V e s t n i k. Čekovni promet učiteljskega konvikta. (Letnlna za 1. 1905.) G. Jožef L a s b a c h e r, nadučitelj, g. M. L i c h t e nwallner, učitelj, g. Davorin Lesjak, učitelj in g. Tomislav Stacin, učitelj, vsi v Rušah; g. Kobal Josip, nadučitelj in gdč. Katica Valenčič, učiteljica na Premu; g. Janko L u p a n č i č, nadučitelj in gdč. Marija Baj er, učiteljica v Ratečah na Gorenjskem; g. Mavro Tramšek, nadučitelj in g. Ivana Tramšek, učiteljica v Sromljah. Leto se je nagnilo na drugo polletje in vendar je še mnogo p. i. tovarišev in tovarišic, ki še niso plačali letnine za tekoče leto. Gg. šolske voditelje prosimo, da s svojim vplivom podpirajo in pospešujejo to naše podjetje, saj marsikdo prav rad žrtvuje na leto d v e k r o n i, da mu le nadučitelj (ica) privošči dobro besedo v ta namen. Torej, le vsi za enega in eden za vse ! Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Iz tolminskega okraja kolekta št. 121; iz kamniškega okraja kolekta Št. 12; iz postojnskega okraja kolekta št. 58; iz kranjskega okraja kolekta št. 6;v(prepisala gdč. Minka Frantar) štev. 19 in štev. 20. Živili! Le pridno naprej s kolektami križem dotnovine, da pridejo zopet čitn preje v roke društvenemu blagajniku. Casjezlatol Učiteljski dobrotniki. Č. gospa Mdrica pl. Trkoczyjeva iz Ljubljane 10 K; Kegljaški klub v gostilni g. Rabavsa v Šmartnem pri Litiji, 2 K; C. gospa Franja Papa, trgovka s šolskimi potrebščinami v Škofji Loki, 5 K; gdč. Mara Ivanovna Tavčarjeva, slovenska pisateljica, učiteljica v Kopanju, 12 K — nabrala pri banketu okrajne učiteljske konference ljubljanske okolice z geslom: »Per aspera ad astra!« Učiteljstvo kamniškega okraja zložilo ob priliki okrajne učiteljske konference v Radomljah 11 K 20 h; gdč. Franica Bayer, učiteljica v Grahovem pri Cerknici, 5 K; g. Frančišek Rant, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu, za prodane razglednice 8 K10 h; županstvo v Stari Loki 20 K; g. Anton Bartel c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani, 10 K; g. R. Stermecki iz Celja 2K; Gornjegrajsko učitelj,sk o društvona račun pokroviteljine 80 K; Savinjsko učiteljsko društvo na račun pokroviteljine 80 K; (čisti dohodek koncerta, ki sta ga priredili obe društvi v Mozirju. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki 1 Bog plati! Učiteljskim »Zaveznikom« na znanje. Štajerski in kranjski učitelji, katerim se pridruži med potjo tudi del primorskega učiteljstva, odputujejo k zborovanju »Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev« v Pulj iz Ljubljane v nedeljo 13. t. m. zjutraj s poštnim vlakom ob 4. uri 55 minut, oziroma z brzovlakom ob 5. uri 59 minut do Divače in od tu pa po državni železnici v Pulj. Nekateri odpotujejo pa že v nedeljo zjutraj ob 12. uri 35 min. z osebnim vlakom do Trsta, kamor dospo ob 6. uri 15 min. zjutraj in potem pasparobrodom do Pulja. Parobrod odrine iz Trsta točno ob 7. uri zjutraj ter pride v Pulj okolo 2. ure popoldne. Med potjo se ustavi parnik v Piranu, Salvori, Omaku, Cittanovi, Poreču, Orseri, Rovinju in v Fasani. Vožnja po morju je jako zanimiva ter stane nekaj čez 2 K. Od učiteljstva voljene člane deželne učiteljske skupščine V Ljubljani opozarjamo še enkrat na sestanek, ki bo dne 17. t. m. ob 1. uri popoldne v hotelu »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani. Posvetovanje je velevažno! Osebne vesti. Prov. učiteljica Antonija Virkova je premeščena iz Ribnice v