PMtnm« pevsuiranr Lsto lil., štev. 14 V Ljubljani, torek dne 17. Januarja «22 Fdsamecns štev. SO P8r • 2 K .'-haja ob 4 zjutraj. Sizas celoletno . . 240 S mesečno....... 30 , ia incz&mstvo . » 600 « Oglasi at vsak on višina «toipca lati on) . 5s K »aaii oglasi do 30 mm atoipca (38 mm). c ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo: Miklošičeva cesta st. IS/l Telefon št 72. Upravnlštve; iT*»ernova olics t.r J Telefon št 36. Sačun kr. pošt ček. urad« tter. 11.842. b^ » SL^JDcbaža o vladni deklaraciji kor padajo v zgodovini narodov mož--je, ki so bili nosilci gotovih idej; padel je Iz viška innepričakovano rav- Beograd, 16. januarja. Seja zakonodaj- SEJA NARODNE SKUPŠČINE. ne skupščine se je pričela ob 16.40. Na dnevnem redu je debata o vladini dekla-raciji. Po odobrenjn zapisnka zidirje seje je bil prečitan dopis ministrskega predsednika o zaroki Nj. V°L kralja Aleksan življenskih interesov naše države. Zveze razpadajo. S kom naj hodi naš narod v mednarodni družbi? Potrebno je, da pridemo predvsem v ožji stik z Rusijo, ker je vsa naša moč v slovanski so! darno-sti. Z Bolgarijo bodemo morali iskati možnosti boljših odnošajer za bodočnost, dra & princesinjo Mar jo. Vzkliki: *2h-el j Na zapadne velike prijatelje se ne zana-kralj, živela zaročnicaK Zatem je pred- ša.ano: Angleži so nas obtožili pred Zve-sednlk Rib ar iz.avU, di je izrazil v ime- !» narodov. Italija nam je povsodi sov-nu narodne skupščine Nj. Vel. kralju če- i ražnlca in nam menda samo zato še ni napovedala vojne, ker se nadeja, da nas bo tudi na nekrvav način ubila. Kako se obnašajo Francozi? -»Velikim zavez-lacijo ;!r?ave. Kralj sporoča svojo za- nikom» smo smeli doprinesti največje hvalo vsem narodnim poslancem. (Zivah- f2rtve. priznanja nismo prejeli. Govornik stitke. poudarjajoč, da je z zaroko izpol-;ena vroča iel^a naroda in ustvarjen na-laljnj: poiroj za stabilizacijo in konsoli- co takrat, ko je Evroj>a že svobodno zadihala pod utisom vesti, ki so prihajale iz Cannesa. Ce si je doslej Evropa pod pojmom Francije mislila osebo Briandovo, si sedaj Francije ni mogoče predstavljati brez Poincarčja. Poincarž kot novi ministrski predsednik znači za evropsko politiko znatno reakcijo. Clemen-ceau, katerega je mojster Rodin označil s tem. da ga je vpodobil kot tigra, je začel napram Nemčiji tigrsko politiko, katero so za njim nadaljevali vsi njegovi nasledniki. Briand je v Cannesu pomenil samo kratko pavzo v tej politiki. Poincarč pa pomeni nadaljevanje izrazite Clemenceaujeve 6i"iC-ri. Ni sicer tako radikalen in krvoločen kakor Clemenceau, pa je še bolj: pretkan in diplomatsko rafiniran. j Če bo zastopa! PoincarG politiko j ža katere nosilca velja, namreč svJ>'i- j ko nacijonalistične desnice, ki je vr?-: Ja Brianda ker se ji jo zdel nrevč popustljiv, bo torej stvoril v fr«-ieo?i-.i politiki epoho. ki bo na vso Evropo se bolj škodljivo vplivala, kakor j« vplivala intransigentnost Briandove vlade. Francosko zadržanje napram Nmn-eiji se bo pod Poincearžjevo vlade i ^J6 vsekakor poostrilo. Poincare stoji na I stališča, da je Francija v vojni "ajveč! pretrpela in da je najmanj, kar more? zahtevati. zahteva pogine odškodui- 4 ne. Poincaiž ne vidi v vjirašanju nem-! Mkih reparacij nobenih drugih pREISKOVALNA KOMISIJA ZVEZE NARODOV SE VRNE V ALBANIJO. Poincarčjeva vlada sestavljena POGAJANJA Z ANGLIJO SE NADALJUJEJO. (razpravlja o vprašanju Skadra, ki je za Črno goro življenskega pomena. Nato slika žalostno usodo bratov pod laškim jarmom. Njihove kulturne nstanove se uničujejo, Italija jih preganja in z njimi polni zapore (Glas: »Ubijajo jihlo). Da tudi ubijajo. Mi ne vemo, kaj se je storilo za njihovo varstvo. Na podlagi vsega. tega vprašuje govornik ali smo sploh neodvisna država, ali kaj drugega- Go- . . , . nanji politiki predložila parlamentu su-^vorn k končno kritizira notMcjo politi- dva demokratski levici (Pavel Strauss linearen delovni program. Po zaslugi g. " Pašča parlament dosedsj sploh ni mogel razpravljati o velikih dogodkih zu-politike. ki se na mnogo tičejo ni klici: Zivio fcislj!). Predeelnlk so ie nato v toplih besedah sponi nj;! timrieg-i poslanca Frana Piška ter je zaklical njegovemu spominu va!» (Slava! Slava,!). Zbornica je n?.to pre»ia, na dnevu! red: 'iazprava o deklaraciji vlade. Jovan Gjonovič (republ) očita vladi, .!a je mesto ekspr-zeja o notranji in zu- Pariz, 16. januarja. Novo ministrstvo je sestavljeno tako-le: Prc-dsedništvo in zunanje zadeve Poincart; polpredsedništvo in pravosodje Bar-thou; notranje Maunoory; finance De Lasteyrie; vojna in pokojnine Maglnot; uk Leon Bera nI; kolonije Sarraut; javna dela Le Trocquenr; delo Albert Peyronnet; - ljudsko zdravje Pavel Srauss: mornarica Raihert:; poljedelstvo Cheron; osvobojena ozemlja Reibel; trgovina Dior. Novi kabinet obstoji Iz 14 ministrov in petiii državnih p od tajnikov. Štirje člani kabineta so senatorji, 15 je poslancev. Od senatorjev odpadeta dva na skupir.o demokratsko - republikanske unije (Poincare in Rieheron) in ko vlade ter smatra za potrebno, da se j m Albert Pcyrennct). Od poslancev čim preje razpiše« nove volitve. Za posl. Gjonovičem je govoril -Joea Jovanovid (zemljoradnik). noury. Masrinet in Berard ter državni podtajnik Oolarth). trije demokratski uniji (ministri Raiberti, De Lastejrie in Dior), dva 6ta levorepublikanc • (minister Le Trocqeuor tor državna podtajnika Laurant in Evnac), dva socijalistična radikalca (minister Sar raut in državni podtahiik Lafont). dvj republikanska soci.ialista (državni podtajnika Rio in Vidali). Pariz, 16. januarja. (Izv.) Ministrski predsednik Poincarč je ime! danes po poldne svoj prvi razgovor z angleškim zunanjim ministrom lordom Curzo-nom. ki je prispel dopoldne iz Canne sa. Kakor poroča «DaHy Mail», jc-Poincar6 predlagal Llojrdu Georgov sledeče izpremembe k francosko - an gleški garancijski pogodbi: 1.) Pogodha se po 10 letih obnov. 2.) Generalna štaba obeh pogodbenih držav naj izdelata skupni mobi'i zacijski načrt. 3.) Pogodba naj tudi določa skupr nastop obeh zaveznikov proti Nemci-' za slučaj, da bi bila napadena od n; Nove intrige v albanskem vprašanju i jih pripada pet demokratsko - republi kanski levici (ministri Barthou. Mau-1 Poljska. Senzacifonalen roparski umor v Trslu mov kakor samo problem, ali naj p'i-! Nemčija v gotovini ali v natur?'i- j ! London, 16. januarja, ženevski do-; pisnik »Manchester Guardiana* do-j -^riava. da je poslaniška konferenca 'jobvestila zvezo narodov, da je prejela ' i poročilo od vlade kraljevino Srbov, ,;aii. vidi samo problem, kako naj h! Nemčija plačevala, da bi bilo za Fran- i cijn boli praktično. Cletle gospodarske konferenco ■jcr.ovi vprašuje Poinear6 v nek«5'«' Č!fnk-a fdnj!h d-ni: ,Kf¥xeniKtov ln Slovencev,'"'po' katerem ^ t Frar-!JM, Z ' namerava vlada ponovno zavzeti ne- n_ 1,' „ ,r ~ r: J Danskim ozemljem, k so ga nedavno iShiTrii^' vv -izpraznile jugoslovanske čete. P«la-■ t h^ Iifvrl , Kii ^ konferenca je odgovorila vladi -S Jrl nlivlA t• S-a ' 501kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-ITr - V Politiko ki jo name- ^ ne bo dopUStila takc akcijo. Iz-li! Poincare. značilni ^ =ad- ^ da g tPem tr■ p^a njt obupn, jkvz u« sovimstičmh frar-lf^ 'zvezrj mjnjstru £°-rjavu mvil ple- <<'el" Kaclerovicem je posredoval ager,-Robert Lukes, je pozdra.il delegate v j uritis (vnetje rebornir«) je VaneM do- ?"Pi<<- Olrfoženi so se spretno branil: imenu avstrijske zvezne viade. Opozoril i po]oža; pcho!išan. Bolnik " ----' ------""" " : je na to. da Je konferenca v Portorose bn ves dan v iZVT5tr„tn razloženji\ glede potnih listov sklenila, da se Imajo! pQrKH,jne P0 ga p^eHl; ministri Pri- •MA/1 M n^l^/Jl-i..