni iz prvega modela, tretji pa je nivo občin. Na prvi nivo je navezan sistem EHIS (Evidenca hišnih številk) s številnimi podatki o prebi- valcih, na drugega pa centroidi naselij, na katere bomo priključili statistične podatke iz EIIIŠ in podatke po nase- ljih (npr. popisi prebivalstva). Na tretji nivo so vezani podatki po občinah, trenutno okrog 150 osnovnih in preko 200 izračunanih podatkov. Brane Pavlin (IGU) je priporočil uporabo letalskih posnetkov pri pouku geografije, zlasti pri domači pokraji- ni. Posnetki so že veliko lažje dostopni na občinskih geo- detskih upravah. V nadaljevanju se je razprava odvijala v dveh sme- reh: • o materialnih in drugih možnostih šol za uporabo novih metod in • kako rezultate znanstvenega dela prenesti v šole. Rado Lipušček je povedal, da je veliko šol že prav dobro opremljenih z računalniki, bo pa potrebno več delati na poenotenju strojne in programske opreme, kar je bistveno za uporabnost računalnikov v šoli. Tudi veliko učiteljev je že usposobljenih za delo na računalnikih, za osnovno izobraževanje pa bi lahko bolje poskrbel tudi Zavod za šolstvo preko učiteljev računalništva na sred- njih šolah. Po mnenju Igorja Baharja je veliko problemov zlasti v osnovnih šolah. Obstaja sicer paket RAČEK z nekaj programi, vendar so učitelji povsem prepuščeni sami sebi. Pri pouku bi lahko računalnik uporabljali za ponazoritve, brskanje po podatkovnih bazah in pri raziskovalnem delu učencev, kjer bi se učenci pod vodstvom učitelja lahko naučili uporabljati to tehniko. Janez Godnov je povedal, da je Zavod za šolstvo že začel s tovrstnim usposabljanjem učiteljev, vendar je treba izdelati premišljen koncept izobraževanja in ugoto- viti, do kod je treba učitelje enotno izobraziti, da bodo lahko samostojno delali. Marjan Luževič je menil, da obstaja določen strah učiteljev pred računalnikom, ki ga bomo odpravili s tečaji osnovnega opismenjevanja. Pri tem ne smemo predolgo oklevati, saj je že danes možno uporabljati precej stvari. Računalnike in druge izdelke sodobne tehnologije mo- ramo uporabljati tudi v šoli, ker je to zelo pomembno tudi za afirmacijo stroke v celoti. Dr. Andrej Černe je kot predstojnik Oddelka za geografijo sprejel pobudo, da kot kadrovska šola v pove- zavi z drugimi ustanovami organizirajo tečaje računalniš- tva, bodisi v okviru permanentnega izobraževanja, bodisi kako drugače. Mag. Vlado Drozg je opozoril na dve plati uporabe računalniških metod in posvaril raziskovalce pred preti- ranim pragmatizmom, ki se oplaja ob računalniških meto- dah. Analiza je nujno potrebna za čimbolj jasne zaključ- ke, vendar sinteza kot višek geografskega proučevanja ni kompilacija analitičnih podatkov, marveč višja kvaliteta, za katero je potreben določen vrednostni sistem, čvrsta filozofska izhodišča vede in jasno definiran smoter razis- kave. Sinteza je nova kategorija, ki odgovarja splošnim odnosom v pokrajini in ta splošna vprašanja niso obvlad- ljiva z računalniškimi metodami. Dr. Igor Vrišer je govoril o nekaterih problemih, ki zaenkrat zavirajo širšo uporabo računalnikov v geografiji. Predvsem zahtevajo veliko časa za uvajanje in nato spre- mljanje hitrega razvoja, po drugi strani pa nam z modeli, ki niso geografski, ukleščajo mišljenje in povzročajo dolo- čeno mehaničnost mišljenja. Računalniške metode dela zahtevajo dobro poznavanje matematičnih in statističnih metod, ki pa ne ustrezajo povsem geografiji in bo treba razvijati posebne geografske metode in tu smo spet pri vprašanju sinteze, ki je bistvena za geografijo. Okrogla miza je torej nakazala določene možnosti, predvsem pa veliko potrebo in želje po uporabi metodo- loških novosti v raziskovalnem delu in v šolah. Zaradi pomanjkanja časa smo se posvetili predvsem uporabi računalnikov, o videotehniki nismo govorili veliko tudi zato, ker so se stvari že premaknile na bolje. Potrebno bo investirati precej časa in sredstev v osnovno računalniško izobraževanje učiteljev in povezati vse geografske usta- nove z namenom poenotenja podatkovnih baz in pro- gramske opreme za potrebe naših šol. PROF. DR. JULIJ TITL - ZASLUŽNI ČLAN EVROPSKE AKADEMIJE Milan Natek Dne 9. aprila 1990 je Senat Evropske akademije književnosti, znanosti in umetnosti (ACCADEMIA D'EUROPA DI LETTERE, SCIENCE ED ARTI), ki ima sedež v Neaplju (Napoli), izvolil dr. Julija Titla, univ. prof. v pokoju, za njenega zaslužnega člana - aka- demika. Evropska akademija, ki je bila ustanovljena z name- nom, da bi sodelovala pri zbliževanju in povezovanju uglednih in priznanih pisateljev, znanstvenikov in umet- nikov v duhu Zedinjene Evrope, deluje pod pokrovitelj- stvom Evropskega parlamenta. Ne glede na raso ali religi- 44