Dolenjo vas, v Ribnico pa pride izprašani učiteljski kandidat Božidar Betriani. — Deželni šolski svet kranjski je v svoji seji 3. t. m. imenoval za nadučitelje: učitelja Ivana Kocijančiča v Srednji vasi pri Bušeči vasi, Štefana Primožiča, doslej vodjo gluhonemnice v Ljubljani, za Dobrepolje, Ivana Štruklja v Robu za Bučko, Vincenca Engelmanna v Trnju in Valentina Mikuža v Prečni, oba na dosedanjih mestih ; definitivnim učiteljem so iinenovani provizorični učitelji oz. učiteljice: Josip Primožič v Sorici in Viktor Grčar v Kovoru, oba na dosedanjih mestih, pomožni učitelj na drugi mestni deški ljudski šoli v Ljubljani Emil Schiffrer za deško šolo na Vrhniki, Ljudmila Mazgon v Mengšu za Mirno, Ema Tirlik v Št. Jerneju in Matilda Poženel na Črnem vrhu pri Idriji na dosedanjih mestih. -— Prestavljeni so učitelji oz. učiteljice : Apolonija D o 1 i n š e k iz Starega trga pri Poljanah v Preserje, Anton Pegan iz Suhorja v Matenjo vas, Klementina Pikl iz Št. Vida pri Zatični v Mirno peč, Anton Grmek iz Bukovice v Soro, Marija Kratner iz Vodic na deško šolo v Kamnik, Darinka Franke iz Tomišlja na dekliško šolo na Vrhniki, Marija Carli iz Ostrožnega brda v Nadanje selo in Ana Mally iz Dolskega v Primskovo. — Učitelj Edmund Lachainer v Kranju je stalno upokojen. — Provizorična učiteljica gdč. Suzana Baloh je premeščena od Dev. Mar. v Polju v Ihan. — Provizorična učiteljica Karolina Tekavčič iz Domžal v Moravče. Osebne vesti s Štajerskega. Deželni šolski svet štajerski je v svoji seji 27. pr. m. izrekel priznanje nadučitelju na ljudski šoli v Radgoni (okolica) Jakobu Soukalu za njegovo uspešno delovanje v šolski službi. Pravi učitelj na drž. gimnaziji v Celju dr. Anton Dolar je definitivno potrjen v svoji službi in se mu prizna naslov profesorja. Štirirazrednica v Vidmu se razširi v petrazrednico. Nastavljeni so: def. podučitelj v Trstu Alfred Wendler za meščanskega učitelja na ženski meščanski šoli v Celju. Definitivni nadučitelj v Brežicah Engelbert Hinterholzer kot nadučitelj na ljudski šoli na Obrajni; def. učitelj Ivan Kit na ljudski šoli pri Sv. Križu pri Slatini; na ljudski šoli Št. Ožbold ob Dravi def. učitelj v Lehnu Mihael Slemenšek. Provizorični učitelj v Žusmu Matija Rajh je postal učitelj in šolski vodja v Št. Jerneju nad Muto. Definitivni učitelj v Konjicah Fran Nechutny pride kot učitelj na deško ljudsko šolo v Lozonc ; kot učitelj na ljudsko šolo v Št. Peter pri Mariboru pride definitivni učitelj v St. Ilju pod Turjakom Rudolf Menzin; na Ijudsko šolo v Čadram pride kot učitelj prov. učitelj v Šmartnem pri Litiji Rud. Pleskovič; učitelj na Ijudski šoli na Dobovi postane def. učitelj v Idriji Ludovik P o t o č n i k ; učitelj v Laporju postane provizorični učitelj Avgust Kopriva istotam. Def. učiteljica v Št. Marku pri Ptuju Antonija Stupca pride kot učiteljica na ljudsko šolo v Leitersberg-Karčovino. Definitiv. učiteljica na utrakvistični ljudski šoli v Brežicah Viljemina Burian postane ličiteljica na nemški ljudski šoli istotam ; def. učiteljica v Podčetrtku Henrijeta Berlič pride kot učiteljica na ljudsko šolo k Sv. Trojici v Slov. goricah. Definitivna učiteljica v Rifniku Josipina Majzelj pride kot učiteljica na ljudsko šolo v Poljčane. Definitivna učiteljica v Laporju Terezija Zevnik pride kot učiteljica v Slivnico, na ljudsko šolp v Laporje pa pride provizorična učiteljica Mil. Pavlič v Črešnjevcu. ,,Ročni zapisnik" in ,,Učiteljski