« M ■ ,. ■ f --—---- ■ ^ i . - _ . , * . _ r Spaho in dr. Karamelime- Za^sbika boria se zapre Beograd, 16. januarja. (Izv.) Povo- stita! voini minister general Vašič. Popoldne je Nj. Vel. kralj sprejel patriarha Dimitrija, zatem pa nadškofa dr. Bauerja.' ljubljanskega' škofa dr. Jegliča in djakoviskega škofa dr. Ak-samoviea, ki so mu čestitali k zarok!. jom vesti, da bo zagrebška borza v kratkem uradno zatvorjena, je podal finančni minister Kumanudi na tozadevno vprašanje novinarjem izjavo, da se v njegovem ministrstvu res baviio z mislijo, borzo račasno zapreti, ker so dani zanesljivi dokazi, da posreduje zagrebška borza ogromne, neredne bančne špekulacije, ki v prvi vrsti onemogočajo trajno ozdrav-Ifenje naše valute. Vendar do danes še ni padla definitivna odločitev ta je možno, d3 bo poskusila vlada še kako drugo odločno sredstvo za omejitev borzne špeku NARAŠČAJOČA GOSPODARSKA KRIZA V ŠVICL Ženeva, 16. januarja. (Izv.) Gospodarska kriza v Švici zavzema vedno večje dimenzije. Število brezposelnih Je od začetka decembra do Januarja narastlo od 80.000 na 88.900. kar pomeni narastek laciie, predno se odloči za skrajni korak' preko deset odstotkov. Vlada Je vkljub med nasledstvenimi državami uporabiti odredbe, s katerimi bi se transporti blaga in potovanje Iz ene v drugo državo z od-stranjenjem dosedanjih ovir olajšalo in pospešilo. Jasno opisana naloga konference se omejuje na dve točki: Prva točka bi bila, odrediti ukrepe za zagotovitev uporabe enega dela resolucije konierence za je, Pod šče se ni moglo prepričati o njihov; krivdi ter jih je danes zaradi pomanik;;-nja, dokazov oprostilo. bičevič, dovid. SUBOTIŠKA VOHUNSKA AFERA. Beograd, 16. januarja. Današnja »Politika« poroča iz Subo'icc: Vobun- potne liste, ki se bavi z vprašanjem pot- j ska afera, v katero so zapletene ugled- nih listov in vizumov, druga točka pa bi bila prončitev večjih ln širSih olajšav v tej stvari. ne madžarske osebnosti iz Vojvodine je naenkrat dobila drugo smer, Ver jo državni pravdnik ugotovil, da preiska- KLERIKALNA POSVETOVANJA. Zagreb, 16. januarja. Vfieraj se je vr ž Ia seja izvrSevalnega odbora Bunjcv sko-šekačke. Slovenske ljudske in Hrvatske pučke stranke. Navzočni so b:i: delegati in poslanci iz vseh krajev Hrvatske in Slovenije. Razpravljali so o današnjem notranjem in zunanjem položaju. Vodstvu Jugoslovenskega kluba je bilo izrečeno zaupanje in pooblaščen j:. *!da nadaljuje svoje delo v sporazumu - svojim predstojnikom kakor tudi dru- Bukarešta, 10. januarja. Tuka'"šn;. •csta-vljenja vsega borznega poslovanja. USTAVLJEN DONAVSKI PPOMET. največjim naporom kantonov mogla zaposliti komaj 18.C00 brezposelnih, ostali pa dobivajo državno podporo. Število d»!- Eeograd, 16. januarja. (Izv.) Zaradi' no zaposlenih se je sicer nekoliko zmani Jede je podonavski promet med Beogra- i šalo, vendar pa znaša ?e redno 5-3.900, šef Italijanske delegacije, marchesse | va ni bila dobr-> vodena in da jo je, . . , Constantinl de Chataunau se je zahvalil, treba razširiti. Razen tega se je ugo-:^®1 ?reim s ranKami v imenu ostalih delegatov za pozdrav !n! tovilo, da je neki ženski samostan v' TAifP irkiwpcr-ir r» nourii, gostoljubnost avstrijske vlade. Na njegov bližini Sombora bi! zapleten v vohun-: JWtSWU U fUmoiML predlog je izvolila konferenca delegacij- i stvo in da 60 nune, ki s* potovale k ZAROKE KRALJA ALEKSAN skega svetnika Lukesa za svojega pred-' sednlka. šefe petih inozemskih delegacij za podpredsednike, za tajnika konfercnce pa poslaniškega tajnika Schmitha. Meritorna posvetovanja se prično v sredo ob 10. dopoldne. POSL. SKOEERNE ZAHTEVA VSE DNEVNICE. Beograd, 16. januarja. (Izv.) Poslanec; Skoberne (kler.), ki Je prišel v parlament j namesto poslanca SKS Kirbiša, je zahte- ge osebe zelo natančno opisavale vse, kar se pri nas godi. Bile so v zvezi z madžarskimi irredentbti v Vojvodini. Aretiranih ie okoli 30 novih oseb, o katerih je dognano, da je vsaka na svoj način delala v zvezi 1 madžarskimi irredentisti, kterim so dajale različne podatke. Epoha» prinaša nastopno izjvo Jonesca: Akoravno predstavljajo danes kraljeve poroke samo čine družit; skega življenja, morejo vendar imeri velik vpliv na politične odnošaje me4 državami. Zaroka princezinje Marije ; kraljem Srbov, Hrvatov in Slovence^ ne izpreminja političnega položaja. Jled naši.rtt dvema državama obstoji zveza, ki temelji na skupnih interesih ia Fsnčevcm ter Beogradom !n Ve- (tako da znašs cžloknpno število brezpe. liko Gradiško astavllen- 1 se!nfh 143.500. IZ POSLOVNIŠKEGA ODBORA. Beograd, 16- Januarja. (Izv.) Danes; in tradiciionainih sosednih zvezah. val od administrativnega odbora narod-, dopo'dne je im°l poslovniški odbor sejo, i zaroka utrpje obstoječe zveze. Zveze ne skupščin«-, da mu izplača dnevnice od j na kateri so p^edlni ministri stavili svoje'med nami je absolutno potrebna. Zdru- opc/mbe !e rikaicrira členom poslovnika. | žitev dveh kraljevih družin, obeh pro-Odbor te fk!cr.il, da se prične na jutrišnji j slavljenih tudi v sej! specijalna debata o ooslo*n!k'j. počcika kar je skur"dna oštevala. Og. j bor bo v prihodnji!! unel. rs-.-jr-vUat o 'tem intfisrntnem siučaiu. vojm. 1 zvezo dvef: narodov bo kronal? francoska krlsa v svetovnem isiopfilu Ncdoglcdna važnost, ki jo Irca sprememba na francoski vladi za svetovno politiko, se zrcali tudi iz odmevov, ki jo je vzbudila v vseh velikih svetovnih" listih. Morda je bilo Se malo vladnih kriz v Evropi, ki bi jih svetovno časopisju najrazličnejših strank in najrazličnejših narodov komentiralo tako soglasno, kakor zadnjo francosko krizo. Briandov padec obžaluje poleg berlinskega časopisja ameriško, poleg angleškega italijansko. Vsi se strinjajo v tem. da sprememba na vladi v Franciji sami ne more niti najmanj koristiti, vsej Evropi pa lahko neizmerno skednje. In nialokatcri novi kabinetni šef je bil od evrojiske javnosti tako hladno sprejet, kakor Poin-carč kot Briandov naslednik. Razun francoskega nacionalističnega časopisja, mu ni napisal pozdravne vrstice morda nobeden drug list. Najodločnejše v obsodbi francosko vladno krize je brez dvoma angleško časopisje, ki ne prikriva svojega razočaranja nad zmago francoskega šovinizma in daje brez zadržka duška svojemu ogorčenju, da Francija iz zaslepljenega egoizma ovira gosjmdar-sko ozdravljenje Evrope. Časopisje opozarja ob tej priliki na razdirajočo vlogo, ki jo je igrala Francija že tudi na vrashingtonski konfereuci, kjer jc ravno francoska zaslepljenost zakrivila, da posvetovanja ni.-o rodila onega sadu. ki bi ga sicer lahko. Ugledni angleški listi izražajo svoje začudenje nad nespametjo francoskega parlamenta. ki Se vedno podlega politikom Clemenceaujeve vrste. Radikalnejši listi že celo namigujejo, da bodo morali Angleži resno premišljati, ali j--za nje še pametno, da so vežejo na Francijo. Prav široko se razpisujejo o vladni krizi v Parizu samoumevno tudi italijanski listi. Po njih mnenju je bila politika, ki jo je vodil Briand, edino pravilna ne samo za Francijo, arrmak sploh za vso Evropo. Sprememba Bri-andovega političnega pravca da la'i-ko jiostans usodna za evropski mir in evropsko gosnodarsko življenje. Ona ta'na antipatija do Francije, ki jc že daljo časa obvladovala italijansko javnost, prihaja sedaj v časopisju jasno na dan. Zonct se pojavljajo glasovi, da mora Italija čim prejo urediti svoje stike z Nemčijo in Rusijo, predvsem pa 'la mora ne d od o na Francijo iskati čim najtesnejšo z»czo z Anglijo. Vtis, ki ga je naredila vest o Bri-andovem iiadcu v nemškem časopisju, si lahko predstavljamo. Komaj si je nemška javnost vsled poročila, da j? vrhovni svet dovolil za nemška odplačila nekak moratorij, malo oddahnila pa pride Briandov padec in ž njim uničenje vceh komaj nastalih nad. Listi si ne prikriva;o, da se bližajo za Nemčijo težki časi. ako se bo Poinca-re kljub odklonitvi vsega ostalega sveta vendarle vzdržal na krmilu. Izražajo pa svoje uverjenje, da bo Nemčija i>restala tudi to krizo, kakor jih je prestala že mnogo, no manj težkih. Seveda pn tem še ni ugasilo ujtanje. da bo morda duh časa vendarle jač;i od narodnega šovinizma in da bodo razmere Poincareja prej ali slej prisilile. nadaljevati zmeruo Briandovo politiko. V enakem smislu komentira spremembo v Parizu dunajsko časopisj?. ki ugotavlja, da preti Evropi velika nevarnost. Vse cado stavijo Dunajča-ni na angleško - italijansko zvezo, ki bi edina mogla zajeziti poguben vpliv francosko prenapetosti. Kratki, a tem značilnejši in usodnejši so ameriški glasovi o krizi. Tenor ameriških izva;anj jo: »Evropa sc še ni spametoval in si sama noče pomagati. Ker hoče vedno globje v blato. čemu bi jo vlačila iz njva Amerika? Prepustimo Evropo usodi, ki si io pripravlja sama.» Ako se to zgodi, potem bo tudi Francih spoznala, kako usodno napako je storila, ko jo zapustila Briandov© zastavo. Vsi na delo, da rešimo brste! 