m.m.
V Ljubljani, o ponedeljek, dnč 1. oktobra 1906.
\
Velja po pošti za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
2a celo leto naprej K 20' — 13 pol leta „ „ 10' — za četrl leta „ „ 5-— ii en mesec „ „ 170
Za pošilj. na doni 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma s« n« sprejemajo. UredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXM
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 1} h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za Ječ ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona štev. 188.
emnnclpncijn slovenskega
fFgOUStUO.
Ker med Slovenci narašča vsprejemljivost s konsumnitn blagom in raznovrstni fabrikati in je treba poiskati novih torišč, kamor bi se razpečavali naravni izdelki, ki jih je pri nas v izobilju, nastane vprašanje, kaj naj ukrenemo, da ne postanemo gospodarsko popolnoma odvisni od tujcev, kako naj sc otreseino težkega jarma, ki nam nalaga gospodarsko in nacionalno nam sovražno podjetništvo in naše tr-govstvo kolikor se da emancipiramo, predno je prepozno. Ta problem čaka vsak gospodarsko mladi narod. Ponekod so tudi že pri nas stavili v tem oziru dobro premišljene predloge, ki bi se v doglednem času lahko izvedli brez posebnih težav. Predvsem se je pri nas pojavila misel splošne jugoslovanske trgovske organizacije, ki naj obsega vse panoge obrti in trgovstva. To misel nameravamo tu izpopolniti.
Ce naj taka trgovska organizacija ustreza vsčinu narodu in vsem tu prizadetim slojem prebivalstva, sc mora prilagoditi vsem mnogovrstnim panogam obrtnega in trgovskega delokroga. Kar se tiče obrtniškega oddelka te organizacije, bi se za prvi čas morala samoumevno omejiti na izdelke, ki so za vsakdanjo rabo, žveplenke, milo in morda še na papir, ker se tega mnogo porabi in je Bal-kan v tem oziru ves navezan na avstrijsko-nemške fabrikate. To bi bilo delo obrtnega, proizvajalnega oddelka organizacije. Drugi, trgovski oddelek, naj bi se bavil z nakupovanjem konzunmega, takozvanega »tržaškega« blaga in sicer s posredovanjem zaupanja vrednih in v tej stroki izurjenih tiaku-povalcev. K.ier bi to bilo mogoče, bi se nakup moral vršiti na dotičnih proizvajalnih krajih, oziroma glavnih nakladiščih samih. Ce se le tretjina jugoslovanskih trgovcev pridruži tej organizaciji, bi se nakupovanje blaga v prvotnih pristaniščih čisto lahko vršilo in bi nc izginil skoro ves dobiček pri nakupovanju, kakor doslej v žepih nemških in italijanskih ko-misijonarjev v Trstu. Ti nakupovalci bi morali biti nastavljeni v Aleksandriji, Smirni, Pa-trasu, Bari, Palermu in Marsilji in ker bi se obenem tudi pečali z direktno prodajo naših naravnih pridelkov in eksportnega bla-
ga, bi lahko tam opravljali posle tretjega, i z-v a ž e v a 1 u e g a oddelka naše organizacije. Tu pridejo v poštev les, lesni izdelki, fižol, zelje, moka, suhe gobe, v prvi vrsti pa eksport perutnine in jajc, s katerimi se na Spodnjem Štajerskem pečajo skoro izključno Slovencem sovražne firme, kakor n. pr. v Brežicah, kjer tako prisluženi slovenski denar porabljajo za nemškonacionalne namene. V Parizu iu Londonu, kamor sc perutnina in jajca najbolj izvažajo, bi morali na vsak način nastaviti eksportnega zastopnika in to tembolj, ker sta ta dva trga tudi za ostale nakupovalne in izvaževalne zveze zelo važna, London za nakupovališče za gotovo prekomorsko blago, ki se v Trstu ne nakupuje tako ugodno, in Pariz, kjer se razpeča največ idrijskih čipk. Tako bi se ti trije oddelki, dasi ločeni, medsebojno podpirali, kar bi znatno zmanjšalo režijske stroške, ki nikakor niso tako neznatni, kakor nekateri mislijo. Za izpopolnitev cele organizacije bi se moral v Trstu ustanoviti s p c d i c i j s k i o d d e I e k in last not least jugoslovanski trgovinski informacijski biro z korespondenti in drugimi količkaj važnimi oddelki in uradniki.
Stroški za tako organizacijo bi se pokrili z ustanovitvijo »Jugoslovanskega obrtnega in trgovskega društva« na akcije, ki naj bi bile po 50, k večjemu 100 K, da bi se vse akcije lahko udeležil celokupen narod in brezdvom-no je, da hi se spravil skupaj potrebni kapital, ako bi bila agitacija prava. V podrobnosti se sedaj šc ni moč spuščati, tudi je šc prezgodaj,
obravnavati o tem, kje naj bi bili glavni sedeži
organizacije. Da mora eksportni oddelek biti
v Trstu, o tem ni nobene diskusije. Je pa šc dvoje vprašanj, ki razun financielne točke tudi vplivajo na hitro izvedbo trgovske organizacije. Prvo je: kako varovati trgovsko posest narodnih tvrdk, ki pridejo pri ustanovitvi organizacije v poštev, drugo: kje dobiti spretnih uradnikov in nastavljencev. Ta vprašanja rešiti, je težje, toda je že to ugodno, da se vse naprave tc organizacije morajo izvesti lc polagoma in nc naenkrat. Prvo bi se morda dalo urediti sledeče: Nekaj narodnih firm bi organizacija lahko kar prevzela, dosedanje lastnike pa v gotovini odškodovala ali pa jim v organizaciji odkazala vodilna mesta, drugim pa, ki bi ne hoteli ali ne mogli združiti se s to organizacijo, bi se moralo v obliki kartela zagoto-
viti prometno stanje, ki bi v razmerju s sploš-• nim predmetom vedno rastlo. Vprašanje o nastavljencih, to je že «Edinost« obravnavala. Za naraščaj naj bi skrbela ljubljanska trgovska akademija in kaka slovenska trgovska šola v Trstu, ki bi tam res bila nujno potrebna. To bo tem lažje, ker sc bo organizacija le polagoma razvijala: sedaj žalibog nimamo zlepa tolikih izurjenih moči, da bi jih mogli nastaviti na vsa mesta, ki jih bo organizacija morala ustanoviti.
Ta izvajanja niso popolna in tudi ne defi-nitivna. Spisana so Ic, da bodo o tem problemu sploh začeli prizadeti faktorji premišljati in bodo izpopolnili, kar smo tu lc namignili, morda kaj docela izpremenili in dodjali. Na vsak način je že zadnji čas. da slovensko trgovstvo emancipirano.	S. Sk.
S CESARSKEGA DVORA.
Cesar odpotuje najbrže koncem oktobra ali pa začetkom novembra v Prago. Političnega pomena to potovanje ne bo imelo in je le uljudnost napram češkemu narodu. Cesarjevo zdravje se je znatno izboljšalo, kajti bronhija^ katar, ki je cesarja nadlegoval, je ponehal. Cesar sicer ne zapušča Schonbrun-na, predsedoval pa ie 30. pret. mes. skupnemu ministrskemu svetu, ki sc je bavil s sestavo skupnega budgeta. — Nadvojvoda Karol Fran Ferdinand se bo vpisal na češkem in nemškem vseučilišču v Pragi. Stanoval bo na Hradčanih, kjer ga bodo podučevali profesorji Ulbrich, Pfaff, Braf in Ott.
SKUPNI PRORAČUN.
Dne 29. t. m. se je vršilo skupno ministrsko posvetovanje o proračunu za leto 1907. Obenem je zborovala tudi skupna carinska konferenca. Proračun zahteva znatne vsote za mornarico, in sicer za novo divizijo ladij, sestoječo iz treh bojnih oklopnic in več tor-pedovk, ki bodo zgrajene v petih letih. Za kopno vojsko zahtevajo strojnih pušk za več vojaških korov in novih topov. Dočim nekateri listi poročajo, da proračun v te svrhe zahteva nad 50 milijonov kron, trdijo drugi, da jc proračun čisto normalen. Iz Budimpešte pa poročajo, da se je ogrska vlada v ministrski konferenci odločno uprla povišanju proračuna. Ogri tudi zahtevajo, naj se skličejo nove delegacije.
RAVNATELJ HIPOTEČNE BANKE NA ČEŠKEM.
Ker so za mesto ravnateljstva hipotečne banke v Pragi letos na vrsti Nemci, so žc objavili svojega kandidata dr. Eppingerja. Konservativni veleposestniki bodo kandidirali
grofa ZedtNvitza, ki pa najbrž ne bo prodrl, ker bodo Čehi glasovali za Eppingerja.
SLADKORNI VELETRGOVCI PROTI
SLADKORNIM ČISTILNICAM.
V	Pragi so se sešli veletrgovci s sladkorjem, da se posvetujejo, kako naj nastopijo proti kartelu sladkornih čistilnic, ki so podražile svoje izdelke.
VSTAJA NA KUBI.
Vojni tajnik Zveznih držav Taft je prevzel na Kubi začasno vlado. Palma se mu je rad umaknil. Taft jc izpustil iz zapora (lo-meza, ki je vprizoril vstajo ter bo njegovo zadevo izročil pozneje posebni preiskovalni komisiji. Taftova proklamacija je napravila med prebivalstvom dober vtis. Taft je brzojavil Rooseveltu, naj pošlje v Kubo 60.000 vojakov. Ameriški pomorščaki stražijo po Ha-vani in posebno pred ameriško zakladnico, k.ier je shranjenih 20 milijonov dolarjev. BOLGARSKO-TURŠKI SPOR.
V	Jildic Kiosku so se turški ministri posvetovali o bolgarskih pripravah za morebitno vojsko. Baje so se na bolgarski meji vršili izgredi, katerih se je udeležilo več bolgarskih bataljonov. V Drinopolj ie došlo pet turških mitraljeznih baterij, 384 konj in 16 itiunicijskih vozov. V .Icnidži so Turki baje zasledili veliko bolgarsko zaroto.
ŠPANSKA.
V	Barceloni so zaprli mnogo Karlistov. Kralj je podpisal dekret, ki ureja novo organizacijo madridske policije. V Andaluziji je divjal silen vihar. Predmestja seviljska so preplavljena. Železniška proga pri Kadiksu je več kilometrov daleč razdrta.
NOVI GUVERNER NA KRETI.
Velevlasti so izročile upravno oblast na Kreti Zaimisu. Turčija se Zaimisa še vedno brani ter zahteva za krečanskega guvernerja podanika kake nevtralne države. SOCIJALNODEMOKRAŠKI STRANKARSKI SHOD V MANNHEIMU.
Shod je izrekel svoje simpatije ruskim revolucijonarjem. Sklenili so, sestati se prihodnje leto v Essenu ob Ruri in so se potem razšli.
DOGODKI NA RUSKEM.
Dementiranje. Vest berolinskih listov, da so ruski roparji pri Szczakovi napadli pošto Ivovsko-szczakovskcga osebnega vlaka ter jo oropali, je popolnoma izmišljena.
Končana stavka. V Baku so delavci zopet šli na delo.
Peterburški škandal'.. Državna komisija preiskuje zadevo bivšega ruskega poslanika na Koreii, Pavlova in generala Drusinova, ki sta med rusl.o-japonsko vojsko bivala v Šan-gaju ter porabila izredno mnogo državnega denarja, ki sta ga seve poneverjala. Baje sc gre za dva milijona rubljev.
Povest, spisana po poročilih mučencev.
Anton de Vaal, poslov. Lavričev.
(Dalje.)
»Kri mučencev je seme kristijanov!« odgovori navdušeno Sotera. Da, gotovo, tudi iz tega preganjanja bomo odšli kot zmagovavci! In upam, šc ti boš zrl naše zmagoslavje. Ako bi smela prinesti v dar svojo kri in življenje, da pospešim zarjo tega dneva, kako rada in z veseljem bi šla v smrt! Vem, v koga scnl verovala, in veselila sc bodem, ako mi da milost, da bi smela za njega trpeti in umreti.« — In ona še nadaljuje: »Kaj morem jaz slabotna deklica storiti v njegovo slavo in poveličevanje? Kako morem izkazati svojo hvaležnost onemu, ki je iz ljubezni do mene pretrpel smrt, kakor če se tudi jaz zanj darujem iz čiste ljubezni? Ne, ne bodem se stresla, če ponudim svojo glavo smrtnemu udarcu. Saj gre tudi vojščak neustrašeno v smrt, da izkaže zvestobo cesarju! Tako hočem jaz v neomajani zvestobi darovati zadnjo kapljico krvi za Boga, kateri mi to povrne z večnim plačilom.«
»To je skrajna nespamet«, pripomni Sem-Pronij, «in ni vredno, ua bi sc še dalje pričkal.
Obžalujem, plemenita Sotera, da je bil tudi moj drugi obisk brez uspeha. Kljub temu pa še upam, če pridem tretjič, da dobim gostoljuben sprejem. — Toda, to ni moja krivda, če ti bode takrat neljub moj obisk.«
Nato sc vzdigne senator in zapusti s svojim sinom palačo.
Sotera jc razumela zadnje, preteče Sem-pronijeve besede. Slutnja, ki jo jc razodela zjutraj svoji prijateljici Lucini, sc jc jela uresničevati. Ni mislila pripisovati ne senatorju, ne njegovemu sinu tako nepletnenito dejanje; toda pretenje ji je razodevalo vse. Šc bolj paji je pravil neki notranji glas, naj se pripravi na hud boj. Od kod neki vesta Ambrozij in oče tako natanko, da jc kristijana? Sotera se spomni vohuna v katakombah, o katerem ji je naznanil Krispin. Ta sc je torej prepričal, da je kristijanka in jo je naznanil, da bi prejel razpisano nagrado. Ambrozij in njegov oče sta izvedela prejkone o tem pri kaketn cesarskem uradniku.
»Moj Bog«, zakliče deklica, »bolečine in muke me bodo še boli ua Tc navezale. Zahvaliti sc Ti hočem, ako me pokličeš, da govorim o Tebi in Tvojem sinu pred sodniki! Moj ljubi me kliče, naj ga spremljam na njegovem potu na Golgato iu veselo posluša nevesta glas svojega zaročenca. Ljubezen za ljubezen, kri za kri, življenje za življenje! Medtem, ko si mi
položil ti deviški pajčolan na glavo, si me povzdignil v svojo zaročenko. Priloži mi še venec mučeništva, s katerim me popelješ v svojo hišo, v večno blaženstvo!«
Nato. ko se je darovala Bogu, pokliče svojega oskrbnika in mu da povelja, češ, da odide za dolgo časa.