koledar". Omenili smo že v zadnji številki in opozorili učiteljstvo, da izide letošnji »Ročni zapisnik« v začetku meseca septembra in da ga tiska tiskarna Dragotina Hribarja v Ljubljani. Učiteljstvo pa je dobivalo te dni od tiskarja g. Lampreta v Kranju obvestilo, da izda ta poslednji svoj »Učiteljski koledar«. Pooblaščeni smo izjavljati, da ni učiteljskega koledarja enačiti z »Ročnim zapisnikom«, ki ga je XI. let urejal g. Štefan Primožič, aje sedaj po smrti založnika in tiskarja R. Šebra v Postojni odstopil ves materijal in vse pravice — torej vso svojo zakonitost — »Zavezi jugoslovanskih učiteljskih društev«, ki je tudi »Ročni zapisnik« sprejela za svojo lastnino. Letošnji »Ročni zapisnik« izda »Zaveza«, a uredi ga g. L. Jelenc. Iz tega je torej razvidno, da je »Učiteljski koledar« konkurenčno podjetje, to tembolj, ker je bilo g. Lampretu rečeno, da ne bo on tiskal »Ročnega zapisnika« in ker je dotični ljubljanski učitelj, ki ga je naprosil g. Jelenc, naj mu pomaga pri redakciji »Roč. zap.«, materijal, ki ga je navidezno nabiral zanj, pošiljal g. Lampretu in ne njemu! Odslej bo torej izhajal »Roč. zapis.« iz središča naše organizacije — iz »Zaveze« — in komur je to znano, a vkljub temu ustanavlja ali podpira enaka privatna podjetja, preti skodovati naši organizaciji in izkuša zmanjšati zagotovljene dohodke, ki pridejo v korist »Učiteljskemu konviktu«. G. Lampret pravi v svojem obvestilu, da bo plačeval toliko in toliko odstotkov »Učit. konviktu«. Vodstvo »Učiteljskega konvikta« nas je pooblastilo izjaviti, da ni g. Lampret dobil nikake pravice, porabljati »Učiteljski konvikt« v reklamne svrbe, ker ni nikogar za to vprašal in torej z nikomur glede tega sklenil nikake pogodbe, da nima tudi iz tega vzroka »Učiteljski konvikt« z imenovanim tiskarjem nobenib zvez ter da ni med obema strankama nobenih obveznosti. Od strani, ki zlorablja ime »Učiteljskega konvikta«, ne da bi koga prosila dovoljenja, ki hoče temveč z nepravilno i/.po^ojeno učiteljsko firmo škodovati drugcmu učiteljskemu podjetju, ne sprejema »Učit. konvikt« nobenih odstotkov. Gospodje, ki so nam vse to pravili ter nas pooblastili v to izjavo, so jako ogorčeni nad takim početjein, saj vendar ne morejo dovoliti, da bi se posluževal naših ustanov, naše lasti in sadov napot nega dela naše organizacije kdorkoli, ki nima za to niti dovoljenja niti pravice. Kar nam daje ugodnosti in dobička lastna organizacija, teh se bomo vendar v prvi vrsti polastili sami. Kdor dela drugače, dela proti nam. Toliko v informacije tistim, ki se zanimajo za »Ročni zapisnik« in jih bega omenjeno obvestilo. — Zaslug ne odrekamo nikomur, a zasluge ne dajejo nikomur pravice do kršenja organizacije. Z, Gorenjskega nam piše tovariš: Počitnice so tul Kdo bi zmeraj tožen bil? Tudi mi se časih lahko smejemo, če tudi »nej dnarja ne blaga«. Gospod urednik, ako se ne boste kislo držali, pa Vam povem, zakaj sem se jaz v tem tednu že dvakrat smejal. Torej čitajte, ali pa — če Vas od vednega praskanja po popirju oči bole — pa poslušajte: Iz bele Ljubljane so prejela šolska vodstva vendar enkrat neko »slovensko« tiskovino. Hvala Bogu! Toda naslov je pa tak-lc: »Nauki o varstvu živali za mladino«. Hm, kaj mislite, kakšne so te živali za mladino? Jaz poznam dvoje; sive s križem in rjave brez križa. Nadležne so oboje. To vemo učitelji iz izkušnje, ako sem prav povedal. Po naslovu pa učitelji — zravea vseh nadlog — še teh živali ne