7 Važen kulturen do* j godek Jutri, v sredo, ob 12. se vrši v slavnostni dvorani univerze nastopno predavanje novega lektorja za češki jezik in književnost prof d rja. V. Curiana. S tem je stor-j jen velik korak na polju češko-jugoslo-vanskega kulturnega zbližanja. Veseli nas, da prednjači Ljubljana ! Beogradu I Zagrebu in kaže z dejanjem, koliko važnosti polaga na gojitev kulturne vzajemnosti med obema bratskima narodoma. Odlične zasluge ki jih ima v tem oziru ljubljanski generalni konzul češkoslovaške republike, g. dr. O. Beneš, nc smejo ostati neomenjene na dan, ko pričenja v beli Ljubljani sistematično znanstveno delo za medsebojno spoznavanje Jugoslovanov in Cehov. — V osebi češkega lektorja je naša univerza pridobila odlično moč. Dr. Vaclav Burian je rojen leta 1884. v Božcticah na Češkem. Kot tilolog se je v Pragi povsem posvetil študiju slovanskih jezikov iu literatur. Prevajal jc pridno iz poljščine in ukrajinščinc in češki literarni časopisi so prinesli tudi mnogo njegovih prevodov iz srbohrvaščine. Po končanih študijah in profesorskem izpitu je dr. Burian leta 190S. poučeval na raznih srednjih šolah, od leta 1914. je bil tudi bibliotekar na knjižnici češkega deželnega muzeja v Pragi. Vojna je tudi njega odtrgala poklicu in šele po prevratu sc jc dr. Burian vrnil v Prago, kjer jc til imenovan za profesorja na gimnaziji v Kfe-meneovi ulici. Na priporočilo prof. M. Murka jc ljubljanska univerza predložila njegovo imenovanje za lektorja češkega jezika in literature, katero mesto jc ustanovljeno od češkega prosvetnega ministrstva. Profesor Bu.ian, ki si je že za dijaških let stekel dobro ime kot pisatelj in prevajateij, se je zgodaj posvetil študiju kulturnih in literarnih stikov češko-juga-slovansklh, iz katere stroke ie napisal cclo vrsto manjših in večjih razprav. Leta 1914. je izšla njegova velezanimiva študija .Literarni styky českd a slovin-skč v 1. pol. 19. stoletf«. V .Časopisu Ceškelio musea« jc objavi! mnogo zanimivih prispevkov iz korespondence odličnih mož češke in jugoslovanske literarne renesanse, med drugimi do sedaj neznana pisma Vrazova in Kokuljeviča-Sak-cinskcga. V «Osvcli» jc objavil podrobno študijo o slovaškem buditelju Ljudcvitu Štiiru in njegovih stikih z Jugoslovani, osobito Slovenci ki so inu bili v mnogem oziru vzor v njegovem po itičnem hi kulturnem delu. V dobi kritične napetosti med Jugoslavijo in Ita ijo leta 1919. je dr. Curian objavil v praškem .Narodu« senzacionalen članek, v katerem je na historični podlagi dokazal, kako so nekdaj, v sredini 19. stoletja, Italijani beračili pri Jugoslovanih za pomoč proti Habsburža-r.om, V zadnjih letli se je dr. Burian posvetil primerjajoči folkloristični metodi ter je mnogo pozornosti zbudila zlasti njegova kritična študija o Cclakovskcga prevodu srbske narodne pesmi liasanagi-nice. Mnogo njegovih člankov in razprav v raznih revijah ie posvečenih domači češki literaturi. Dr. Eurian, ki dobro obvlada srbohrvatski iezik, si je s svojim dosedanjim znanstvenim delovanjem pridobil v znanstvenih krogih odličen glas in ni čudo, da ga jc naš slavni slavist Murko pred vsemi smatra! za poklicanega, da zavzame važno mesto na jugoslovanskem vseučilišču. Mi prof. Buriana srčno pozdravljamo ter želimo njegovemu delu največjega uspeha! Pogreb š*arla Savniks Kranj, 15. januarja. Ponosni Kranj je položil danes popoldne svojega prvaka in starešino, vclo-zaslužnega narodnega borca, g. Karia bavr.ika, k zadnjemu počitku. Pogreb je til manifestanten dokaz, kako zna ceniti kranjsko meščanstvo svoje zas'užnc može. Vkljub silnemu snežnemu metežu je bilo na nogah vse, da izkaže zadnjo čast njemu, ki je posveti! vse svoje delovanje v blagor in procvit ponosne gorenjske prestolice. Tudi iz okoliških vasi je prispelo v mesto vse polno ljudstva. Pred hišo žalosti je po cerkvenih obredih zapel pevski zbor .Čitalnice« svojemu častnim učianu v slovo turobno »VI-gred», nakar se je razvil veličasten sprevod, kakršnega Kranj še ni videl. .Čitalnica« in »Sokol« sta korakala z zastava- mi. Sprevoda so se adeieHTa tudi *asfln» društva lz Kranja, Stažlšča in Tržiča. Kranjski občinski svet je bil pod vodstvom župana g. Cirila Pirca zastopan polnoštevilno. Sprevoda se je udeležila dalje vsa ljudskošolska in gimnazijska mladina, okrajni glavar z uradnlštvom, iz Ljubi lan c njegovi številni osebni prijatelji in skoro vse uradništvo finančne delegacije in nepregledne vrste mestnega in okoliškega prebivalstva. Ob odprtem grobu je pevski zbor zapel »Nad zvezdami«, nakar se je župan, g. Ciril Pire, s kratkim in ganljivim govorom poslovil v Imenu narodnega Kranja od svojega pokojnega tovariša- V svojem govoru se jc spominjal ncprccen-Ijivlh zaslug Karla Savnika za občino, kl | je bil izvoljen enajstkrat soglasno in ic | bil nad 35 let župan, kakor tudi njegovega neustrašenega delovanja za probudo 1 naroda. S posebnim poudarkom je nagla-šal, da jo bil pokojnik edini narodni po-slancc, ki Je leta 1870. pri deželnozbor-skih volitvah prodrl v kuriji mest, dočitn so vsa ostala mesta izvolila nemčurske poslance. Mestna občina kranjska je položila na gomiio svojega starešine krasen vcnec. [tako glavarji slover.skffi strank, ki s« I z obsodbo vredno nespravljivostjo | dokazali, da jim ni toliko za koristi j mosta, kolikor da vzdržujejo in podžigajo čuvstva, nasprotna pomirjenju duhov in bratstvu med obema plemenoma. ki morata živeti skupno v novih mejah Italije.» — Ali ste jih čuli. kako pametno in miroljubno besedo imajo taai, kjer nimajo moči. da bi bili bojeviti in napadalni. Ali so žc izjircgovorili tako besedo kje tam, kjer imajo oni moč v svojih rokah? Politične heležfeB -f- Svetost prisege katoliškega duhovnika. Zagrebški listi poročajo: Ko so novoizvoljeni občinski odborniki v Zagrebu prisegli, so se blokaši demonstrativno smejali, (la s tem dokažejo, koliko jim je do prisego. Poselilo glasno so je smejal in se postavljal tako. da ga jo moral videti vsak, zagrebški katoliški župnik dr. Ritlig. Na skrajno nedostojen način je irnni-ziral prisego in s tem dokazal, koliko on kot katoliški duhovnik ceni svetost prisege! Zanimivo bi bilo vedeti, aii župnik Rittig tako misli o vsaki prisegi, ali le o otii naši narodni državi in njenemu glavarju. -j- Slovenski kandidati za tržaški občinski svet. Prihodnjo nedeljo sc vršijo občinske volitve za Trst in okolico. Volilni oklic naglaša, tla stopa slovenska stranka v volilno borbo v glavnem v znak protesta proti dejstvu, da je slovenska okolica oropana stare pravice do svojega lastnega zastopstva v občinskem svetu. Dviga odločen protest proti temu volilnemu redu, ki Slovencem z umetno prikro-jitvijo jemlje lastno zasto]>stvo. pravico, ki gre slovanskemu življu kot važnemu činitelju občinskega življenja. Slovanski živclj vztraja pri svoji stari zahtevi po proporcionalnem volilnem sistemu tudi za občinsko volitve, ki edhi odgovarja duhu časa in demokratičnim načelom. Slovanske glasovnice naj pričajo, da še žive Slovani v Trstu, da so tam doma in da hočejo bitj enakopravni in enakovc-Ijavni občani. Slovanski kandidatie za tržaško občino so: dr. Josip \Vilfan, odvetnik; Gregor Babič, uradnik; Makso Cotič. časnikar; Stanko Cok, uradnik; dr. Dionizij Godina, pravnik; Pavel Gulič obrtnik; Karel Gregorič. posestnik: Matko Hrovatin. obrtnik; Miloš Kamuščlč, zasebnik; Josip Križ-mančič. kmet: Dragotin Martelanc, stavbenik: dr. Fortunat Mikulctič. pravnik; Matko Milic, kmet; dr. Josip Sedmak. odvetnik: dr. Edvard Siavik, odvetnik; Ivan Švab, posestnik. — Slovenska stranka se ne druži z nobeno drugo, marveč so hoče uveljaviti samostojno, brez kompromisov. -f Italija zahteva garancije proti Jugoslav ji. Dopisnik jiariSkega «ln-transigent.i* poroča: »Resnično jc. 'a jo Italija naklonjena sporazumu, ki bi Franciji garantiral sigurnost v slučaju kakega napada z nemške strani. Toda Itaiija bi hotela enake garancijo dobiti tudi za slučaj kakih kom-plikaclj s kraljevino SIIS. Ta vest je napravila v Parizu globok vtis in veliko razočaranje.