»Tako nenadoma hočeš odpotovati, plemenita zapovedovavka?« jo začudeno in skrbno povpraša služabnik. »Odpusti moji radovednosti: ali te ic morda senator svaril, da sc skriješ pred jezo cesarjevo? Pač bode sedaj neprijazno bivati v tvoji vili ob ticinskem jezeru, toda v onem zatišju te ne zasledi nobeden vohun. Ali čc si hočeš izvoliti milejše podnebje: ali se nc naseliš lahko pri stricu, ki ima posestvo ob neapolskcm obrežju?«
»Vsekakor mi jc naznanil senator Scm-pronij cesarjevo jezo, dobri starček«, odgovori s prijaznim smehljajem Sotera. »Vendar pa menim, da je preskrbel tudi kraj, kjer ostanem nekaj časa; za vse nadaljno pa bo skrbel nekdo drugi. Ker sc pa ne bodem več toliko pečala z gospodarstvom, zato hočem, da oprostiš vse hišne sužnje. Kar je denarja v gotovini, dalje žita in druga jedila, pa razdeli, kakor hitro moreš, med siromake! čim natančnejše izvršiš to,tem ljubše mi bo. Toda priporoči dobrim ljudem, da naj v prihodnjih dnevih prisrčno molijo za-nie, slišiš? uprav prisrčno!
Kar imam dragih kamenov, biserov iu drugih dragocenosti, pa izroči skrivno to noč našemu prečastitljivcmu očetu, arhidijakonti Silvestru: on že ve, kje jih more spraviti najboljše in najvarnejše.«
»Ali, milostljiva gospodarica«, zakliče gi-njen stari prokurator, »niso Ii to priprave ne samo za kako popotovanje... Povej mi, ali preti nevarnost tvojemu življenju? Tedaj Te prosim, obvaruj se za nas, svoje ubožce in za stiskano cerkev!«
Starček pade pred mladenko na kolena in prikaže se mu solza v očeh, ko jc pritisnil tresoče njeno roko k ustnicam.
Tudi v Sotcrinih očeh so sc zasvetile solze ginjenja. Ali umirila se je hitro, tolažila jc zvestega služabnika s tem, da sc kmalu zopet vidijo ... Izroči mu še darove za Luetno in druge prijateljice.
Tako so bila zemeljska opravila dovršena in deklica odhiti veselo na vrt, ki se jc razprostiral pred vilo ob pobočju hriba.
Bilo je žc proti večeru nekega čudovito lepega popoldneva. Nebo je bilo jasno ko ribje oko. Zadnji žarki zahajajočega solnca so sc poslavljali od vil, vasi in mestec. Kako krasno so bile pobarvane višine albanskih gora! Kot pozlačeni so se svetili sneženi vrhovi sabin-skih gora tja do Sorakta. Kako veličastno se ie dvigalo mesto iznad sedmerih gričev, pač
Carjevo potovanje. V Kodanju je vse pripravljeno za morebitni carjev dohod. Po vseh hotelih so nastanjeni detektivi. Veliki knez Mihael se je vrnil nazaj na Rusko, carica se je nastanila v gradu Amalienburg, veliki knez Mihajlo Nikolajevič pa je odšel v Cannes.
Izseljevanje judov. Zadnje tedne se je izselilo .3000 judov iz Odese v Ameriko.
Vlada. V Rigi nameravajo uvesti vojaško diktaturo. V Siedlicu preiskuje varšavska vlada vzroke zadnjega pogroma ter zaslišuje prizadete jude in njihove pritožbe. V Rigi so ustrelili neko 251etno revolucionarko, ki se je vklub prepovedi prikazala na oknu svojega zapora. V Odesi je obsodilo vojaško sodišče na smrt anarhista Manusova, ki je izdeloval bombe ter ustrelil več policistov. Ranjenega anarhista so privezali na kol in ga s tremi salvami ustrelili. V Peterburgu razorožujejo na cesti delavce in preiskujejo delavska stanovanja. Po statistiki pravosodnega ministrstva so vojaška sodišča od 1. do 20. septembra obsodila na dan 60 ljudi na smrt.
ODPRAVLJENI ENOLETNI PROSTOVOLJCI.
Vojno ministerstvo je odredilo, da se odpravi enoletna prostovoljna vojaška služba, ki je bila vzrok revolucionarnemu gibanju med armado. Ta odlok je skrajno razburil dijake, ki bodo odslej morali služiti tri leta. REŠKI IN ZADRSKI DOGODKI.
»Budapesti Hirlap« poroča iz Dunaja, da je ogrski ministerski predsednik Wekerle na Dunaju obiskal italijanskega poslanika, vojvodo Averna ter se z njim razgovarjal o korakih, ki jih je italijanska vlada zaradi reških dogodkov storila pri avstrijskem zunanjem ministrstvu. Iz Dunaja poročajo tudi, da je papež pozval v Rim svojega nuncija Granito-Belmonta, ki naj vpliva na malma-tinsko duhovščino, da se vzdrži vsakega nacionalnega gibanja. Vest najbrže prihaja od »Giornale d' I tal ia«.
VELIKE DELAVSKE DEMONSTRACIJE.
Rudarji ostravsko - karvinskih rudnikov so se zbrali v Orlovi na Moravskem, kjer so priredili velik shod, na katerem je bilo nad 23.000 delavcev. Sklenili so pozvati delo-dajavce, naj dajo gotovi vrsti rudarjev, zidarjem in tesarjem, ki so dovršili 24. leto in delajo že 5 let, minimalno plačo 4 K na dan, drugim rudarjem 3 K, mladim delavcem pa, ki še niso dovršili 18 let, 2 K 80 v. Delavci pričakujejo odgovora do 6. oktobra. Ce jim delodajavci ne ugode. bodo priredili splošni štrajk.
NAOODBA Z OGRSKO.
Nagodbeni kompromis z Ogrsko se v glavnem bavi z vprašanjem, kako podaljšati trgovinsko pogodbo do leta 1929. Trgovinska pogodba z Ogrsko bo bistveno spremenila dosedanjo eolnino in sicer za celih deset odstotkov pri nekaterih izdelkih. Toda ni gotovo, ali se bo ta namera posrečila, ker je taka pogodba zopetna koncesija Ogrom, tega pa prihodnji državni zbor. ki se bo imel s tem baviti, ne bo zlepa dovolil. Tudi se morajo o tem vprašati tuje države, ki so pri trgovinski pogodbi z Ogrsko prizadete.
STRAHOVLADA REVOLUCIJONARJEV.
V Rigi so revolucijonarji napadli tri iz-prevodnike električne železnice ter jih ubili. Pet zločincev je oropalo državno zganjamo na posestvu Nurmis pri Rigi. V Elizabetini ulici je policija zasledila skladišče bomb. V Mendyki v Besarabiji so revolucijonarji ubili veleposestnika Josipa viteza Ohanovicza iz Bukovi ne, ki je tam začasno bival na svojem posestvu. Ubili so tudi njegovo kuharico in postrežkinjo, težke blagajne pa niso mogli odnesti. V Helsingiorsu so se vršile (irotivojaške demonstracije, uprizorjene od mladih socijalistov. Policija je par demonstrantov težko ranila. ODMEVI IZ RUSKO-JAPONSKE VOJSKE.
Obravnava proti admiralu Nebogatovu se prične novembra. Nabranega je mnogo
res — zlati Rim! Ponosno so kipela proti nebu svetišča in krasne palače vladarja zemlje. Po Tiberi so se križale ladjice, ki so po srečni vožnji priplule domov, ali pa sc podajajo v silno daliavo. Sedaj obrne mladenka svoj pogled na oranže, ki so s svojimi zlatimi sadovi pokrivale zidovje vrta. zdaj obstane njeno oko na vedno cvetočih cvetlicah, ki so dulitele na marljivo obdelanih gredicah. Zraven je vodomet zaganjal kvišku vodo, ki je zopet padala nazaj v tisočerih kapljicah, ki so bile v rdeči večerni zarji demantne. To je bil pogled razkošja, kateri je krožil Soteri po vsej, gibljivo lepi podobi, medtem, ko se je spremislila nazaj, od svojih otroških let pa do te ure.
Kakor malo je bilo njeno srce navezano na bogastvo in posestvo in kakor veselo se je vsemu odpovedala, da bi šla v smrt, je bilo vendar ginjeno njeno mlado srce in zabliščala se je solza otožja v njenih očeh. Ko pa obrne solzna pogled proti nebu, odkoder jo je pozdravila ravno vzhajajoča večernica s prijaznim sijajem, zakliče:
»Moj Bog, kako ginljivo lepo mora biti gori pod palmami rajskimi, v cvetočih logih sladkega veselja in ob studencih večnega bla-ženstva! In vso to krasoto pa obdajajo žarki solnca, katero si Ti s sijajem nebeške slave in nepopisnega veličastva!«
Tam jo pričakujejo njeni starši in njena brata. Svojega očeta je Sotcra komaj poznala; materino siiko pa je še ohranila v spominu:
gradiva. Ro*destvensky še sedaj ui okreval. Generala Steslja so črtali iz arinadne listine.
Pot do Celovca odprta.
(Izvirno poročilo »Slovencu« o otvoritvi karavanške železnice.)
Včerajšnji dan nam je odprl novo pot, važno ne le v trgovskem, ampak tudi v narodnem oziru. Skozi karavanški predor je pri-drdral na Jesenice včeraj ob 1. uri 26 minut prvi vlak iz sosednje Koroške, napolnjen s pijonirji nemštva, pozdravljali od nemškega" časopisja v mnenju, da je odprta nova pot do južnih stebrov nemškega mostu do Adrije. Delo naše naj nemške načrte izjalovi — z našim narodnim delom bo nova železniška pot našemu narodu le v korist, ožja zveza s koroškimi Slovenci naj razširja slovensko zavest vedno dalje tudi v one kote koroške zemlje, kjer je doslej še vse spalo, kjer se narod ni zavedal, da jc gospodar, ampak je tujcu bil hlapec. Skoz karavanski predor prodiraj jugo-slovanstvo na sever — pot do Celovca je prosta.
Včerajšnja otvoritev proge Beljak-Pod-roščica-Jesenice in Jesenice-Celovec ni bila niti medla slika one živahnosti, one navdušenosti in zavesti, katero so z občudovanjem zrli tujci pri otvoritvi proge Jesnice-Trst. Povsod so se kazali znaki krute pesti nemškega terorizma, videli smo narod, ki je stal nemo ob drdrajočem vlaku in ki sc niti ni upal heilovskim klicem posameznih kričačev, zagrometi nazaj iz polnih prsi svoj »Zivio«. Nobene navdušnosti — vsi sprejemi so bila živa priča žalostnih koroških razmer, videlo sc jc umetno uprizorjeno koroško nemštvo, takoj si čutil, da pod usiljeno nemško ofici-jelnostjo tli zadaj nekaj, kakor žerjavica pod pepelom.
Novo progo smo še pred meseci v podlistku natančno opisali, zato danes ne ponavljamo opisov.
Udeležence s Kranjskega jc pripeljal v Beljak posebni vlak, ki se je odpeljal z ljubljanskega državnega kolodvora ob 6. uri 20 tnin. zjutraj. Bilo nas je lc kakih 10 Slovencev. Po dohodu v Beljak je bil ob 10. uri v slovesno okrašenih kolodvorskih prostorih za-jutrek slavnostnim gostom. Pogled v Beljak nam jc pokazal vsenetnško demonstracijo: vse polno frankfurtaric. Tudi z visokega cerkvenega stolpa, ki je last mesta, je plapolala frank-furtarica.
Slavnostni otvoritveni vlak se je odpeljal z beljaškega kolodvora ob 11. uri 20 min. do-poludne. Osebno je bil navzoč železniški minister dr. D e r s c h a 11 a. Bilo je navzočih jako malo državnih poslancev. Opazili smo slovenska drž. poslanca dvornega svetnika Prana Š u k 1 j e j a in Fr. F c r j a n č i č a. Kranjski dež. odbor je zastopal gosp. Peter Gr a s s e 11 i, kranjsko dež. vlado deželni vladni svetnik pl. Laseh a n, dalje smo opazili ljubljanskega divizijskega poveljnika general-majorja D i 11 m a n n a, radovljiškega okrajnega glavarja pl. D e t e 1 o, jeseniškega župana g. dr. K o g o i a. župnika g. Z a b u -k o v c a , zdravnika dr. J e 1 o č n i k a, ravnatelja kranjske indusrtrijske družbe gg. N o 11 a in T r a p p e n a, izmed državnih poslancev še opata B a u m g a r t n e r j a, D o b e r n i g a, S y 1 v e s t r a, Stein vvenderja itd. Od koroških Slovencev, razen duhovnikov, ki so tvorili asistenco knezoškofa dr. K a h n a, tu ni bilo niti sluha. Urednikov raznih kategori' je kar mrgolelo.
Ob odhodu vlaka je bilo čuti par slabotnih »Heil«-klicev, potem pa je nastalo nakrat vse tiho. Ljudje ob progi so stali popolnoma apatični. V celem Beljaku je bila najbolj okrašena s frankfurtaricami pivovarna K e r n, ki oddaja svoje pivo posebno mnogim gostilničarjem po Gorenjskem. Tu je visela frankfurtarica pri frankfurtarici. Pivovarnar Kern ob taki demonstraciji pač ne zasluži, da bi se njegovo pivo še točilo no Gorenjskem. Narodna čast Gorenjcev zahteva, da povsod
izgubila jo je namreč v dvanajstem letu. Imela je krepko voljo v trpljenju, iz njenega obraza je sijala nežna miloba, in njeno srce je ljubilo siromake. Donela je Soteri še danes marsi-kaka beseda po ušesih, kako jo je podučevala
v njenih otroških letih. Zahvali se ji še enkrat iz celega srca, kar ji je bila.
»Kmalu«, pravi, »sladka mamica, sc ti zahvalim tam gori. Stoj pa na strani svojemu otroku v zadnjih bojih — posebno«, pripomni s solzami v očeh, «preobleci mc s svojim varstvom, če bi morala v mukah moja sramežljivost kaj trpeti.«
Med vsemi mukami, s katerimi so mučili krščanske spoznavavke, je bila ena, katere so sc bolj bale in pred katero so se bolj tresle kakor pred ognjem in kleščami rabljev: — toda bodi mirna Sotcra: pred to bolečino bo obvarovala materina molitev pri prestolu Boga, tvoio deviško čisto dušo.