bomo smeli zatirati. Drugič sem se smejal »Slovencu«, ki nikoli ne laže. Pred nekaj dnevi je pisal, da klerikalna stranka na svojib shodih nikjer ne napada šole in učiteljstva. — Oh no, saj pravim ! Stara cokla. Na Kranjskem je neka posebna navada, da se zanikarnim staršem zaradi nerednega pošiljanja otrok v šolo pošiljajo »Svarila«. To je stara, obrabljena cokla, ki šolstvu mnogo škoduje. Evo nekaj zgledov; Prične se šolsko leto. Nekaj otrok ima prvi mesec po 10—15 neopravičenih zamud. Zakaj ? Starši pravijo: »E, saj prvi mesec ne bokazni«. Pa je tudi res ni, marveč samo »Svarilo«. Drugi slučaj: Prišel je zadnji šolski mesec. Stranka še ni bila posvarjena in reče »Zadnji mesec pa fant lahko doma ostane. Svarila še nisem dobil in torej tudi kaznovan ne bom.« Tretji slučaj: Deček, navihanec posebne vrste, služi za pastirja. Prvi mesec ne gre v šolo. Gospodarju je to tudi prav. Konec meseca dobi gospodar »Svarilo« in reče: «Veš fant, zdaj pa moraš v šolo! Deček pa gre k drugemu gospodarju in je zopet en mesec šole prost. Tako se igra ponavlja na račun stare cokle. Kakšno »Svarilo« dobi vojak, ako ne pride pravega dne v vojašnico ? Ali so Kranjci res tako nepremišljeni, da ne vedo, da mora vsak svoje otroke redno pošiljati v šolo? Bliža se deželna učiteljska škupščina. Gg. delegatje, vaša parola bodi: Proč s »Svarilii« Pobalini v učiteljskem stanu! Kadar si ne zna »Slovenec« drugače pomagati, začne zmerjati in psovati po načinu neolikanib kozjih pastirjev. Lepo je že število psovk, ki so si jih izmislili neotesanci v njegovem uredništvu in jih zalučali nam v obraz. K sreči pa odleti vsaka psovka nazaj in se obesi »Slovenčevim« golobradcem za nos, kjer obvisi za vekomaj. Tako je tudi z najnovejšo njegovo cvetko s pobalini. Sedaj vsaj vemo, kaj so tisti pismarji, ki urejajo »Slovenca«. — V zadnji številki smo priobčili notico »Ne verjamemo !«. Izrečno smo povedali, da so tiste naše vrste posledica naše odkritosrčnosti. Te pa »Slovenec« ne more trpeti. Ako bi bili hinavci in lažniki, bi nas začel hvaliti in povzdigovati, ker najde »Slovenec« v hinavščini in lažnivosti tiste čednosti, ki so mu popolnoma enake in najbolj simpatične. Ker pa je naša beseda odkritosrčna, zatorej smo po »Slovenčevi« sodbi prifrknjenci, ki surovo insulti- ramo duhovnika, dasi stoji v naši notici črno na belem » ne da bi s tem mislili omenjena dva duhovnika osebno žaliti«. »Slovenec pa je to izpustil, torej je našo notico prikrojil tako, kalcor bolj služi njegovemu rokovnjaštvu ! Da so naše notice neumne budalosti, to je povedal »Slovenec« že tolikokrat, da je njih resničnost in verodostojnost neovrženo dokazana. »Slovenec« namreč dokazuje z negacijo. Zato je tudi tukaj jasno, da je laž, ko trdi, da berači naš list za zvišanje plač. Beračil ni nikoli in tudi nikdarne bo, ker to je pod našo častjoin ker nam daje državni šolski zakon pravico, da zahtevamo, kar nam gre. Ali misli »Slovenec«, da berači tudi pošteni slovenski učitelj za svoj pošteno zasluženi kruh, ako hodijo po deželi razni berači in beračice, ki nabirajo »milodare« za raztie zavode (Šentvidsko poljel), samostane, cerkve, kapele itd. itd. ? Ne! Učitelj danes ne berači več, ker je minula doba konkordata in ker rajši pošteno strada, nego bi se debelil s priberačenim kruhom in z nepošteno pridobljenimi darili »med živimi«. Ako želi, mu povemo lahko tudi kaj o beračih, k.i si žele živega mesa! Morda mu bo dovolj za