* -f Itai jani v Idriji. Italijanski li ti poročajo, da Italijani v Idriji nastopijo samostojno pri prihodnjih občinskih volitvah. V proglasu, ki so ga izdali. ugotavFajo, da so drugim strankam ponudili kompromis, slovenske stranke pa da so odbile to ponudbo. Italijanski proglas pravi: »Italijani so mislili. da je za dobro občinsko upravo treba pustiti na strani vsak narodnostni in razredni boj! Ne mislijo pa Po svetu — Boj proti tujcem v Nemčiji. Berlinski dopisnik «Ere Nuove« poroča o življenju tujcev v Nemčiji. V trgovi- ! nah so cene za tujce znatno višjo od ! onih za domačine, toda tuui to je raz-; lično po pokrajinah. Na Bavarskem j-'šovinizem najbolj ohol: na vratih gledišč stoje takile napisi: Sedež 225 mark; za obiskovalce, ki se izkažejo kot pravi Nemci, 75 mark. — Tako sc godi tujcem; izjema so kvečjemu Rusi ali Turki, katere Nemci baje radi vidijo. — Zveza francoskih pacifistov. V Parizu se je ustanovila, kakor smo žc poročali, te dni nadstrankarska »Union populaire pour I' affaire univcrscllc«. katere predsednik je bivši poslancc le Fovcr. Zvezi pripadajo tudi poslanca Mištral in Longuet, ter pisatelja Mar-guerito in Barbussc. Zveza deluje za resničen mir v Evropi in hoče injlitič-ne in gospodarske konsolidacije s pomočjo sodelovanja inteligence vseli držav, ki naj bi vstopala v »Zvezo narodov za mir». — Atentat na vlak v Italiji. V bližini Novare se je dogodil nov napad na brzovlak Trst - Bordeaus. To je že tretji slučaj na istem progovnem odseku. Tokrat je bil težko ranjen neki marki de Bricliantcau, a zločin je vzbudil veliko scnzacijo, ker so po mnenju potnikov napadalci uporabljali strojne puške. Aretiranih je bilo nekaj komunistov. — Ameriški protesti proti priznanju sGvjetov. »Dailv Mail« (>oroča iz Wa-sliingtona, da je dobil predsednik Har-ding nešteto dopisov, ki protestirajo proti udeležbi Amerike na konferenci v Genui, katera bi pri poznala Ljenina in Trockega za zastopnika Rusije. Najbolj energičen protest je poslal predsedniku Hardingu predsednik delavskih strokovnih organizacij Gora-pers. — Ccrusova zapifčina znaša, kakor poroča «Ncwvork Ilerald«, po najnovejših ugotovitvah BO!.000 dolarjev, «• katero vsoto ni vštetih 250000 dolarjev katere motajo lastniki različnih fonografskih tvornic plačevati letno Carusovim dedičem. — Znamke za zračno pošto. Češkoslovaška republika je izdala za zračno pošto nove znamke s podobo aero-plana v vrednosti za 5, 2-f>0 in 1 K in za 50 v. Do 20 gramov težko p^mo se frankira iz Prage v Pariz z znamko 5 K. — Španska bolezen se širi. Španska bolezen, ki je v Nemčiji zt-lo razširjena. sc je zanesla tudi v Češkoslovaško. Kakor poročajo tamkajšnji listi, je zlasti na Moravskem obolelo že mnogo ljudi na tej bolezni. V nekaterih krajih je zbolelo nad €0% prebivalstva. So&oMi cestnih Gradnje sckolskega stadiona v Zagrebu. Po iniciativi zagrebške sokolske župe se prične letes v Zagrebu z gradnjo stalnega stadiona za javne nastope sokol-stva. Sokol v Radečah pri Zidanem mosiu ima svoj redn: občni zbor v nedeljo dne 22. januarja ob 3. uri popoldne v društveni telovadnici (hote! Gmciner). K točni udeležbi vabi — odbor. Telovadno društvo *Sokol* v Ljubljani ima svoj redni cbčni zfcor v nedeljo dne 22. januatja ob devetih v društveni telovadnici v Narodnem domu. Običajni sestanek zaradi dogovora o novih odbornikih se vrši v četrtek dne 19. t. m. ob dvanajstih na galeriji društvene telovadnice. [ Prosvefa NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI-Drama. Ponedeljek, 16. jan.: »Gardist«. A. Torek, 17. jan.: Zaprto. "* Opera. Ponedeljek, 16. jan.: Zaprto. Torek, 17. jan.: »Werther». C. • II. SIMFONIČNI KONCERT D RJA. CER1NA. Dr Ccrln se Je potrudil to ie res. Ske-Šal je uveljaviti Mozartske kontilene in dati simfonijo v stilu, to je kultivirano in lino. io dosegel je. kar se ic dalo v danih razmerah storiti. Prvi stavek je trpel zato, ker je bil prvi stavek v večeru, naslednji stavki so bili boljši, vendar pa je bilo dosti lepih fragmentov premalo temperamentnih. Jupitrova simfonija je napravilo zuto nekam medel in enoličen vtis. Fuga }e imela več življenja v sebi. Glinkova «Vjta Aragoncsa« je imela dosti egnjenih barv in strastnih, morda še prestrastnih ritmov. Glasmcvega »Serc-nada« ni t^.ko zadovoljila kakor Dvorako-va »Poslcinlce«, ki le bila Izmed vsega, kar smo čull na tem koncertu, še najboljše podana- Bila jc vzorno naštudirana, šla je gladko, orkestralna difercnriaciia ie prišla do veljave, — dr. Cerin se ie pa 5 najbolj vživel v ta komad in je tes poda" stvar v celoti kakor v detajlih eksaktno in izčrpno in z redkim razumevanjem. Adamičeva suita »Ah, mladost ti moja, kje si?« je nadvse interesantna kompozicija v petih izrazitih slikah, kakor pet bujnobarvanih akvarelov. Prva je rnchk'-kakor otročje oči. v drugi vidiš medvedje tace, ki se neokretno prestopajo ob godbi cvilcče harmctiike, »trije kralji« so polni muzikalnegs humorja, ki prepleta vse sli-, ke, k! se odlikujejo po lincm slikanju tni-ljeja, genialnih, fantastično-cksotlčnlh trc-zikalnilt domislckih in neizmerno originalnih koncih. Orientalski kolorit je lastcu vsem; tc?a Ima Adamič še iz Taškent:;. S to suito je naša orkestralna literatura obogatida za nov reprezentativen ko*. Habemus papani! Izvedba delu ni delala sramote. Mords so bili včasih tempi vzeti malo približno, sicer pa le bila stvar eksaktno predavana. Pri Straussovih pesmih, posebno p>-prvl, dolgo nista prišla v veljavo niti Straussova godba niti glas gospe Levje-tove, pri drugi smo imeli od obojega vec-Ga. Lovšetova je dobila v znak prizna nje krasen vcncc. Dvorana v Unionu je bila polna. • Molierievo tristoletnico so s Solsklr i spominskimi svečanostmi proslavile v-* naše srednje šole. Zec v Beogradu. Dne 24. t. m. pride Beograd slavni operni pevec naš rojak Nikola Zec, ki deluje sedaj v dunajski »Staatsopcri« Prvi koncert bo imel v Beogradu dne 24. t. m. v »Kasini« na Tc-razljah. Prihodnje dni bo parkrat gostoval v beograjski operL Predavanje Umetnostno zgodovinska i društva v Ljubljani. Prvo predavanje d:. Vojeslava Moleta »Umetnost in narava ki se zadnjič zaradi odpovedi električnega toka ni moglo vršiti, bo v torek dni 17. januarja v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole na Miriu. Začetek točno ob šestih zvečer. Spored III. komornega večera, katere ga priredi dnt 23 januarja kvartet Ziks (Rihard Zika ! stosh. Ivan Karel Sancir. 1!. gosli, Ladislav Ccrny viola in Ladislav Zika čelo) je sledeči: 1.) Smetana -1* mojega življenja«, kvartet v e-moiu; J.) L. Beethoven: Kvartet v C-duru, op. !*, št. 2; 3) dr Anton Dvorak: Klavirski kvintet v A-duru. Pri tej točki spored: sodeluje konservatoriiski profesor Janko Ravnik. Vstopnice v predprodajl od d;v- 18. t. m. v pisami »Glasbene Matice«. '.Sumarski list* glasilo Jugoslovenske-ga šumarskega udruženja. izhaja enkrat na mesec v Zagrebu. Glavni urednik je g. inž. Milan Marlnovič. Člani Udružcnia dobivajo list brezplačno, za nečlane stane 50 dinarjev letno. Uredništvo In uprava se nahajata v Sumarskem domu v Zagrebu. List prinaša zanimive opise o šumar-stvu s srbščini, hrvaščini in slovenščini. Fčnelon: TelemsrSiovi tioilvliaii Koncem tedna nam je bilo dovolj Čakanja. Sveti KI i ja je najbrže kani založil svoj poslovni koledar. Nczado-voljneži pa so mrmrali, da so sneg verižnikl spravili v Italijo, kjer ga sedaj brez potrebe razsipavajo okro,' Napolija. Drugi so pa trdili, da so ga cariniki spravili v skladišča. Ko smo jo z Gorenjcem pihali navkreber, je skoraj izgledalo, da jc vse to resnično. Okrog Radovljice so češarki gledali izpod tankega sreža, na Jesenicah ga pa sploh nič več ni bilo. Sele onkraj Soteske se je pričelo pošteno beliti. No, smo si oddahnili, vsaj gori nekje okrog Rovt si bomo smuči namočili! T-.koj se je razpoloženje poživilo. Pričeli smo si pripovedovati o telemarkih. kristijanijah in drugih umetnih lokili. si razkladali o krma-renju na trdem in raehkem snegu, strokovnjaško presojali smuko v šumi in na strmini pa o vosku, raznih vrstah stremen in o raznih vrstah losa. Gosp. Badiura nas je kar zavidal. Sele ko mu na vprašanje odgovorimo, da gremo dane< na svoj prvi smučarski !>oliod. se je dobrotno nasmchlja!. »Aha!« jp rekel in je že vedel, da ga čaka jutri obilo posla. Pa kar o tclc-marku govore ti bruci! Siccr smo pa do Bistrico priznali, da so nam v uradu slikali, kako nam bodo noge zverižene. Ena smučka na sever, druga na jug. noge pa tako zvite, kakor solidne ženske kite. Prišlo ie ros nekako slično. Ko smo v nedeljo okrog polosme vstajali iz mehkih Mencingerjevih postelj, nam jo s sosedniih streh svetila v jutranji somrak obiia snežna odeja. Že v soboto smo našli v Bistrici snega za dobršen dccimeter. Optimisti so cclo trdili, da sta dva. V nedeljo zjutraj ga ;e pa med brati bilo za dva in pol. Glej no! Torej vendar nisem takšna prismoda, kakor je pri pogledu name in moje «diljcc» izjavilo za gov| Dostavili znoji* Ce 6e meri moja krepost po znoju, som jaz od nedelje dalje naj Uro postno jši možakar Jugoslavije. Nobenega dvoma pa ni, da sem bil najbolj moker. — Vrh griča je vojaško kopališče. Črni križi gledajo v tiho zimsko pokra-jino. Ko se neprostovoljno odcepim od naše gruČ3. srečam na sosednjem griču drug »Momento mori!» Z porske vasi prihaia pogreb. Dolga vrsta jih je, v črnih oblekah, z razpetimi dežn -ki. S snegom so na delalo obloženi. Prod vrsto pa vlačijo rake v na saneh. Sprevod s» pomika tiho. v mehkem snegu neslišno, skoraj pošastno. Odkrit stojim ob poti in resne oči po-grcbccv me gledajo. Kakor da sta se srečala dva sveta. Po tej poti ne pojdem več to zimo. Spustim se po griču, v namenu, da najlem zopet svojo družbo. Toda hudobni sovražnik je tod nekje kopal globoke strelske jarke. Minuto smučim navzdol, potem me nekaj obrne z viška v jarek, da se zakadi mehki sneg v nebo^ in za vrat. Pol ure sem se P^ hiral in valjal, prodno sam 