Zatopljena v taka premišljevanja, ni zapazila Sotcra, da jo je spremljal zvesti Molos na njenem potu na vrt. Potrpežljivo je čakala dobra žival, da bi ji rekla njena gospodarica kako prijazno besedo: zdaj sc pes laskavo pritisne k njej in jo pogleda s svojimi velikimi očmi.
Sotcra sc skloni k njemu, pogladi z roko njegovo glavo iu reče: »Ne bodeš imel več dolgo svoje nove zapovcdovalkc; ona gre k tvoji Neži, katera jo pričakuje.
Ko imenuje to ime, zamahne Molos z re-
iztrebijo Kernovo pivo in Kerna puste pri 'njegovih frankfurtaricah! Kdor nas izziva, temu ne bomo dajali še zaslužka. Ko so nam frank-furtarice izginile izpred oči, vedeli smo, da smo na slovenski zemlji. Neki nemški žurna-list je napravil »duhovito« opazko: »Jetzt kommen wir bald nach Russland!« Vozili smo se ob mrtvih šumah. Prva postaja od Beljaka: Bekštajn. Z gostilne nasproti proge je vihrala frankfurtarica, na kolodvoru »fajerber«, žan-dar z nasajenim bajonetom. Brez pozdravnih klicev je privozil vlak na postajo. Ko je izstopil žel. minister Dcrschatta, so ognjegasci na komando zaklicali »Heil«, ostalo ljudstvo pa je stalo tiho in gledalo ...
Vlak vozi dalje. Nakrat zaplapola pred nami na drogu slovenska trobojnica, obkrožena od dveh svojih manjših trobojnih sester. Odkrili smo sc tej zastavi, ki je tako krepko zakljubovala nasprotnemu viharju. Pripeljemo sc mimo sv. Štefana. Na nekem drogu zaplapola črna zastava, znamenje žalosti, da niso dobili ondi nikake postaje. Iz cerkvenega stolpa in iz bližnjih hiš vihrajo slovenske tro-bojnice. Lep pogled za Slovenca. Nemški gostje opazijo slovenske trobojnice in sikajo: »Erste slovenische Fahnen«. Nemški žurnalisti čebljajo med seboj, da so bili tu do 1. 1876 samo nemški napisi, potem so pa izginili. G. Walcher se oglasi: »No, ist ja alles ruhig«. Pri nadaljni poti se semtertje pokaže na kakem drogu slovenska trobojnica, kakor bi bili sem-i n tja postavljeni slovenski mejniki. Prvi »Zivio klic«! Bila je mlada deklica, ki se jc ohrabrila in sama z zvočnim glasom poslala v vlak krepak »Zivio« klic.
V Blačah ob beljaškem jezeru smo. Okolu cerkve in nekaterih hiš plapolajo slovenske zastave, sicer pa vse mirno. Isto v Ledenicah. Z nekaterih koč in dreves pozdravljajo vihrajoče slovenske zastave. Med celo vožnjo je bilo tu šc največ slovenskih zastav. Preko tira v Ledenicah je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Hocli die Forderer der Karavan-kenbahn! Biirgermeister Joh. Arnejec.« Wal-chcr zagotavlja žurnaliste o nemškem mišljenju župana. Tik ob progi na drogu velika slovenska zastava. Vozimo se proti Podroščici. Značilno: od Bekštajna do Podroščice nismo opazili niti ene vsenemške frankfurtarske zastave več, večina hiš sploh ni imela nikakih zastav. Na kolodvoru v Podroščici so stali ob tiru vrli slovenski ognjegasci iz Št. Jakoba s svojim načelnikom g. Josipom Božičem in slovenski občinski zastop šentjakobski s svojim izbornim županom g. K o b e n t a r j e m. Med to skupino in drugo »nemško« skupino ob šotoru za blagoslov je bil širok presledek. Tam v nemški skupini so stali ponemčurjeni »fajerber« s Podroščice z godbo in nemškim pevskim društvom, katero so nemškutarji, da bi bil sprejem bolj »nemški«, naročili iz daljne Vrbe, ker imajo v občini še premalo nemšku-tarjev. Nemci prično kričati svoj heil, kar se v ozadju nad postajo visoko gori na griču pojavi med dvema velikima smrekama razpeta slovenska trobojnica z velikim napisom: na belem:
Da smo tudi mi Slovani na modrem:
Da slovensk je Korotan na rdečem:
Narod naš dokaze hrani«, na griču pa polno ljudstva s slovenskimi zastavicami v rokah, ob napisu pa postavni slovenski fantje, pripravljeni pred vsakom braniti slovenske barve. Nemški pevci so zapeli neko pesem, a so se strahovito blamirali, Nakrat so bili v samih »kikserjih«. Po tej nem-čurski nezgodi je pozdravljal železniškega ministra deželni glavar grof Goess, ki je v daljšem govoru razlagal pomen nove železnice. Po govoru so Nemci kričali »heil«, a vmes je donel slovensk »Zivio!«. Nemški uradniki so bili tako strastni, da so opravljeni v službeno uniformo na vso moč kričali »heil«, da bi tako »heil«-klice pomnožili. Ali ste že videli slovenskega uradnika, da bi ob takih prilikah na tako demonstrativen način klical »Zivio« ?
pom, začne lizati roko device iu sc vleže za^ dovoljno k njenim nogam. — -
Senator Avrelij Sempronij je bil kar najhuje razsrjen nad Sotcrino trmoglavostjo, s katero ie drvila z odprtimi očmi v svojo pogubo. Na Ambrozija pa jc napravilo njeno govorjenje nekak popolnoma nov vtis. Danes ie stala bolj kot kedaj poprej slika mladenke v sijaju neke skrivne svetosti v njegovi duši. Bolj žareče je še vzplamcnela njegova ljubezen proti njej in vedno bolj je upal, da bo nehala nasprotovati in bo postala za vedno njegova . . .
Ko sta se on in njegov oče iz ulic, na oni strani Tiberc, približevala mostu, ki je peljal čez reko, vzbudi njuno pozornost množica ljudi, ki je na bregu vedno bolj naraščala. Ravno so potegnili ribiči mreže z ribami na suho in med njimi so našli neko truplo, ki jc bilo mnogokrat prebodeno z bodalom. Ambrozij takoj spozna mrtveca: — bil jc Korintij.
Z denarjem, ki ga jc prejel za svoje izda-jalstvo, sc ic napotil med njemu dobre znane igravcc. Med njimi se je vnel prepir, in on je bil zaboden od svojih nasprotnikov.
Ambrozij je povedal očetu, da pozna mrtveca; ali grozno spačeni obraz jc vtisnil nanj ueizbrisljivo znamenje.
»To je bil kristijan«, je rekel pri sebi globoko ganjen, »ki jc zatajil svojo vero in izdal svoje sobrate!«
(Dalje prihodnjič.)
Po blagoslovu je slov. pevsko društvo krasno zapelo Jenkovo »Molitev« hi daleč nadkrilllo nemško petje. To je vzpodbodlo nemškega Košata, da je stopil med »nemške« pevce pod zastavo nemškega pevskega društva) in dirigiral neki svoj »KJirntner Lied«, ki je pa le toliko prišel do veljave, kolikor je bila melodija slovenska.
Nemcem se je na obrazih poznala srd, kako jih grize krasni nastop Št. Jakobčanov.
Inšpektor Goinilschegg (!) je bil, kakor smo čuli, pred odhodom vlaka celo tako predrzen, da je orožniku zapovedal, naj odstrani im-pozantni slovenski napis, a orožnik je inšpektorjevo zahtevo odklonil.
Pred odhodom je železniški minister nagovoril tudi g. župana Kobentarja, katerega je vprašal, kako daleč imajo Št. Jakobčani do postaje, in izrekel nado» da bo nova železnica v splošno korist. G. župan Kobentar je odgovoril, da bo v nekaterih stvareh železnica pač v slovensko korist, da pa bi bilo želeti, da bi bil kolodvor bližje Št. Jakobu.
Ko smo stopili zopet nazaj v vlak, so nemški žurnalisti silno zabavljali čez »\Vindische-rje«, a slovenski časnikarji so jim take povedali, da so obmolknili.
Vožnja skozi osem kilometrov dolgi predor je bila brezdimna. Ta predor ima dobro ventilacijo. Osem kilometrov smo prevozili v 12 minutah. Predor je dvotiren in na vsaki strani visi za 16 metrov. Pravijo, da je sedaj trden in da sc ni udal odkar jc postavljen niti za 1 mm. Na Hrušici jc čakalo stavbinsko vodstvo in jc bilo vse polno zastav, na raznih skladiščih so plapolale velike hrvaške zastave, ki so ostale ondi že izza časa, ko je gradilo ta predor na stotine hrvaških delavcev. Delavci, kolikor jih jc še pri predoru, so prišli k predoru s svojo zastavo svete Barbare. Fotograf je fotografiral predorov izhod s slavnostnimi gosti. Ob 1. uri 26 min. smo bili na s slovenskimi zastavami okrašenih Jesenicah. Tu jc pozdravil železniškega ministra dež. glavar g. Oton pl. Detela. Ob 1. uri 42 minut je odpeljal vlak slavnostne goste proti Celovcu.
No poti do Celovca so skoro na vsaki postaji čakali vlaka nemškutarski »fajerberi«. Poleg »Hoch«-klicev, čuli so se skoro povsod tudi »Zivio»-klici, »heil« le bolj poredkoma. V Svetni vasi je zadnji slovenski kolodvorski napis. Tu je čakalo 300 Borovljanov s svojim nemškim zborom, ki jc zapel kakih pet pesmi in hajlal. V Vetrinju je fotograf vzel »na piko« Derschatta in Košata. Na Zihpoliski cerkvi je plapolala poleg deželne tudi slovenska zastava. Na vseh postajah do tik prek Celovcem je vihralo obilo naših zastav. Prva frankfurtarica se je pojavila zopet v Bistrici.	•
V Celovcu jc pričakovalo vlaka ogromno ljudstva. Pozdravljal je celovški župan N e u-n e r. Na banketu sta govorila N e u n e r iu D o b e r n i g. Celovec je bil v zastavah.
Neizogibnih frankfurtaric tu tudi ni manjkalo; skoro na vsaki tretji hiši je viselo to vsenemško znamenje. V tem oziru se jc posebno odlikoval mestni magistrat, ker so bile na drogovih zastave, katere magistrat ob slav-nostih postavlja, razobešene skoro samefrank-furtarice. Seveda Nemci smejo vse delati, kar se jim poljubi, da ohranijo pristni značaj »nemškega« mesta.
Štajerske nouice.
š Ponesrečeno zborovanje »neodvisnih« v Celju. Z veliko trompeto in z velikim bobnom, kakor sejmski komedijantje, so klicali »čisti neodvisni« svoje zveste na osnovalni shod v Celju. Včeraj 30. septembra so res prišli, - »in šteli so glave svojih dragih« — bili so vsi po številu ne nad 80. Politični otroci, ki so sc postavili na čelo novemu gibanju na Štajerskem, so s tem svojim shodom dokazali, da so res prav nezreli za vsak nastop. Začeli so stranko, pa ne poznajo niti politično - zgodovinskega razvoja štajerskih Slovencev. To so dokazali sijajno s svojo brošuro, v kateri prav značilno vzklikajo: Kaj hočemo? ! in trdijo, da je vse pravice, kar jih vživajo danes štajerski Slovenci priborila občina Kokaric. Ljudje, ki ne poznajo bojev za pravice slovenskega jezika, ki so jih izvo-jcvali dr. Josip Sernec in njegovi bivši konci-pijentje, današnji slovenski odvetniki na Spodnjem Štaierju, združeni z vsemi sloievi ljudstva, nai ostanejo s svojo stranko za vinskimi mizami pri »Hiršenbirtu«, javnost pa naj pustu s svojim beganjem pri miru! Razžaljeni študent Spindler naj utehe svojim bolečinam išče drugje, kakor v slovenski javnosti in v štajerski politiki! Kako nezreli so ti »novi«, se je pokazalo tudi včeraj. Niti tega niso vedli, da jim jc treba iavno zborovanje prijaviti politični oblasti. Tako se je zgodilo, da so zborovalci prišli, oblast pa je shod prepovedala. Iz te blamaže jc Spindler pomaga! sebi in svojim na ta način, da je naglo sklical shod po § 2. Ali pa se je morda bal, da bi prišlo preveč nasprotnikov? ! Sedaj pa k stvari! Došlo jc kakor rečeno, k večjemu 80 liudi. Najložjc jih kvalifikujemo, če rečemo, da so bili vsi navzoči od nekdaj naši nasprotniki in »Narodovi« pristaši, torej preoblečena liberalna stranka, ki sestoji skoraj iz samih potenciranih liberalnih učiteljev. Vdelcžba z učiteljske strani se nam siccr nc zdi z ozirom na znani konflikt z dr. Tavčarjem prav nič čudnega. Bilo je vsaj 90% učiteljev. Prve gosli je igral Vekoslav, druge pa dr. Vekoslav. Oba sta stopala okoli kakor petelina: zadnji debel, prvi bolj posušen. Dirigiral jc obema, Spindlerju in Kukovcu, dvakrat visoki Karba z Vranskega, ki je shodu z vso svojo zdrav-niško-politično modrostjo predsedoval. Dolgih ugovorov ic bilo čez mero! Začel jc ta diso-nančni koncert »novih« seveda oni Spindler, ki bo raje lakote poginil, kot se spametoval. Ker nam ic na tem, da si naši čitateljl ohranijo zdrave možgane in želodec, Spindlerjcvlli
Žalostna slika mažarskega šolstva. Bu-
dirnpeštanski vseučiliški profesor dr. Heinrieh je izjavil, da pride mažarska mladina iz ma-žarskih gimnazij tako malo naobražena, da je za visoke šole sploh nesposobna. 99 odstotkov mažarskih profesorjev je za svoj posel popolnoma nesposobnih. Ti profesorji so silni nevedneži, a pri profesorskih izpitih jih pač morajo izpuščati na gimnazije, ker nima sicer kdo podučevati. Mažarski profesor Alvinczy, ki je izdal zdaj spomenico za reformo mažarskih gimnazij, pravi, da ni na svetu države, kjer bi sc izpuščala po osemletnem učenju mladina tako slabo naobražena v svet. Al-vinczy predlaga zato reformo, kar pa nima zmisla. Mažari se jeze nad vsako kritiko nad njimi samimi, mesto da spoznali svoje pregrešite in jih popravili.