danes. . . . ,,Ceniti nas znajo"! pravi »Slovenec«. V poročilu o pogrebu universitet. prof. dr. Gregorja Kreka našteva udeležnike. Njegov ljubljanski poročevalec, znani »laufburš« pozna vso Ljubljano. Videti je moral, da so se udcležili pogreba tudi učitelji in sicer znani učitelji: Dimnik, Primožič, Gangl, Jelenc, Kostanjevec in še več drugih, vendar pa niti ne omenja učiteljev. Tudi z dežele je bilo nekaj učiteljev pri pogrebu. Vsega skupaj okrog 20. To konštatujemo z ozirom na to, ker je bil rajni prof. dr. G. Krek ustanovnik »Društva za zgradbo učitelj. konvikta«, za kar smo bili dolžni, mu zadnjo čast izkazati, kar smo tudi storili. Drugače pa nam je vseeno, ako »Slovenec« učiteljstvo še bolj bagatelizuje, ker se bomo potem še z večjim ,zadoščenjem smejali, kadar bo pisal, »da edino klerikalci nas znajo še ceniti«. Versko-nravna vzgoja. V ljubljanski okolici imajo na Golem zasilno šolo, kjer »poučuje« tamkajšnji župnik. Mož ima čisto svojo metodo, ki si je ne moremo lepše misliti. Vsi otroci morajo v poletnem času ob 6. zjutraj, v zimskem času pa ob 7. zjutraj v cerkev. Tamkaj trpe vročino, oziroma zmrzujejo toliko časa, dokler jih ne požene blagi duhovnik v šolo. A gorje otroku, ki bi ga ne bilo v cerkev! Palica poje tako neusmiljen«, da se zvija ubogi otrok pod krutimi udarci brezsrčnega tirana! Ali bi ne bilo bolje, da se obrne palica in nabije tistega, ki muči nedolžno mladino? Opozorjarno na to žalostno dejstvo šolske oblasti in pričakujemo, da napravijo nemudoma konec takim sramotnim razmeram. Bolje nobena kakor taka šola! Odlikovanje. Naši »moderni« šolniki uganjajo čudovite reči. Ni dolgo od tedaj, ko so prepovedali odlikovanje pridnih in vzornih učencev in učenk, češ, to ni zasluga, to je nadarjenost in dolžnost. Sedaj so se nekoliko premislili in stvar malo zasukali: začeli so odlikovati učiteljstvo in sicer črno na belem, kakor nam dokazuje letošnje »Poročilo o mestnih ljudskih šolah v Ljubljani«. Učiteljstvo ne polaga nobene važnosti na taka brezpomembna odlikovanja, ki si jih izmišlja ena sama oseba, tista oseba, ki je po milosti vladajočih razmer nadzornik Ijubljanskih slovenskih ljudskih šol. Radovedni smo samo, ali se je ta komedija odigrala z vednostjo c. kr. mestnega šolskega sveta in ali so tamkaj povprašali, zakaj niso te neskončne milosti deležne tudi I. mestna petrazrednica, dvorazrednica na Barju in obe mestni nemški ljudski šoli? Kolikor so nam znane razmere, je vse ljubljansko kakor kranjsko učiteljstvo sploh tako vestno in tako natančno pri izpolnjevanju svojih stanovskih dolžnosti, da je čisto nepravično in netaktno, ako delajo razni funkcijonarji izjeme, kadar se jim zazdi, da morajo svoja subjektivna priznanja razglašati urbi et orbi. Zatorej smo prepričani, da so igrali ob tem odlikovanju prvo in zadnjo vlogo osebni nagibi, ki so v današnji moderni dobi brez najmanjše vrednosti in služijo le v dokaz. — lastne domišljije. Morda se tudi ne motimo, ako trdimo, da naj služijo ta odlikovanja zgolj tistemu, ki jih je provzročil. Dobro nam je v spominu, kakšna je bila njegova sodba tedaj, ko je prevzel inšpektorat po sedanjem dež. šol. nadzorniku g. Levcu, ki o šolstvu menda tudi nekaj razume. Vse ljubljansko ljudsko šolstvo je za nič — tako nekako se je glasila uničujoča kritika. A sedaj — po tolikem in tolikem času — že lahko izdajam pohvalne dekrete, da vidi svet, kakšnega moža je bilo treba, da se je dvignilo šolstvo in zdramilo učiteljstvo iz lenobe in zaspanosti I — Komur to imponuje, ta se naj svobodno klanja še nadalje velikemu geniju samoljublja, da ne rečemo nič hujšega! Pametni ljudje se smejo takemu šarlatanstvu, ki ima samo to dobro stran, da hoče s plaščem krščanskega usrrjiljenja prikriti vse tiste javno očitane, a nikoli preklicane nerodnosti in nepravilnosti, ki jih ne izbriše milijon pohvalnih dekretov! Naša socijalna doba hoče izravnanja in uredbe gmotni h razmer, zameta pa vsiljevanje osebnihsimpatj ali antipatij, ki hočejo užgati živi stanovski zavesti vsega stanu in uspehom, ki jih vodi vztrajno in požrtvovalno delo, pečat piškave posameznikove individualnosti! Duhovne vaje za učiteljice. Ljubljanskim nunam je dolgočasno. Rade bi, da pride med mračno zidovje nekaj svežega zunanjega zraku. Zato kličejo tudi letos za čas od 21. do 24. tega nas učiteljice k duhovnim vajam. Da so take duhovne vaje popolnoma nepotrebne in za učiteljstvo narav nost razžaijive, smo že dokazali takrat, ko je začel ljubljanski škof vabiti tudi učitelje k eksercicijam. Mislimo, da odgovore vsaj napredne učiteljice na tako vsiljevano pobožnjaštvo s tem, da ne pridejo kratkočasit ljubljanskih nun! Le pustite nas! Saj bomo že sami skrbeli za zveličanje svojih dušl »Učitelji i klerikalizam«. Reški »Nar. List« odgovarja v svoji 208. štev. na članek o učiteljskih skupščinah v Voloskem, ki smo ga priobčili v zadnjih dveh številkah. Mi smo mnenja, da se mora popolnoma razjasniti položaj v hrvaškem Primc-iu in v Istri, zatorej smo primorani, da seznanimo svoje čitatelje z nekaterimi izvajanji člankarja, ki polemizuje z našim dopisnikom. Sodbo si naj napravijo čitatelji sami. »Novi List« pravi: »Pisac onih redaka, (odstavek IV.) protivi se na prvom mjestu unašanju »kulturkampfa« u naše krajeve. Ja se u toj točki s njime posvema slažem, samo ga moram upozoriti, da je »kulturkampf« vec slučajno tu i da se ta borba neda več odkloniti; ali njemu nije, i opet slučajno, ni to poznato, da su ju amo baš sami popovi prenesli, a da nisu njega ni pitali za dozvolu. — Da, moj dragi! Crna vojska sa sjevera — crnu kugu nosil — Uzaludni su svi naši prosvjedi, oni hoče rat zajedno s nama — a proti nama. Naravski, da o pravoj borbi ne može, osobito pako na Boduliji, gdje je klerikalna aždaja svoje priestolje udarila, biti ni govora, jer se mi Boduli radjamo, živemo 1 umiremo u klerikalnoj atmosferi; te je dapače posve absurdno, med klerom stvarati klerikalnu stranku, ako se uvaži, da je naša Bodulija, malena katolička hierarhija, ili sredovječna Hispanija en miniature. Tako, da se ovdje, izim pojedinaca, nitko ne usudjuje niti pisnuti, za sve novotarije modernog klerikalizma. — Da, ne samo to, več imade ovdje učitelja, koji se baš natječu, što iz mamelucizma, a što opet iz egoizma u širenju klerikalne propagande. U ostalom naš pedagog ne zna jamačno, da je danas polovica Evrope pod diktaturom klerikalizma, da se danas papa Sarto bavi više politikom nego li molitvom, da je danas socialno-političko pitanje skoro svih austrijskih Slavena u klerikalnim rukama, da je družba Cirila i Metoda u njihovoj režiji, da poštenjak dr. Laginja, koji bi inače kao diplomat brilirao, prava žrtva našeg klerikalizma, da napokon naš materijalni obstanak ne zavisi nipošto od milosti božje, več od milosti klerikalae, da je konačno i on sam pod kontrolom svojeg župnika. Oti nezna ni to, da naši furtimaši imadu pravo za pravo samo jedan princip, jedan ideal, a t o je absolutni imperialistički egoizam, da kako danas stvari stoje, oni mogu bez nas svašta, a mi bez njih ništa, da su oni o tome posve na čistu, ali da toga ne bi oni priznali ili povjerili niti svome rodjenome bratu. — Ovako široki hirizont žalostnih fakata, nije očevidno poznat piscu onog članka. On ne shvača nit s daleka situaciju ili današnju socialno-političku konštelaciju, te jeu svojem naivnom mišlenju zagriženi pristaša quietizma, koji nije nego simbol smrti ne samo socialnog nego i organskog života. On hoče doduše, da se vodi neka vrst platoničke borbe bez stvarne reakcije ili pokreta. Zadnja točka onog njegovog izvješča nije nego »giuoco di parole« ili kratki niz ništa neznažečih ideja i opriečnih pojmova, koji se med sobom izklučuju; kao n. pr. toliko klerikalan, koliko liberalan. — Nije li to pravi paradox?« — Člankar zaključuje z vzklikom in pozirom: »Bračo učitelji I Skrajno je doba. Prošla su vremena robstva; bacite se i Vi na političko polje, ako si želite osigurati obstanak i slobodu: izvojštite sl prije svega podpunu izbornu slobodu i rješite se odmah onih servilnih i podlih stvorova svojeg stališa, koji vas sistematski vode i opet u »sladki« jaram furtimaški. Bdijte, jer Sotona obilazi, da Vas uhvati u svoju mrežu. Prenite se iz ubojite letargije i apatije, te u ovoj eri političke korupcije i nedoglednih političkih dogodjaja, socijalnih evolucija, složite se svi u jednu samu veliku skupinu, pa iz geslo: »za narod, slobodu i napredak!« poduzmite zajedničku akciju I« Eklatantno kršenje šolskih zakonov v Istri. Iz Istre nam piše prijatelj: V 30. štv. »Tovariša« čitam članek »Eklatantno kršenje šolskih zakonov«, kjer je povedano, kako krši kranjski deželni šolski svet ministrske naredbe glede deželnih učiteljskih skupščin. Kaj naj bi pa rekli o istrskem deželnem šolskem svetu, ko ni bilo deželne učiteljske skupščine že od 1. 1882. Okrajne učiteljske skupščine se pa vrše navadno le vsako 6. leto. — Ker sta prosili učiteljski društvi okrajev Volosko in Koper, naj bi se obdrževale okrajne skupščine redno vsako leto in deželne enako redno v določeni dobi, sta se vršili v ravnokar pretečenem šolskem letu v teh okrajih okrajni skupščini. Obe ti skupščini bi se morali vršiti že v šol 1. 190 3/4, ker sta bili takrat razpisani, a odložili sta se, in tako sta odpravili tudi za leto 190 4/5. V koprskem okraju se je vršila skupščina že 7. in 8. oktobra 1904, a vendar ni do danes dež. šol. svet ni ovrgel nipotrdil sklepov te skupščine. — »Kaj je pa z deželno skupščino f smo vprašali pri občnem zboru učitelj. društva za koprski okraj. Odbor nam je pojasnil, da je tudi za to prosil dežel. šol. svet, a do danes ni uradne rešitve, pač pa je odbor zvedel iz verodostojnega vira, da je šla prošnja ad acta z izgovorom, dane vedo, kaj postaviti na dnevni red deželne skupščine. — § 12. ministrske naredbe z dne 8. maja 1872. določuje, da se ima deželna skupščina izraziti o sredstvih, ki služijo v prospeh ljudskemu šolstvu, o pravicah, o dolžnostih in o drugih razmerah učiteljstva. Pri našem deželnem šolskem svetu so o vsem tem na čistem, zato ni potrebna deželna skupščina. Srečna Istra in srečno nje učiteljstvo I Zato pa je šolstvo v Istri na najvišji stopnji v Avstriji! Tako napredovati je mogoče pa le tam, kjer ni v deželnem šolskem svetu nobenega ljudskošolskega učitelja. To so v resnici turške razmere!