86 snra"u zopet v stojo, ki Jo bomo sapiens potrebuje za navadno rabo. Pozneje 'mo jo 6e pošteno lomili. Ko je naša četa odhajala z bojišča. bil griček na dolgo in široko povaljan, sneg poteptan, mi pa veseli, srečni, lačni in trudni. Tudi telomarka sem vide!. Izvajali so ga pa drugi. Suho in toplo preoblečeni" smo se-ii: na vlak. Žalibog se n'ismo zakasnili. Mokro smuči ?mo zložili na polico v drugem predelu. Naj se cedj ž njih i -sopotnike! (Mi imamo za danes čr-volj.) — Ta želja se nam je obilo izpolnila. Vlak je v snegu zastajal kar po več ur. v Ljubljano smo prišli šele po polnoči. Vkljub dolgi vožnji pa nismo z dovoljno škodoželjnostjo nro-učevali, kako drse kaplje s smuči potem v navpičnem padcu sopotnikom na glavo, — bili smo pretrudni. Spat spaL ako boga znaš! Danes čutim razne mišico, za kat' ^. prej Ee vedel nisem, da jih imam.. It 1o prihodnje nedelje je še celih dni! Ne. ne, to ne gre. se bomo v že še prej kaj videli pod Golovcem! Zdravo smuk! Domače vesti * Poset prfncezinje Marije v Beo-j * «Ohrtul koledar« za leto 1922 je 5t- gradu. Iz Beograda javljajo: Počet-! Sel z zanimivo in obsežno vsebino, člankom marci prisjie v Beograd Tirinco- ki o davčnih zadevah, zakon o izvoza zinja Marija, zaročnica našega kralja, da si ogleda jugoslovansko jtestolni-co. Bodoča naša kraljica pride s svojo materjo, kraljico Marijo in najbrž tudi 6 svojo mlajšo sestro Ilijano. Po dosedanjih dispozicijah bo kralj svoje goste spremil iz Beograda v Dubrovnik. kjer ostanejo dalj časa. Na potu si razgleda naša bodoča kraljica tudi Sarajevo ter pride iz Dubrovnika najbrž tudi v Split in Šibcnik. Za povra-tek je projektirana pot po morju do Bakra in čez Zagreb. V Dubrovnik je bil to dni odposlan funkcijnnar dvornega maršalata, da pospeši restavracijska dela -v dubrovačkem »Dvoru*, ki bo jadranska rezidenca našega kralja in kjer bodeta kralj in kraljica po poroki sprovodla svoje »medene tedne*. Obisk romunske kraljice in kraljičine Marije bo imel povsem privaten značaj. Oficijelno posuti ta našega kralja romunski kralj in prestolonaslednik šele ob priliki svečane poroke, ki se bo vršila v Beogradu koncem aprila ali začetkom maja. Instalacij" v novem dvoru se dovršavajo z vso naglico. Pri |>oroki bodo navzoči tudi člani grške in angleške kraljevske hiše ter zastopniki suverenov vseli prijateljskih držav. Kakor poročajo, namerava češki narod pri tej priliki na poseben način počastiti jugoslovanskega vladarja. • Odlikovanje bivših ministrov. Odlikovani so gg. ministri na razpoloženju: dr. Vekoslav Kukovec z redom belega orla III. razreda: Jovan J o v a n o v i d z redom belega orla II. razreda: Nikola U z u n o v i č s Karadjordjevo zvezdo III. razreda: Marko G j u r i č i 6, M. Z e č e v i č, Slavko M i 1 e t i d in Miiivoj J o v a -novič z redom sv. Save I. razreda. • Smrt zmagovalcev na Kumanovem. Drug za drugim sta pred pravoslavno leto umrla dva generala, ki sta bila v veliki bitki na Kumanovem in to Pavle Jurišič in general Miloš Božanovič. Tretji komandant divizije general Ili-ja Gojkovič pa je utonil leta 1917, ko je bila ladja, ki se je z njo vozil iz Francije v Solun, torpedirana v bližini Malte. • General Božanovič f. V Beogradu je umrl preteklo soboto vsled pljučnice bivši srbski vojni minister general Božanovič. Pokojnik je početkom svetovne vojne bil komandant glasovitega Užiškega odreda, s katerim je leta 1914. zmagovito prodrl v Bosni do Sarajeva. Pogreb se je izvršil včeraj na državne stroške ob mnogoštevilni udeležbi vojaštva in ci-•"•ilnecra prebivalstva. * šestmesečni parastos. Danes prirede * Beogradu v sabomi cerkvi šestmesečni parastos pokojnemu ministru Miloradu Draškoviču. Parastosu bodo prisostvovali poslanci in vlada. * Poroka. V nedeljo se je poročil v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani občinski svetnik in načelnik Deželue zveze obrtnih zadrug gospod Engelbert Fran-ehetti z gospodično Celcstino Kant. Po-roč 1 ju je brat poročenke kr. vojni su-perior Hubert Ran t iz Novega Sada. Kot priča je bil poročenki gospod dr. Janko Pretnar, profesor na ljubljanskem lice ju in poročencu gospod Franc Sire. veletr-govec v Kranju. Čestitamo! •Redni promet na progah kr. državnih železnic. Z 18. januarjem 1922 se o-t.vori na progah kr. državne žcleznice v Sloveniji zopet redni osebni promet v istem obsegu, kot pred omejitvijo dne 8. t. m. * Na račun «Naprejevih» 166 ur. v zadnii številki našega lista smo reagirali na »zafrkacijo* »Napreja*. ki Je priobčil razgovor med Grogo In Miho o vprašanju, kaj naj bi bilo Jugoslaviji najboli potrebno. Zadeli smo v črno. Današnji «Naprej«, ki se je po nepotrebnem praskal tam, kjer ga ni nič srbelo, je ves !z sebe, da ga je z našim odgovorom zadela prav ojstra pšica. Za drugič naj s! gospodje pri eNaprcju* zapomnijo zlasti izrek, da kdor išče. ta najde. Morda bi bilo tudi umestno razmišljevanje, če ne gredo slabi dovtipi, s katerimi se je začelo pečati glasilo socialdemckracije na račun onih 166 ur prihranka, ki ga je ob novem tetn »Naprej*, ko je izšc! v manjšem obsegu, obljubil svojim pohlevnim bralcem. * Velike patriotkinje. V pisarni bolniš-B'ce zagrebških usmiljenih sester je visela še dolgo časa po prevratu slika cesarja Franca Jožefa. Ko so jo morali odstraniti, je prostor ostal dolgo časa prazen: seveila je vsakdo mislil, da bodo častite sestre nabavile lepo sliko kralja. — In res. nabavile sn sliko, ampak ne kralja, pač pa so obesile v &voji pisarni sliko — Stipice Radiča. * V spomin Franu Gaštinu. Brata Mi-tan in Darko Guštin sta namesto venca na krsto umrlega poštarja Frana Gušti-na v Metliki darovala tamkajšnjemu Sokoli« znesek 1000 kron, za kar se j ma Metliški Sokol iskrenio zahvaljuje. * Tiskovna napaka se je vrinila v na-Se nedeljsko poročilo o odlikovanju prirediteljev ljub. velesejma. G. Peter Kozina je daroval za fond trpovsk h in obrtnih 5o! med odlikovanci nabrano zbirko 50.000 kron, ne dinarjev, kakor je stalo v našem poročilu. * Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna od bo rova seja v sredo dne 18. Januarja 1921, ob 20. uri, v mali dvora-ai »Mestnega doma*. in izvoznih carinah, izvozna tar fa, ca-rine prosti uvoz potrebščin za industrij-ce in obrtnike, uredba o davku na poslovni promet in nebroj člankov in drugih podatkov kakor tudi podatki naših državnih in avtonomnih uradov v Sloveniji vsebuje priročni omenjeni koledarček. Z imenovano vsebino je »Obrtni koledar« gotovo vsakdanja potreba za vsakogar, ki se zanima za trgovino, obrt in industrijo. Razpošilja se po poštnem povzetju vsem naročn kom »Obrtnega Vestnika* in »Trgovskega lista« s poštnino vred za 9 dinarjev 20 para. Naročnikom ▼ Ljubljani bo dostavljen za 7 dinarjev 50 para. Kdor bi ga ne prejel, naj ga blagovoli reklamrati, oziroma naročiti pri upravništvu »Obrtnega koledarja« v Ljubljani, Beethovnova ul. 10. • Jugoslovansko novlrr.rsko udruže-nje, sekcija Subotica, priredi v soboto dne 21. januarja v vseh prostorih hotela »National« velik koncert z ipranko. Na koncertu sodelujejo prve moči beograj-skepa, novosadskega in osješkepa gledališča. Csti dohodek je namenjen perzijskemu fondu Jugoslovanskega novinarskega u druženja. * Hranilnica :n posojilnica v Šmarju pri Jelšah sprejme tajnika s 1. februarjem 1922. * Sejmi v Gradcu v Bel! krajini se bodo vršili šestkrat na leto in sicer: 21. '-anuarja, 11. marca, 13. maja, 8. julija, 9. septembra in 25. novembra. Sejmi bodo konjski, živinski in kramarsk'; prvi bo 11. marca. Ker je Gradac »elo prijazen kraj in nekako središče dela Bele krajine, sejmišče se pa nahaja tik ob samem kolodvoru, bodo ti sejmi gotovo velno dobro obiskani. * Pravoslavna služba božlja na Bogo-javljenje u Ljubljani. Cetvrtak. dana 19. o. m., održače se služba božija u pravo-slavnoj vojničkoj kapeli, vojarna vojvode Mišiča. u 9 čas. i 80 min. Vodoosve-čenje počinje u 10 čas. i SO m'n. i to na Sokolskom vežbalištvu na Taboru. • Srečke »Kola Jugoslovanskih sester«. »Kolo jugoslovanskih sester« je dovršilo z Božičnico veliko delo. ko je obdarovalo z izgotovljen mi oblekami nad 500 šolskih otrok. Sedaj se je treba zopet z vnemo poprijeti srečk, da se razprodajo čim prej. One sestre, ki imajo srečke v razprodaji, prosimo, da se po-žurijo s prodajanjem. C mprej se razprodal srečke, tem prej bo žrebanje. • Kolo Jugoslovanskih sester se obrača do vseh blagih src z milo in nujno r .