Pod vagonom iz Carigrada na Dunaj sije peljal nedavno 211etniDemeterBuzila, doma iz Musa v Rumuniji. Na dunajskem kolodvoru so ga opažih, ko se je splazil izpod voza. Pravi, da ni ime! v Carigradu dela in zato sc je odpravil na Dunaj, kjer je mislil, da bo boljši zaslužek. Na ta način se je Buzila že tudi prej večkrat »vozil«.
Ameriške žene. Znano je, da so ameriške žene dosegle vsa mesta, katera more kdo doseči v Ameriki. Sploh ni v Ameriki nobene oblasti, ki bi bila nepristopna ženskam. Ponekod imajo tudi volilno pravico in ni izključeno, da jo bodo imele v kratkem po celi Ameriki. Zanimivo jc, kakšne sicer neženske službe opravljajo Američanke. Miss Netia Pe-ian deluje v Butleru v Pensivaniji kot policijski agent. Pod seboj ima šest policajev in sodi vse od teh prijete osebe. Mlada je in lepa, a se je moški zaradi njene strogosti tako boje. da šc ni nobeden ji ponudil ji zakona. Miss Jeni Razdal oskrbuje vse pogebe v Budlannu (O.). Spretna je tako, da vsak bogataš zahteva da ga ona balzamira.MissSuzi Brejton jc imeniten živinski zdravnik in je na glasu kot najboljša operaterka konj, psov in mačk. Miss Virginija Pope vzdržuje in opravlja bolnišnico za ptice v Ne\v Yorku. Tereza Senon je podjetnica za zidarska dela v Nev Yorku. Pod sabo ima celo vojsko zidarjev in zdaj je upo-slcna pri zidanju kolosalne ladjedelnice. Fran-ccs Fritz je najbogatejša posestnica rudnikov v Klondiku. Pravijo, da premore več milijo-nov .Najzanimivejši ie pa poklic File Vilko v Lincolnu. Prej je bila učiteljica, zdaj pa ie otvorila svojo kovaško obrt. Tam kuje konje in popravlja razne v to svrho spadajoče stvari. Torej ameriške žene kažejo, da so ženske sploh sposobne za vse tisto, kakor moški.
Letošnja žetev je obilnejša od lanske. Pšenice se je pridelalo v tisočih hI.:
v Fvropi . . v Ameriki . . v Aziji . . v Afriki . . v Avstraliji . . Skupaj
1906 677.400 363.500 145:900 19.200 26.000 1232.000
1905 666.900 339.300 129.700 13.700 27.500 1177.100
Zanimiv dvoboj. V Rimu se je vršil zanimiv dvoboj med urednikom socialnodemo-rkaškega lista »Avantija«, Montecellijem, in urednikom nekega konservativnega lista, Vet-torijem. Socialni demokrat je razžalil kraljico Margarito; to je vzrok dvoboja. 22. sept. popoldne sta se bila do trde noči in drugi dan dvoboj nadaljevala. Naposled jc bil ranjen socialni demokrat v stegno.
Velika tatvina v hotelu. V hotelu »Mctro-polu« v Benetkah so ukradli tatovi 100 kg težko hranilnico z vsebino 120.000 lir. .Tatovom so na sledu.
Zavarovalnica za slučaj nezgode avstrijskih železnic je bila 29. julija razpuščena in imenovan oskrbnik, da vodi' posle. Vlada jc zdaj pozvala oskrbnika, naj skliče takoj izredni občni zbor, da izvolijo načelništvo.
Novega avstrijskega rušilca torpedovk »Wildfanga« (divjak) so izpustili v morje dne 29. m. m. v ladjedelnici S. Marco tržaškega »Stabilimenta tecnica Triestina«. To je tretji rušilec torpedovk onih petih po mornariški upravi naročenih rušilcev s 431 tonami in 6000 konjskimi silami. Prejšnja dva nova rušilca so že uvrstili v mornarico.
POROTNA OBRAVNAVA V 1NOMOSTU PROTI MORILKI RUTTHOFER.
Višje deželno sodišče je zahtevo zagovornika v procesu o umoru deželnega svetnika Rutthoferja. naj sc dosedanji porotniki zamenjajo z novimi, zavrglo. Ker je že par porotnikov odpotovalo, se ni mogla obravnava takoj nadaljevati in se je pričela zopet danes. Zagovornik ne misli odstopiti.
VIHAR RAZDEJAL MESTO.
Vihar je razdejal mesto Mobile, v severo-ameriški državi Alabame. Po mestu sc je razlila pet čevljev visoka voda. Pet delov mesta je docela odplavljenih. V zalivu se jc potopilo več ladij z moštvom vred. 75 ljudi j jc mrtvih in do 5000 poslopij poškodovanih. Katoliška cerkev v mestu sc je podrla.
Telefonska In brzojavna poročila.
SOCIALNO DEMOKRATIČEN SHOD.
ZagorjeobSavi, 1. okt. Socialni demokratje so včeraj v »Habatovem« salonu shlicali shod. Udeležilo sc ga ie kakih 250 oseb. Poročat je prišel Kristan o Tavčarjevem razmerju do volilne preosnove. Dejal je, da se Tavčar glede te stvari obnaša hinavsko. Kristanu je znano, da je Tavčar med štirimi očmi izrecno priznal, da je volilna preosnova za Slovence dobra, ker prinese Slovencem velike koristi — a kadar je treba javno nastopiti, tedaj je Tavčar zoper njo in jo obstruira. Zaletel pa se je tudi v »klerikalce«, češ, zakaj zah-
tevajo volilno dolžnost. — Ob sklepu je Sitar pel staro socialnodemokraško, da so vse stranke za nič in delavcem škodljive, le v soc. demokraciji je rešitev.
RAZMERJE MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Bel g rad, 1. okt. Avstrijski poslanlški tajnik, vitez Lowenthal, je Izročil srbski vladi odgovor naše vlade na zadnjo srbsko noto. Avstrija zahteva prvenstvo za avstrijsko industrijo pri naročilih srbske države.
IGRALKO USTRELIL.
Osek, 1. okt. Tu bi se imele včeraj vršiti nemške predstave, kar je pa preprečil neki igralec, ki je ustrelil igralko Eml VValder, ker ta ni hotela ž njim več nadaljevati ljubavnega razmerja. Nato je streljal tudi nase. Igralka je bila takoj mrtva, igralec se pa bori s smrtjo.
OBSODBE UPORNIH MORNARJEV.
Kronstadt, 1. okt. Sodišče je obsodilo 14 upornih mornarjev na smrt, okolu 500 mornarjev v prisilno delo, 124 mornarjev je bilo pa oproščenih.
UMOR V MOSKVI.
Moskva, 1. okt. Tu so revolucionarji ustrelili nadzornika ječe.
DIKTATURA NA KURSKEM.
Riga, 1. okt. Na Kurskem in v Livadiji se skoro gotovo vpelje diktatura. V tukajšnji vojaški bolnici so zasledili velike defravdacije. Policija je odkrila zalogo bomb.
ANARHISTO PROTI MARZELJEZI.
Pariz. 1. okt. Slavnost na čast vojakom, prirejeno od republikanske mladine, so motili anarhisti, ki so marzeljezo izžvižgali.
VIHARJI V MEHIKI.
N e w Y o r k, 1. okt. V Pencasoli je divjal vihar, ki je poškodoval ves pristan, utrdbe in več vojnih ladij. 25 ladij je potonilo, 2000 ljudi je brez strehe.
Zahvala.
Potrti globoke žalosti nad tako britko izgubo svoje iskreno ljubljene, nepozabne matere, gospe
Frančiške Teršan
zasebnice
izrekam v lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh bratov in sestri vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem za vse tako dobrodejno sočutje mej boleznijo in ob smrti, kakor tudi za krasne darovane vence in številno častno spremstvo drage pokojnice na njenem zadnjem potu svojo najiskrenejšo in najtople|šo zahvalo.	5210: Ljubljana, 30. sept. 1906.
Emerik Teršan.

t
2202
V	imenu svoje družine in svojih sorodnikov naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je v soboto dne 29. septembra mirno v Gospodu zaspal moj nepozabni oče, gospod
Josip Zajec
posestnik na Malem Korinju pri Krki, feMf
v 83. letu svoje starosti.	Nj*
Pogreb je bil danes zjutraj na po- ■■ kopališču sv. Jurija na Krki.	OB
Sv. maše zadušnice se bodo brale ^ * v raznih cerkvah.
Nepozabnega in dobrega očeta priporočam v prijazen spomin 1
V	Ljubljani, 1. oktobra 1906.
Dr. Ivan Zajec,
zdravnik c. kr. tobačne tovarne.
pe kanja
s pripadajočim stanovanjem in pritiklino se odda v najem od 15. oktobra t. I. naprej v Gradu St. 22 na Bledu.
Več se poizve pri g. Val. Deimanu posestniku in prevoščeku v Lescah (Go-2204 3-1 renjsko).
Išče se zmožen, zanesljiv
li I r |i e o
oziroma
hišnik
ki se more izkazati z dobrimi izpričevali za večjo hišo, proti dobri plači in stalni službi. Nastop takoj. Lahko je tudi oženjen. — Ponudbe in vprašanja sprejema pod .hlapec" upravn. Slovenca. 2i>09 2-1
Mesto vsacega drugega obvestila javkava potrta najglobukejSe žalosti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni soprog, najboljši oče, gospod
Josip Zotter
posestnik, občinski in posojilnični odbornik itd.
danes, dne 29. septembra, ob 4. uri popoldne po dolgem, mučnem trpljenju, v 66. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode dne 1. oktobra ob 4. uri popoldne.
Pokojniku priporočava v blag spomin.
V Ribnici, 29. sept. 1906.
Katarina roj. Štrbenk, soproga. Maks, c. kr. davčni adjunkt, sin.
Dr. Alojzij llerhar naznanja v svojem in v imenu svoje matere in sestra tei v imenu sorodnikov vsem prijateljem in znancem žalostno vest o rani smrti iskreno ljubljenega nepozabnega, gospoda
Ivana Merhar
mizarja
ki je po dolgi mučni bolezni, previden s sv zakramenti za umirajoče, v soboto 29. sept. ob 11. uri z v. mirno zaspal v Gospodu.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se bodo prenesli v torek 2. oktobra ob 7. uri zjutraj iz hiše žalosti v Gor. Šiški št 38 na pt kopališče k sv Vidu in bodo položeni k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Št. Vidu in drugod.
Blagi r«ynik bodi priporočen vsem znancem v blag spomin in pobožno molitev.
Gor. Šifika, dne 30. sept. I9O6. Mesto Tsaoiga poaebaesa o&vostlla.
Izgubil §e
mlad, 8 mesecev star	2207 2—1
pes - bernhardinec,
samec, rumene barve, že precej velik. — Odda naj se proti nagradi v umetnem kamnoseštvu Unterhuber, Dunajska c. 73.
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. -Podružnioa iz Borolina. ———
Razstavljeoo od 30. sept. do 6. oktobra:
Libanon
Beirut, Damask.
2185 1—1
J*" Kupujte narodni kolek! S tem pomagate bratom ob meji! '•C
KOLEDAR
„Kntol. tlskoun. društva" = u Ljubljani =
za leto 1907
je pravkar izlel v povsem novi moderni opremi, vezan v usnje. Čast. gospodom katehetom nudi ta „Koledar" poleg navadne koledarske vsebine še povsem na novo urejeni
zapisnik učencev
za 400 šolarjev.	2201 3—1
Za druge naročnike je mesto zapisnika uvezanega mnogo listov finega papirja za beležke.
Cena izvodu K. 3 —, po pošti 10 vin. več.
Dobiva se v ,,Katoliški bukvami" in prodajalni ,Katol. tiskov. drufttwa*
v Ljubljani.
POZOR. «
2200 3-1

I
e
V najem ali na račun se odda
gostilna in prodajalna na Gorenjskem
v jako lepem kraju blizu železniške postaje.
Vprašanja na upravništvo tega lista.
9
Davorin J^ov^k
fotograf v Zjubljani ==—
priporoča najtoplejše sl- občinstvu is mesta in okolice svoj
fotografski zavod v kolodvorskih ulicah 32
ter naznanja obenem, da svojo filijalf^o v h)olfovih ulicah s oktobrom t. 1. opusti.
P. n. občinstvu je dovoljujem najiskrcneje zahvaliti Za dosedanjo naklonjenost, ter zagotavljam, da bom slavno isto v svojem glavnem atelijeju tem skrbne jc postregel, ksr mi bo potemtakem omogočeno vse delo nadzirati.
2a najsolidnejšo in umetniško izvršbo k<*kor tudi točno postrežbo se jamči.	2211 3—1
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
1MltJ,--------lii... «««.«.!.. i'_______Ji-n.ll__
Borzna poročila
,Kroditna banka'v LJubljani.
Uradni kuril dunajske boru 1. oktobra 1906. Xaloib.nl papirji.
4'/, majeva renta......
4*/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta 4•/, ,	renta . . .
4*/, ogrska kronska , ... 4 •/. , .lata .... 4*/, posojilo dežele Kranjske . 4V/, posojila mesta Spljot . . 41/.'/. . . Zader . . 4 '/»•/. bosn -herc. iel. pos. 1902 . 47. češka del. banka k. o. . . V/, , , , i.o. . . 4 V/, »st- pisma gal. d. hip. b. . *V/. pešt. kom. k. o. i 10>/, pr. 4'/,7, tast. pisma Innerst. hr. *V/. . . Ogr. cen. dež. hr. 4V/. . - . hip. banke 4'/,•/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 41/.'/. obl. Češke Ind. banke . . 4•/. prior. Tret-PoreC lok. . .
4'/, prior. dol. žel......
3•/. , Juž. žel. kup. '/i 7, • • 4 V/, avstr. pos. sa žel. p. o. Bi.ikti
Srečke od 1. 1860l/......
. , . 1864 ......
. t iz.sk ........
sem. kreditne I. emisije . , t m U. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
, turške .......
Basilika	srečka . . .
Kreditne	, ...
Lnomoške	„ ...
Krakovske	» ...
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ...
Ogr. ......
Rudolfove	, ...
Salcburike	, ...
Dunajske kom. , ...
D . 1 n t « «
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr ogrske bančne delnic« . Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , ....
Zivnostenske .....
Premogokop v Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur&nyi.......
Trbovljske premog, družb« . . Avstr. orožne tovr. družb« . . Češke sladkorne družb« . . . ▼ •lat«.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severcignu........
Mark...........
Laški bankovci......
RublJi..........
Dolarji..........
0««»	Bltco
98 86	99-05
lJ0-0b	100-26
99 10	99 30
11655	116-75
94 95	9510
112 45	112 66
98 60	99-60
100-60	101-50
99-30	IOO-SO
100 06	101-06
99 26	99 76
98 85	9535
10010	101 10
104 90	105-90
100 —	100 10
100—	100 20
100—	100-30
loo-—	101-—
100-25	101-25
99-90	
99-50	—•—
317 50	319 50
100-—	100 80
215—	220—
275—	277--
153 50	155 bO
282—	292 —
237'-	296'-
268-—	266-50
97—	106-80
161 45	162 46
21-70	23 70
463 —	464--
78'—	83-
87 —	92—
55—	fi2 —
48—	50'—
28-75	80 25
55—	60--
70—	
»05—	514'50
184 35	185 36
67676	677 75
1776- -	1787 —
671 90	672 90
814---	815—
242—	242 50
721 —	725—
609 25	610 25
2815--	2825- —
679 50	530 50
290 -	298—
680-—	684 —
158—	162 -
11-35	11-39
19 10	19*12
23-48	23-66
23-98	24 06
117-425	117-625
95-40	95 60
252-75	253 75
4-84	6--
Pri Jesenicah ob Savi, okraj Krško na Dolenjskem, se takoj da v najem novo urejena, oh cesti ležeča
Ifounčnicn
pod ugodnimi pogoji.	2182 3 -3
Ker ni nobene konkurence, se lahko pričakuje mnogo opravila.
Ponudbe naj se naslavljajo pod ,F. IVI.' poste r e s t a n t e J e se n i c e ob Savi.
Sladki mošt
m
2111 24-9
nova istrska vina
rebula, muškat, belo vino, rdeče vino in teran se dobi najzanesljiveje pri
$0tcnu perlanti di CJicrgic,
vinogradniku
t> ^cuinju v Istri.
50
odstotkov cenej'e kot doslej prodajam svojo veliko zalogo : : :
p
izdelanih po lastnem modelu, za katerih trpežnost morem popolnoma jamčiti. — Prečastiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam dalje svojo veliko zalogo ::::::::::
nagrobnih spomenikov
iz vseh vrst marmorja in jih prodajam radi preselitve obrta ::::::
50 odstotkov ceneje kot doslej
Z odličnim spoštovanjem
Ignacij čamernik
kamnoseSki mojster, Ljub-2141 6 -2	Ijana, Komenskega ulice 26.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne oene,	2523 2o—is Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Lepi lokali
pripravni za vsako trgovino ali za pisarne dajo se takoj v na-1760 jem, ravno tako tudi 23
hlev za dva konja.
Naslov izve se pri upravništvu „Slovenca".
Lepa stanovanja
v novih hišah na Selu
tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in drugimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni.	2065 14 Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg 7, priti.
Dobi se
havelok zastonj
ako se kupi za gld
sledečih 6 predmetov: M^^r
za gospode I površnik ali zimsko suknjo, gorko podloženo I sukneno obleko, eleg. izgot., I posebne suknene hlače, ka-
rirane ali progaste, I modern telovnik, najn. kroja, I klobuk,
I čepico	2116 10
Angleško skladišče oblek
0. BERHAT0U1Č
Ljubljana, Mestni trg 5.
Dr. Ivan Oražen l
naznanja, da se zdravi v njegovem ortopedičnem zavodu na Turjaškem trgu štev. 4:
:: raznovrstno s^rivljenjs :: hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka 2163	ledja itd. 10-3
Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Wolfovih ulicah 12, 1. nadstr.
ITKČdfSHLJ
prljiteKt	32
Ferdinand Trumler
oblast, konces. mestni stavb, mojster Ljubljana — Pred škofijo 3
prevzema vseh vrst stavbe kot nove zgradbe, prezidave, adaptacije, prenovitve, rekonstrukcije, dalje izdelavo načrtov in proračunov, merjenje in cenitve. Speoialiteta cerkvene stavbe. Izvršitev umetnih načrtov za vseh vrst poslopja in izvedba perspektivnih risb za ista. Izredno kulantne cene in točna izvršitev
M*
Josip Vidmar
izdelovalec dežnikov in solnčnikov
naznanja slav. občinstvu, da otvori I. oktobra t. I. svojo	2189 6—1
glavno prodajalno dežnikov in solnčnikov Pred škofijo 19
obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu št. 4 in v Prešernovi ulici št. 4 kot podružnici.
Nahaja se v zalogi vedno najnovejše, v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno in ceno.

Najnižje cene.
Brez konkurence
Dobra kakovost.
so naši izdelki ob resnično najnižjih cenah in v najpriležnejši obliki naši zaf
______ ___■ ■■ ==r sezono novi	••■■■• - . ......-- -
Moški štifljetni, posebno močni gl. 3-10 ,, čevlji na trakove, sposobni za naporno hojo . . „ čevlji na trakove, iz iz-
bornega box-usnja . . . polčevlji iz cbrom-usnja ,, iz barv. platna, lahna poletna nošnja . . . čevlji na trakove iz Ia. chevreau Goodyear, šivani čevlji na trakove iz Ia. boxcalf Goodyear, šivani .
u ii
3-40
4'75
3"—
105 6 26 6-25
Največja izbera vseh vrst otročjih čevljev najboljše kakovosti.
čevlji,
od enostavne do najelegantnejše izvršitve, ki so dosegli zbok svoje izborne kakovosti in nedosežne cene splošno priznanje. Priporočamo naslednje označene vrste:
specialiteta:
„Gootyear svetovno blago",
priznano najboljše v sedanjosti.

Damski štifljetni za vsakd. rabo gl. 3 — „ čevlji na trakove , posebno trpežni ... „ čevlji na trakove iz rjavega usnja, prav lahki „ čevlji na trakove iz izbo'nega box-usnja . . „ čevlji na gumbe, preizkušena kakovost . . . ,, polčevlji na trakove,
močni........
„ salonski čevlji iz naj-beljše irhovine . . . polčevlji iz barv. platna čevlji na trakove iz Ia. chevreau Goodyear šivani, zelo fini ....
ii ii

325
4'25
340
2 40
1-50 095
5-75
JHk I	S^pa nMel
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9
MIH
Zelo primerno.

9 komanditna družba,
Ljubljana,
Stritarjeve ulice 9.

8r»3 11
i

II 1 236
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in prodaj« tm vrst® rent, »stavnih pisem, prijoritet, ko-■unalcib obligacij, srečk, delnic, valut, nove«? in devis.
Promaaa Izdali k vaakemn žrebanja.
Akcijski kapital K2,MMM'-. fiezer?si zaklad l
Zamenjava ia ekskonptuje	Daje predujme na vrednuitne papirje,
iairabaoa vrednostne papirje l;i vnovčujs £awasruj« srečke proti kurcatS sapa!« kupona.	iiqubi.
Vlnkuluje In devlrskuiuje vojaško žonltnlnsko kavcijo, BakoMp« ^ ink&Mtc a»st«.	JUT Marta* anraiUa. ttsp
Podružnioa v SPLJETU,
Denarna vloge sprejema
v tefcočem računu ali na vloine knjlilca prott ugodnim obrestim. Vluianl denar obrestna dne vlog« do dn« vidiga.
Promet * dtakl "ej nakaznicami.
Priloga 224. itev. »Slovenca" dnč I. oktobra 1906.
kolobocij ne bomo obširneje navajali. On jc malkontent in pesimist v pravem pomenu besede: zabavljal jc čez vse, samo čez sebe in svoje nc. Privoščil si je slovenske štajerske poslance 'seveda on je najbolj poklicani kritik nad osivelimi poslanci) »Slovenskega Gospodarja«, celjsko posojilnico, »Domovino«, konzorcij celjske tjskarne, seveda tudi »farje«, kojitn jc odrekal v nasprotju s svojo brošuro vsako pravico do političnega delovanja i. t. d. Da pri tem ni pozabil »Slovenca«, jc umljivo samo ob sebi. Crhnil pa ni grajalne besedice niti o »Narodu« niti o svojem poslaništvu po naročilu Tavčarja; istotako ni povedal, da je boj njegovih naperjen proti Nemcem. Kedor ga jc slišal, dobrega Spindlerja, jc dobil vtis, da sc napihuje samo proti naši stranki in pa v razžaljenem samoljubju proti »prvakom«, ki so mu dali slovo, nc pa proti Nemcem. — Za Spindlerjetn se oglasi predsednik Karba, ki vpraša, če kaže novo stranko ustanoviti. Tedaj potem, ko so razposlali v svet že svoj organizacijski statut in svoj zmešani program, predsednik Karba vprašuje, če kaže stran ko ustanoviti. Tajinstveno se je na to pod babištvom starega učitelja Skoflcka vršil težki porod stranke. Prisostvoval je kot nadzornik »pader« Karba, pripravljen z vsemi doktorskimi inštrumenti, da pravočasno pomaga. Denarni in politični oportunist Kukovec, ki je v svojem življenju najpametnejše ravnal takrat, ko sc je poročil z Grenadirbirtovim denarjem, je tudi zabavljal čez konzorcij »Domovine«. Seveda je bila ost njegovega govora naperjena proti notarju Bašu, ki mu je nekoč sicer nehote — povedal par krepkih v brk. — Neki II rž i č od Velike Nedelje je v dodatek h Ku-kovčevemu govoru predlagal, naj si stranka omisli list, ki bo protiglasilo »Slovenskemu Gospodarju«. Profesor Jošt je jecljal v nevezani besedi, da je stranka potrebna (Pri prof. Joštu bi bilo marsikaj druzega šc bolj potrebnega!) Dr. Janko Sernec, zdravnik, je potem dokazoval, da jc stranka res potrebna in hvalil večino shoda, namreč učitelje, ki so šli Tav-čarijancem na lini, nc da bi prej od »Naroda« dobili zahtevanega zadoščenja. Vsi doslej omenjeni govorniki so povdarjali potrebo stranke, ki se je po raznih skeptičnih dvomili nadzorujočega zdravnika Karbata vendarle težko porodila — in tudi krstila. Dobila je ime: »Narodna stranka za Š t a j e r-s k o« (Tukaj se jc menda našemu poročevalcu zaletelo pero, kajti glasiti bi se moralo »N a-rodova stranka i. t. d. Op. ured.) Nek navzoči dovtipnež je svojim sosedom svetoval, naj stranko imenujejo »Učiteljsko stranko«, druga pa »Podaljšek liberalne stranke«. Nato so šli h krstu lista. Imenoval se bo: »N a-r o d 11 i 1 i s t« ter bode izhajal na teden. Spindler je bil hud nad posojilnico, ki jim ni dovolila velike dvorane, (katere pa itak niso rabili). Tiskali bodo list v Celju, če ga bo tiskarna hotela. Sedaj sc namreč pogovarjajo, da morajo prej prašati občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic«, ki je lastnik tiskarne. Za tisk se je ponudila krška tiskarna, ter vzame tudi nekaj akcij. H koncu je predlagal Spindler celjskim gospodom nezaupnico, ki se pa ni sprejela, ker se ti gospodje le nočejo zameriti. Od deželnih poslancev sta se kot pasivna poslušalca menda iz radovednosti vdeležila shoda gg. Hrašovec in Ivan Vošnjak. Zadnji je bil potrpežljiv in poslušal do konca, dr. Hra-šovcu je pa kmalu presedala pamet »novih« odšel je. Razven njega je zapustilo dvorano kmalu tudi onih par kmetov, ki so sc vsedli Spindlerju na limanice, a takoj s svojo zdravo pametjo našli jedro nove stranke, — ki je v Ljubljani. Obrnili so jim hrbet. Mislimo, da večje blamaže si Spindler ni mogel privošiti, kakor jo je včeraj v resnici doživel. Kregal se je nad vodstvom »Posojilnice«, ker ni dalo na razpolago velike dvorane, a gospodje pri »Posojilnici« so vnaprej dobro vedeli, da bo še mala dvorana prevelika — in bilo jc jc res preveč. — Dobili smo o shodu več poročil, ki jih pa danes ne moremo vseh priobčiti. Razne zanimivosti prinesemo v prihodnjih dneh, tako na pr. o strahu, ki ga imeli »čisti«, ko jih je nekdo nafarbal, da je prišel na shod naš sourednik gosp. Štefc, o vlogi, ki jo igrajo stavci iu faktor Zvezine tiskarne pri novi stranki in proti »Domovini«, o prosti šoli in razdružljivosti zakona, kojo je propagiral dr. Kukovec i. t. d.
š Javen shod v Trbovljah. V nedeljo, dne 30. septembra sklicala sta gg. državni poslanec dr. Korošec in deželni poslanec župan Roš javen sliod, da poročata o svojem delovanju. Ker je bila na shodu pretežna večina socialnih demokratov, jc bil za predsednika shoda izvoljen sodrug Rinaldo. Podelil je takoj besedo dr. Korošcu, ki jc nemoteno poročal o dogodkih v parlamentu, kar je 011 poslanec. Ravno tako je tudi deželni poslanec lahko neoviran poročal o svojem delovanju. Za njim se jer oglasil sodrug Sitar, ki pa menda sam ni vedel, kaj hoče povedati, zato se je kmalu povrnil na svoj stol. Hotel je menda napadati gospoda Roša radi nekega članka v »Štajercu«, pa zborovalci so rekli: O, časopise1 lahko doma beremo. Gospod Kratncr, ab-solvirani jurist, je pa prinesel resolucije, ki so jih sprejemali že po več shodih v »prilog« Korošcem. Teh resolucij predsednik ui dal na glasovanje, češ. da je sedaj že najbrž prepozno prihajati s takimi resolucijami, ker, kar se je dalo doseči, sc je najbrž že doseglo, več sc nc bo. Druga resolucija, v kateri sc protestira proti usanovitvi nemške šole v Hrastniku, se je soglasno sprejela. Shod sc jc vršil v najlepšem redu in v zadovoljnost obeh strank.
š Sadna iu vinarska razstava v Mariboru. Dne f). t. 111. se otvori v Mariboru sadna iu vinarska razstava, h katere otvoritvi pride tudi dež. glavar grof Edmund Attems.
Kakor se poroča, se je prijavilo znatno število razstavljalcev. Načelnik odbora je nadzornik Binder.
š Vjeti slepar in tat. Minoli teden smo poročali, da sta dva neznana moža ogulila v igri zastopnika tvrdke Singer, Kokola, za okoli 700 K. Imenovala sta se neznanca Hanobl in Hofer in sta izginila, ko sta videla, da je njena žrtva Kokol suh. Na Kokolovo ovadbo je policija oba tička zasledovala in posrečilo se jc enega izmed obeh zalotiti v Ljubnem na Gornjem Štajerskem. Vjeti se ne piše Hanobl, nego Franc Pachernegg in ja prav nevaren ponočni tat, ki je v zadnjem času po celem srednjem Štajcrju s pomočjo dveh tovarišev prav pridno kradel in vlatnljal. Pachernegg je po aretaciji skoraj vse tajil, kar jc v zadnjem času zagrešil, vendar so ga izročili okr. sodišču v Ljubnem, odkoder pojde po sodbi v znane mu zapore v Karlavu pri Gradcu.
