Poštnina plačana v gotovini
Ste v. 187.
V Ljubljani, četrtek 19. avgusta 1938.
Leto III
Nastopili so spet kritični trenutki:
Runciman - edina nada za mir v Srednji Evropi
Lord Runciman je izdelal predlog za rešitev spornih vprašani, ki ga bo izročil obema strankama
Praga, 10. avgusta. AA. (DNB.) Zvedelo se je, 'da lord Runciman namerava poslati praški vladi spomenico, prav tako pa tudi vodstvu sudetsko-nemške stranke. Ta spomenica bi vsebovala predloge za rešitev sudetsko-nemškega vprašanja. Kakor poročajo, se je lord Runciman snoči vrnil v Prago. Snoči je tudi prisostvoval seji, na katero so bili povabljeni poleg drugih osebnosti iz praških političnih krogov tudi nemški odpravnik poslov ter italijanski, francoski, poljski, romunski in danski poslanik.
Pran. 19. avgusta, vg. o. Resni in nevarni položaj, ki jo nastal po izjavi zastopnikov 6udetsko-nemške stranke, da odklanjajo vse vladne predloge, je prisilil lorda Runcimana, da razmišlja o tem, kako bo usmeril svoje posredovalno sodelovanje in pomiril sprti stranki. Vse kaže, da bo moral Runciman brez zavlačevanja odkrito stopiti v ospredje in zadevo začeti odločno reševati. Naglašajo, da je sedaj prišel tisti trenutek, ko lahko lord Runciman predloži svoj poseben načrt, o katerem so listi že pisali. Vsi poudarjajo, da je sedaj prišel trenutek, ko mora Anglija nekaj storiti, da se ohlhde prenapete glave in da ljudje uvidijo potrebo po mirni rešitvi spora. Zelo verjetno je, da 6i sudetski Nem-
ci ne bodo upali kar tako igračkali se z načrti' lorda Runcimana, kakor to delajo s predlogi praške vlade.	j
Sestanek s Henleinom
Komotan, 19. avgusta, o. Včeraj popoldne se je prvikrat sestal voditelj sudetskih Nemcev Konrad Hen-lein z lordom Runcimanom, ld je neoiicielni angleški posredovalec med manjšinskimi strankami in čelkoslo-vaško vlado. Oba, Henlein in Runciman, sla se sestala v gradu Rothenhaus, ki len v okolici tega mesta in Je last princa Hohenlohe. Bila sta gosta princa in princese Hohenloha. Henlein je prišel v spremstvu SS-straže in pozdravljal z dvignjeno roko. Runciman pa je prišel s svojo gospo z večjim številom članov angleške misije. Po kosilu, ki ga je na čast svojim gostom priredil princ Hohenlohe, so se vsi ostali gosti odstranili in odšli v park ter pustili Henleina in Runcimana sama. Po enournem sprehodu so se gostje povrnili v zgodovinsko dvorano, kjer je bil gostom prirejena čajanka. O vseh teh razgovorih med Henleinom in Runcimanom se ni moglo nič zvedeti in tudi olicielno poročilo ni bilo izdano. Vsekakor pa je Runciman hotel zvedeti od Henleina njegove jasne zahteve in v koliko jc on pripravljen popustiti. Računajo, da je lord Runciman vplival na Henleina, naj sprejme nekatere točke, s katerimi bi se lažje sporazumeli s češkoslovaško vlado. V zvezi s tem je predvčerajšnjim kompromis sudetskega odgovora, v katerem sudetski Nemci zahte-
vajo enakopravnost jezikov. Ob 17.45 sta najprvo zapustila grad Runciman in njegova gospa, četrt ure nato pa sta odšla Henlein in Kundt, pozdravljena od velike množice, ki se je zbrala pred gradom.
Anglija opominja Berlin
London. 19. avgusta, o. Iz poučenih krogov se je zvedelo, da ima angleški vlada namen opomniti Berlin na znani Chamberlainov govor, ki ga je imel 24. marca letos v angleškem parlamentu, v katerem jo obsojal protičeške napade in pravi, da bi ti napadi mogli privesti do evropskega požara. Informirani krogi pa zatrjujejo, da zunanje ministrstvo za zdaj še ne bo storilo j tega koraka vse dotlej, dokler je še žarek upanja v Runcimanovo misijo. Na vsak način pa se bo London odločil za ta korak, če bo Nemčija hotela s silo pridobiti pravice sudetskim Nemcem. Poročila, ki prihajajo iz Prage, pravijo, da Henlein ni povsem odklonil predlogov češkoslovaške vlade, ter so mnenja, da se bodo pogajanja med obema strankama še nadaljevala. Po drugi strani pa dobro informirani krogi zatrjujejo, da je malo upanja v ugodno rešitev, ker so uverjeni, da je dobil Henlein navodila v Berlinu, naj sprejme samo te pogoje, v katerih bi se izvršila revizija ustave in s katero bi postala Češkoslovaška federativna država.
„Nismo več zavarovani pred viharji z one strani oceana"
Roosevelt napoveduje poseg Amerike v evropske zadeve
London, 19. avgusta. AA. Reuter poroča 1* Kingstona ob Ontarijskem jezeru v Kanadi: Ob priliki evoje promocije za častnega doktorja tukajšnjega vseučilišča je imel predsednik USA Roosevelt govor, v katerem je poudarjal prijateljstvo med USA in Kanado, kakor tudi njeno kulturno povezanost. Med drugim je dejal: USA ne bo dr-jala križem rok, če bi kaka tuja država grozila Kanadi. Kanada in Združene države imajo skupno civilizacijo in kulturo, ki nimata nikakih državnih mej. Ne morem prepovedati svojim narodom, da imajo boljše mišljenje o kakem sistemu vladavine, kakor pa o drugih sistemih. Mi v Ameriki nismo več kakor nekdaj na oddaljenem kontinentu in tudi nismo zavarovani pred mednarodnimi viharji z one strani oceana. Več ne moremo trditi, da nam ti
viharji ne bi mogli kaj Škodovati. Zdaj smo tudi mi v Ameriki postali predmet velikega zanimanja vseh generalnih štabov in vseh središč za propa-. gando t druge strani oceana. Naše gospodarstvo, naša trgovina in industrija in naša vojaška sila ter sila mornarice so napravili iz nas činitelja življenjskega pomena za svetovni mir brez ozira na to, ali si želimo, ali pa ne želimo igrati to vlogo. K sreči mi v USA in vi v Kanadi moremo z vedrim čelom gledati nasproti vsem možnostim, ker se zavedamo, da ne bomo opustili nfkakega sredstva kakršnekoli vrste, ki bi nam omogočilo doprinesti kaj za utrditev svetovnega miru. Pa tudi ce pri tem ne bomo uspeli, se bomo mogli vsaj tolažiti s tem, da bo ameriška polobla v vsaki priliki silna trdnjava za obrambo civilizacije.
Francoski frank ne bo razvrednoten
Odločilni ukrepi proti krivcem zmešnjav
Pari*, 19. avg. o. Francoska vlada se z vso odločnostjo bori proti napadom na francoski frank in je odredila izgon večini tujcem, ki so vodili tako imenovano črno borzo ali pa so prikrivali operacije v izmenjavi tujih valut. Število oseb in katere narodnosti so bili izgnanci, ni znano. Službeni krogi zatrjujejo, da je policija zbrala podatke proti 18 malim in zasebnim menjalnicam ter so bili njihovi ravnatelji pozvani, da pojasnijo svoje operacije pred pravnim odborom. Ta akcija je sledila potem, ko je francoski predsednik Daladier apeliral na narod, da naj mu da podporo zaradi mednarodnih težav in napadov na francoski Irank. Daladier poziva francoski narod, da se v tej mednarodni krizi drži hrabro in brani koristi svoje domovine. Predsednik Daladier, ki je dal izjavo časnikarjem, ni posebej omenil nemških manevrov, pač pa se je izjavil, da so nemški manevri v zvezi z napadom na Češkoslovaško zgolj prazno natolcevanje, s katerim hočejo ustrašiti Češkoslovaško in njene zaveznice. Nadalje pravi, da niti njegova i/.java, niti službena, niti neuradna ne naznačujejo najmanjšega znaka, da jo Francija popustila, da bi v primeru nemškega vpada v Češkoslovaško pomagala Češki. Nasprotno pa se je pokazala velika aktivnost pri vseh Francozih, tako vojaško kakor diplomatsko, da bo Francija pomagala Češkoslovaški. Francozi pravijo, da so Čehi sami zmožni urediti vsa notranja trenja. Francija_ in Anglija sta priporočili češkoslovaški vladi, naj stori vse, kar je v njeni moči, da zadovolji sudetske Nemce na tak način, da ne bo ogrožena niti na teritorialnem, političnem in eltonom-skem polju. Dokler Češkoslovaška ureja v redu notranjepolitične spore, se Nemčija ne bo upala odrediti nobenih ukrepov.
Pariz, 19. avgusta. Predsednik vlade Daladier je zastopnikom tiska izjavil sledeče: Z ozirom na mednarodne težave se kaže v večini evropskih držav zaskrbljenost zaradi usode različnih valut. V istem času pa se je v večini evropskih držav spet začelo kupovanje in skrivanje zlata, kar je pred nekaj dnevi prenehalo. To skrivanje zlata prinaša ogromno škodo vsaki državi, obenem pa predstavlja zablodo tistih, ki ga izvršujejo. Nato se je pobavil z vestmi o uvedbi devizne kontrole v Franciji in o nekem novem razvrednotenju franka. Daladier je dejal: »Vlada je odločno proti novemu razvrednotenju. Neglede na skrajno škodljive posledice kontrole deviz in razvrednotenja franka za življenje naroda, bi ti odloki imeli za neizbežno posiedico prekinitev mednarodne solidarnosti, ki je sicer najbolj učinkovita garancija za ohranitev evropskega miru.« Po drugi strani Pa misli Daladier, da sploh ni potrebno zanikati kot netočne in smešne vesti, da vlada v Francij
razdvojenost. Nazadnje je dejal, da bo v svojih radijskih govorih razložil program odločnih ukrepov, ki so neobhodno potrebni za vzdrževanje vrednosti denarja, kakor^ tudi za sam francoski narod. »Vlada je prepričana, da imajo Francozi zaupanje v bodočnost svoje domovine in da bodo izpolnili vse dolžnosti do nje, kakor je to vlada sklenil pri izpolnjevanju svojih dolžnosti« je končal predsednik Daladier.
Letalci delajo za zbliianje narodov
Berlin, 19. avgusta. Vodja rajha in kancler Hitler je sprejel včeraj generala Vuillemina. Po sprejemu so bili general in njegovo spremstvo gostje maršala Goringa v dvorcu Karinhal blizu Berlina. Na banketu, ki je bil prirejen v čast generalu Vuilieminu in francoskim letalskim častnikom, je general Milch izrekel dobrodošlico francoskim častnikom tako v imenu nemške letalske vojske, kakor v imenu maršala Goringa. Med drugim je izrazil prepričanje, da se bo general Vuillemin v času svojega obiska v Nemčiji mogel prepričati o številnih in nad vse zanimivih napravah nemškega letalstva. Nato je poudaril osebne zasluge generala Vuillemina in de>al: General Vuillemin je eden izmed najslavnejših francoskih letalcev iz svetovne vojne. General Vuillemin se je zahvalil za pozdrav in dejal, da so njegovi tovariši z njim vred nenavadno zadovoljni, ker so biskali Nemčijo. Nato je omenil obisk, ki ga je naredil eskadri Richthoffen in dejal, da je ta obisk v njem spet zbudil spomine na svetovne polete, ki so jih letalci izpeljali. »Mi,< je nadaljeval general, »letalci, ki nas vsak dan obkrožujejo številne nevarnosti, delamo na to, da se preprečijo katastrofe, podobne svetovni vojni. Mi s svojim razumom in s svojim srcem delamo za zbližanje med narodi.«
Nov nemški razdoliitveni zakon
Berlin, 19. avgusta. AA. (DNB.) Včeraj je bil v »Službenem listu« objavljen zakon o ureditvi starih dolgov. Ta zakon ima namen rešiti vprašanje zaostalih dolgov iz časa velike gospodarske stiske in velja za dolžnike, ki jih je prizadela ta gospodarska stiska. Ureditev starih dolgov je v prvi vrsti stvar zainteresiranih upnikov in dolž-i nikov. V primeru, če se ne bi mogla doseči ure-| ditev 6lar'h dolgov z medsebojnim sporazumom, se smejo stranke obrniti na sodišče. Sodišče more med drugim določiti obrestno mero, višino obrokov in rok njihovega vplačila, sme pa tudi dolg zbrisati, če ga dolžnik v roku 10 let ne bi mocrel plačati.
Svečan pokop Hlinke
Praga, 19. avg. List »Slovak« piše, da bo Ru-žomberk priredil za pokojnim 1 Hinkom velike posmrtne svečanosti. Pogreb bo vnedeljo popoldne. V nedeljo dopoldne ob 9 bo imel mestni svet v Ružomberku svojo sejo, na katerem bo dal enemu izmed trgov ime po pokojnem 1 Hinki. Ob 10 bo v tamkajšnji cerkvi slovesna služba b.(£Žja„zii ^ftkoi lllinkove duše, in če bo vreme ugodno, bo taka služba božja tudi zunaj na trgu. Službo božjo bo bral škof Jan Bajtasek, nato pa bodo udeleženci popoldanskega pogreba korakali mimo krste s posmrtnimi ostanki Andreja Hlinke. Pred pričetkom popoldanskega pogreba se bo več govornikov z balkona mestne hiše poslovilo od pokojnega voditelja Slovakov; Truplo pokojnika bodo na pokopališču pokopali v začasno grobnico. V občini Ružomberku bodo odprli zlato knjigo, v katero se bodo podpisovali pokojnikovi prijatelji.