* smrtna obsodba. T Noveei sadu je ; bila te dni razglašena razsodba nad morilci ravnatelja sladkorne tovarne v Beč-kereku. Vseh enajst obtožencev ja bilo obsojenih. Glavni krivec Sakula Vaeta je obsojen na smrt na ve šal h, njegovi sokrivci pa na večletno težko ječo. * Tatvine pri tvrdkl Breznik A Fritsch v Ljubljani. V trgovini z železnino, Breznik A Fritsch, na Cankarjevem nabrežju v Ljubljani, so le dalj časa opazovali, da zgineva razno blago, zlasti pile, žeblji, kljuke, podkvice, jedilno orodje in druge stvari. Kljub opazovanju pa tatov dolgo ni bilo mogoče izsled ti. Zadevo je imela že nekaj časa v rokah tudi policija, ki je prišla končno celi tat nski zalegi na sled. Vodja zalege je bil tvrd-kin uslužbenec. 381etni Josip Kocmur z Dolenjskega, ki mu je bilo odpovedano in bi moral v nedeljo ostaviti službo. V soboto je prosil svojega šefa, da bi smel eno uro poprej zapustiti delo, kar mu je ta tudi dovolil Kocmur, ki se ni zavedal, da je pod nadzorstvom, je takoj nato najel voznika in se odpeljal potem z ukradenim blagom na Ig, a je bil že na Ižanski cesti aretiran in odveden na pol cijo. Na vozu je imel približno za ■1000 kron blaga: angleškega cinka, pil, kljuk itd. Preskava je dognala, da so se tatvine vršile že dve leti in je bilo udeleženih več oseb. Ukradeno blago so spravljali najprej v skladišče pod dvigalom, odkoder so ^a prenašali potem k hlevarjem goetilen »Pri Levu« in »Pri novem svetu« na Gosposvetskl cesti. Nekak stalen odemalec vsega nakradene-pa blaga je bil neki pek na Igu, ki je blago prodajal potem naprej. Razne stvari pa so tatovi razprodali tudi po Ljubljani Preiskava se še nadal!uje in je pričakovati številnih aretacij. Dosedaj sta bila aretirana zaradi soudeležbe na tatvinah tudi vajenec imenovane tvrdke, Anton Velkavrh iz Ljubljane in pa nek z Iga. ki je kupoval blago. Pod ključem je tudi hlevar postilne »Pri levu*. Neki Franc, bivši hlapec tvrdke, kl je istotako zapleten v tatvino, se Nahaja pri vojakih v Črni gori. Po izjavi p. Fritscha m Breznika znaša Skoda okoli 100.000 kron. * Malopridna trojica. Dne 16. decembra je upotovila tvrdka Dolček v Gosposki ulici v Mariboru, da ji je izginil 6 m dol? kos volnenega blaga za moške ohloke. Sum je padel takoj na tri mladeniče, ki so se nahajali malo prej v trgovini, a jih ni bilo mogoče izsled ti. Kmalu nato je prišla trojica v trpovino Ja- Gospodarstvo Avstrijska devizna uredba!le- 23100 p° katerem je bic pe*-. . v , . . , praševanie za setev, je naraste! v ce®J in nas devizni trg Zadnja valutna baisse v naši državi je deloma opravičeno izzvala glasove po reviziji naše uredbe o trgov.ni z devizami. Deloma — pravim — zaradi tega, ker so še vedno odprta vrata, če že ne za špekulacijo, pa vsaj za velike investicije na-šega denarja v tuje valute. Deloma tud. zaradi tega, ker ni edino špekulacija povzročila novega padca naše valute, ampak še cela vrsta vzrokov, na katere je naš list ie večkrat opozarjal. Spekulativ-na trgovina z devizami in valutami ene države pa ni in ne more biti regulirana samo z uredbami dotične države, ampak je treba podobn h uredb tudi v sosednjih trgovinskih ozemljih, posebno v onih, s katerimi je kakšna država v najživahnej-ših kupčijskih zvezali. In to je brezdvom-no za našo državo sosedna avstr-jska republika. Po najsmelejših spekulativnih dobah zadnjih treh let se je končno odločila tudi Avstrija — ta dosedanji eldorado devizne, valutne in efektne špekulacije — da regulira in omeji promet v plačilnih sredstvih. Iz ravno omenjenih vzrokov tesnih kupčijsk h vezi s sosedno republiko bo imela nova uredba tudi za naše •rcepn larsko življenje skoro ravno tak pomen kakor za Avstrijo. Namen tej uredbi ie omejitev špekulacije. Ce ga doseže v lastni državi, si moramo spričo danes obstoječih kontaktov osobito z Dunajem iu Gradcem obetati istega blagodejnega vpliva tudi na našo državo. Saj je končno obče znano dejstvo, da je Avstrija naša najvažnejša importna in eksportna dežela in da je — last but not least — Dunaj središče in odličen faktor tudi za ceno našega denarja v inozemstvu. Vodilna misel nove uredbe za trgovino z devizami v Avstriji tiči v tem, da se v bodoče devize in valute ne bodo mogle porabiti za premoženjsko investicijo ali v spekulativne svrhe in da se bo morala vsaka kupč ja v devizah ali valutah najaviti v svrho kontrole davčnega urada devizni central! ali pa posebnemu oddelku pri finančnem ministrstvo. Člani devizne centrale bodo moglj de- i vize in valute v inozemstvo slejkoprej 1 prodajati, kupovati, zamenjavati, izposo- > za 50 — 60 vinarjev. Ukinienje prometa ki ie določeno do 16. jan., bo najbrže še podaljšano. Ako se to zgodi, bodo seveda cene še naraščale. Blaga v pasivnih krajih vsled prom. mizerije že precej primanjkuje. Fšen ca se je tržila večinoma srbskega izvora po 1400 — 1450 K pariteta Beograd. Slavonsko blago je imelo ceno do 1560 K s vtovorne postaje, kar približno odgovarja ceni 1600 K pariteta Zagreb. Stara koruza se je tržila po 1220 — 1280 K, nova pa po 1150 K pariteta Sisak. Stare koruze je malo. Oves se je nakupoval več noma za setev in se je za prvovrstno slovensko blago zahtevalo 1050 — 1060 K pariteta Zagreb. Za rž sc je zahtevalo do 1300 K pariteta Zagreb. Ječmen je prihajal na trg večinoma srbi.janskega izvora. Cena: 920 — 950 K pariteta Beoprad. Za moko ie bilo povpraševanje prilično. Največ se je povpraševalo za slabše vrste. Tri la. se je: št. 6 po 18.50 K, krmilna moka po 17 K. št. 0 po 21.50 K pariteta Zagreb. = Beograjski trg dne U. januarja (v dinarjih): moka: bela 5 — 6. koruzna 4; meso: govedina 7 — 8, teletina 7 —9, ovčje 5 — 6, svinjsko 10 — 13, suho svinjsko 16 — 17; slan na: sveža 15 — 16. šuha 15 — 17; mast: 18 — 20; salo: 19 — 20. klobasice: 10 — 11; ocvirki: 10 — 14; pršuta: 38 — 40, mleko: sladko 3, kislo 4 — 5; surovo maslo: SO — 35; vrhnja: 30 — 35; sir. navaden 10 — 14, somborskl 10, domači (kačkavalj) 04 _ 26; krompir: stari 3 — 4; koleraba: n ška 1.50; fpinača: 12 — 14; fižol 4 — 5: zelje: kislo 3, sladko 1; ohrovt: 3; jajca komad 2 — 3; čebula: črna 4 — 5. bela 10 — 12; hruške 3 - 7; jabolka 8 — 7: češplje suho 9 — 10: pekmez: 8 — 10; med: 25 — 28; orehi: 10 — 12: perotnina: drobna 30 — 35. velika 90 — 100. >= Monopol za žvepleno kislino v Avstr jI. Kakor poročajo, se bavi avstrijska, vlada z načrtom monopola žvenlcne kisline. Borza Zagreb, devize*. Berlin 159 — 165, evati in zastavljati. Nj hov" (samo članov j Milan 1262% — 1275, Italija ček 1860 — centrale) promet z inozemstvom torej tu- : <270. London 1215 — 1230. Ncwyork kali vnaprej ne bo oviran. Komisionarjem be! 285 — 291, Newyork ček 285, Pariz j prošnjo, da prispevajo z živili za ubogo begunsko družino v Sškl Nepopisni be- . o - ... . ■ v splošnem devizna trgovina z inozem- 2350 — 2360. Praga 483 — 490. Švica neš & Horvat, odkoder Je odšk, ne da stvom ne bo dovoljena. Vendar bodo Iz- 5600 - 5645, Dunaj 4.15 - 4.25. Budim- bi ka.j kup la. vzela pa jo s seboj 40 m 1 ....---- platna V sol>oto je neki tajni policijski agent zasačil trojico na cesti in jo are-t.ral. Na policiji se je dognalo, da so vsi trije Hrvati in sicer brata Jurij in Matija Sojac iz Krivega pota in Jo- di se je pridružila Mezen. Neizprosna sip Tomičic iz Rrumpote. Pri njih so jetika muči dekletce, k! je b.la. ed,r,a i ffl; mno{ro nakra,lenesr3 blaga kakor: npora m pnmoč druž,m. Usmilite se bed- j ovratnikovt ^^ denarnic 7,ato ^ nih in lačnih! Darove sprejema hvaležno ,.ko verižico jn 2000 K denarja. j Ioa reg zlo^nov ^ ve?t, jf) turli naslov. * Deca decl. Mladina igavaške šole na Notranjskem je poslala ruski deci božično darilce v znesku 1100 kron. * Pod snegom. Od nedelje zjutraj pada skoraj po vseh pokrajinah naše države droben sne?, ki ie pokril zemljo Ida je opravljala svoj posel posebno na progi Zacreb-Zidanmost-Maribor. Dosedaj so priznali tatvini v obeh imenovanih trgovinah. • Zaradi para čevljev v treh državah zaprt. Meseca februarja 1921 !asti aretirale m izročile končno, misleč 'la .ie avstrrski državljan, v Gradec. V Gradcu niso imel o trem nobenih podatkov, njejrovim navedbam pa tudi niso verjeli in so pa imeli tako nad po! leta v preiskovalnem zaporu, ftele sedaj se :e usrotov la njesrova identiteta in je bil izročen mariborskemu sodišču. Zaradi par čevljev je torej sedaj že v tretji državi pod ključem. • Izgubila se je dne 11. januarja št ri oglata Skatljica z zlato zapestnico v žen skem oddelkn vlaka, kateri pelje iz Maribora ob 16.50. Pošten najditelj naj isto odda proti nagradi v psarni železniške postaje v Poljčanah ali na policijskem ' omi^ariatu v Mariboru. • Nezgode. Desno roko si ie zlomil Franc VrhovSek, delovodja na Savi-Jese-n'ce. Ko je šel domov z dela, je padel oo zlelenclih tleh. — Enaka nesreča se :e zgodila Francetu Šturmu, knjigovodji, stanuiočemu v Rožni dolini. — Francu Sotošku, premogarju