š Zopet stekel pes v Celju. Ni še dolgo tega, kar smo poročali, da je stekel pes ob-grizel v bližini Stor in St. Juraja šest oseb, zadnji petek se je pa iz Savinske doline priklatil v Celje zopet srednje velik stekel pes, ki jc na glavnem trgu sicer popadcl več psov, a k sreči nobenega človeka. Stražnik, na psa opozorjen* ga je začel takoj zasledovati in je mahnil za njim s sabljo, a ga ui zadel. Pes je nato zbežal proti teharski strani, kjer so ga v bližini mestne klavnice na pas v lovili in ga je nekdo v srce ustrelil. Možgane bodo baie porabili za poskuse na Pašteti rjevem zavodu.
š S črnilom se je skušala zastrupiti v Gradcu neka 301etna sobarica. Najprej ie izpila en četrt litra črnega vina in nato istoto-liko črnila.
š Razbit splav. Dne 22. t. 111. sta se pripeljala po Dravi proti Ptuju dva s sadjem naložena splava, ki sta bila drug na drugega privezana. Krmarila sta samo dva moška, ki pa nista bila kos svoji nalogi, tako da je zašel prvi splav v nepravi tok in ga je pritisk vode razbil in sadje v vodo spravil. Lastnica splava se je komaj rešila s hčerko v drug splav, ter odnesla s seboj tudi denar, vendar ima več kot 1000 kron škode vsled razbitega prvega splava.
š Deželni glavar v Ptuju. Minolo soboto je bil štajerski deželni glavar grof Attems v Ptuju, kjer je v spremstvu župana Omika pregledoval deželne trtnice.
š Nemške molitve. Iz Maribora se nam piše: Glede dopisa iz Maribora med »Štajerskimi novicami« v št. 215 z dne 20. sept. 1906, tičočega sc nemške molitve ob grobu tukajšnjega umrlega trgovca St. Vrtnika, se uljudno sledeče javlja: Molitve za rajnke ob njihovih grobovih opravlja tukajšnja duhovščina vedno le v onem jeziku, v katerem jc tiskana osmrtnica (Partezettel), ki sc župnemu uradu do-pošlje. — Osmrtnica rajnkega St. Vrtnika tukajšnjemu uradu doposlana, bila je lc nemška, iu lc radi tega molilo sc jc nemški in ne slovenski. Z odličnim spoštovanjem I. Simonič, vikar stolnomestne župnije.
š Štajerska kmetijska družba. Prejeli smo sledeči dopis: Nekateri naši časniki sc mi zde podobni vaškim psom. Zalaja kje sredi velik pes, takoj se oglasijo vsi drugi psički, nc vede, ali je pravzaprav potrebno napenjati svoja pljuča ali ne. Tako jc nedavno zarjul »Slov. Narod« o štajerski kmetijski družbi ter pogreval zopet stare, žc prej objavljene stvari, kako naj bi sc štajerski Slovenci ločili od kmetijske družbe, naj bi ne ustanavljali kmetijskih kmetijskih podružnic, ki niso drugo, ko molzne krave družbine, nadalje naj bi se ustanovila za Spodnji Štajer posebej kmetijska družba itd. Vse lepo, res idealni nasveti; toda dandanes živimo v do zlodja praktičnem veku, ko je treba vse do dobra izkoristiti, — kajti ako tega nc storimo mi, storili bodo drugi. Ni moj namen zagovarjati štajersko kmetijsko družbo, ki Slovencem res ni to, kar bi morala biti in ji m ne daje kar bi jim šlo. Toda, ako je v košu eno jabolko gnilo, ali naj potem zavr-žemo cel koš jabolk — in ako nam naša kmetijska družba ne da vsega kar bi nam šlo, ali potem naj zavržemo tudi to kar nam da?
Ne, dokler nimamo svoje kmetijske družbe, bi bilo tako ravnanje naravnost nespametno, nepraktično. Neumno iu nepraktično bi toraj tudi bilo, ako bi na Slovenskem ne ustanavljali podružnic, ki še vendar marsikaj izsilijo od družbe. Več ko bomo imeli podružnic, na Spod. Štajerskem, več nam bodo morali dati; menj pa ko bo slov. podružnic, več bo prišlo na nemške na srednjem iu gorenjem Štajcrju — in to tudi iz našega denarja.
Nadalje se dopisnik »Sl. Naroda« zaletava v »Gospodarski Glasnik«, češ, da je ta gola prestava nemškega lista in še ta slaba. Toliko pa bi se vendar lahko potrudil dotični, za blagor spodnještajerskih Slovencev vneti gospod, da bi prečita! na zadnji strani »Gospodarskega Glasnika«, kjer stoji razločno tiskano: »Prevaja na slovensko F. J. ne pa izdaja F. J., da mora torej ta gospod F. J. prevesti na slovensko, kar se 11111 predloži. Naj bi pa pisali slovenski strokovnjaki slovenske članke in ne bi bilo potreba prevajati. Še dobro se spominjam, kako mi je tožil gospod, ki ima v rokah ta nehvaležni posel, češ, kako žalostno je, da pošiljajo slovenske podružnice in zadruge svoja poročila družbi v nemškem jeziku, da mora torej tudi tc prevajati.
Tukaj, v to gnilobo naj vtakne dopisnik »Slov. Naroda« svoj nos! Kar se pa tiče jezika, rečem le to: Prvič je prevajanje vobče težaven posel, osobito pa prevajanje kakega strokovnega lista; drugič pa v sedanjem »Gospodarskem Glasniku« slovenščina nikakor ni spakedrana, ampak list je prav sedaj preveden lepo iu razumljivo. Sploh pa sem prepričan, da zna gospod prestavljalec desetkrat
toliko slovenščine, kot imenovani dopisnik. Sicer pa itak vse skupaj ni drugo, kot nesramno kruhoborstvo. Nekomu, ki tudi sam je kruh kmetijske družbe je na tem, da pride prevajanje v druge roke; ko se bo, ali bolje, ko bi sc to doseglo, potem bi bil zopet mir iu »Gospodarski Glasnik« ter kmetijska družba bi bila dojira. Za bore krajcarčke, ki jih s prevajanjem krvavo zasluži slovenski visoko-šolec, se torej gre!
No, in kakor rečeno, za »Narodom« se je oglasilo ščene, ki šc ni prav spregledalo in ki sliši na ime »Mladoslovenec«. Jasen dokaz, da uredništvo tega lističa niti v rokah ni imelo imenovanega slovenskega prevoda, nam je dejstvo, da niti ne ve kako ie isti naslovljen. »Mladoslovenec« govori namreč o nekem »Gospodarskem listu,« ki sploh ne eksistira.
In vendar se kritikujc spakedrana slovenščina itd. — samo, da se laja, da jc le praska. Kaka^škoda pač, da ni ostal gospod Križman na Štajerskem, 011, o katerem je vendar znano, da je veščak v raznih strokah, potem bi gotovo imeli Slovenci žc svojo kmetijsko družbo, koje glasilo bi bil v »lepi« slovenščini pisan »Štajerc«. Toda, ne g. Križman, bili ste že takrat »predobri« in zato ste rajši šli?! Takrat smo Vatli klicali »gut \veg«, sedaj pa Vas prosimo, da nas ne nadlegujete s svojim »Alladoslovencem.
š Imenovanje. Deželni odbor štajerski je imenoval suplenta na državni gimnaziji v Trsti, Severina M a i r, pravim gimnazijskim učiteljem na gimnaziji v Ptuju.
š Iz Šoštanja. Za novo, ali kakor se sama nazivlja, »neodvisno« stranko sc tukaj živ krst nc zmeni. Dobili so sicer nekateri »zaupniki« pravila in brošure v več izvodih, kakor jc pa opazovati, so ti zaupniki prejeta vabila in brošure zase obdržali, kar pa je tudi prav! — Namesto odišlega nesposobnega vladnega komisarja vodi občinske zadeve koncipist gospod dr. Hoffmann, katerega bi se naši Nemci kaj radi iznebili, ker je pošten in nepristranski uradnik ter pravičen obema strankama. Sploh bi se ravno tisti, namreč naši Nemci, kateri so po veleučenem zgodovinarju Pommerju zahtevali v državnem zboru imenovanje vladnega komisarja, prav radi iznebili istega, iu sicer z našo pomočjo! Kdor je zahteval vladnega komisarja, ta naj ga tudi odpravi, in pri tem naj 11111 zopet pomaga isti Pommer, mi pa ne! Capito, gospod Hans? Kako že pravi pesnik: Die Geister, die ich rief, die werd' ich nimmer los!
Koroške nouice.
k Odlikovanje. Ob otvoritvi proge Celovec in Beljak-Jescnice so bili odlikovani: Stavbeni nadvodja Jos. Hannack z redom železne krone 3. reda; stavbeni vodja Volbenk baron Fcrstl in nadinspektor Jan Angl z viteškim križcem Fran-Josipovega reda; namestniku stavb, vodja v Celovcu, inšpektorju H. Steiningerju, je podeljen naslov cesarskega svctovalca; stavbenemu mojstru Viktorju Stu-chaseku je podeljen zlati zaslužni križec in stavbeni vodja na Jesenicah, inšpektor Teodor Apitz, je dobil naslov nadinspektorja. Fran Eliinger od pcšpolka št. 17 v Celovcu z bivališčem na Dunaju.
k Podraženje mesa. Celovški mesarji so s I. oktobrom zopet podražili goveje meso, in sicer stane eno kilo 1 K 60 h. Kaj da je temu podraženju zopet vzrok, ne ve niličc pravo odgovoriti. Mesarji se izgovarjajo, da se je živina podražila, če pa kmeta vprašaš, pa zopet tarna, da je živina zaradi pomanjkanja krme pod ceno ter je ne more v denar spraviti. Prizadeti bodo seveda nižji sloji in pa delavstvo. V Celovcu je sicer tudi ena občinska mesnica, kjer se pa prodaja samo meso od ponesrečene živine z znižano ceno revnejšemu ljustvu. Pa vsaki dan se živina ne ponesreči, tudi mesnica ni vsaki dan, ampak komaj vsakih M dni enkrat odprta iu še takrat se mora vsak revež požuriti, da kaj dobi, ker skrivaj kupovat hodijo tudi nepotrebne osebe.
K Nov železniški most preko Ilice grade pri Trbižu poleg starega železniškega mostu. Ko bo dograjen, bo tir speljan na novi most.
k Bela zastava je vihrala v soboto, dne 29. t. 111., na celovškem magistratnem poslopju v znamenje, da so policijski zapori prazni ne-radovoljnih stanovalcev. Pač redek slučaj!
Kazenska razprava proti sestrama Zeller obnouljena?
Frideriko Zeller, ki je bila zaradi umora na smrt obsojena, potem pa v dosmrtno ječo pomiloščena,, so danes zjutraj odpeljali iz zaporov okrožnega sodišča v Ljubnem in jo pripeljejo v kaznilnico v Begunje, kjer jc že nekaj dni njena sestra Mici. Predno je pa Friderika vzela slovo od Ljubnega, je pisala svojemu zagovorniku dr. Hofmoklu na Dunaju, naj jo obišče, češ, da 11111 ima napraviti važna razkritja. V soboto zjutraj jc dr. Hofmokl v resnici prišel v zapor okrožnega sodišča v Ljubnem, kjer je imel dolg pogovor s Frideriko Zeller. Ta 11111 jc povedala, da njeno priznanje, ki ga je oddala v kazenski pravdi, ni resnično, da na umoru ni udeležena ne ona, ne njena sestra, nego neka tretja oseba moškega spola. Tega moža je Friderika imenovala, natančno opisala in povedala njegovo .stanovanje. Osebe morilca, ki pa po odkritju Friderike ni Prochazka, dr. Hofmokl javnosti seveda ni povedal, pač pa jc obljubil, da bo stvar zasledoval, zlasti hoče poizvedovati, kje je bil od Friderike označeni »morilec« na dan umora. Odkritja so bila taka, da nikakor niso v nasprotju z raznimi okolnostmi, ki so doslej dokazane. Posebno zanimivo je, da jc z ozi-
rom na podatke odkritja verjetno, da je samo ena oseba morilec. Kakor znano, so namreč razni ljudje, zlasti tudi dr. Hofmokl, dvomili nad tem, da bi bila Friderika Zeller kot slabotna ženska mogla sama umorjenko spraviti na mesto, kjer so jo našli. Po sedanji izpo-\edbi je baje mogoče, da je morilec to storil. Sploh imajo napovedbe Friderike značaj verjetnosti in jih podpira tudi dejstvo, da je Friderika povedala, da ji njen ljubimec Prochazka še vedno obljubuje poroko in da je njemu naročil, naj ji to sporoči. Friderika se je nato zaničljivo posmehnila. Dr. Hofmokl je raznim osebam izjavil, da je nasproti napovedbain svoje klijentinje zelo skeptičen, da bo pa vendar prosil za obnovo pravde, če pri svojih poizvedovanjih pride do zaključka, da od Friderike imenovani »morilec« nc more izkazati, kjer da je bil na dan umora. Vsekakor obeta stvar postati šc jako zanimiva.
Dnevne nouice.
+ V Gornji grad se jc odpeljal danes premih g. knezoškof ljubljanski, dr. Anton Bona-ventura Jeglič. Od tod se odpelje k škofovskemu posvetu na Dunaj in se povrne sredi oktobra v Ljubljano.
+ »Kmetska zveza« je priredila včeraj shod v Rašici pri Vel. Laščah. Govorila sta dr. Lampe in poslanec Jaklič o kmetskem stanu iu njega organizaciji.
+ Osebni vesti. Cesar je podelil poveljniku deželnega orožništva na Kranjskem, g. Rudolfu R i e d 1 i n g e r j u plemstvo s pridevkom »Kastrenberg«. — Za okrajnega glavarja v Kočevju je imenovan okrajni glavar iz Kamnika, baron Schonberge r. Vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku dobi deželno-vladni tajnik g. Ivan K resse. — Za policijskega komisarja v Trstu je imenovan g. Aloj-zij Pust i 11.
+ Vmeščen jc bil danes na župnijo Mokronog č. g. Henrik Buko\vitz, ondotni župnl upravitelj.
+ »Edinost« je vrgla v »Slovenca« »bla-gopokojnega patra Greuterja: fej te bodi!« Za kaj so vse dobri na svetu blagopokojni patri! Seveda, če bi bil »pater« Greuter slišal zabavljanje na tržaškem shodu, bi bil svoj »fej« gotovo naslovil na adreso tamošnjih surove-žev. Odgovor »Edinosti«, ki je primeroma kratek, moramo nekoliko popraviti. Pred vsem »Slovenec« ni zasramoval tržaškega pripro-stega ljudstva, ampak jc le karakteriziral tiste, ki so psovali. Izkušnja nas uči, iu tudi v Trstu bo tako, da se najbolj sirovi ljudje v političnem življenju rekrutirajo vedno iz vrst blaziranih polizobražencev, ki sc nočejo prištevati pri-prostemu ljudstvu. To so tisti, ki psujejo s »katoliškimi faloti«, in na te leti »Slovenčevo« ime — mob. V Ljubljani so zborovali v petek zastopniki delavskega stanu, gotovo možje iz ljudstva, in kako trezno in mirno so oni presojali veliko reformo, ter z odločno besedo ,brez vsake sirovosti izpovedali svojo misel ter tako manifestirali svojo politično zrelost in omiko. Da, v vrstah katoliških mož, ki jih štejejo pri »Edinosti« med priprosto ljudstvo, se nahaja toliko politične inteligence, da se mora marsikateri elegantni gospodek liberalne barve vpričo njih prištevati med mob. To smo hoteli »Edinosti« povedati. »Edinost« piše dalje, dobro vede, da sc laže: »Volilni načrt, kakor ga jc vlada predložila državnemu zboru, je bil dosti ugodnejši za nas Slovence na Primorskem, nego tisti, ki ga je dr. Šusteršič izposloval s svojim kompromisom.« To jc hinavščina, ki je celo pri »Edinosti« nekaj neobičajnega. Ko jc prišel vladni načrt na dan, so seveda vsi čez dr. Šusteršiča zabavljali, zakaj je tako slabega naredil, zdaj pa toži »Edinost«, da je bil ravno oni dober, slab pa je ta, ki ga je sedaj naredil
kdo? — tudi dr. Šusteršič. Gospodje pri »Edinosti« z dr. Rybarem vred razprav v zbornici niso čitali ali jih niso umeli, sicer bi morali vendar vedeti, kdo je bil tisti, ki je delal proti Slovanom. Dr. Rybar je sploh pokazal, da ima neomejeno zaupanje v dr. Šusteršičcvo moč, in da ga smatra že skoro za vsemogočnega, ker 11111 vse pripisuje. Ako bi bil dr. Ry-bar dober primorski Slovenec, bi moral torej tega vsemogočnega politika pridobiti in sc mu priporočiti, ne pa 11111 izrekati nezaupnice. Pomislite, moža, ki ima polno oblast v rokah, da naredi volilne načrte, kakor hoče, odbijate, — ali ui to zločinstvo nad primorskimi Slovenci? Edino le taka ironija jc pravi ton, ki ga imamo za nelogiške budalosti »Edinosti«, ki naj bi bila dr. Šušteršiču« globoko hvaležna, da jc vsaj toliko dosegel za Slovence. »Edinost« naj vendar enkrat pove svojim bravcem, da bodo Slovenci izmed vseh avstrijskih Slovanov po volilni reformi primeroma najbolje zastopani v državnem zboru. Mi seveda nismo tako pra-znoverni kakor »Edinost«, da bi verovali v vsemogočnost dr. Šusteršiča, a toliko lahko povemo, da ima pri tem za Slovence častnem
uspehu gotovo svoje, zasluge dr. Šusteršič. Zato pa naj bi tržaški Slovenci, ki so prepričani, da je vse Ic dr. Šusteršič naredil, bili temu izrednemu možu hvaležni in naj bi ga slavili, da jc bolje izpeljal svoj nalogo, kakor Mladočehi, Poljaki in Rusini, ki so vsi zaostali za njim s svojimi uspehi. To so pač čudni politiki! Vse pričakujejo samo od dr. Šusteršiča in od Sl. Lj. Stranke, a tudi store vse, da bi jima ugled izpodkopali. To je bedasto, gospoda, in vi se zelo osmešite s tem. Resna posledica te velike politične naprave je pa ta, da je dr. Rybar silno škodoval s svojo zahtevo po obstrukciji slovenski stvari v Trstu, ker je dal socialni demokraciji v roke silno orožje. Bour-geois dr. Rybaf je s tem delavstvo tako odbil, da na kako delavsko organizacijo po nazorih njegove stranke več misliti ni. Vi ste krivi, gospoda — to Vam v obraz povemo da je slovensko delavstvo v Trstu socialnode-mokraško. To je škoda, ki jo ima Trst od Vaših političnih napak!
+ Prepovedan shod. Shod, ki so ga nameravali prirediti ljubljanski liberalci v Sori včeraj popoldne pri Starmanu je vlada prepovedala. Tozadevno pismo je dobil nad-učitelj Grmek v soboto popoldne, iz česar sklepamo, da je bil Grmek eden glavnih arau-žerjev nameravanega shoda. Liberalci so hoteli po svoje »izrabiti« dogodke, ki so se zvršili pred deželnim sodiščem v Ljubljani, a dosegli so to, da sta Arnošt Cham in profesor Grmek za eno blamažo bogatejša.
—	Lepo življenje, lepa smrt. V Gornji Šiški je umrl dne 29. septembra mizar gospod Ivan M e r h a r, vrl mladenič in vnet krščanski socialec. Poznal je samo tri poti: Pot na delo, da je preživil sebe in svojo mater, pot k društvenim shodom, kjer se je vnemal za krščansko-socialno misel, in pot v cerkev, ki ji je ostal zvest in vdan sin do zadnjega svojega diha. Z mladostnim ognjem je tudi ljubil lepo knjigo in materino besedo, ki se je v njej pogosto bolj v zasebnih krogih pokazal spretnega govornika. Javno pa še ni nastopil. »Sedaj pa,« je dejal, »ko sem izpolnil triintrideseto leto in imam že Gospodovo leto, sedaj pa bom kako rekel tudi javno.« Ali Bog je hotel, da je skrito živel in skrito tudi trpel silne muke v svoji dolgotrajni bolezni; a njegovo delo in trpljenje ni ostalo zakrito večnemu plačniku. Pokojni je živel sicer malo časa, a njegovo življenje je bilo bogato blagoslovljeno, kakor da je dočakal dolgo vrsto let. Z Bogom, blagi Ivan, izbrisan si siccr iz življenja, a v knjigi večnega življenja je gotovo z zlatimi črkami zapisano tvoje ime, tvoja duša se že veseli v Gospodu. Oni pa, ki so te poznali, so te tudi ljubili in te bodo ohranili v blagem spominu!
Z Bleda. Dne 27. septembra jc praznoval knez Frnest VVindischgraetz svojo osemdesetletnico. Bil jc rojen 27. septembra leta 1827. Blejski farani se ga hvaležno spominjajo, ker ima knez največ zaslug za to, da se je vkljub mnogim rekurzom nova župna cerkev primeroma tako hitro zgradila. — K izvolitvi župana gospoda Pretnarja pripomnimo, da jc slednji bil izvoljen z večino dveh glasov. Ce bi bila prišla občinska odbornika pravočasno na volišče, bi bil prišel gospod Pretnar v ožjo volitev z nadučiteljem Rusom, katerega je predlagal prejšnji župan Peternel in jc dobil sedem glasov.
—	»Doiii in Svet« izide v sredo, dne 3. oktobra.
—	Poroke. Poročil se je pri Sv. Jakobu v Trstu gospod Gregor Babič z gdčno. Jo-sipino S i r k o v o. — Poročil se je v Šmihelu nad Pliberkom veleposestnik gospod Josip Kraut, brat odvetnika dr. Al. Krauta v Kamniku, z gdčno. Uršiko Leitgcb.
—	Hrvaški črevijarji so podražili svoje izdelke za 30 in 20 odstotkov. Ta zato, ker so podražil usnje usnjarji.
—	Hrvat docent na dunajskem vseučilišču. Naučno ministrstvo je dovolilo gospodu dr. Lujo Adamoviču docirati na dunajskem vseučilišču o botaniki in rastlinski geografiji.
—	Zastrupljenje vsled gob se jc dogodilo na Rabu v Dalmaciji. Neka žena in dve njeni hčerki so jedle za večerjo gobe. Kmalu so jih spopadli želodčni krči. Ker so prepozno poklicale zdravnika, je ena hčerka umrla kmalu, mati in druga hčer pa bosta težko okrevali.
—	Drugo avstrijsko razstava ječmena so
na Dunaju otvorili pod predsedstvom poljedelskega ministra grofa Auerspcrga. Minister je povdarjal, kako vlada skrbi, da se avstrijsko poljedelstvo povzdigne, med drugimi tudi tako važno pridelovanje ječmena.
—	Drzni cerkveni rop. Na Dunaju so zaprli nekega Stitzerja, pri katerem so našli polno zastavnih listkov. Stitzer je eden izmed tistih tatov, ki so oropali 25. septembra cerkev v stari Pešti. Tam so razbili stekleno streho cerkve, se po vrveh spustili do tal in pokradli vso zlatnino in srebrnino, mon-štrance, prstane, mašniške plašče in podobe, vsega skupaj v vrednosti 50.000 kron. Skoro vse so potem razpečali v Budimpešti.
—	»Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« priredi dne 14. oktobra, ob 3. uri popoldne v Tolminu trgovski in obrtni shod. O potrebi stanovske organizacije predava odposlanec trgovskega društva »Merkur« iz Ljubljane, o ustanovitvi veletrgovine z jestvinami za (loriško pa gospod ravnatelj IJIčakar h Trsta.
—	Nemštvo ob Adriji. Naučili minister Marchct je obvestil nekatere nemške poslan-
ce, da sezida vlada v teku enega leta novo nemško šolo v Pulju, ki bo stala 141.550 K.
Stara pravda. Mcdvodska tovarna ho obhajala drugo leto 25 letnico pravdanja proti nekemu kmetu radi vodnih pravic.
Samoumor. V Trstu se je v gostilni »Ali' Australia« Anton Zennaro, oče petih otrok zastrupil. Vzrok je huda beda.
—	Detomor. V Trstu so zaprli 30letno Genovevo Fornasaro, ki je ta ponedeljek vrgla v morje svojega novorojenčka.
Izobraževalno društvo na Robu je 16. t. in. priredilo shod, na katerem je predaval č. g. K. Š k u 1 j, bogoslovec, o »Zgodovini kmetskega stanu s posebnim ozirom na 1. 1848«. Ljudstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavatelju. Slična tvarina se zelo priporoča kot predmet predavanja na shodih kmetskega ljudstva.
—	Tudi zobe podraže. Tudi cena za umetne zobe se podraži, ker so se podražile razne snovi, ki so pri izdelovanju potrebne.
Mlinska kolesa so strla 16-letnega po-sestnikovega sina Antona Banko iz Št. Pavla, okolica Domžale, v mlinu njegovega očeta.
2iva zgorela. V Gradcžu je živa zgorela sedemdesetletna vdova Lugnani. Stano-\ ala je v neki luknji, kjer se ji je vnela slama in žaklji. Starka je živela od občinske miloščine.
Prememba posesti. Pred nekaj meseci je kupil g. Ivan K. n e z iz Ljubljane posestvo Grossolk na Gorenjem Štajerskem za en milijon dvestotisoč kron, sedaj je pa kupil tudi posestvo Kleinsolk.
—	Umrla je včeraj v Kamniku posestnica gospa Margareta Leveč, stara 68 let.
—	Kemično tovarno »Danico« bodo sezidali v Zagrebu. Mestni svet je votiral zanjo 400.000 kron.
—	Škof v Makarski je postal prof. dr. Jurij Carič, doslej vodja zadrskega semenišča. Dr. Carič je vnet katoliški Hrvat, ki ima razum in srce tudi za gospodarske težnje in potrebe ljudstva. Tudi je vnet pristaš gla-golice.
—	Gosp. Ivan Poženel, ki je več časa služboval kot železniški uradnik v Postojni, je postal načelnik železniške postaje v Ilirski Bistrici.
—	Detomor v vlaku. Poročali smo, da so na Zidanem Mostu našli 28. sept. t. j. v petek ob pol 1. uri ponoči mrtvega 2 do 3 mesece starega otroka moškega spola, ki je imel okolu vratu vrvico. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Širje, kjer ga bodo pokopali. Zločinke niso dosedaj našli, vendar so aretirali nekaj sumljivih oseb, eno v Mariboru, eno v Ljubljani, menda eno v Gradcu in drugo v Celju. Pravijo, da neki sprevodnik pozna dotično osebo.
—	Judovski cijonizem cvete tudi na Hrvaškem. Gibanje vodi cijonistično društvo »Bar Gjiora« na Dunaju. Polno cijonističnih društev je po Slavoniji, kjer zanje agitirajo judovski dijaki iu rabini. V Osjeku jc društvo »Theodor Herzel«, v Vinkovcih »Zion«, ustanovili pa bodo nova društva v Zemunu, Vu-kovaru in Brodu. Judje imajo posebno belo-modro zastavo, so sestavili svojo himno in se pridno uče stare židovščine. Zahtevajo židovskih šol, pevskih in telovadnih društev, knjižnic in celo vseučilišče. Vsekakor je to gibanje posebno po Slavoniji nevarno, kjer so Židje velik del dežele itak žc gospodarsko vsužnjili.
—	Poziv glede udeležbe pri sadnem semnju. Podpisana družba namerava redno jeseni prirejati v Ljubljani sadne semnje za namizno sadje, in sicer z namenom, da razprši predsodek, kakor da bi na Kranjskem ne imeli lepega namiznega sadja, da naše sadjarje polagoma privadi pravilnega obiranja, hranjenja in zavijanja sadja ter da jih slednjič privede v neposredno zvezo z ljubljanskimi konsu-menti, ki zlasti za dan sv. Miklavža in za božične praznike rabijo velike množine lepega sadja. Prireditev sadnih semnjev je seveda zavisna od povoljne sadne letine ter od ude-ležitve. Poročila o letošnji sadni letini so skrajno nepovoljna, zato je podpisana družba sklenila, Ic tedaj pričeti z dragimi predpripravami za letošnji sadni semenj, ki se ima vršiti meseca novembra, čc bo zagotovoljena raz-merno zadostna udeležba. Iz tega vzroka poziva podpisana družba vse kranjske sadjarje, ki se hočejo udeležiti sadnega semnja, da ji udeležbo prijavijo najkasneje do 10. oktobra 1.1. Za sadni semenj se sprejme lc lepo namizno sadje. Vsaka vrsta jabolk ali hrušek bo morala biti pravilno zavita in zase hranjena v lične košare, zaboje ali sodčke. Vsake vrste mora biti z zabojem vred najmanj 5 kg. Kmetijska družba bo skrbela za najboljše vnovčenje sadja, in siccr, če mogoče, potom dražbe ter bo priznala premije za najlepše sadje in za najpravilnejši in najličnejši zavoj. Zglasilci naj naznanijo do gori navedenega roka podpisani družbi približno število vrst jabolk iu hrušek ter množino vsake vrste, ki jo nameravajo poslati na semenj. Od zadostnih zglasitev je sploh zavisna prireditev letošnjega sadnega semnja. C. kr. kmetijska družba kranjska.
—	Kolodvorsko poslopje v Kranjski gori so znatno razširili. Otvorili so šc eno čakalnico in povečali pisarno. Tudi na Dovjem sli -čno pospešujejo postajo, na Otočah so pa napravili leseno čakalnico.
—	Poroki. Poročil se jc okrajni komisar v Radovljici, gosp. Kordin, z gospico Krois-sovo iz Amstcttna. Poročil se bo gosp. Sal-berger, učitelj na Jesenicah, z gospico Mrvo, učiteljico istotam.
—	Umrl jc v soboto v 83lctni svoji starosti Josip Z a j c, posestnik na Malem Korenu pri Krki. Bil je vzgleden zakonski mož. Živel jc v srečnem zakonu 68 let, manjkalo mu je torej le dve leti do diamantne poroke, katere žalibog ni dočakal. Bil je skrben oče,svojih štirih sinov, katere jc dobro vzgojil iu priden
gospodar, ki jc z ljubeznijo obdeloval domačo grudo. Trije njegovi sinovi so vzgledtii posetniki. Najmlajši sin je občespoštovani zdravnik g. dr. Ivan Zajec v Ljubljani. Pogreb je bil danes zjutraj. Naj v miru počiva, rodbini pa naše globoko sožalje ob bridki izgubi.
—	Umrl je na Dovjem bivši večletni župan, posestnik in lesotržec gospod Jakob J a n š a. Pogreb je bil včeraj ob pol 4. uri popoldne. Bodi mu blag spomin!
—	Pogrebni zavod jc ustanovil v Šmart-nem pri Litiji mizarski mojster gospod Jožef lzgoršek.
—	Umrl je v Zagrebu upravitelj deželne hranilnice gospod Luka Sabljak.
—	Slovenski trgovsko-obrtni žepni koledar za leto 1907 je dotiskan ter izide v teku prihodnjih dni. Koledar obsega poleg splošne koledarske vsebine mnogo strokovnih določb iu pojasnil. Gradivo je zelo dobro in premišljeno izbrano in zajeto popolnoma iz prakse, kateri je tudi namenjena. S svojo mnogovrstno vsebino bode služil tako trgovstvu kakor tudi obrti kot zelo koristen svetovalec v mnogih zadevah. Z ozirom na obsežnost mu je cena jako nizka, ker stane le I K, po pošti prejemali 1 K 20 h. Priporočujemo ga vsem trgovcem, njih nastavljencem ter obrtnikom kar najtopleje. Naročuje se pri Fran Želeli i k u v Ljubljani.
-— Požiga obtoženi trgovec Pantelich iz Barkovelj je bil pred tržaškimi porotniki oproščen.
—	Umrla je v Šcmpasu na Goriškem po-štarica in trgovka gospa Josipina Savelli. — V goriški bolnišnici je umrla gospa Marija Ličar.
—Nebroj delfinov sc klati po jadranskih vodah. Končujejo ribe in ribje mreže, tako da so ribiči hudo oškodovani. Okolu Gradeža jih jc toliko, da se pojavljajo celo po kanalih, kjer vse uničijo. Tudi prizadenejo v ondotnih kopališčih posestnikom mnogo strahu.
—	Drzen napad. 27. sept. se je peljal kmet Josip Zavli iz Selišča pri Tolminu na vozu, kjer je imel uprežena dva vola, proti Gorici, da razpeča nekaj pridelkov. Ker je bilo ponoči, se je kmet na vozu vlegcl in zadremal. Blizu Solkana pa sta ga dva neznanca napadla in hudo obdelala s palicami, ključi in kamni ter ga precej ranila. Neznanca sta zbežala, ko sc je nekdo po cesti bližal. Najbrž sta zločinca hotela kaj ukrasti.
—	Novice iz Zagorja ob Savi. Pekovskega mojstra gospoda Josipa Moder je dne 28. septembra zadela kap na desni strani. Ne zave sc nič. — Šipe pobijal je Križnikov France zadnjo nedeljo in sc pri tem sam nevarno obrczal. — V ponedeljek so sc stepli fantalini in precej obklali nekega Kolariča. Laznikov je celo policaja nekoj osuval in se bo moral seveda zato nekaj časa pokoriti.__
UuMlansKe novice.
lj Nadvojvoda Karol se je včeraj zjutraj peljal mimo v Ljubljane v Miramar.
Ij Ljubljanski občinski svet ima jutri v torek, dne 2. oktobra ob petih popoludne sejo v mestni dvorani. Dnevni red: Naznanila predsedstva; čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje; personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji Marije Cclcšnikove za zemljiškoknjižni izbris neke mestne služnosti. Stavbnega odseka poročila: 1. o prošnji posestnika P. Lassnika radi dovolitve izpre-■ tnembe regulačnih črt pri njegovem posestvu v kat. občini Gradišče; o prizivu posestnika J. Andreja proti odloku mestnega magistrata glede naprave hodnika pred njegovo vilo v Knafljevih ulicah ob južni železnici; 3. o prizivu poscstnice Erne Zcschkovc proti odloku mestnega magistrata glede naprave oken v požarnem zidu njene hiše na Rimski cesti; o oddaji dimnikarskih del v mestnih vojašnicah za leta 1907 do 1909; o prošnji stavbenika Fr. Faleschinija za odobrenje parcelačne izpre-membe pri parcelah št. 186/2 in 48 kat. občine Poljansko predmestje. Policijskega odseka poročila: o 1. delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« v II. četrtletji leta 1906; 2. o prizivu »Zadruge ljubljanskih izvoščkov« proti odredbi mestnega magistrata glede postavljanja voz k ponočnim vlakom na južni kolodvor; 3. o prizivu dvajseto-rice ljubljanskih gostilničarjev proti odredbi mestnega magistrata glede omejitve časa za sviranje avtomatov po gostilnah. Šolskega odseka poročila: I. o prošnji pomožne mestne otroške vrtnarice Ane Gorupove za stalno na-meščenje; 2. o porabi dotacij na mestnih šolah v šolskem letu 1905/6; 3. o podelitvi cesar Klizabctne ustanove za obiskovanje višjih ženskih obrtnih šol. Vodovodnega direk-torija poročila: 1. o prošnji upravitelja hiše na Turjaškem trgu št. 8 za odpis pristojbine za večjo porabo vode; 2. o prošnji hišnih posestnikov ob Kopaliških ulicah za položitev vodovodne cevi; 3. o podaljšanju vodovoda na Karolinški zemlji od mitnice do ižanskega mostu; 4. o podaljšanju glavnih vodovodnih cevi do Galjevice pod Rakovnikom.
Ij Včerajšnji poslovilni koncert g. Antona Kampoša jc bil v veliki dvorani »Uniona« izborno obiskan. Vsa velika dvorana je bila zasedena. Navzočcn je bil tudi g. župan Hribar in mnogo drugih odličnjakov. Pevsko društvo »Ljubljana« je želo burno pohvalo, istotako vojaška godba, ki je svirala pod osebnim vodstvom g. kapelnika. (i. Anton Kanipoš si je tekom enoletnega bivanja v Ljubljani pridobil mnogo prijateljev, ki mu vsi iskreno žele najboljše na njegovem stalnem mestu v Bolcanu. Kadar privede kakega našega rojaka pot v Bolcan, naj nc zamudi obiskati krasni g. Kaui-pošev hotel AValter von der VogeKvcide.«
Ij Novo trgovino s klobuki in čevlji je otvoril na Starem trgu štev. 10 gosp. Ivan Podlesnik.
Ij Slovensko gledališče. Jutri, v torek se otvori sezona z Leoncavallovo opero »Glu-mači in Mascagnijevo opero »Cavalleria rusti-cana«. Pri tej priliki se predstavijo slovcn, pu-bliku novi operni člani.
Ij Zdravila jemal. Anton Cclik, kovaški vajenec iz Radohove vasi, jc služil za laboranta pri tukajšnjem lekarnarju Mardetschlii-gerju. Temu je tekom svojega službovanja izmaknil za štirinajst kron raznih priprostih zdravil, in sicer, kakor on. trdi, po nasvetu nekega dekleta z imenom Fani, za katerega bivališče mu ni znano. Pokoril se bo za to šest tednov v težki ječi.
Ij Meso kradel. Franc Prepehih, mesarski vajenec, je svojemu gospodarju Eliju Predo-viču, vzel ob raznih prilikah svinjskega mesa, katerega je nosil gostilničarki Ani Frjavc v prodaj. Škode je napravi! za 99 kron. Mati go-stilničarke Uršula Šebenik je pa fantu prigovarjala, da naj jima le nosi meso. Kadar je pa Prepcluh odhajal, vedno je stopila preje starka na prag, opazovat, če je zrak čist. Prepcluh je pa tudi Jerneju Hribarju izmaknil iz zaklenjenega kovčega 38 K in od tega denarja dal 5 kron 40 vin. Janezu Pogačniku. Ta je dobro vedel kje da je obdolženec denaV dobil a je k tatvini molčal. Sodišče je obsodilo Pre-peluha na dva meseca težke ječe. Pogačarja na 4 tedne ječe. Ano Frjavc in Uršulo Šebenik pa vsako na 50 kron denarne globe.
lj Zaradi stave se je pričel prepir sinoči v neki gostilni na Tržaški cesti med kleparskim pomočnikom Francem Andlovičem in kovaškim pomočnikom Valentinom Rudolfom. Stavila sta, kedo bode dvignil stol kvišku z eno roko. Pri tem sta sc pa sporekla iu je Andlo-vič udaril Rudolfa s stolom po glavi tako, da ga je težko telesno poškodoval. Prvo pomoč jc dal Rudolfu zdravnik g. dr. Dolšak, iu ob jednem odredil, da se ga takoj prepelje v deželno bolnico. Andloviča je aretovala policija in ga izročila deželnemu sodišču.
li Otročje veselje je, da se mnogokrat skušajo z električnim vozom, kedo bolj teče, ali pa skačejo tik pred vozom čez električni tir. Tako se je igralo sinoči več dečkov na Zaloški cesti in ko je prihajal električni voz je jedcu izmed dečkov skočil čez progo, za njim pa šestletni šolski učenec Vinccncij Brozovič, katerega je voz podrl na tla iu ga na desni nogi poškodoval. Sta riši! ne pripuščajte, da bi se dcca igrala na javnih cestah.
Ij Kegljišče v spodnjih prostorih hotela »Union« bodo tc dni podaljšali in ugodneje uredili, zato sc bo s kegljanjem moglo pričeti šele sredi oktobra.
Književnost in umetnost.
* Hrvatsko gledališče. V Zagrebu so uprizorili dne 29. septembra Albinijevo opereto »Nabob«, katere inscenacijo in interpretacijo je šel gledat tudi intendant slovenskega gledališča, ki to sezono namerava »Nabob« uprizoriti pri nas. Med prvimi glasbenimi deli, ki jih letos igrajo v Zagrebu, so Parmove »Ama-zonke«.
Ij Albiuijeve operete »Nadob« se je — kakor poročajo zagrebški listi — udeležil v soboto zvečer gosp. intendant Govekar z opernim komponistom g. V. Parmo, ker se »Na-dob« uprizori tudi v Ljubljani.
Iz slovanskega sueta.
sl Znamenita češka žena. V Pragi je umrla gospa Kamila Hruškova, ustanoviteljica »Osrednjega društva čeških žen«. Njena delavnost na dobrodelnem polju je bila neumorna. Posebno je skrbela za pomoč šolskim otrokom, sirotam in najdenčkom.
sl Rusko šolstvo. Car je odobril reforme ruskega šolstva. Vlada misli zgraditi veliko množino ruskih šol. Na carjcv ukaz prično s tem delom. Dostop je prost vsem privatnim učnim močeni. Vse učiteljice z izpiti imajo polno pravico — do zdaj jc bilo to samo izjemoma poučevati dečke v nižjih razredih srednjih šol. Na razpolago jc tudi poljubno snovanje privatnih šol. Poučevanje sc bo vršilo poljubno v v s c h dežel-n i h j c z i k i h. Tajno poučevanje, do zdaj od oblasti nedovoljeno, čc so sc ga udeleževali otroci več kakor ene obitelji, je zdaj splošno dovoljeno. Prepovedana so vsa zborovanja na visokih šolah. Peterburškega dijaškega shoda sc je udeležilo od 8000 dijakov samo 2000. Razpoloženje za bodoči mir torej ni gotovo. Vendar upajo, da bo mogoče odpreti 28. sept. vse visoke šole.
sl Bivši srbski ministrski predsednik izpuščen iz zapora. Bivši srbski ministrski predsednik Vladan Giorgjevič je prestal 6 mesečno kazen v ječi v Bclgradu in jc bil včeraj izpuščen.
sl Nova črnogorska banka jc začela te dni uradovati; ustanovljena je s pomočjo laškega kapitala. Ima na razpolago glavnico en milijon frankov, ki je razdeljena na 5000 delnic po 200 frankov.
Rožne stvari.
Kako je car zastražen. V Carskojem Sclu in Novem Petrovem dvorcu so zdaj pred vrnitvijo carske obitelji vse straže močno oja-čili. Več naprav je tudi novih in general Dc-djuliu, načelnik palače, jih poskuša in preiskuje za vse mogoče slučaje. Straža je dvojna: ci-\ ilna in voiaška. Vojaška se deli v glavno stražo in poročevalno in med obema posreduje še posadka na konjih. Civilne straže posluje polovica v palačah, polovica zunaj. Vse jc urejeno tako varno, da je katastrofa sploh izključena, čc sc nc bi uprl kdo izmed straže same.
Telefonska zveza z Italijo sc vpelje prihodnjo pomlad.
Zadušil se je na Dunaju mestni učitelj Lambert Reseh. Zvečer ni trdno zaprl plina, iu do zjutraj se je v spanju zadušil.