Itali|anskl židfe po poklicih |
Rim, 18. avgusta. AA. (Stefani) Po popisu italijanskega prebivalstva se starešine judovskih družin, ki so italijanski državljani bavijo s sledečimi poklici (izraženo v odstotkih): s trgovino 31.4, z uradniškim delom v podjetjih ‘23.1, z industrijo 5.6, z duhovniško službo ali pa z umetnostjo se bavi 0.9, s kmetovanjem 0.7, z ročnim delom v industriji 5.1, s služabniškimi posli 1.7, z obrtmi 1.5, z vojaško službo 0.7. Brez poklica je 8.7% judovskih italijanskih državljanov. Upokojencev in dijakov itd. je skupaj 7.1, 4.5% pa je rentnikov.
Mussolini obiskal ffdrugo" Malto
Rim, 18. avgusta. AA. (DNB.). Italijansko večerno časopisje se na uvodnih mestih bavi z inšpekcijskim poletom Mussolinija na otok Pantellerio. Listi poudarjajo strateški pomen tega italijanskega otoka, ki leži med Sicilijo in Severno Afriko. »Lavoro Fascista« poudarja, da se je Mussolini želel osebno prepričati, kako napredujejo dela na tem važnem pomorskem letalskem oporišču. Poseben pomen današnjega Mussolinijevega poleta na ta otok je v tem, da je zdaj prvič obiskal ta otok kak član italijanske vlade.
Stanje nemške zunanje trgovine
Berlin, 19. avgusta. AA. (DNB.) Gospodarsko ministrstvo je objavilo podatke o gibanju nemške zunanje tigovine v juliju 1938. V primeru z junijem je nemški uvoz nekoliko padel, medlem ko se je izvoz povečal. Uvoz je v juliju znašal po vrednosti 472.35 milijonov piark, a izvoz 470 milijonov mark. Trgovinska bilanca je torej v juliju pasivna za 2 in pol milijona mark, medtem ko je bila v juniju pasivna za 4.4 milijona. Statistični podatki se nanašajo na vjso Nemčijo, torej tudi na bivšo Avstrijo.
V Španiji nič novega
Bilbao, 19. avg. Po vesleh, ki prihajajo z bojišča pri Ebru, Deže prebivalci iz krajev, ki so še pod oblastjo rdečih, neprestano k nacionalistom. Ti ljudje tvegajo pri tem svoje življenje, kajti predstraže rdečih preže nanje s strojnimi puškami. Ti begunci mod drugim pripovedujejo, da je do korenine strtu mednarodna brigada ■»Lister«, ki je spadala med izbrane čete španske rdeče vojske.
Saint Jean de Liiz, 19. avg. V službenem poročilu vrhovnega poveljstva rdečih čet se trdi, da je bil na bojišču pri Ebru južnovzhodno od Gandese odbit nacionalistični napad. Razen drugega trdi to poročilo, tla so rdeči na madridskem bojišču z vešče postavljeno mino povzročili nacionalistom velike izgube.
Vesti 19. avgusta
Vesti o nekem nesporazumu med predsednikom vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom lordom Ha!ifaxom zanikajo v londonskih uradnih krogih. Pravijo cclo, da je vest od prve do zadnje črke izmišljena.
V Stockholmu se mudi angleški mornariški minister Duff Cooper. Časnikarjem je izjavil, da je njegova pot čisto zasebnega značaja, čeprav je obiskal večje število predstavnikov baltiških držav Iz Stockholma bo minister odpotoval naravnost v London.
Tri letala neznane narodnosti so baje predvčerajšnjim preletela na Pirenejih špansko mejo in v veliki višini krožila nad nacionalistično Španijo.
Francoskega letalskega generala Vuillemina jc včeraj sprejel s spremstvom vred nemški vodja Hitler. Po tem sprejemu je Vuillemin odšel v Goringov dvorec Karinhal na kosilo
13.000	japonskih vojakov so baje pobili in pometali v vodo oddelki kitajskih guerilskih vojakov blizu Hankova. Kitajci so Japonce presenetili in jih obsuli s strojniškim ognjem.
Šefa tajne kitajske policije so v mednarodni koncesiji v Šanghaju ubili neki neznanci. Policija je pri preiskavi našla veliko materiala, ki govori za to, da je atentat izvršila tajna kitajska teroristična družba.
Nemškega poslanika v Tirani von Panwitza je albanski kralj Zogu odlikoval z lento Škenderbegovega reda. Dal je najvišje albansko odlikovanje.
Značilen incident se jc dogodil v Cingtavu na Kitajskem. Neki pijani angleški mornar je vrgel na tla japonsko zastavo in jo poteptal. Nato pa je zgrabil za vrat mimoidočega Kitajca in ga prisilil, da je še on poteptal zastavo. Nazadnje je japonska policija obadva prijela in ju zaprla.
Skupina 40 italijanskih topničarjev in 5 častnikov se je z enim topom in 13 radijskimi aparati povzpela na vrh hriba Corno Grande, ki je visok 2812 m. Vojaki so tam zasadili italijansko zastavo.
Med Veliko Britanijo in Japonsko je postalo razmerje zadnje čase nekoliko bolj prijateljsko. To sklepajo iz sestanka med angleškim poslanikom v Tokiu in japonskim zunanjim ministrom, ki je bil zelo prisrčen.
Maršal Balbo se je po povratku iz Nemčije zglasil pri Mussoliniju in mu poročal o uspehih svojega potovanja.
S prikrito komunistično propagando in delavnostjo se bavijo sedaj v Združenih državah. Poleg odkritja komunistične centrale v Hollywoodu so sedaj dognali, da so komunističnega porekla tudi ameriška dijaška zveza, liga za mir in demokracijo ter zveza za zaščito državljanskih svoboščin. Odkritja pa se še nadaljujejo.
Velik nov vodovod bodo v kratkem dogradili v Rimu. Zaključek del bodo zelo slovesno proslavili.
Svetovnih kolesarskih tekem na Nizozemskem se
bo udeležilo precej veliko število italijanskih dirkačev, Italijane opogumi uspeh njihovih kolesarjev pri krožnem tekmovanju v Franciji in v Švici. Nadejajo se ponovnega uspeha.
Z judovskimi begunci iz Avstrije in Nemčije imajo polno dela v Švici. Zadnje tedne jih je tjakaj ubežalo brez potrebnega dovoljenja več kakor tisoč. Osrednja vlada je sklenila, da bo te Jude nekaj časa pustila v Švici, da jim pa ne bo dovolila stalne naselitve.
D'Annuncijevo dramo »Ladja« bodo na prostem uprizorili v Benetkah. Pravijo, da bo nastopilo pri tej predstavi nad 200 ljudi.
Za boljše stike med Francijo in nacionalistično Španijo se potegujejo francoski gospodarstveniki. Ti ljudje so predočili vladi veliko škodo, ki jo trpi francosko gospodarstvo samo zaradi tega, ker Francija še ni imenovala svojega zastopnika pri generalu Francu. Tako se bod pori gospodarski obnovi Španije udeleževali vsi tujci, le Francozi ne.
Tako se bodo pri gospodarski obnovi Španije udeleže-globoko sočustvovanje. Listi obžalujejo njegovo smrt, zlasti zato, ker je bil Hlinka znan kot zvest prijatelj poljskega naroda.
Izjemne ukrepe glede obrambe proti zračnim napadom so ukinile japonske oblasti. Ti ukrepi izvirajo še iz časov, ko so ob Čangkufengu divjale borbe.
Mesto Nablus so britanske oblasti odrezale od ostale Palestine. Vojaštvo ne pusti nikogar ne v mesto, ne iz mesta. Ta strogi ukrep je v zvezi s pogostimi atentati, ki so se v mestu dogajali.
Predsednik portugalske republike general Carmona je zaključil svoje potovanje po portugalskih kolonijah in se že vrača v domovino.
V Koburgu se je začelo zasedanje izvr-nega odbora mednarodne zveze bivših bojevnikov. Predsednik tega odbora vojvoda Kobur-ški je goste prisrčno pozdravil in jim nato priredil banket.
Včeraj je bila v Budimpešti izredna skupščina parlamenta in senata kot višek svečanosti' ob 900-letnici smrti prvega madžarskega kralja sv. Štefana. Seji je prisostvovala vsa vlada, regent Horthy, diplomatski zbor, visoka duhovščina, generali ter zastopstvi Italije in Nem-čije.
Zunanji minister Iraka Tevfik Suvaidi je
dopotoval^ v Sirijo, kjer bo prisostvoval seji komisije ZN, nato pa odpotoval v Pariz in London. Minister bo kralju Juriju VI. izročil pismo svojega kralja, v katerem ga prosi, naj se on osebno zavzame za pravično rešitev palestinskega vprašanja.
V teniškem dvoboju v pred finalu zn Davisov pokaj je Avstralija premagala Nemčijo z 2:0. Po_ra’žena sta bila oba Nemca, Ilenkel, katerega je v Berlinu temeljito porazil tudi naš Punčec, in Metaxa. Očividno bo zmagovalec v tem srečanju Avstralija, ki bo nato nastopila proti lanskemu zmagovalcu, proti Združenim državam
štiri konje so usmrtile čebele v Seppemrade na Vestfalskem. Konji so vlekli mlatilni stroj, ko so jih nenadno začele obsedati čebele. Ker so se jih začeli konji otepati, se je nabralo čim dalje več čebel, ki so začele konje pikati. Konji so kmalu popadali na tla, da so morali poklicati živinozdravnika. Toda vsa pomoč ni nič pomagala ter so konji v nekaj urah poginili.
Medbalkanski pomorski odbor se bo sredi prihodnjega meseca sestal v Splitu na sejo. Predmet razgovorov bo bržkone. pri*ton Rr>l garije v krog balkanskih držav.
Šahovski turnir v Osjeku
Lešnik in Rabar vedita s 5 in ppl točkami
Osjek, 19. avgusta.
Nihče menda ni pričakoval, da se bo deveto kolo šahovskega amaterskega turnirja za državno prvenstvo tako čudno zavrtelo. Največje presenečenje je bil včeraj gotovo poraz mladega Zagrebčana, ki je že skoro ves čas na čelu tabele. Igral je z Avirovičem. Že začel je precej slabo, tako da se je njegovemu nasprotniku kmalu posrečilo dobiti prednosti. Po kratki igri — komaj 22 potez — je Rabar na tem turnirju prvič izgubil. Drug nepričakovan izid je bil morda tudi v igri Lešnik-Jonke. Karlovčan Jonke se je dozdaj tudi držal zelo odlično in je bil, če ni še, eden najresnejših kandidatov za prvo mesto. Včeraj pa mu je v igri z Lešnikom spodletelo. Lešnik ga je kmalu nadigral, čeprav Jonke igra zelo previdno in premišljeno. Zelo se je popravil v zadnjih kolih tudi Ljubljančan Sikošek. Počasi popravlja svoje prej-
šnje poraze in se bliža sprednjemu koncu tabele. V devetem kolu je igral z morda nekoliko slabšim
— vsaj tako kaže njegovo sedanje mesto v tabeli
— zato pa toliko bolj trmastim igralcem Bajerjem.
Partija mu ni delala posebnih težav in je lahko razvil kmalu krasno igro, v kateri Bajer ni našel več obrambe, šiška se je boril pazljivo tako, da se je igra zavlekla do prekinitve. Zdi 6e, da Carev stoji^ nekoliko boljše, vendar se bo moral zelo potruditi, če bo hotel dobiti. — Z včerajšnjim dnem je prva polovica turnirja končana.
Stanje po devetem kolu je tole: Rabar, Lešnik 5 in pol, Carev 5 (1), Rajkovič 5, šiška, Jonke in Pavlovič 4 in pol (1), Avirovič 4 in pol, Sikošek 4, Miller 3 in pol (1), Martinič 3 (1), Turk, Subarič
3.	Bajer 2 (1), Cindrič 1 in pol (1), Spasojevič brez točke.
Tajinstven zločin v Mariboru
Mrtvec v Kaivarijskem potoku
Vpliv nemških orožnih vaj • v Mariboru
Zaradi mobilizacije je zastala ureditev Glavnega trga
Maribor, 18. avgusta.
Od pomladi se že vršijo v Mariboru velika regulacijska dela na Glavnem trgu, ki so sedaj v glavnem že zaključena. Kdor je poznal Glavni trg poprej ter ga vidi sedaj, mora priznati, da je mariborska mestna občina izvršila tukaj veliko delo. Na prvi pogled se niti ne vidi, kakih obsežnih predpriprav je bilo treba, da je dobil sedaj Glavni trg novo lice. To vedo le tisti, ki so zasledovali dela od začetka do konca. Teh >inspek-torjev« — tako imenujejo delavci, ki so zaposleni pri regulaciji, tiste radovedneže, ki prihajajo vsak dan ob določenih urah »inspiciral« kaj se na trgu dela — pa je v Mariboru precej, med njimi niso samo penzionisti, temveč ljudje vseh poklicev — od ravnateljev navzdol —‘ in zato je bilo med Mariborčani kljub dolgotrajnosti regulacijskih del čuda malo kritike. »Inšpektorji« so videli, da je bilo treba trg neštetokrat prekopati, enkrat
zaradi kanalizacije, potem zaradi elektrike, plina, vodovoda in telefona, tako da je bila vsaka ped zemlje nekajkrat preobrnjena in ravno ta prekopavanja so zavzela največ časa.
Sedaj je trg, kot že rečeno, v glavnem že reguliran in gotov, le avtobusna potsaja se ni povsem pripravljena in 'elektriško podjetje še ni položilo kablov okrog trga za številne kandelabre. Pri avtobusni postaji še manjkajo tanki za črpalke bencina in nafte, elektriško podjetje pa še ni dobilo kablov. Oboje je naročeno v Nemčiji ter že nekaj časa pripravljeno za dobavo, nemške firme pa so sedaj nenadoma obvestile mariborsko občino, da_ dobave ne morejo izvršiti, ker ni na razpolago železniških vagonov za prevoz. Vse razpoložljive vagone so namreč zasegle v Nemčiji vojaške oblasti zaradi mobilizacij rezervistov ter zaradi velikih vojaških vaj, ki so se sedaj začele. Šele ko bodo te vajo končane, bodo lahko tvrdke dobavile naročeno blago.
Savinjski hmeljarji so zborovali
Hmeljarji zahtevajo svoj zakon, selekcijsko postajo In kredit
se je hitro opomogel in letos upamo še na precej dober pridelek. Pa kaj zanima to našega hmeljarja, vse to on sam predobro ve, saj živi s hmeljem, našega hmeljarja zanimajo samo cene letošnjega pridelka. In ravno to vprašanje je letos najbolj kočljivo. Prav gotovo je, da se bodo cene hmelja uravnovesile takrat, ko bodo pričeli z obiranjem. Če govorimo danes o Češkoslovaški, da bo pridelala neko gotovo količino hmelja in ga postavila na svetovni trg, je to samo le ugibanje, saj vemo n. pr., da se je lansko leto razvpito, da na Češkem ne bo dovolj hmlja, ker je slaba letina ■ zaradi velike suše, zadnji teden pa je padel na češkem dež, ki je blagodejno vplival na hmelj, in so imeli na Češkem dobro hmeljsko letino.
Za izvoz hmelja je merodajno kakovost našega hmelja in konkurenčnost.
Pred leti je zaslovel naš hriielj zaradi lepih kobul na svetovnem trgu. Zadnje čase pa zopet slišimo pritožbe, da se hmelj ne obira več tako lepo kot se je pred leti, ko je bila za našega hmeljarja zlata doba. Za svetovni trg je predvsem važna kakovost našega hmelja, da je hmelj dobro obran, dobro posušen, na drugi strani pa, da smo s svojini hmeljem na svetovnem trgu konkurenčni. Ugodno bodo vplivale na cene. letošnjega hmelja, da zaloge pivovaren nimajo starega hmelja, na drugi strani pa, da konzum našega piva raste.
Ostra kritika tudi čez naše trgovce.
Mnogo se danes govori o izrabljanju našega hmeljarja s strani Judov. O tem bomo še spregovorili. Obsojanja pa so vredni tudi vsi tisti domači hmeljarski trgovci, ki s pomočjo prevar, da si polnijo v škodo vseh hmeljarjev svoje žepe, podpirajo Žide, pošiljajo na okrog tekače, ki 'kvarijo cene. Na današnjem zborovanju so hmeljarji resno spregovorili tudi o teh in padala so že nekatera imena, ki so zaznamovala te ljudi v črne knjige. Oblast bo letos še posebno pazila na take, hmeljarji pa bodo letos brez pardona prijavili vsakogar, ki bi hotel na tak način kvariti cene našemu hmelju.
Zahteva po hmeljarski selekcijski postaji, hmeljarskem zakonu in kreditu za regulacijo hmeljskih cen.
Predsednik Hmeljske zadruge g. Alojzij Mihelčič je nato prebral resolucijo, ki so jo navzoči z
Celje, 13. avgusta.
Kako veliko zaupanje imajo naši savinjski hmeljarji do Hmeljarske zadruge, je pokazal zadnji hmeljarski tabor, ki je bil v Roblekovi dvorani v Žalcu 15. avgusta. Nad 500 hmeljarjev je prišlo, da bi slišali nasvet strokovne organizacije, kako ravnati pri letošnjem obiranju, pri kalkuli-ranju cen našega hmelja. Tabora so se udeležili predsednik Hmeljarske zadruge celjski župan g. A. Mihelčič, okrajni načelnik g. dr. Ivan Zobec, predsednik Kmetijske zbornice g. Steblovnik, banski svetnik g. Kuder in banovinski hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar. Hmeljski tabor je prav gotovo za našega hmeljarja izredno velike važnosti, saj vemo, da potrebuje naš hmeljar danes, ko ne vemo, kako s? bo razvijala hmeljska kupčija letos na svetovnem trgu, koliko hmelja bo postavila na trg Čehoslovaška, Poljska, Anglija in Amerika, ko čitamo vedno različna poročila, ki so lahko gotova in zanesljiva, na drugi strani pa zopet nezanesljiva, vsaj nekaj smernic, kako ravnati pri kalkuliranju cen itd. Savinjske doline brez hmelja ni, tako je rekel g. predsednik Hmeljarske zadruge, lahko pa rečemo tudi, da je s savinjskim hmeljarstvom tesno povezana vsa Slovenija, saj vemo, da odnesejo obiralci hmelja iz Savinjske doline vsako leto okoli 7 milijonov din. Iz vseh krajev Slovenije in celo iz Hrvaške prihajajo prav te dni obiralci in obiralke iz uboža-nih krajev, kjer ni zaslužka. Tako je danes prišlo v Celje z vlaki okrog 2000 obiralcev. Popoldne ob 4. je privozil v Celje posebni vlak iz Grobelnega z 620 obiralci. Cesta .ki pelje proti Žalcu pa je bila še polna lojterskih vozov s katerimi so se vozili obiralci iz krajev, kjer ne vozijo vlaki.
Koliko bodo zaslužili obiralci?
Hmeljarji so na današnjem taboru sklepali tudi o plačah obiralcev, ki bo ostala kakor dosedaj: za škaf hmelja brez hrane din 2, s hrano din 1.50.
Kakšne bodo cene letošnjemu hmelju?
Vremenske razmere za razvoj hmeljske rastline v letošnjem letu kakor pri nas tako tudi na Češkem, Poljskem, Angliji in Ameriki niso bile ugodne. Vremenske neprilike so uničevale hmeljske nasade in kazalo je, da bomo imeli letos slab hmeljski pridelek. Pri nas v Savinjski dolini n. pr. smo imeli skoro 6 tednov sušo. Prav zadnji čas je nastopilo za hmelj boljše vreme, hmelj
Maribor, 19. avgusta.
Danes ob petih zjutraj je odšel neki mariborski brivec na sprehod proti Kalvariji. Ko je prišel do mesta, kjer se sekata poti na Kalvarijo in k mestnemu vodovodnemu rezervoarju, je brivec nenadoma zagledal mrtveca, ki je ležal na strmini na trebuhu, nagnjen z glavo proti potoku. Glava je bila zraven vode, pa obraza ni bilo mogoče videti. Brivec je takoj odšel na orožniško postajo in zadevo prijavil. Orožniki so mrtveca previdno preiskali, le obračali ga niso, ker niso hoteli s tem zabrisati morebitnih 6ledov zločina ali pa kakih stopinj, ki bi bile za preiskavo neobhodno potrebne. Le v nekem žepu so našli majhen glavnik, na katerem je bilo s svinčnikom napisano ime Rudolf Majcen. Seveda so takoj ugotovili, da gre dejansko za 17 letnega Rudolfa, sina šolskega sluge na I. dekl. mešč. šoli v Mariboru. Fant je letos
končal meščansko šolo in se z vso vnemo pripravljal za tekstilno šolo v Leskovcu. Rudolf se ni družil 7, nikomur, vse dni je pretičal doma v knjigah, zadnje tri dni pa je bil vseskozi doma, ker ga je hudo bobi /.ob. Včej-aj popoldne je še doma pekel palačinke, a med šesto in pol sedmo uro je sam odšel iz hiše. Potem je zanjim zmanjkala sleherna sled. S kom se je dobil na cesti in s katero družbo je odšel proti Kalvariji, še ni nič znanega. Komisija, ki je prišla iz Maribora, ni našla okrog trupla nobenih krvavih sledov, niti stopinj, pač pa so našli v bližini neizstreljeno patrono pištole. Zaenkrat ne vedo, če bi dogodek tolmačili s samomorom, ko pa drugi znaki kažejo, da ni izključen zločin. Čim se je v mestu zvedelo za najdbo, se je takoj nabralo okrog trupla ogromno ljudi, ki so pogruntali, da je bil fant najbrž ubit nekje drugje, pa so ga zločinci potem prenesli in vrgli k potoku. Preiskava je še v teku.
V pijanosti popil mesto žganja salmjak
Kranj, 18. avgusta.
Včeraj popoldne je popival v neki hiši blizu Naklega okrog 35 letni brezposelni krojač Jožef Sušnik, doma iz Strahinja. Ko se je okrog 6 vrnil precej pijan domov, je hotel spiti še pol kozarca žganja, namesto po žganju pa je pomotoma segel po steklenici, napolnjeni s salmijakom, katerega so njegovi domači imeli za zdravljenje živine. Sal-mijaka si je nalil pol kozarca in ga v dušku popil. Šele potem je čutil usodno pomoto in klical ljudi na pomoč. Nesrečneža so spravili v Kranj k zdravniku g. dr. Novoseljskemu, ki je takoj uvidel, da je njegovo stanje smrtnonevarno, dasi se še takrat bolečine niso pojavile v polni meri. Bolnika so po zdravnikovi odredbi takoj spravili s kranjskim rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Stanje nesrečneža je resno, usta ima vsa opečena, želodec pa mu je amonijakova raztopina tako razjedla, da krvavi.
Pred nosom mu je kradel
Moravče, 16. avgusta.
Naslednji dogodek spričuje, kako predrzni so nekateri cestni postopači, obenem pa tudi spretni in izvežbani v svojem poslu. Posestnik Avbelj iz Gabrija pod Limbarsko goro je bil zaposlen oni dan na podu pri čiščenju žita. Vrata v hišo, ki stoji na drugi strani pota, je medtem zaklenila njegova žena. Ključ je shranila v kleti in odšla na njivo. Ko je mož po opravljenem delu hotel stopiti v vežo, je našel vrata zaprta, ključa pa ni bilo na dogovorjenem kraju. Tedaj je začul nad seboj nagle korake, nakar so se odprla vrata na drugi strani hiše. Sluteč, da ni nekaj v redu, je šel pogledat. Ključ je ležal zunaj na tleh pred pragom, v sobi pa je bilo vse narobe. Tat mu je odnesel boljšo obleko, dve srebrni uri z verižico in 500 din denarja. Avbelj ima nad 1000 din škode. Sodijo, da je kradel neki mlajši postopač, ki se je klatil tisti dan po Limbarski gori. S plenom je pobegnil v bližnji gozd, kjer ga niso mogli izslediti.
Gadja nadloga
Moravče, Iti. avgusta.
Letos se je po moravških hribih zaredilo mnogo strupene golazni, da je ljudje že davno toliko ne pomnijo. Posebno hudo jo tamkaj, kjer je kamenje zloženo na kupe ter ga ves dan obseva sonce. Cerkovnik pri Sv. Miklavžu je ubil oni dan velikega modrasa na obzidju zraven cerkve. Te dni je^ posestnih Rotar iz Dešna spravljal iz kozolca žito. V snopu nekaj metrov od tal je zagledal zvitega gada. Že mu je nameril, da bi ga usekal, pa je zdrsnil navzdol po slami. Rotarjeva soseda je pri pletvi čutila, da ji leze nekaj mrzlega čez nogo. Ozrla se je in zapazila gada. Neka žena je nedavno nabirala maline. Čevelj, v katerega je bila obuta, je imel spredaj luknjo. Zazdelo se ji je, da se je nekaj dotaknilo njenih prstov. Bil je gad, ki je hotel zlesti v odprtino, a ga je odbila z močnim sunkom.
burnim odobravanjem pozdravili. Za razvoj našega hmeljarstva je življenjske važnosti hmeljarska selekcijska postaja. Potreba te je nujna, zato apelirajo savinjski hmeljarji, zbrani na hmeljarskem taboru v Žalcu, da se činiprej in hrez odlašanja ustanovi. Za ugoden razvoj našega hmeljarstva je važna uzakonitev hmeljarskega zakona, za rogulcijo hmeljarskih cen pa je Hmeljarski zadrugi potreben kredit.
67
Obrnil sem se k onemu okostnjaku in pristavil novo vprašanje:
»In to, odkod prihajaš ti?« Nesrečnik je bil v zadregi, ko je stal sredi lepo oblečenih ljudi, ki so ga gledali, zrl je v tla in se prestopal z noge na nogo. Z zmedenim izrazom nam je pripovedoval svojo zgodbo: »Ubog kmet sem, s Kavkaza. Vse do zadnjega leta sem imel majhno kmetijo, ki je bila moja, in pa kravo ter konja. Vlada mi je vzela živali, pobrala mi je celo leseni voz ter vse, kar sem pridelal. Ostal sem brez vsega. Ni mi ostalo drugega kakor beračenje, če hočem ostati pri življenju.«
Ljudje iz odposlanstva so kazali skrb, kako bi spet začeli razgovor o nalogi, s katero so jih poslali k meni. Bilo je že pozno in niso svoje nepo-trpežljivosti nič skrivali.
Razdelil sem svojo zalogo kruha beračema, jima navrgel še nekaj rubljev ter ju potem odslovil.
Voditelj odposlanstva je potem povzel besedo in me začel spraševati: »Povej nam, kaj nam hočeš. Kaj torej hočeš?«
»Zahtevam takojšnjo zdravniško pomoč za ženo. Sklenil sem, da ne bom nič več delal, dokler bo bolna. Ostal bom doma, vi pa mi boste dajali vso plačo. Tudi zahtevam drugo sobo. Ta v petem nadstropju je za
mojo ženo previsoko. Razen tega je prostor mrzel in vlažen. Ce ne boste mojim zahtevam ustregli, bom takoj poslal pritožbo na stranko ter prosil dovoljenja, da smem odpotovati iz države. Pri tem bom imel pomoč tudi od zunaj, saj je zdaj tu ameriški konzul. Naj vrag vzame vašo vladol Ne vem, kako dolgo bo rusko ljudstvo moglo prenašati to vlado, gotovo je samo to, da je jaz ne bom več prenašal!«
Voditelj odposlanstva sc je'z vsemi močmi trudil, da bi me pomiril: »Nikar se tako ne razburjaj, to-varišč. Vse bomo uredili. Nič ne hodi v tovarno, dokler ti bo žena bolna. Poskrbeli bomo tudi za potrebno zdravniško pomoč.*
Vstali so, da bi odšli. Ozračje med nami je bilo vse prej kakor prijateljsko. Nismo si ne stisnili rok, ne rekli zbogom. Niso imeli druge želje, kakor da bi jo čim prej pobrisali od mene. Namesto slovesa sem jim zaklical: »In če boste mojo ženo kam poslali, pazite, da bo kraj tak, da morejo v njem živeti ljudje.«
26. februarja me je poklical telefon. Veleli so mi, naj odidem v tovarno. Tam sem zvedel, da Jbodo mojo ženo 1. marca poslali v zdravilišče Feodosijo na Krimu.
Sklar, načelnik tujskega urada,
je mislil, da je potrebno, da mi pojasni in poudari, za kako srečnega se moram imeti, da sem dobil vse zastonj in da bom moral plačati samo železniške vozovnice. Nato je pristavil: »Zdaj je pa potrebno samo eno: da držiš jezik za zobmi!«
XXXI. poglavje-.
V Kalininovem zdravilišču na Krimu.
O bivanju v zdravilišču Feodosiji naj pripoveduje moja žena sama:
»Marca 1934 so me poslali v Kalininovo zdravilišče v Feodosiji na Krimu ob obali Črnega morja. Tam bi se morala zdraviti zaradi živcev.
Bolna sem bila že v Ameriki, toda strahotni prizori, katere sem videla v Rusiij, so mojo bolezen samo poslabšali. Možu se je posrečilo, da mi je preskrbel »putjovko«, potrebne listine za zdravljenje. Pri tem mu je pomagala tovarniška strokovna organizacija.
Voditelji zdravilišča so bili kaj začudeni, ko so me zagledali, zakaj le malo navadnih delavcev v Rusiji je moglo uživati tako ugodnost. Od petsto bolnic, ki so bile v tem zdravilišču, jih je bilo samo petdeset delavk. Večino so tvorile žene inženirjev, ljudi s posebnimi pravicami, propagandistov in uradnikov višjih stopenj, ki so glede ugodnosti in glede prehrane bili razred zase.
V zdravilišču je bila tudi Katjuša Rastiga Javejeva z možem, visokim železniškim uradnikom. Kadar je prišla v mojo sobo, je neprenehoma tožila zaradi silnih bolečin, ki jih je baje čutila v križu. Toda to je ni nič oviralo, da se ne bi zelo vneto udele-
ževala plesov, ki so bili vsak drugi večer.
Vprašala sem jo, zakaj je njen mož tu. Odgovorila mi je z nasmehom:
»Lej jo, da pazi name vendar. Boji se, da mu je ne bi pobrisala s kom drugim.«
Nisem mogla ugotoviti pri teh dveh ljudeh prav nobene bolezni, ki bi bila opravičevala njuno navzočnost v zdravilišču.
Evdakima Kulakova je bila žena inženirja, ki se je bil umazal v glaso-viti Ramzinovi zadevi. Moža so ji zaradi te reči vtaknili za leto dni v ječo, a je dobival še vedno 700 rubljev plače na mesec. Stroški za ženino bivanje v Kalininu so ga veljali mesečno 390 rubljev.
Ana in Marusja sta bili lepi dekleti, dobro rasli in elegantno oblečeni. Ena je bila iz Kurska, druga iz Aleksandrovska. Prišli sta za sezono obe v toplice Zelezovodsk. Dr. Kni-kuta jima je podpisal pooblastilo, da lahko gresta potem v Kislovodsk, drugo kopališče v Južnem Kavkazu.
Kako da sta ti ženski uživali tako izredne pravice, ki niso bile v navadi?
Razloga za to ni bilo težko najti. Res da nista bili prav nič bolni, pač pa sta vse noči prebili v družbi raznih inženirjev, propagandistov in drugih višjih oblastnikov. Tako sta dekleti romali od zdravilišča do zdravilišča v čim večji blagor in srečo višjih sovjetskih uradnikov.
Valentina Feodorovna je bila žena nekega profesorja iz Moskve. Bila je visokonosa naveličanka najvišje stopnje. Bila je tu, da je stregla možu, ki se je prišel oddahnit v zdravilišče, oddahnit od prenapornega dela.
Metlika vas vabi
Tostran Gorjancev in Mirne gore, v deželi sonca in_ sladkega grozdja, v krajini beli, kjer je Župančič, poet naš ob Kolpi na Vinici doma, v deželi belih brezovih loz in okroglih kraških drag in vrtač, v srcu Bele Krajine v Metliki se bo zbralo vse naše ljudstvo na »Narodni belokranjski mladinski tabor« dne 21. avgusta 1938 in manifestiralo za narodne, slovenske in jugoslovanske ideale! Pridite tudi vsi drugi, ki morda malo poznate naš kos slovenske zemlje ob Kolpi sem doli med nas! Z avtobusa, vozovi in izletniškim vlakom, ki ima ugodne zveze proti Ljubljani in Karlovcu! Vaši bratje in sestre vas vabijo! Lepega izleta vam ne bo nikoli žal. Saj v Drašičkih, Vidošičkih in Semiških goricah že grozdje zori in že dolgo nenehno čriček prepeva! Videli boste naše belokranjske narodne^ noše, naše šege in narodne običaje in tudi našo gostoljubnost boste imeli priliko okusiti! Na prosti zabavi vam bomo postregli z našimi pristnimi vini iz Metliške vinske zadruge, z Drašičko in Vidošičko kapljico! Ne bo manjkalo tudi jancev in odojčkov in za veselo razpoložen je bo skrbela naša mestna metliška godba. Pridite v Metliko ob Kolpi in praznujte z nam veliki dan belokranjske mladine!
Tabor bonto na predvečer začeli z slavnostno akademijo na čast pokrovitelju ljubljanskemu županu dr. Juro Adlešiču, ki bo osebno navzoč, s pestrim sporedom. Nastopi poleg domačih fantov in deklet tudi kolonija ljubljanskih otrok, ki se nahajajo pri nas v Metliki na počitnicah. Istočasno bodo po vsej Beli Krajini zagoreli kresovi, od Žumberka pa preko Metlike do Podzemlja in Vinice, tja do Starega trga ob Kolpi. V nedeljo 21. t. m. bomo pa ob četrt na deset sprejeli iia postaji goste in oh 10. uri bo sv. maša na prostem, nato tabor. Popoldan ob 3. uri javni nastop na Vejeru pri Metliki. Po nastopu prosta zabava. — Tako ima namen javno povedati, da Bela Krajina ni kos hrvaške zemlje, niti nimajo pravice segovati po njej roke od severa Zumberčani, še manj pa nemški Kočevarji sem čez Mirno goro, za Sv. Frančiškom, ampak je kos, čeprav majhen in reven in zapostavljen, kos slovenske zinlje, skozi vdan domovini. Belokranjci smo in ostanemo Slovenci! Metlika ob-Kolpi vas vabi! Pridite in ne bo vaui žal med nami!
Nova streha na peronu gl. kolodvoru
Ljubljana. 19. avgusta.
Težnja za modernizacijo glavnega kolodvora v Ljubljani se je pokazala v zadnjem času tudi v lem, da so pristojni činitelji uvideli potrebo, da se na glavnem kolodvoru po zgledu drugih velikih železniških postaj zgradi streha nad peronom, in sicer takšna, da morejo potniki pod streho izstopiti iz vlaka naravnost na peron. Neugodno je bilo, da so morali potniki doslej izstopati iz vlakov na drugem ali tretjem tiru in potem v primeru dežja skušali neprijetnosti mokrote.
Ljubljanski glavni kolodvor je lani mnogo pridobil s tem, da so povečali vežo in zgradili več novih oken za prodajanje voznih listkov, s čimer so zelo razbremenili stisko, ki je nastajala zlasti ob nedeljah, ko je naval potnikov na nedeljske vlake največji, druga velika pridobitev glavnega kolodvora pa je bila podaljšanje perona za kakih 50 metrov. Ta podaljšek je bil tudi že tako zgrajen, da je imel streho, ki je segala do prvega tira in so potniki lahko nemoteno stopali na peron, zdaj pa so začeli popravljati streho tudi na ostalem starem delu perona. Namesto prejšnjih skromnih stebrov so postavili močne nosilne železne stebre rumeno-rdeče barve, na katerih bo postavljena nova streha.
Ko bo streha dograjena, se bo ljubljanska postaja vsaj nekoliko približala tistim velikim železniškim postajam, ki imajo zgrajene velike hale, pod katerimi vozijo vlaki, kot je to v Belgradu in drugod. Občinstvo bo železniški upravi za to delo gotovo hvaležno.
Drobne iz Kranja
V nedeljo popoldne ob 3 bo na Planini v Kranju telovadni nastop fantovskega odseka in dekliškega krožka iz Kranja. Pri tem nastopu bo pokazala tudi mednarodna vrsta telovadcev svoje krasne vaje na drogu in bradlji. Vljudno vabimo občinstvo iz Kranja in okolice, da obišče to lepo mladinsko prireditev v čim večjem številu. Po nastopu bo prosta zabava s srečolovoin.
Pri tatvini je bil zasačen v sredo popoldne okrog 1 30 letni brezposelni ključavničarski pomočnik Albin B., doma iz Stare Loke. Vlomil je v trgovske lokale g. Draga Schillinga v Kranju in tako brezskrbno iskal po trgovini vrednejše predmete, da ga je slišal zunaj g. Vovk Aleš, ki je uslužben pri g. Schillingu. Takoj, ko je g. Vovk odprl vrata, je hotel tat izginiti pri zadnjih vratih, kar se mu pa ni posrečilo, ker ga je došli prav krepko zgrabil in ga v spremstvu svojega tovariša odvedel na policijsko stražnico. Pri zasliševanju je aretirani priznal, da je bil že dvakrat kaznovan pri okrožnem v Ljubljani in enkrat pri okrajnem sooiscu. Svojo tatvino pravi, da je izvršil zato, ker •le ”'1 ®ilno lačen. Policija ga je oddala okrajnemu sodišču.
MEKINJE
Fantovski odsek in dekliški krožek v Mekinjah priredita v nedeljo 21. avgusta s sodelovanjem FO in DK kamniškega okrožja telovadni nastop pod častnim predsedstvom predsednika županske zveze in župana g. Nandeta Novaka s sledečim sporedom:
Ob 2 litanije v cerkvi, nato nastop, po nastopu prosta zabava. Sodeluie domžalska crodba. — Vsi vljudno vabljeni'
Od tu in tam
Da je politično delovanje dr. Košutiča v
zvezi s pristopom njegove politične skupine v neko >kombinacijoc, so v zadnjem času začeli govorili v Zagrebu ter v tem smislu tudi napisali nekaj člankov v hrvaško časopisje. Or. Ko-šutič pa je na vse te govorice javno odgovoril v časopisu, da nima nikakega namena pristopati h kaki drugi politični skupini. S svojimi tovariši in somišljeniki stoji strogo na splošno-narodnem hrvaškem stališču, ki je v skladu z razpoloženjem in stališčem hrvaškega naroda nasproti takšnim ali podobnim špekulacijam. Njegova skupina je tudi sklenila v kratkem izdati nek proglas, ki da bo objavljen o pravem času, in iz katerega l>o razvidno stvarno stanje.
Dr. Vladko Maček se je včeraj ves dan mudil v Zagrebu Ta dan si je določil za sprejemanje svojih političnih prijateljev, katerim je tudi razložil, kako je bilo zadnjič v Belgradu. Pravijo, da bo dr. Maček iz Zagreba zopet odšel za nekaj časa v Kupinee, odtod pa morda vsaj za nekaj dni v Mogaško Slatino, kjer se oglasi skoraj vsako leto, da se nekoliko odpočije in pozdravi.
V boj proti kletvinam je nastopila zagrebška Katoliška akcija. Vsepovsod po Zagrebu vidiš v teh dueh letake, ki jih jo izdala omen jena akcija in v katerih prosi hrvaško ljudstvo, da se varuje grdih kletvin, ki katoličanom gotovo ne delajo nikake časti. Brezplačno dele po Zagrebu in drugih hrvaških mestih tudi protestne znake, hvaležno pa sprejemajo prostovoljne prispevke, s katerimi bodo pokrili režijske stroške, ostali denar pa bodo namenili siromašnim delavskim otrokom, da si bodo lahko naibavili potrebne stvari za šolo.
Cesto Hercegnovi—Cetinje nameravajo v kratkem asfaltirati. Te dni si je to cesto že ogledala posebna komisija. Ko se je mudil zadnjič v teh krajih ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, je tamkajšnjim krajevnim zastopnikom izjavil, da je vlada posvetila vso pozornost tudi cestam v okraju Boke Kotorske in da bodo te ceste asfaltirane, ker to zahteva tamkaj že zelo razviti promet z motornimi vozili. Tako se je takoj sestala omenjena posebna komisija, ki je pregledala cesto Hercegnovi— Cetinje ter ukrenila vse potrebno, da se dela takoj začno.
60 let, odkar je vkorakala avstrijska vojska v Sarajevo, je minilo danes. Sarajevčani bodo ta dan zelo svečano proslavili. Na tej proslavi bo med drugimi govoril neki Ali Efendija Aga-novič, čigar ded je bil med branilci Sarajeva in je padel na kraju, kjer danes stoji restavracija »Volga«. Za kraj te proslave so izbrali Begovo džamijo, in sicer zato, ker so ravno v njej padle prve besede za vstajo 4. julija 1878. leta. To je bil obenem tudi prvi politični protestni govor, kar jih je kdaj bilo v džamijah. Poleg potomcev nekdanjih sarajevskih borcev se bo današnjih svečanosti udeležilo tudi okoli 60 takšnih, ki so še sami doživeli to sarajevsko vstajo in pri njej sodelovali.
Organizacijski odbor za IX. balkanske igre se pogaja z neko filmsko ustanovo, ki se bavi s snimanjem prosvetnih filmov, za snimanje filma o Balkanskih igrah v Belgradu.
Odbor za propagando domačih pogonskih Sredstev pri ministrstvu za gozdove in rudnike je imel tedni svojo sejo, na kateri je med drugim sklenil prirediti propagandno vožnjo motornih vozil z uporabo domačega gorivu, la vožnja se bo priredila s sodelovanjem Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v septembru ali pa v oktobru. Dalje je bile >kle-njeno, naj se za čim bolj vsestransko propagando ustanove pri vseh banskih upravah banovinski odbori za propagando domačih pogonskih sredstev ter se prirede poljudna preda-vamja o uporabi teh sredstev. Ker se nekateri lastniki tovarn pritožujejo, da ne morejo v zadostni količini dobiti lesnega premoga za pogon motorjev, je bilo sklenjeno, pozvati podjetja, ki proizvajajo plin iz gorilnih sredstev, naj se potrudijo, da bi potrebni material pravočasno in v zadostni količini dajali na razpolago. Ker so nekatere banovine upeljale trošarino na pnevmatiko za vozila, s čemer onemogočajo propagando domačega goriva, je bilo sklenjeno, da se zaprosi finančno ministrstvo za ukrep, da se te trošarine ne vpeljejo.
Ker bo v kratkem ustanovno zborovanje Glavne zadružne zveze, na katerem imajo glasovalno pravico vse zadružne zveze, ki so izpolnile predpise § 118 t. 3 zakona o gospodarskih zadrugah, naj banske uprave na svojem področju nasvetujejo vsem zadružnim zvezam, da si pri pristojnem registrskem sodišču nabavijo potrdilo, da so na dan 24. septembra 1934 imele včlanjenih najmanj 50 zadrug in da so po svojih pravilih izvrševale revizijo svojih zadrug. S temi potrdili bodo mogle zadružne zveze polnopravno sodelovati na imenovanem zborovanju ter se bodo s tem izognile morebitnim nesporazumom in sporom o pravici udeležbe na zborovanju, kakor tudi morebitnim kasnejšim pritožbam, ki bi mogle nastati zaradi ospo-ravanja pravice udeležbe na tej skupščini.
Odobrena je polovična voznina na državnih železnicah delegatom zveze ekonomov iz vse države, ki sc bodo udeležili skupščine svoje zveze 4. septembra v Belgradu. Popust velja od 1. do 7. septembra. Prav tako je odobren popust 50% udeležencem Vlil. pravniškega kongresa, ki bo v Novem Sadu od 10. do 12. septembra. Popust velja od 8. do 17. septembra.
Poleg finančne pomoči za organizacijo Balkanskih iger je ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva sklenilo prirediti posebno taborenje za naše reprezentante lahkoatlete. 'Taborenje se bo začelo v Belgradu takoj (>o zaključenem državnem prvenstvu v Ljubljani in bo trajalo do konca Balkanskih iger. Udeleženci bodo uživali vso udobnost ter mogli nemoteno trenirati >od strokovnim vodstvom belgrajskega, zagreb-kega in ljubljanskega trenerja. Prehrana tekmovalcev se bo posvetila posebna pozornost. Zdravstveno higiensko nadzorstvo je poverjeno zdravnikoma dr. Matkoviču in dr. Novakoviču, a funkcijo starešine bo vršil Suštič, strokovni referent v ministrstvu. Omeniti je treba, da se la način pripravljanja lahkoailetov pri nas uvaja prvikrat, kar pa se v inozemstvu prakticira že dolgo. Tako se z vso pravico lahko pričakuje zaželjeni rezultat in lep uspeh našega moštvu med balkanskimi tekmovalci.
P
Sl
Gluhonemi zahtevajo v Mariboru gluhonemnico
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Maribor, 18. avgusta.
Te dni se je vršil v Mariboru zanimiv kongres, ki je potekel v javnosti povsem neopaženo — kar je tudi razumljivo, saj so se vršile na zborovanjih najbolj vroče debate v nemi tišini! V Mariboru so namreč zborovali od 13.—15. avgusta gluhonemi iz cele države. Njihovega kongresa so se udeležili delegali posameznih krajevnih organizacij iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Bel-grada, navzoča pa je bila tudi inozemska delegacija — iz Gradca. Namen kongresa je bil v prvi vrsti, da se sondira teren za vsedržavno organizacijo gluhonemih. Kongres se je vršil v Ciam-brinovi dvorani ter ,je bil ves čas zelo dobro obiskan. Vse debate in poročila so se vršila v govorici gluhonemih — z znaki prstov, tako da je bil pogled na to nemo skupščino res nenavaden. Skupščina pa je pokazala, da se naši gluhonemi resno bavijo s svojimi perečimi problemi, jih vestno študirajo ter si snujejo svoje organizacije samo zaradi tega, da bi svoje upravičene zahteve pred javnostjo lažje uveljavili ter bi vsem nesrečnim sotrpinom, katerim je usoda vzela dar sluha in govora, ustvarili človeka vredno možnost življenja.
Na svojem kongresu so gluhonemi predvsem opozarjali na problem gluhoneme mladine, kateri manjka priložnost Strokovnega šolanja. Pri
nas so le štiri gluhonemnice in sicer v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Jagodini, istotako velika Češkoslovaška pa jih ima 17. Še večje je povprečno število gluhonemih otrok, ki je pri nas veliko in le manjši del ima priložnost, da se izšola v gluhonemnici. Šola pa je za gluhonemega otroka ogromnega pomena. Dočim ostane brez šole povsem odtujen svetu, največji revež, še bolj ubog, kot slepec, izobrazba v gluhonemnici pa ga usposobi za polnovredno življenje. Gluhonemec s primerno izobrazbo se lahko uspešno udejstvuje v marsikaterem poklicu ter si lahko osnuje tudi lastno eksistenco. V praktičnem življenju so gluhonemi 'delavci, pomočniki in obrtniki pokazali svoje usposobljenost ter so v marsikakem poklicu dosti spretnosti, kakor govoreči ljudje, to pa zaradi tega, ker ima gluhonemec izredno razvit dar opazovanja. Na to bi bilo treba opozoriti predvsem obrtnike, ki se sedaj iz nekih predsodkov branijo sprejemati gluhoneme vajence v službo.
Ob zaključku kongresa so sprejeli gluhonemi posebno resolucijo, ki so jo odposlali na pristojna mesta. V njej se zavzemajo za ustanovitev posebne gluhonemnice v Mariboru, če pa te ne bi bilo mogoče osnovali, pa naj bi se povečala sedanja gluhonemnica v Ljubljani. Obenem izrekajo za ustanovitev osrednje >Zveze združenj gluhonemih« v Belgradu.
Kdo je kriv, da je Sava umazana
Ob bistri Savi se je od njenega izvira do Jesenic kaj radi ustavljajo domačini in tujci ter občudujejo njeno sinjo modrino in poslušajo žuborenje njenih kot kristal čistili valov. Kot taka je poživljala od painliveka vso našo Gorenjsko in v okviru edinstveno lepih planin navduševala tujce za lepoto naših krajev. Danes od Jesenic dalje te bistre Save ni več. Številne gorenjske tovarne so jo spremenile v umazano industrijsko vodo, ki pasira skoro vso Gorenjsko v pravi mešanici vseh mogočih barv in s tem povzroča velikansko škodo vsem Gorenjcem tako glede tujskega prometa, kakor tudi drugače. Kot taka ogroža obstoj vodne flore in faune in ribolov.
Po natančnih opazovanjih se je ugotovilo, da je uspeh ribolova od leta 1931 niže od Kranja nazadoval takole: v letu 1934 je bil že za 60%, v letih 1935 in 1938 pa že za 90% manjši kakor leta 1931/32. Po optimistični cenitvi ima Sava danes okrog Medvod največ 2 do 3 sulce in morda 10 postrvi. Lipan, katerega športni ribiči najbolj cenijo, je popolnoma izginil iz Save. Prva leta po vojni je bila Sava zelo bogata na plemenitih ribah in belicah, dasi jih ni nihče gojil ter so jih lovili vsak dan. V zadnjih letih pa so gorenjski ribiči skušali obnoviti ribolov z vlaganjem umetno vzgojenih rib, ki so pa seveda v umazani vodi reke Save takoj poginile.
Industrija, ki se je v zadnjih letih naselila ob obrežju Save in brezobzirno spušča v Savo vsakemu organičnemu življenju kvarne odtočne vode, je povzorčila to katastrofalno onesnaževanje Save. Seveda ni naš namen napadati industrijo, saj se zavedamo, da daje prav ona najrevnejšemu ljudstvu, 9e že ne dober pa vsaj skromen košček kruha. Mnenja pa smo, da bi se z dobro voljo dalo kmalu ukreniti, da bi se vsaj v glavnem preprečilo onesnaževanje Save.
Težko bi bilo reci, katera gorenjska tovarna najbolj onesnažuje Savo, lahko pa trdimo, da imajo vso
nezadostne čistilne naprave
V naslednjem bomo podali le nekaj strokovnih mnenj
Odpadne vode K1D Jesenice obrata Javornik bolj onesnažujejo naprave okoli generatorjev. Te vode vsebujejo poleg tega tudi druge hude strupe in bi jih morali brez nadaljuega odstraniti iz
odpadne vode pred dotokom v Savo. Dosedanja čistilna naprava je v tem pogledu zelo pomanjkljiva in povzroča še večjo onesnaževanje Save po teru samem. Za čiščenje odpadnih vod bi moralo podjetje izpolniti sledeče: 1. odpadna voda iz lu-zilnice obeh obratov Jesenice in Javornik se bi naj izpel ja jo skozi bazen, napolnjen z apnom;
2.	matični lugi obrala za proizvajanje železne galice se morajo pred odtokom v Savo neutralizi-rati; 3. generatorske vode se morajo centralno zbirati, očistili tera, sprostiti cianidov, rodanidov, krezolov in fenolov; 4. urediti kanalni sistem v obratu Javornik, tako da se bo onemogočilo spuščanje vode v potok Javornik.
Odpadna voda tekstilne tovarne »Jugočeška« Kranj onečiščuje Savo v taki meri, da pade kisik pod normalo 5 liigr lit ca 2 do 3 km in je tam obstoj vodne flore in faune izključen. Odpadna voda »Jugočeške« razven tega dnevno izloča ca 8.64 kg vlaken bombaža in minimalno 160 kg soli. Da se bi odstranili škodljivi vplivi odpadne vode >Ju-gočeške«, je potrebno urediti čistilno napravo tako, da se prvotni bazeni vključijo v novi sistem kot pomožni bazeni z novimi čistilnimi napravami. Razne sedimentacije bi bilo treba predvideti tudi filtracijo in absorbacijo, s čemer bi se odstranila barvila in organske snovi, ki so v vodi topljive.
Odpadne vode tekstilne tovarne »Jugobruna« v Kranju zelo menjajo svoj kemijski sestav. Njene čistilne	naprave	onemogoča	elektrarna Majdič,
tako da tudi ta tovarna prekomerno onečiščuje Savo, zaradi česar je izključen obstoj flore in faune, ker je kisik padel pod minimum, ne glede še na	morebitno	škodljivost	odpadne	vode, ki
vsebuje	še organske spojine,	škodljive	ribam, in
vlakna	bombaža.	Da rWi .se	odstranili	škodljivi
vplivi- odpadne vode *Jugobrune« na reko Savo, je nujno potrebno čistilno napravo povečati in izpolniti z filtracijo in absorbacijo organskih spojin. Prostor za sedimentacijo mora biti tako urejen, da bi voda ostala v čistilni napravi vsaj dve uri. Po sedimentaciji je predvideli primeren filter s peskom in gramozom in za njim še absorbacijo organskih spojin s koksom.
Razven navedenih največjih' tovarn, škodujejo čistoči reke Save več ali manj vse gorenjske tovarne. Tudi druge bi morale narediti čim popolnejše čistilne naprave, tako da bi reka Sava postala nekoliko podobna nekdanji bistri Savi.
Prvi dan lahkoatletskih tekem za državno prvenstvo
Muhasto vreme se je usmililo tekmovalcev in nebo je začepilo svoje vedro: včerajšnje popoldne je bilo brez dežja. Obljubilo pa ni, da bo šc naprej tako naklonjeno. Ker so pa to od osemnajstih šele četrte tekme državnega lahkoatletskega prvenstva, ki se vrše v Ljubljani in ker tam zgoraj ne regirajo Zagrebčani, ki si laste monopol vseh prireditev, upajmo, da bo vse v redu.
Ogromni prostor Stadiona je zardeval, ko je videl toliko slavnega občinstva, kljub propagandni majhni vstopnini. Med člane naših športnih društev pa se je menda naselila kuga in jih je razen mikroskopskega števila pomorila vse.
Tekmovalo se je v petih disciplinah, od katerih štiri so veljale za deseteroboj. Za tek na 10 tisoč metrov so se prijavili trije: Bručan (Ilirija), Perc (Primorje) ter Odanovič (Subotičko športno udruženje). Takoj se je videlo, da Odanovič svojima tekmecema ni dorasel, čeprav ga ovira zlomljena roka in je nastopil brez treninga. Bručan je potegnil in ga tkoj pustil za sabo tako, da je na koncu bila razlika za štiri kroge. Perc se je Bručana nekaj časa držal, pa je moral vendar stopiti v ozadje in končna razlika: pol kroga. Bručan je prvih 5.000 m tekel 16 min. 42 sek., potem je malo popustil. Končni rezultat: Bručan: 33 min, 58 in eno petino sekunde, Perc: 35:04 štiri petine, Odanovič: 40:39.
K ostalini petim disciplinam: 100 m, skok v daljavo, met krogle in »kok v višino se je prijavilo šest tekmovalcev: Polak, Kosec (oba Primorje), Hlade, Bolgavi (oba Železničar, Maribor), Pe-trušia (Hajduk, Split), Smejda (Jugoslavija, Bcl-grad). Ker je žirija odlično delovala, je šlo hitro od rok. Tek na 100 m je dal sledeče rezultate:
1. Polak 11.9 sek. 618 točk; 2. Kosec 12.2 sek. 556 točk; 3. Hlade 12. 3 sek. 536 točk; 4. Petrušič 12.6 sek. 481 točk.
Vidimo, da je čas, Tazen Polakovega, razmeroma slab. R«s, da to ni bila disciplina, vendar kar je čez 12, je preveč.
Skok v daljino je dal sledeče rezultate:
1. Polak 5.93 m 541 točk; 2. Kosec 5.85 m 522 točk; 3. Petrušič 585 m 522 točk; 4. Bolgavi 5.53 m 452 ločk.
Pri metu krogle se je zdelo, da bo zmagal Smejda, ki ima dobro tehniko, zlasti pa dober sunek. Vendar pa se je Illadetu z lepim metom por sTečilo to disciplino odločiti v svojo korist. Končno so se razvrstili takole:
1.	Hlade 11.94 m 615 točk; 2. Smejda 11.35 m 562 točk; 3. Kosec 10.47 486 točk; 4. Petrušič 10.36 m 477 točk.
Kot predzadnja točka prvega dne je bil skok v višino. Povprečna višina, ki so jo dosegli je 1.53 mclra. Torej prccej nizka številka. Polak, ki je y
tej disciplini zmagal, bi gotovo postavil višjo znamko, ako ne bi bil že prccej utrujen. Kajti v deseteroboju odloča poleg dobrih rezultatov — vztrajnost. Seveda velja to tudi za ostale.
Končni plaeement:
1. Polak	1.65 m	616 točk; 2. Kosec 1.55 m
512	točk; 3.	Petrušič	1.55 m 512	točk;	4. Hlade
1.50 m 462 točk.
V zadnji točki, v teku na 400 m so bili doseženi sledeči rezultati:
1.	Polak	54.9 sek.	630 točk; 2.	Hlade	56.8 sek.
555	točk; 3.	Smejda 57.1 sek. 543	točk;	4. Kosec
58 sek. 511 točk. Končna tabela doseženih rezultatov izgleda sledeče:
1. Polak
2. Kosec
3. Hlade
4. Petrušič
5. Smejda
6. Bolgavi
2845 točk 2587 točk 2511 točk 2394 točk 2334 točk 2197 točk
Danes ob 17 se bo tekmovanje nadaljevalo v deseteroboju ter v teku na 3000 m z zaprekami.
Iz športne krošnje
Prihodnjo nedeljo bodo kolesarske dirke za državno prvenstvo. Tekmovali bodo na progi Ljubijana-Zagreb (150 km). Ker sc je državni prvak Prosinek v nedeljo precej nerodno potolkel je vprašanje, ali bo mogel sploh tekmovati.
Ker je v tekmovanju za Davisov pokal Avstralija premagala Japonsko z 3:2, 6e bosta v polfinalu udarili Nemčija in Japonska, kjer pa imajo Nemci prav malo izgledov na zmago.
»Roma« Je nakupila za milijon lir igralcev.
Za Donatija, ki je doslej igral za Bologno, je dala
250.000	lir.
Tekmi za srednjeevropski pokal med praško Slavijo in Ferenczvarošem, ki se vršita 4. in 11. septembra bodo sodili italijanski sodniki.
Dne 28. avgusta bo tekma med nogometno reprezentanco Jugoslavije In češkoslovaške. Ju
goslavija bo ij}rala najbTŽe v sledeči postavi: Gla ser, Hiigl, Dubac, Lechner, Jazbinšck, Kokotovič, Šipoš, Lešnik, Wolf, Antolkovič, Zečevič. Igrali-šče, kjer se bo tekma vršila, še ni določeno.
Na plavalnih tekmah v Tokiu je japonski študent Tamikacu Amaro postavil nov svetovni rekord na 1.500 m s časom 18:38.8. Dosedanji rekord je bil 19:07.2 in ga ie imel že sedem let Šved Arne Bori,
Krai	Barometer-sko stanje	Temperaturo v C		** > £ >	Oblačnost o-n	Veter (siner. lakost)	Pada- vine	
		~5kj aS	n , « "a c s « E				B B	ra m L. t>
Ljubljana	703-y	200	13-0	92	mi. 10	E,	11-4	dež
Maribor	764-0	20-2	110	85	0	0	15-0	dež
Zagreb	760-3	18-0	17-0	*0	10	N»	23-0	dež
Belgrad	7625	29’0	18-li	80	4	N,	—	—
Sarajevo	7o30	27-0	13 0	90	3	0	5-0	dež
Vis	760-4	23-0	16-0	80	6	0	—	—
Split	759 9	31-U	20-0	60	1	0	—	—
Kumbor	764‘t	26-0	20-(;	70	1	NE,	—	—
Rab	7586	24-0	19-0	80	6	SE,	—	—
Dubrovnik	7590	28-0	190	70	0	NE,	—	—
Vremenska napoved: Zmanjšanje oblačno-, sti, spremenljivo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani otl včeraj do danes: Včeraj je v zgodnjih jutranjih urah močno deževalo, nato pu lahko v k-ratkih presledkih do 11. Grmelo je do 8. Ves čas do 16.30 je bilo popolnoma oblačno. Ob 16.35 se je oblačnost pretrgala in je za nekaj časa posijalo sonce. Ob 18 se je pričela oblačnost vedno bolj manjšati. Ob 21 se je popoU notna zjasnilo. Ponoči je bilo jasno, proti jutru megleno.
Koledar
Danes, petek, 19. avgusta: Ludovik.
Sobota, 20. avgusta: Bernard.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška c.
Obvestila
Umetnostna razstavu v Jakopičevem paviljonu je podaljšana, kar je le odobravati. Kajti za kulturne prireditve je zmerom treba več časa, ker na žalost publika še nima tistega razumevanja za zgolj duhovne vrednote, kot bi bilo treba in kot bi bilo želeti. Ta razstava* nekako ogledalo sedanje likovne umetnosti, zasluži vso pozornost, in bi bilo prav, da se vsaj do 21. t. in., ko bo razstava zaključena, predramimo. Pred zaključkom razstave bo ob 11 (21. t. m.) programatičen govor dramatika Ivana Mraka, ki bo kot književnik interpretiral umetnine in umetnike, ki razstavljajo. PopoU dne ob 17 pa bo žrebanje za 10 slik. Do žrebanja imajo pravico lastniki permanentnih' vstopnic (po 10 din), ki so pa še zmerom na razpolago. Vsa umetnost je porojena iz ljubezni, z ljubeznijo se torej oklenimo umetnin tildi mi, ki nam ni dano, da bi ustvarjali, in obi-ščimo razstavo vsaj v teh zadnjih trenutkih.
Mladinski list »Vrtec«. Mladinski list »Vrtec« je znan že mnogim rodovom v Slovencih, saj izhaja že 69. leto in je zato najslarejši slovenski mladinski list. Z letošnjim letom je prešel v druge roke, vendar bo ostal zvest svojemu dosedanjemu programu, da bo vzgajal dobre Slovence, zveste državljane in verne božje otroke. Po njem bodo, kakor do sedaj naši otroci spoznavali lepoto slovenske zemlje, materinega jezika, narodnih običajev, velike može in žene v domačiji in domovini, katere lepoto jim bo prav tako kazal v besedi in sliki. Najodličnejši sotrudniki so že obljubili 6vojc prispevke; v besedi in pesmi, skici in sliki bo seznanjal mladino z domačimi kraji in jih bo vodil po prelepi domovini Jugoslaviji, da jo še bolje spoznajo in ljubijo. Vanj pa bodo dopisovali tudi otroci sami, da jim bo »Vrtec« nekaka vez, četudi jih, slovenske otroke, ločijo hribi in doline in celo široko morje. — Opozarjamo na ta naš edinstveni mladinski list in ga toplo priporočamo staršem in mladini, da ga naroče, ker prva številka izide že 1. septembra. Naroča se po dopisnici:	Uprava Vrtca, Ljubljana, Jugoslovanska
tiskarna, ali pa pri g. učitelju(ici)-poverjeniku(ici) na vsaki šoli.
Nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu bo letos na nedeljo 11. septembra. Tekmovalo se bo v sedmih skupinah:	Diatoničlia harmonika,
Kromatična harmonika. Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do 10. leta starosti na diatonični ali kromatični harmoniki. Profesionali, proizvajalci ali trgovci harmonik. Ansambli, Tekmovanje za prehodni pokal na diatonični in kromatični harmoniki za naslov jugoslovanskega prvaka za leto 1938/39. Posebna skupina za one igralce, ki so na dosedanjih tekmovanjih že prejeli kako nagrado. Prijavni rok je zaključen s I. septembrom t. 1. Prijave sprejema urad Ljubljanskega velesejma, ki pošljo na željo vsa tostvarna navodila brezplačno.
»Naši gostje« je naslov desete gospodinjske razstave Zveze gospodinj na velesejmu od I. do 12. septembra. Idejno posegu v domači krog in v naš tujski promet, v kolikor je njega napredek odvisen od gospodinje, zasebne ali one gostinskega obrata. Tudi ta razstava ima namen poglobiti smisel ienstva za gospodinjske poklice ter bo opozarjala, da je v teli poklicih mnogo možnosti dobrega in sigurnega zaslužka.
Plačila pristojbine za vizum potnega lista so po odredbi gospoda finančnega ministra oproščeni Inozemski obiskovalci jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 12. septembra 1938.
Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje lanskih učencev dne 2. septembra ob 8—11 po razporedu, ki visi na deski v pritlični avli. Vpisovanje v I. razred bo v ravnateljevi pisarni dne 2. septembra dojioldne za začetne črko A— II, j »opoldne za črke I—L, 3. septembra dopoldne za črke M—S, popoldne za črke T—Z. Učenci s tujih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni dne 5. septembra dopoldne za začetne črke A—L, popoldne za črke M—Ž. Razpored razrednih, nižjih in višjih tečajnih popravnih izpitov, ki se bodo pričeli 24. avgusta popoldne, je objavljen na deski v pritlični avli,-
Zveza absolventov kmetijskih šol priredi 11. septembra 1988 enodnevni izlet z avtobusom v Postojno in Trst. Vožnja s kolektivnim potnim listom stane 80 din. Prijave sprejema do 3. septembru tajništvo ZAKŠ, Miklošičeva 22-L, Ljubljana.
Danes ob 15 se nadaljuje na Stadionu prvenstvo v lahki atletiki. Program je naslednji: Drugi del deeetoboja (110 m zapreke, met diska, skok s palico, met kopja, 1500 m), 3000 m zapreke in. 400 metrov zapreke. Vstopnina propagandno nizka. —• Vstopnice se dobijo v predprodaji pri tvrdki Baraga, Nebotičnik, in sicer za vse 4 dni sedeži 20, stojišča 10, študenti s legitimacijo in vojaki 6 din«
Bled — slovenska Nizza
Pred zasedanjem Male zveze. — Kongres Pax Romanae 17.700 gostov
Bled, 18. avgusta.
Slovenci se v resnici lahko ponašamo z lepotami svoje zemlje, o katerih je že pokojni Cankar dejal, da jih je Bog obilo razsul od Triglava pa do Gorjancev, toda Prešeren je bil prvi, ki je ugotovil, da »dežela kranjska nima lepš’ga kraja ... kot je z okol'co ta podoba raja« — namreč Bled l jezerom in okolico.
Biser naše zemlje
Ta biser naše zemlje, ki velja za naše naj-lepšc letovišče, je postal tako priljubljen ne samo po naši državi, temveč tudi izven meja, da vidiš danes na Bledu vse narodnosti sveta. Tu si je izbral svoje letno bivališče naš kraljevski dvor in naš diplomatski zbor, saj pa tudi ni skoraj lepšega kraja, ki bi utegnil nuditi več užitka tudi še tako razvajenemu uživatelju naravnih krasot, kot mu jih more dajati prav Bled z jezerom in visoko na obali se dvigajočim gradom. Svež planinski zrak se pridružuje tej krasoti, ki ji ni primere. Ob obali jezera se dvigajo krasni hoteli, med katerimi dominira hotel Toplice, Park-hotel, hotel Pelran in hotel Jekler. Lične vile so zgrajene tik ob obali z malimi zasebnimi lesenimi kopališči. Svoja kopališča ima hotel Toplice, Park-hotel in hotel Petran, poleg teh pa je moderno urejeno gradsko kopališče, v katerem se greje na soncu in koplje ob toplih dneh množica tujcev. Voda je prav topla, 25° C. Poskrbljeno j® za ping-pong, če se ti pa zaželi vožnje po jezeru, se lahko poslužiš čolna, ki te stane 10 din na uro. Ob nedeljah, ko pridejo romarji na Bled na obisk Marijine cerkvice na otočku, pa imajo mnogo posla domačini, čolnarji, ki v udobno grajenih čolnih s platneno streho prevažajo romarje od obale na otok.
2e tistemu, ki prihaja iz Lesc po cesti peš na Bled, se zanimivo zdi neprestano šviganje avtomobilov po gladki asfaltirani cesti, ko pa prideš na Bled, vidiš skupine tujcev, ki se sprehajajo ob obali v poletnih oblekah. Pravi vtisk velemestne riviere pa ti vzbujajo razkošne kopalne obleke, v katerih se ogrnjeni s kopalnimi plašči sprehajajo stari gospodje iz Budimpešte s svojimi gospemi in 18 letnimi gospodičnami. Vidi se jim, da s« jih je blejsko sonce že dobro prijelo. Toda treba je reči, da je letos Bled še posebno živahen in razgiban, kot še ni bil.
Okoli 3.000 gostov. — Nemci na prvem mestu
Da je letos na Bledu tako razgibano življenje, to je treba v prvi vrsti pripisati spremenjenim zunanjepolitičnim razmeram. Vsak dan prijavlja svoj prihod na Bled nad 300 gostov, približno prav toliko pa ga zapušča. Zato ima dosti posla s prijavami in odjavami ravnatelj Zdraviliške komisije g. Letiš, ki ima tudi urejeno statistiko tujskega prometa na Bledu po starih spisih za 44 let nazaj. Glavna letna sezona, ki traja julij—avgust, je zato na Bledu še dokaj dobra in znaša stanje gostov stalno okoli 3000, vendar pa se imajo ho-
teli navzlic temu še boriti s svojimi težkočami in dolgovi.
Zanimivo je in nekaj edinstvenega, da zavzemajo med gosti na Bledu prvo mesto Nemci. To dejstvo je zlasti pripisati naši uspešni propagandi, raznim konvencijam glede deviznih olajšav ifl nemški valuti, ki omogoča Nemcem sorazmerno poceni življenje pri nas. Dosti je Madžarov, zlasti Judov, ki jim ni bilo mogoče iti v letovišča v Hitlerjevo Avstrijo, pa so prišli letos na Bled, precej j® Angležev po zaslugi propagande, ki je razdelila vsem potniškim uradom albume slik naših krajev, dotok gostov iz Italije pa se je letos zboljšal predvsem zaradi izboljšanih odnošajev.
V zadnjem času je bilo več italijansko-jugo-slovanskih konferenc za pospeševanje medsebojnega turizma, ki so predlagale, da bi se ukinil vizum in sploh izboljšal obmejni promet s kolektivnimi potnimi listi. Tako je prišlo pred dnevi na Bled mnogo Italijanov z avtobusi.
Od 1. januarja letos je obiskalo Bled 716 Angležev, 119 Američanov, 50 Belgijcev, 71 Bolgarov, 694 Čehov in Slovakov, 19 Dancev, 122 Francozov, 15 Grkov, 210 Holandcev, 424 Italijanov, 4913 Jugoslovanov, 1306 Madžarov, 8551 Nemcev, 52 Poljakov, 70 Romunov, 39 Rusov, 49 Švicarjev, 33 Švedov, 20 Turkov in 119 drugih narodnosti. Letos je obiskalo Bled skupno 17-629 postov, kar je vsekakor razveseljivo, če to številko primerjamo s prejšnjimi leti, ko je bilo 1. 1934. 18.028, 1. 1935. 16.737, 1. 1936. 19.318 in leta 1937. 17.985 gostov.
Bled pa ni samo kraj, ki nudi prijetno letno bivališče številnim oddiha željnim gostom, temveč tudi zbirališče odličnih osebnosti, diplomatov in politikov. O teh pa lahko rečemo, da znajo zmerom združiti prijetno s koristnim. Med dogodki, ki so poživljali poletno blejsko sezono, sp bile letos plavalne meddržavne tekme med Jugoslavijo in Italijo, mednarodni tenis-turnir, ki ga je organiziral belgrajski tenis-klub in lisjaške tekme na jezeru.
Pred važnimi dogodki na Bledu
Prav te dni se na Bledu mudi izredno veliko domačih in tujih diplomatov. Za praznike je prispel na Bled spet predsednik ministrskega 6veta in minister zunanjih poslov dr. Milan Stojadinovič* ki se je nastanil v vili »Zlatorog« ob jezeru. Vodijo se priprave za sestanek Male zveze, in bo nudil Bled z jezerom posebno veličastno sliko, kajti obenem s sestankom Male zveze, ki bo trajal od 20. avgusta dalje, bo Bled proslavil dvajseto obletnico obstoja Jugoslavije. Od 26. do 30. avgusta pa bo na Bledu kongres Pax Romanae, združenj katoliških dijakov, tor 6e za to priliko pričakuje okoli 600 udeležencev.
Zdraviliška komisija z ravnateljem g. Letisom na čelu se mnogo trudi, da bo ob priliki sestanka MZ in kongresa Pax Romanae, razpoloženje na Bledu čimbolj slavnostno. Prirejena bo za ti dve slavnosti prvikrat slavnostna razsvetljava otoka in gradu. Zdraviliška komisija je pred kratkim napeljala
kabel do otoka
tako da je zdaj otok električno razsvetljen, pri tvrdki Phillips pa je nabavila izredno močne najmodernejše reflektorje. Za razsvetljavo gradu bo poskrbela banovina, katere last je grad.
Z ministrskim predsednikom so prispeli na Bled med drugimi šef protokola dr. Dušan Marinkovič; sektetarji ministrstva zunanjih del Ne-nadovič Milivoj in dr. Vladimir Manojlovič, Krstič Kosta, načelnik dvorske pisarne v Belgradu. Dalje so prispeli na Bled minister za gradbe StO-šovič, senator dr. Uroš Kralj, naš. gen. konzul v Ziirichu M. Savič, dr. A. Novačan, naš konzul v Bariju, Italija; dr. Miroslav Matič, šef arhiva ministrstva zun. poslov v Belgradu, mude pa se na Bledu že več časa dr. Branislav Danič, šef odseka central, presbiroa v Belgradu, Ristič Jovan, sekretar min. zun. poslov v Belgradu, dr. Milan Ulmanski, minister na r., Fotič Konstantin, naš poslanik v USA, dr. Radovanovič Vojislav, sekretar min. zun. poslov, Švrljuga Stanko, minister v p. in senator inž. Sernec Dušan, minister v p., dr. Frangeš Oton, min. v p..
Tuji diplomati so prišli
Od tujih diplomatov sc mude na Bledu Aly Hayden Bey, turški poslanik v Belgradu, Bruger Raymond, francoski poslanik, baron Bakaes Bescnyey Gyorgy, madžarski poslanik v Belgradu, Debricki Roman, poslanik Poljske v Belgradu, Garcis-Comin don Eduardo, španski poslanik na Dunaju, Allen Shone, tajnik angleškega poslaništva v Belgradu, Coche Pierre, tajnik franc, poslaništva v Belgradu, Annese Giovani, tajnik italj. poslaništva, Guidatti Gastone, prvi tajnik italj. poslaništva, Peyregue Moris, tajnik francoskega poslaništva v Belgradu, Bede Etiyen Burst, tajnik madžarskega poslaništva* Karl von Faber du Faur, general, nemški. voj. ataše v Belgradu, Boulton William, član angleškega parlamenta, Schoene-beck Karl, major, ataše pri nemškem poslaništvu
v Belgradu; Hogge Jol, častni gener. konzul kr. Jugoslavije v Liege, Holler Ernesto Simson, španski konzul v Grazu (nacionalna vlada), Willaret Eugen, vojni ataše USA v Belgradu, Merson C., francoski vojni ataše v Belgradu, Blislane Artur, poslanik USA v Belgradu, Joyce Robert, tajnik ameriškega posl. v Belgradu, Vladimir St. Daneff, tiskovni šef min. zun. del v Bolgariji, Mcninnger Robert, vicekonzul USA v Zagrebu, F. W. Crca-dyk, prvi sekretar in odpravnik min. zun. poslov holandskega poslanstva v Belgradu, Neuhausen, nemški gener. konzul v Belgradu, baron Viktor von Heeren, nemški poslanik v Belgradu, Geof-lord Francis in Butovskaja Jelena, tajnika belgijskega poslanstva v Belgradu, baron Indelli, italijanski poslanik v Belgradu, dr. Rothkugel Evgen de Rotterhausen, svetnik madž. posl. v Belgradu in Maraldi Guerini, italijanski gener. konzul v Ljubljani.
Bled - pozorišče svetovnega zanimanja
Ko se vsepovsod po svetu čuti nemir in napetost ozračja, se na Bledu pripravljajo zanimivi dogodki, ki privlačijo nase pozornost vsega sveta. Značilna za to zanimanje je prisotnost izrednega števila diplomatskih zastopnikov iz vseh zainteresiranih držav. Zadnji avgustovi dnevi bodo ne 6amo v sezoni Bleda izredno pomembni, ker bodo nudili veličastno podobo slavnostnega razpoloženja, temveč bodo obenem v marsičem prinesli razjasnitev v političnem pogledu.
Ko bodo zapustili Bled diplomatski zastopniki in številni tujci, se bo tudi na Bled počasi selila jesen, zadnjikrat pa se bo razsijal Bled na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ko bo na jezeru prirejena velika slavnost pod geslom »Beneške noči«. Pod utisom krasne iluminacije z otoka in z blejskega gradu bo to edinstvena podoba, ki je Bled še ni doživel, Bled, ki ga po pravici lahko imenujemo — slovenska Nizza.
Komaj 30 cm dolga riba - morilec ljudi
Brez moči proti strupenim puščicam
Na Havajskem otočju je tisoče lovcev na bisere prenehalo š svojim delom v strahu pred malo, komaj trideset centimetrov dolgo ribo. Nekako pred desetimi leti so že morali lovci na bisere prekiniti s težkim delom. Takrat se je pojavil »morilec ljudi«, nekakšna vrsta neznatne male koralske ribe, ki je ogrožala obrežno morje. Vendar je bilo ta čas le malo teh rib, ki so kmalu spet izginile. Sedaj pa se je . pojavil »morilec ljudi« v velikih množinah v Južnem morju in tudi je drugačen od onega ..pred desetimi leti. Nihče poprej še ni opazil te posebne vrste koralne ribe; dolga je nekako 30 cm, namesto repnih plavuti ima ostre bodice, s katerimi strelja kot z zastrupljenimi puščicami. Prejšnja vrsta teh koralnih rib j® povzročala ljudem samo zastrupljenja in nevarne otekline, kogar pa rani strupena puščica novoodkritega »morilca ljudi«, je zapisan smrti. Ta riba, ki v tisočih obkroža Havajsko otočje, je stokrat nevarnejša za človeško življenje kot morski volk. V zadnjih treh tednih, poroča neko havajsko društvo trgovcev z biseri v newyorškera časopisu, da ie umrla kot žrtev koralne ribe preko petdeset ljudi..	,
Strah domačinov pred tem novim sovražnikom je tem razumljivejši, če pomislimo, da se »morilec ljudi« komaj razloči od nenavarnih koralnih rib. Lovci na bisere so često srečavali velike vlake koralnih rib v Južnem morju, ne da bi se zmenili zanje. Odkar pa so se pojavile strupene ribe, ki so se pomešale med neškodljive, si komaj
Obziren londonski sodnik
Gdč. dr. Vinifred Roos je morala biti zaslišana v neki civilni pravdi v Londonu. Eden od odvetnikov jo je vprašal, že se zaveda, da je treba pred sodiščem govoriti resnico. Ko je to potrdila, ji je rekel, daje to v nasprotju z njeno navedbo v listini, češ, da ni resnično navedla svoje starosti. —■ Dr. Roos: »Rekla sem, da imam 21 let, torej sem polnoletna, zaradi tega lahko odjočam sama povsem samostojno.« — »To ni točen odgovor za podatke o vaši starosti in zato niste govorili resnice.« — Sedaj se je v pogovor vmešal sodnik in dejal da ni važno, če je priča v tej pravdi povedala glasno datum svojega rojstva ali ne. Sodnik jo prosi, naj svojo starost označi na koščku papirja, kar bodo potem vnesli v zapisnik. To je priča zelo rada storila in afera je bila rešena.
kdo upa v vodo. Celo najpogumnejši otočani, ki gredo z nožem na morskega volka, se tresejo pred morilsko ribo, ki šviga v morju sem in tja in strelja s svojimi smrtonosnimi puščicami. Nihč« ne ve, kako bi se ubranil nevarnega »morilca ljudi«.
Znanstvenikom je pojav te nove strupene ri-£>e popolna uganka. Neka ekspedicija Južnega morja je oddala v newyoršJri akvarij eno teh rib, kjer so jo natančno pregledali. »Morilec ljudi« ima posebne strupene bezgavke. Nevarnost tega strupa prav nič ne zaostaja za pikom strašne indijske kobre. Ravno tako kot umrje človek pičen od kobre po dveh minutah, učinkuje strup nevarne koralne ribe nekako po dveh minutah tudi smrtno.
Vedno je vladalo mnenje, da uporablja nevarna koralna riba svoje orožje samo proti drugim ribam. Najnovejši primeri pa izpričujejo, da napada riba v prvi vrsti ljudi in se ne ustraši niti desetkrat večjega morskega volka.
Radio
Programi Radio Lfubliana
Petek, 19. avgusta: 12 Šopek slovenskih pesmic (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Rad. ork. — 14 Napovedi — 1!) Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ara: O naši cerkveni umetnosti (dr. h. Mirkovič univ. prof.) — 13.50 O letošnjem planinskem izletu v Tatre (g. dr. Albin Kandare) — 20 Lucienne Boyer poje — 20.10 Domača keramika (ga. Dana Pajničova) — 20.30 Koncert. Sodelujejo: g. Tone Petrovčič, član Nar. gled. v LJ. in Rad. ork. — 22 Napovedi. poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 19. avgusta: Belgrad: 20 Zab. koncert. 21 igra, 22.20 Klavir, Zagreb: 20 Sopran, 20.30 Klavir, 21 Pester večer. 22.20 Mandoline — Praga: 19.55 Ob tabornem ognju, 20.25 Nar. glasba, 20.50 Ples mrtvega vr-varja in mlade plesalke (Leger-Ostrčil), 21.15 Verzi A. Sove, 21.30 Legende o Erini (iz Ostrčilove opere), 22.20 Plošče — Varšava: 19.30 Zab. koncert, 21.10 Pozabljene poljske pesmi iz časa romantike, 22 Sinif. koncert — Sofija: 19.25 Leoncavallova opera »Glumači« — Budimpešta: 20.30 Lisztove skladbe, 21.10 Cdg. orkester 23 10 Salonski kvintet — Trst-Milan: 21.30 Simf. koncert (iz Maksencijeve bazilike) _ nim-Bari:	21.20 Italijanske
pesmi — Dunaj: 20.10 Kmečka glasba in humor, 21 Igra, 22.30 Plesna in zab. glasba, 24 Nočna glasba. — Frankfurt: 20.15 Voj. pesmi, 21.15 Komorna glasba — Hamburg: 20.10 Priljubljeni orkestri — Monakovo: 20.10 Italijansko-nemškl koncert — Berom&nster• 19 55 Otroški zbor. 20.30 Beethovnova del a— Strasbourg-20.30 Simf. konccrt.
55
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
On in Marija na steni sta gledala, kako so dolgi. črni prsti, tu pa tam napol prosojni, trgali in trgali kos svetobe. Glas pripovedovalke je zvenel ob tej igri senc, dokler ni Antonio polagoma zdrsnil v sanje. Pogosto se je še enkrat prebudil, ko je Fides odšla. Vstal je in zaprl vrata, da bi bil z Marijo sam.
V vdolbini nad Marijino glavo so sc lesketale drobne zvezde prav tako svetlo, kakor njihove velike sestre nad hišo. Marija sama pa je gledala mimo otroka v svojem naročju na temne sence v sobi, kakor da tam nekaj stoji.
Antonio ni o tem vedel še ničesar. Da l?i ta izraz odkril, bi moral podobico skrbno pregledati pri belem dnevu, kakor je to storil nekoč Don Luis. Don Luis je le predobro vedel, kako je treba uporabljati svetlobo in senco.
Šestnajsto poglavje.
POGANSKA JUTRA
Na vse zgodaj zjutraj, davno preden so začele plapolati zastave a strehe na Bonyfeatherovi hiši, se je Angela, kuharica, odpeljala na deželo, da bi nabrala svežega blaga za Bonnyfeaterovo mizo.
Njen voz na visokih kolesih ni bil drugga kakor na vseh straneh ograjena deska, ki je ležala na visoki kolesni osi. Na zadnji strani so bile na njo pritrjene nekake statve, dovolj velike, da je človek lahko legel vanje. Te statve z vrvmi, ki so bingljale z njih, so služile prav za prav tako, da so tam spravljali majhne sode z vinom. Ojesi, ki sta moleli kar izpod sedeža na vozu, sta tekli vzporedno proti tlem, a sta bili na koncu zapognjeni malce skupaj. Antonio je nehote morali misliti na tiste vzporednice, ki se nekje v neskončnosti režfejo. Med ojesi je bilo ravno dovolj prostora za mršava pleča in debeli trebuh zadovoljnega majhnega mezga.
Srečati na cesti pri Livornu na vse zgodaj zjutraj Angelo in njeno vozilo, je bil dogodek, ki je v vsakem prihajaču moral takoj vzbuditi dobro voljo. Ko je voz v lahnem oblaku prahu prihajal bliže in besno stresal zvončke na mezgovem komatu, je vse skupaj imelo na sebi nekaj pogansko razbrzdanega. Toda na sedežu je sedela
Angela, podobna debeli prekipevajoči boginji zemlji, in naslanjala hrbet na sodček vina.
^Morda je Kristus vendarle umrl zaman,« je dejal Toussaint nekega jutra sam sebi, ko je stal na dvorišču in zamišljeno drdral s palico čez iglice v kolesu voza. Iglice so dajale od sebe zamolkel zvok, podoben grmenju harfe.
Toussaint je nadaljeval svoje razmišljanje:
»Tu vidimo docela poganski predmet, ki ga je ustvaril človek in ki je Bogu dopadljiv.«
Antonio se seveda ničesar ni želel bolj, kakor da bi se smel peljati z Angelo. Povabilo za to si je znal zlahka dobili. Potem se je dal oprostiti obreda z zastavami ali pa je poslal na mesto sebo Toussainta. Sklenil je, da bo vstal zelo zgodaj, se skril pod statve na vozu, kjer je bil prostor za sode, in bo tam čakal tako dolgo, dokler ne bo Toni obrzdal mezga in dokler se ne bo njegova rodbina na dvorišču umila.
Zgodnje jutranje čiščenje je bil edini redni dogodek v sicer divjem dnevnem nehanju Guessippieve rodbine. Tako je določila z vso strogostjo Fides sama. Zato se je rodbina iz strahu pred nje--nim, hudim pogledom držala tega določila in izvajala zapoved o umivanju. Mladi Guessippčki so v tem videli zahrbtno sodbo usode, kateri se pa niso mogli izogniti.
Takpj, ko je .bilo na dvorišču dosti svetlo, se je ves guessippski narod pokazal na kuhinjskih vratih, in sicer v stanju, v katerem je Bogu ugajalo, da jih je podaril njihovim staršem. Potem so jih postavili ’k vodnjaku, kakor piščalke pri orglah. Manjši so pri tem cvilili. Nato je Angela, najstarejša, z neomajnim izrazom na njenem odkritem, porjavelem obrazu, treščila na vsakega izmed njih veder mrzle vode. Dovoljen je bil samo en pritajen vzdih za osebo. Tik preden se je voda vlila, je Angela na glas izrekla ime žrtve. Po prestanem krstu je dotičnik smel brez nadaljnjega odlašanja oditi v kuhinjo oblačit se.
. .Na ta način so dnevno očistili in izročili občestvu naslednje človečke: Arnolfa, Mario. Nikolaja, Beatrico, Klaudijo, Federiga, Pietra in Ocenzo in Jakoba Guessippia. Luigia, novorojenčka, so se usmilili, da je smel ostati v zibeli in se poleg ognja na ognjišču zložno pražiti v lastnem soku.
Ko se je zadnje vedro zlilo čez najmanjšega uda rodbine, je mala Angela sama smuknila pod težo vodnih pošasti, ki so se zagrizle druga v drugo sredi vodnjaka. Čez nekaj trenutkov skrivnostnega opletanja s staro drgalko in škrbastim glavnikom se je spet prikazala, zlezla pod statve na vozu, se utaborila na slami in se nasmehnila Antoniu.
Antoniu je bilo na tem, da se je čim večkrat, zlasti spomladi in poleti, vozil z Angelo ven in da se je udeleževal neduhovnega krsta v rani jutranji uri.
Sčasoma so se mu imena otrok urezala globoko v spomin. Ko jih je Angela zjutraj klicala, je govoril z njimi. Zgodnji jutranji obnsi predmetov, postave, ki so igrale v tem prizoru in postopek sam, vse to je dobivalo globlji smisel v svetu izven resničnosti. Bilo je vse kakor prastara sveta navada, katere pomen so ljudje pozabili.
Antonievo življenje je bilo polno takih reči, polno prizorov, ki so skrivali svoj pravi smisel v megli brezosebnega spomina in ki se je vedno zdelo, da se bodo do kraja razodeli.
Pozneje, ko je bil starejši, je izgubil to občutje. Toda pogosto ga je spet prevzelo, kakor da čuti domotožje.
Pred njim je zdaj stalo devet golih otrok, ki so prikorakali k mali deklici. Strašno pričakovanje neizogibnega, ki se je kazalo na njihovih obrazih, je sicer vzbujalo njegovo sočutje, a še mu je hkrati zdelo silno šaljivo.
Ravnodušni Arnolfo je bočil prsa, ki so bila nalahno že porasla, in pustil, da je usoda udarila nanj kakor iz strešnega žleba. Inocenca je drhtela, tenkonoga Klavdija je jokala, debela Beatrica se je spravila na prošnje, trmoglavi Pietro je skušal uiti.
Antonio, ki je bil samo gledalec, se je spreminjal v slehernega jzmed njih. Užival je pri rečeh, kjer za igralce v tem prizoru ni bilo nič užitka.
Tu pri vodnjaku na dvorišču Bonnyfeatherove hiše je Antonio, ne da bi sam vedel, premagal vse brezdelno razmišljanje in radovedno sanjarjenje, ki se je bavilo z obličjem in postavo človekovo. Njegova radovednost o tem, kakšni so ljudje, je bilo več kakor nasičena. Videl je, da je človeški rod ustvarjen po eni podobi, da se ta podoba z majhnimi, malenkostnimi spremembami spreminja, ki so same kvečjemu zmožne sklepati na to, kako bi se ljudje te ali one vrste, vedli, če bi udarila na nje mrzla voda. Antonio je videl, da se mršavi ljudj pri tem vdejo drugače, kakor debeli. Med dečki in deklicami pa pri tem ni bilo velike razlike. Toliko je Antonio doumel, in sicer več po gledanju, kakor po razmišljanju.
Na mali Angeli je na primer videl, kako gladka, kako ljubka in prijazna jfe bila, ksiko sama zaprta vase. Imela je na sebi nekaj čitso neos.ebnega. Njeno bitje je bilo podobno božajočim šumom, bilo je podoba vsega hladnega in mehkega, po čemur je človek hrepenel.
Antonio je deklico na skrivaj imenoval Mea. Beseda je seveda izvirala iz dna njegovih občutkov, kadar je ležal stegnjen na vozu z vinom, ki je bil po Toussaintovih besedah tako zelo in docela poganski.
»Slovenski dom« ishaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/II1. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica t-
Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Joie Koširek.