v Ra.ihenburgu, je pri delu odletel kos premopa s tako siio v levo nogo. da .je bi ranjen. jeme, ko gre za razširjeno arbitražno tr- peSta, valute: dolarji 282% — govino, dovoljene. Promet v inozemskih rublji 24 — 28, češke krone 470 — 480, 775 plačilnih sredstv.h je med člani devizne napoleoni 1000 — 1020. nemške marke centrale popolnoma prost. Od komisio- 160 _ 163, madžarske krone 45. ital. lina rje v jim je dovoljeno nakupiti poljub- re 12-15 — 1260. ne količine, prodajati ali izposojevati pa i pat1j.a za primor;e 725 — 750. iim smejo samo pod pogojem, če poda Trg obrtna banka 270. kupec izjavo, da potrebuje valuto za pla- Hrv eskomptna banka Janje obveznosti, ki glasijo na inozemska jj^s^a banka 380. olačilna sredstva. Te obveznosti pa smejo jaf]ransUa banka 1170. nastati iz trgovine z efekti za lasten ra- jug0s>lovenska banka 470 — 475. iiun ali iz prevzetja drugih članu centra- , ;ub. kreditna l^nka 000 — 955 le prodanih inozemsk h plačilnih sred- pra*tcdiona — 5325. štev (takozvana arbitražna valuta). Ko- p,avenska i,anka 620 — 635. •nisionar more imeti kupca samo v osebi l^čka pučka banka 490 — 495. "lana centrale. Promet v arbitražni valuti e med komisionarji in člani centrale svoboden. Nakup deviz za kritje obvez- ' Slov. eskomptna banka 620 — 625 Srpska banka 705 — 175. Goranin 670. SPREJMITE IN NAROČITE SI »PREROD«! Prva številka je ravnokar izšla. Vsebina ji je: Prerod — zakaj in kako? Da bomo narod poštenakov! Staršem! Univ. prof. dr. K. OzvaM Vstani. moj rod! Sil-vin Sarlenko. Mladini! Prof. Fr. Jeran. Svobodni ali hlapci? Fr. F. Finžpar. Alkoholizem In kriminalistika Univ. prof. dr. M. Dolenec. Kvišku srca! Nadučitelj Al. Kričišn k. Drobiž. — List stane letno samo en liter vina: 10 dinarjev. Vsa poštena slovenska javnost g« zgraža nad nedavno objavljeno alkoholno 6tatistiko v Sloveniji Dve milijardi na leto zapi-:emo; samo veseličnega davka plača Lju-bPana 10 milijonov kron. Kričeče številke! Toda kaj pomapa samo zgražati se? Podp'rojte list, ki želi temu kričečemu zlu odpomoči! S tem pokažete vsaj dobro voljo, da bi se te strašne razmere sanirale. Upravni5tvo je Poljanski nasip štev. lOt nosti, ki so nastale pred 22. decembrom (j.ItTna71 -jf\gQ _ jfiOO. 1921 jo prost. Prosta je tudi prodaja de- j N-aro4na 5umska industrija 575 - 585, v-iz protokoliranim tvrdkam in zadrugam :v-aSi{ka irKlustri:a drva 440 — a plačan je blaga (ne pa vrednostnih pa- ^ ppo. pirjev itd.), katerega uvoz se je dovolil parnpIovm družba 4400. n ki je že uvoženo ali pa se bo uvoz.lo v teku 0 mesecev, nadalje za poravnavo stroškov, nastalih v tranzitnem pro-netu. Osebe, ki imajo potne liste v redu, norejo kupiti tujih valut ali devizo (oziroma ček) v višini do 500.000 avstr. kron. Na potnem listu sc mora napisati kup jena vsota). Sicer je treba za vsak na-;up posebnega pismenega dovoljenja s -trani devizne centrale. Članom centmle Par z 193.75 e končno dovoljeno prodajati devize in valute do 50.000 avstr. kron na posameznike, če so prepr čani. da se valuta ne bo porabila za investicijo ali špekulacijo. Dobropis! iz inkasa-papirjev, ki glasijo na inozemsko valuto, ki so dospeli Iz inozemstva in so plačljivi v Avstriji, je enak ki 492.75 predaji valute, za katero ni potrebno po- dolarji 59 L!ub. strojne tovarne n livarne 870. Tibov. premogok. družba 790 — 820. Beograd, devize: Ixmdon 306. Pariz 595. Pra — 267. 497.97. London 254.75 — 256.75, Nevvvork 59.62 — 60.62. Beo-grad 83 — 84. Sofija 40.60 — 41.40. Dr. naj 0J>"> — 1.16, Varšava 1.85 — 2.45. Budimpešta 8.95 — 9.55, valute: marke 32.35 — 33 15, švicarski franki 116S — 1167. lire 262 — 284. francoski fran-491.75. funti 253.75—255.75. 60. d narji 80 — 81, leč >ebno dovoljenje. Vendar je treba dobro- ! 39.35 — 40.15, avstrijske krone 0.56 ois naznaniti devizni centrali. Podobna loločla veljajo za obveznosti in terjatve, nastale iz nakupa ali prodaje efektov iz, jziroma v inozemstvo. Nova uredba je. kakor razvidno, stro--ra. vendar pušča tudi v tej obliki marsikatera vrata za nadaljnje mah nacije odprta OJ organov, ki bodo nadzorovali to rovo regulacijo, je odvisen ves uspeh. Inozemstvo se bo moralo držati vseh predpisov, v kolikor pa zadenejo. S to uredbo je stopila tu li Avstrija prvi, nesi-•^uren korak na težko pot stabilizacije svoje valute. Že takoj v začetku uveljavlja nove uredbe pa je treba poudariti, la je ta stabilizac ia možna edino z eliminiranjem stroja za tiskanje bankovcev, nziroma z redukcijo uradništva na minimum in z ukinjenjem doklad, ki jih pla-5u:e država za prehrano prebivalstva. Edino uredba bo samo začasno umirila vulkanične sile avstrijskega narodne-?a gospodarstva, naraščanja draginje in oropadanje pa ne bo mogla preprečiti. Za nas je uredba važna zaradi omejitve spekulativne trgovine in investiranja avstrijskih kron v zdrave valute, ki krožijo v naši državi. — E. Lovšin. «= Tedensko poročilo z žitnega trga Iz Zagreba poročajo z dne 15. jan.: Cene te pretekli teden niso mnopo iznremeni- 1.16. poljske marke 1.65 — 8.25, mad žarske krone 8.95 — 9.95. Curih, devize: Berlin 2.80. Nevvvork 5.15. London 21.77. Pariz 42.25. Milan 22.55. Praga 8.55, Budimpešta 0.82. Za preb 1.85. Varšava 0.18. Dunaj 0.17. av ?,tr'jske žigosane krone 0.09. Dunaj, devize: Zagreb 2278 — 228* Beoprad 9510 - 9530, Berlin 3797-S80T. Bndimpešta 1069.50 — 1072.50. Londoi 29.390 — 29.410, Milan 30.540 — 30.5S\ Vewvork 6943 — «952. Pariz 57.380 — 57.420, Praea 11.697 — 11.703. Sofi:a ir>45 — 4655. Varšava 250 — 252. Curih 131.875 — 131.925, valute: dolarji 6873 — 6877, levi 4420 — 4430. marke 3797 — 8802. funti 28.990 — 29.010. francoski franki 56.780 - 56.820. lire 29.840 — 29.8"0. dinarii 9440 — 9460, poljske marke 246 — 248. le ji 5445 — 5455. švicarski franki 133375 — 133-425, češke krone 11.672 — 11.678. madžarske krone 1072.50 — 1075.50. Berlin, devize: Rim 804.15 — 805.8*, London 779.20 — 780.80. Nevvvork 181.06 — 184.44. Pariz 1510.95 — 1514.05. Švica 8566.40 — 8573.60. Dunai 6.18 — 6.22, Pracra 305.65 — 305.35, Budimpešta 28.97 — 29.03. Lastnik in izdajatelj Konzorcij ■cJutrz*. Odpovornl urednik Vit F. Jalene. Razne vesti POGREB GENERALA STURM-JURIŠIČA. Beograd, 14. januarja. Ministrski svet je na sinočni seji skleni, da se truplo pokojnega generala Pavla Sturm-Jurišiča pokoplje na državne sfcroske z vsemi vojaškimi Castm. Opolo se je vršilo v Voz-nesenski cerkvj in so mu prisostvovali Nj. Veličanstvo kralj, ministrski predsednik Pašič, zunanji minister dr. Ninčič. Ljuba Dav.dovič ter mnogoštevilni zastopniki generalnega štaba in vojaških enot. Med mnogoštevilnimi venci je b! tudi venec Nj. Vel. kralja Aleksandra L IZ PREISKOVALNE KOMISLIE ZA BELIE. Beograd, 14. januarja. (Izrv.> Član anketne komisije, ki ima preiskati razmere na državnem posestvu Belje, g. Jakšid, je podal ostavko. Na njegovo mesto je imenovan dr. Svetozar Miiatovič, IZSELJEVANJE SRBOV IZ MADŽARSKE. Beograd, 14. jan. (Izv.) Iz M edine., velika županija Tolna na Madžarskem, so prispeli semkaj 4 srbski seljaki in se zglasilj v ministrstvu za agrarno reformo, kjer so izjavili, da se namerava vseh 300 Srbov iz Med les izseliti v Jugoslavijo, ako se jim dovoli nakup vel kega posestva o-koli Vršca, ki obsega 200 jutrov zemlje. Nagla šali so dalje, da se nahaja na Madžarskem še 26.000 Srbov, ki so pripravljeni, se izseliti, ako jim bo šla vlada na roko. KOVANI DENAR NA ČEŠKEM. Praga, 14. januarja. (Izv.) Kovanje češkoslovaškega drobiža je že pričelo. V kratkem bo umaknjen iz prometa 20 in 10 vinarski bivši avstrijski kovani dro-b ž. Zadnje dni se je zaradi tega pričelo vtihotapijenje tega drobiža iz Avstrije na Češkoslovaško na debelo. Oblasti so aretirale nekega Otona Berkela. ki je skušal spraviti 500.000 komadov kovanega drobiža, na češkoslovaško. V Avstriji je plačaj zanje 100.000 avstr. kron in bi iobil zanje v češkoslovaški repubi ki isto-toliko čeških kron, s čemer bi napravil dobiček v znesku 10 mil jocov avstr. K. ! FANTASTIČNE GOVORICE V BUDIMPEŠTI. ; Budimpešta, 13. januarja. (Izv.) Na da- inašnji seji narodne skupščine se je ogla-' sil k besedi tudi biva ministrski pred-! sednlk Štefan Friedrich. ki se je prito-| zeval zaradi kršenja svoje imunitete. 1? | javil je, da ie že dva dni pod strogim po-i lic.jskim nadzorstvom. Enak je tudi položaj vseh legitimistov, ki se eksponira-jo. Vzrok za to postopanje je iska^ neupravičenem razburjenju, ki vlada že dva dni v Budimpešti znradi bivanja kraljice Zite v Švici, vsled česar so nastale govorice o bližajočem se novem prevratnem poizkusu. Fantazija cvete tako bujno, da se v Peš« celo govoii. da se kralj ca Žita in kraljevič Oton že nahajata v Sopronju in da zbirata v največji naglici »Karlovo brigado*, da jo stavita pozneje kralju Karlu na razpolago. Govornik ima dokaze, da se nahajajo tajni pol cisti na ukaz guvernerja celo v poslanski zbornici Štefan Friedrich je končno opozarjal na dejstvo, da so v zadnjem času nastale na Madžarskem popolnoma nove vojaške formacije, ki so določene, da preprečijo eventualni novi prevratni poizkus. Čete se pošiljajo tudi na zapadno Madžarsko in je njihov . šef izjavil, da bi bil guvernor Horthv pripravljen naprav ti prostor princu Otonu in se zadovoljit.! z začasnim regentstvom. MANJŠINSKA KOMISIJA ZVEZE NARODOV. Praga, 13. januarja. (Izv.) Dr,e 29. januarja se prične v Bruslju zborovanje manjš nske komisije Zveze narodov, češkoslovaški senator dr. Brabee izjavlja v »Narodni Demokraciji*, da bodo v komisiji zastopal: posamezne države sledeči član: Nemčijo grof Bemsdorff, Avstrijo prof. dr. Redlich, Belgijo senator LaioDtaine, Francijo prof. Aulard. Anglijo prof. G.lbcrt Monav, Madžarsko de Pnikert, Italijo Faccb netti. Poljsko prof. Halecky. Jugoslavijo Jovanovič, Češkoslovaško dr. Brabec. Manjšinska komisija bo razpravljala o pritožbah Nemcev zaradi nezadostne zaščite njhovih toanj-šin na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji iCLAUDE FARRERE: Morski ropar (Le Flibusiier des Mers.) Roman. V tem času pa se je pokazala nujna potreba, da se »Lepa podlasica* zopet založi s svežo pitno vodo in živili, in da se poda v luko. Zato se je podala v več rečnih izlivov indijske kopnine, kjer se ladja izlahka prikrije pod visečimi vejami košatih mahagonijevih dreves in se tako na najbolj enostaven način prikrije vsem sovražnim pogledom. Tam žive neki indijanski rodovi, ki žive v sovraštvu s Spanci, in so zato prijatelji morskih pustolovcev. Ti rodovi so radi prinesli svoj lovski plen na prodaj, divjačino, ribe in sadje, in si tudi radi trpeli, da si ladja napolni iz nji' Pri&aročs&e „JufroM! SO;poslednjim! tolar« hoteli Žvenketafl po ušesih gospoda Cussi-Tarina, ki jim je svoječasno tako odsvetoval to veliko in dobičkanosno podjetje. Ko se seda i Tomaž usidra med Velikim stolpom in Zapadno baterijo, najde tam zbrano že vse ono korzarsko jbrodovje, s katerim je v tovarištvu prebil svoje zadnje boje. Tudi na kopnem je biio se vse pri starem. Isti ljudje so pijančili po istih oštarijah, kakor poprej, popevali iste pesmi in kleli z istimi kletvicami. Govorilo se je samo o plenu in pohodu, o korzarstvu in lovu. Izkratka, vse je bik) neizpremenjeno. Tudi se živa duša ni brigala za vse one grožnje, ki jih je gospod de Cussi-Tarin pred časom tako slovesno prinesel na Kravji otok, niti za one fregate, ki jih je baje kralj nekoč nameraval poslati proti Flibustiji. Edina spremem- Uovih vodnjakov svoje sode in me- ba, |e bilV Vetrovi Nebo [ I ; 7. 9--5-0 »i. jug . 1 14 ~''H 7 3 0isl.jog.vab i sneg ip. , 21. 725 2; -3'2' „ j obl. j* i i 1 I Sreaoja včerijeota teiapetattita -S"7, asi« malos. -2 5 Vreseuska napove..: rec obL «ev. vreme-Solne« vzhaja ob 7-40. zahaja ob 16-39. Kanal* iS« SO oaasdi 0:n. 3*—, makih nadattnflh 8 beaadi 1 Oln. — Trgovati oqiaai, deptaennl*. »*-Sremid^ln* de' 20 bssadi S Din., 'tekih nadaHnlEh S besodl 9 Oln. — Plafla a* aaprai. 'Lahka tudi * enamkah.) Na »praJanla s« adgovar'« >«, ako !• vprašanju e -1 i o i t s cnamka ei!ežu zdravnika., večje poslop'e z zemljišči. Ponudbe na upravništvo »Jutra* pou naslovom: »Grajščiua aH stično*. I/a V korespondenc« 71 želi stopiti dobro gituirao posestnik z inteligentno damo, a ker sem v dejsmu in ne-haniu Cestnioar, odklanjam Farizej ko Pisma s sliko na upravo »Jutra* pod »Cest-ninar*, tajnost zajamčena. Vdoveo, še ne n-ideset let star, z enim otrokom, z nad 600000 fcro nami premoženja in dvema v:uogiadoma ni f'ole»iskem se želi spričo r ornaolkaiiia znanja seznaniti z gospodično ali vdovo, ki ima posestvo z gostilno, trgowno ali kak m driiirim podjetjem Tajnost zajamčena. Re^ne ponudbe s sliko naj se pošiljajo na n-oravnistvo »Jutra* pod š trn 50U.000. 114 Praktikanta (prejemalca) s primerno izobrazbo, v starosti od 16 do 17 let, sprejme lesna Industrija. Ponudbe na „Po»tnl predel Stev. 153", Ljubi J na S. 118 »TRIBUNA« tovarna duoboles in oMih vozlčbov Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje % ognjem in poniklanje. ?««» Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. ERJAVEC & TU U IC 2170 „pri Zlati copati" trgovina z 2eSeinin@ (p?cj Hamnierstitmidl) Ljubljana, Vah/azorjev trg št. 7 nasproti kriievnfike cerkve. Saloga cementa in karbida. Zenitna ponudba. Železničar, profesionist. 26 let star, z nekaj tisoč dinarjev premožvnia. želi znunia v svr ;o ženitve z cospodično. sfciro do 2t let. ki ima tudi nekaj premoženja in pobištro ter je izučena šivilja, rei-nmna v vsakem gospodioj-s:vu, zmožua slovensliega in nem kega :erika in posteue preteklosti. Resne ponudbe s sliko in točaim naslovom nai se pošljejo na upravo »Jutra« pod šifro »Železničar* do 31. januarja t. 1. Anonimno izkliučeno. 123 s shrambami in stanovanjem i dila v čajem g. Ali), ^ehoner, Ijeskovec pri krškem, trgovcu z dobrim: bo idicijami in pri mern m kapitalom IC6 Prlatojbeaik 98 za tAt-so, jodno in poštno j tarifo (204 strani) je iz~e< in j se ga dobi, o/.ir. uaroči pri j izdajate jn dr. Ivanu Geructn,! gosp. 127 sprejema vsakovrstna popravil« od najmanj&ib do generalnih popravil. Postre-ba točna, dela zajamčena. 2042 Maribor, Tržaška cesta 26. Skladiftte e Balkan, d. d.. Dnnajsba c. 33. [d. p.] Razmnoževalni aparati i i-p.j Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407. Spedtcl|a: Balkan, d. d„ Dunajska c. 33. [d p ] M. Schubert, Kongresni trg. Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6. Trgovina: L Mikui, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15 Kleparstvo: T. Kom. Poljanska cesta 8. Sellškar Ivan, urar, Ljnbljana, Kožna dolina 10 Vsako popravilo izvršujem točno in ceno. Uerenda Fran, konfekcija, m&nat&k-tara na debelo, najnižje cene, Emoo-ska cesta 8. Brusovnica: Vekoslav Vanino, Stari trg. J. Kostevc, mannfaktorna trgovina, Sv. Petra cesta. Ure zlatnina in sreurnina, Ivan Paklž, Stari trg 20. A. Zibert. Prešernova nlica, priporoč . svojo veliko zalogo čevlje'. Obleka, perilo, različna drobnarija, Fran Kraškovic, S ari trg št. 22. Nizke cene. 1. Fon. špecerijska in delikatesna trgovina, Stari trg 6 Modna trgovina Peter S ter k. Stari trg 18. Nizke cene. Maly Orohek, modna trgovina in zar loga čevljev. Kolodvorska nI. 36. Trgovina z mešanim blagom i. Lončar, Sv. Petra cesta 36. Mehanična delavnleai jd. p.| Sar Franc, Cank. nabr. 5 Tel 407 F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljnbljana, Sv. Petra c«6ta štev. 7. Ustanovi iena L 1879. Pu&karji: Kaiser F <„ Seienbnrgova nI. 6. Pisalni stroji t |d. p.i 3ar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407 A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr-nino, arami itd. Selenbnrgova nlica. Išče se e ACINTE!upravitelj (upraviteljica) v I pito barvah 126 j J| J \ JT 9 / iima trgovina s semeni si¥iiš a KOMP.9, Ljubljana, Wgiio?a alf ca 12 i Ceoik sernen poEjli2mo na zahtevo. Ifižener dr. Miroslav ff^se! restavracije oficirskega doma ▼ Bitolja Stanovanje, lokali, kuhinjska in namizna oprava jn postrežba brezplačna — Ponudbe takoi na naslov : „Oficiraki dom - Bltolj". ižt Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! •blastvrcne pororjra •tcvbes: tašan«* LJubljana RiHarnn s!!u it. 7. Specialno «taiii«M j.aJJei» « t-t-nska, Zjleri-.jiiloaci^ u. »tvin. Ejra.^bo Izraba vodnih sil- Zahvala. amsue Eestavracija „No?e Pošte" tik železniške postaje se da v najem -—»»»/a * u Ti •^fd Globoko ginjeni nad vsestranskim sočustvovanjem. Vi ee nam je povodom prebriiiie in uenadomeitoe izgube i&krenoljabljenega soproga, očeta itd., gospoda FHANGA8ABB laražalo pismeno ali ustno, se čutimo doline tem petem izraziti aajiskr^-uejšo rahvalo. . Prisrčno zahvalo izrekamo vsem dragim sornamkom, prijateljem ic ..nancfci>, včem, ki so spremili blagegi pokojnika ca njegovi zadnji poti; predvsem častiti duhovščini, vama aradniStva. vlc. g. notarju Korenina zs jaol ive poslovilne besede ob grobe, vsemu ačiteijitvo, vsem trgovcerc, udom ekr. nastopa, nmofoštevilnin: požarni n bramboveem. pevskema zbori za. eanljive žalos ioke. sploh vsem, ki so ca katerikoli način počastil: spomin blagopokojaika. Gornji grad, dse 11. januarja Žalujoči ostali. začenši od 1. maja 1922. — Ponudbe je poslati najdalje do 1. anrila t. 1. direkciji kopaliiča Rimskih toplic. lis y£. m. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani