I Ntjve^i aleremki dnevnik j ' v Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00
I Za pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto .	$7.00
I Za inozemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CORTLANDT 2876.
GLAS NARODA
tist šlovensBh idelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily n the United States.
Issued every day except Sundays and logal Holidays. 75,030 Read
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N Y . under the Act of Con^rees of M&rcb 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 250. — ŠTEV. 250.
NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 23, 1924. — ČETRTEK. 23. OKTOBRA 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
LA FOLLETTE IN POLJEDELSKE DRŽAVE
Senator La Follette je rekel, ni program njegove stranke socijalističen. — Ni se zavzemal za nazore radikalcev, ki so ga odobrili kot kandidata. — Povedal je farmer -jem in delavcem, da so niih interesi skupni. — Prekoračenje Mississippija. — Velika večina Nemcev v Ameriki bo glasovala za La Folletta.
Poroča George Authier.
Rock Island, II!.. 22. oktobra. — Seiiiaitor La Follette Jt> včeraj pre k oni ril Mississippi, Rubikon neodvisne kan-•iidature. <la ostane na levi strani veke, dokler ne bodo končane volitve. Za seboj je pustil poljedelski severoza-pad.
Vsak politični voditelj na zapadli spoznava v polni meri važnost pravoreka, katerega izziva senator La FoL-lette, kajti od toga pravoreka je mogoče odvisen izid predsedniški h volitev. Severo-zapad je srce boja leta 1924.
V svojem govoru v Kock Island jo senator pred sijajnim zborovanjem ponovil argumente, o katerih je razpravljal dosodaj ter izpremenil njih obliko tako, da se je obračal predvsem na (lelavee in v manjši meri na farmerje.
Trdil je, da ni spojitev ali amalgamacija dela in poljedelstva, za katero se zavzema, nedosledna in da imata i a dva interesa skupen cilj.
Kljnb dejstvu, da so soeijalisti odobrili njegovo kandidaturo je rekel La Follette svojim poslušalcem v Rock Island:
••To progresivno gibanje ima program. Ta program pa ni socijalističen.'*
Po'jedelske države, na katere se je obračal senator La Follette, katere pa se smatra dvomljivim, izključno 7»li.->oin na, so Minnesota, North in Soutli Dakota, Iowa in Nebraska. Te države imajo petintrideset elektoralnih glasov. Wisconsin, iztočno od Mississippija, ki je La FoL lettov, ima trinajst glasov. To je osem in štirideset gla-j ov. katere vabi senator La Follette k sebi istočasno.
Z izjemo Xebraske se vrši v teh državah boj med Coo-ijdgem in La Fo.lettom, docim je moč Davisa, demokratičnega kandidata, nepoznana količina, katero se lahko vrže na to ali ono stran.
Vse te države so v glavnem poljedelske, s precejšno množino železničarjev ter oganiziranili in neorganiziranih dela\ccv v mestih.
V SPOMIN PRVEMU METODI STO VSKEMU ŠKOFU.
ROMANTIČNI BORILEC JE KONEGNO SVOBODEN
F o dva in dvajsetih letih samotnega zapora je bil izpuščen Osman Digna, junaški voditelj sudan-skih vstašev, ki go delali Angležem take preglavice. — Sedaj je na romarskem potovanju v Meko.
mum
KEYSTONI VltWCO. ntW YOIK
l-iki. Spomenik je delo kiparja Augusta Lakemana.
JULIJA HANNIGAN V MOŠKI OBLEKI
Julija Hannigan, ki je izginila in o kateri se je domnevalo, da je bila umorjena, je telefonirala materi, da je živa in zdrava.
Julija Hannigan. petnajst let stara šolska učenka, z Division Avenue v Brooklynu. ki je izginila cini1 12. oktobra, je v torek telefonirala svoji materi. Mrs. William Hannigan. da je varna in zdrava in da bo prišla zvečer domov. Mati ji je zatrdila, da jo bo sprejela z veseljem, kot da ni nikdar zbežala z doma. To pa je bila zadnja
sled, katero je mogla najti mati Vse te države imajo v svojem prebi- J«1" policija o njej. Pozno zvečer st
vaLstvn dobršen del nemških Amerikancev in v nekaterih ieh državah žive v glavnem ljudje skandinavskega po-kolenia.
Vse te države imajo v svoji zgodovini ozadje progresivnosti, kot ga je zastopal Theodore Rooseveft na eni strani ter Woodrow Wilson na drugi. To politično vsta-štvo sc obrača proti železnicam, bojih delavnost v politiki prejšnih let je imela za posledico rojstvo vstaškega gibanja na zapadli.
Vojna je dodala položaju nadaljno vrednost, kajti spravila je I.a Folletta v konflikt z vojnim programom ! Vil soil a ter nudila La Follettn temelj, na katerem se lahko zanaša na jioiiioč nemških Amerikancev.
Agra rs k* a vstaja, ki se je najprvo obračala proti železniškim korporacijam, ie ohranita svojo pilotno sovražnost, ki se izraža danes v ostrih napadih na Escli-Cuminins t ra nsport aci j s k o postavo, ki je predmet neprestanih napadov senatorja La Folletta.
Izza vojne je bila vaa pokrajina pozorišče najostrejše ekonomske bede. Farmske cene so padle, banke so fali-valc, nalagalei denarja so bili obloženi z ničvrednim papirjem in pozivi na odpomoeuo zakonodajo so zadeli v Washingtonn na gluha ušesa.
Govori, katere je imel senator, so bili prikrojeni in s - stavljeni tako, da se je ob istem času lahko obrnil na različne inijeresirane skupine. Skušal je utrditi zvezo med farmer ji in industrijalnim delom s trditvijo, da so visoki življenski stroški posledica visokih transporta ci j ski 11 stroškov in tributov, katere pobira finnačna oligarhija, ki je baje lastnica vlade ter diktira njeno politiko.
POZOR ČITATELJI!
Te dni smo dobili iz Ljubljane veliko pošiljatev '' Blaznikovih Pratik" (z mlatiči). Prodajamo .iih po 20 centov eno. Kljub temu, da jih imamo v zalogi par tisoč iz-tisov. bodo najbrž prav hitro po-.-le, vsledtega naročite Pratiko takoj, ako jo hceete imeti.
*'SIovcnsko-Ameriski Koledar" za leto 1985, bo te dni dotiskan. Koledar je po vsebini jako zanimiv in raznovrsten. Diei ga veliko krasnih slik. Kakorhitro izide, ga bomo zaceli razpošiljati naj-
prej onim. ki so ga že naročili. Cena je 40 centov s poštnino vred.
Pošljite naročilo že sedaj, da ga dobite pravočasno.
Nadalje smo si nabavili veliko zalogo novih knjig, zanimivih romanov, povesti, gledaliških iger. knjig za otroke, not in itd. V kratkem bo objavljen v Glas Naroda naj nove j šf. seznam in cenik naše knjigarne.
Naročajte knjige, kajti knjige so najboljše prijateljice človeka, posebno sedaj, ko sem bližajo dolgi zimski večeri.
Uprava '4 Glas. Naroda'
še ni vrnila.
Julija je telefonirala materi pr> tem ko je čitala v listih opise, kako jo iščejo vsepovsod. Pojasnila je. da je izostala iz šole nekak-dva tedna predno je izginila in d; se je bala kazni, če bi mati i::ve dela, da ni hodila v šolo.
Mrs. Hannigan je vprašala svo jo hčerko, če ima dosti obleke in če ji je dobro. Rekla je. da ima vsejra dosti in da se dobro počuti. Deklina je pojasnila, da je živela s prijatelji, ki skrbe zanjo, a je zaprla telefon predno .io je mogla mati vprašati, kdo so ti njeni prijatelji.
Mrs. Hannigan je rekla hčerki, naj se ne vznemirja radi šole. temveč pride domov ter bo srečna. Julija je odvrnila, da bo doma za večerjo, a ni prišla.
Telefonsko sporočilo je prišlo približno ob eni popoldne. Julija je rekla, da telefonira iz nekega
NAČRTI ZA GRADNJO G6R0MNH ZEPPEUNOV
Montreal, Canada. 22. oktobra. Montreal Star je dobil i/. Londona informacije, da je bil ravnokar izpuščen na prosto Osman Digna, ]".<> Iva in dvajsetih letih samotne .ie»"-e v celici v Vadi Haifa in da se nahaja sedaj na romarskem potovanju v Meko. čeprav je star sko-ro sto let.
S'koro eetrt stoletja so držali
majhnem dvorišču, obdanem visokim zidom iz ilovice.
iv
SPLOSEN VOLILNI BOJ NA ANGLEŠKEM
V Londonu so pričeli staviti 3 proti 1, da bo konservativna stranka porazila delavsko stranko pri parlamentarnih volitvah dne 29. oktobra. — Skrajni konservativci pravijo, da se bo vrnil Baldwinov kabinet. — Delavska stranka pravi, da bo imela kakih 30 sedežev več kot iih je imela v zadnjem parlamentu.
Poroča John Balderston.
London, .Anglija, 22. oktobra. — Lloydi ponujajo sedaj proti 2 da bo v prihodnji poslanski zbornici konservativna večina, izvoljena dne oktobra. Sklepe se stave 3 proti 1. da bodo imeli konservativci več sedežev kot pa delo, in neki veliki bookmaker ponuja 200 proti 1 proti delavski večini nad vsemi drugimi strankami.
Prilike konservativcev so razvidne tudi iz rastočega konservativnega zaupanja, vsled katerega so pričeli skrajni konservativci in konservativci v splošnem zavračati govorice o koaliciji z liberalci, kateri bi naeelovali Ion! Osmana v ječi in noč in dan so, Birkenhead, Winston Churchilla Austin Chamberlain. Sir navzočnosti predsednika Oooli dge-a so odkrili te dni spomenik 1 -<1 »tražili egipčanski vojaki. Sem- j i? obe rt Horn ill mogoče tudi Lloyd George. Xi še dolgo Francisea Asbury-a. ki je bil prvi metodistovski škof v Ame- , pa t am se je smel izprehajati po tega, ko so Z veseljem pozdravljali take govorice, a sedaj
1 ~ razpravljajo o sestavi istega konserviaitivnega kabineta kot so ga imeli zadnjikrat, ko 11111 je naeeljoval Stanley
Izročilo dostavlja, da je angle-' ISaldwill. ški zunanji urad popolnoma poza- Delavska stranka pa opozarja na drugi strani na <]••;• bil na .letnika, dokler m b.lo te- STVO< da nifo imeU brokerji in banke prav tekom -pretekle-iom zadnjega zasedanja parla-	-, -,	. .	,.-.,.
m en t a dvignjeno tozadevni vpra- p	^ k<>S° Ponujale stave proti delu ter pravi, da
Sanje. Njegovo oproščen je je bilo bo dob,kl Savska franka od trideset do šestdeset sede-vprizorjenih zev VC(' ]:oT -I1 -ie 12ncla v zadnjem parlamentu.
V Akronu, Ohio, nameravajo sgra-,
diti Zeppelin, ki bo dvakrat ta. ^ Poledica naporov,
ko velik kot je ZR—3 aH Los Angeles, kot s< križ srka sedaj.
zanj v Londonu.
Trpki osebni napadi kampanjskih govornikov so po-
Angeles, kot se imenuje zračna Ko je pisal Rudvard Kipling| stali se bolj splošni in srditi in opaziti je vedno več nere-
svoje''Barrack Room Ballads" je ■ da. v C lnswick so angleški fašisti napadli delavske go-bil Fuzzy-Wuzzy eden najbolj j vornike. Šest ljudi je bilo poškodovanih. Delavski pri-nadležnih problemov Anglije in staši so m zbili več zborovanj konservativcev in liberalce v
v G'(asgowu in zapadni Škotski, ki je glavna postojanka
Akron, O.. 22. oktobra. — Paul Litchfield. podpredsednik in o-bratni vodja Goodyear Zeppelin Co. je danes objavil, da namerava zgraditi njegova družba zračno ladjo, ki bo vsf-boval.i p« 7 milijonov kubičnih čevljev ter bo vsled tega še enkrat tako velika kot je ! ZR—3. ki ie prišt 1 i/. Friedriehs-
skrajnega krila delavske stranke. London, Anglija. 22. oktobra.
Medtem ko so mini-
voditelj Fuzzv-ja, Osman Dijrna, emir in glavni pribočnik Mahdi-ja. je bil eden glavnih ovir, da je
postal Sudan smrtna past za ti-' . . . , , .. , r	, ,
,	, + • • „ st'rski predsednik MacDonald na vse mosroce načine m-i-
soee angleških vojakov ter izziva-	1	v	1'1J
nje angleškega vojaško-vladnega nadeva, da obrazlozi v različnih industrijalnili središčih f ugleda.	! voli Vem svoje argumente, vodi njegova hčerka Isabel
Sedaj, ko je bilo objavljeno, da 'kampanjo smehljajev za svojega brata Maleolma v Bas-
31 enisle
truKter
Ini/.'u*. - • bo takoj ]>ričelo 7. izde-ovanjem načrtov. l)r. Arnstein bo odpotoval v dveh tetinih z dva-
110 vsepovsod. Celo takrat p.: je /eppelspiske , , ,	, ,
_ 1 , bilo le malo znanega <rletle moža
samega in različni so bili izvor'
katere so mu
( či, da pomagam vladi."
I T>ady Diana Duff-Cnopei*. znana igralka, se ie poslu-
MtILll! 3U lllll 1/. - l/l I, 4 „	—	7	*' 1
pripisovali iznajdlji-i Zlla	la?tne metode, da pridobi ženske v Oldham za
i	j svojega moža, ki W rad prišel v parlament. Vozi se na-
injstimi so le lave i iz Nemčije, do-! xajboIj Yrietno poročilo se *1h- okrog ter nagovarja ženske, kjerkoli jih sreča, im se nahaja tlel ljudi i;: Zeppe-:
iiiskih naprav že tukaj, med nji-iiii kapitan Lehniann. pculpredsed-i:k Godyear Zeppelin Co.. ki je prišel semkaj z ZK—3.
— Pričakovali smo le uspešnega potovanja ZR—X. predno sfmo se odločili nastopiti s svojimi načrti za zgraditev zračne ladje, na-
. vi poročevalci.
-rje
si. da so bili njegovi
preilnilv:
Turki iz Carigrada, ki so se nastanili v Suakinu ob obali Rdečega morja ter se pomešali s plemenom Hadendovas.
Nadaljne pročilo se glasi, da je bil 0>man Digna sin nekega škotskega inžinirja ter ženske "z 10-
tti. — je rekel Litchfield. — V, trenutku, ko se je dvignila,velika! zračna ladja v Friedriehshafen v zrak. smo vedeli, da lahko mirno' pričnemo iz izvrševanjem svojih načrtov.
du Hadendova in tretje poročilo men jene transatlautiskemu prome- i . . .	.
1	pravi, da je bil rojen v Franci u.
Bil je trgovec z evropskim blagom ter nojevimi peresi, — vsaj na zunaj. Resnični vir njegovega j bogastva pa so bili sužnji, katere j I je. r lr/javljr.l na /skrivnem Tur- J
šejki povedi i angleške častnike v njegovo skrivališče. Poslali so ga v Rozeto v Egiptu, kjer jc stal dve leti. nato v Damijeto in konečno v Vadi Haifa, kjer je ostal od tedaj naprej do svojega sedanjega oproščen ja.
Njegovo pleme Hadendova je že davno sklenilo mir z vlado ter
se loiilo starega posla vodstva karavan.
EKSPLOZIJA NA TRENTONU.
Washington, I). C., 22. oktobra. Eksplozija na križarki Trenton v bliaini ^'irginije je zahtevala 11 žrtev. Mornariški urad je uvedel natančno preiskavo glede vzroka eksplozije.
Takoj po telefonskem klicu se je odpeljal neki detektivski seržant z Mrs. Hannisran
, _	..........,	kem 111 Arabcem na drugi strani
■m ,	, ,,, 1 Fort Worth, Texas. 22. okt. —' »	.	,
eandy-stora. približno dva bloka' ^ .,	I ..	A , . Rdeeega morja. Prišel je v feon-
, ,r	.	. ^	1 poročnik :cks. ki vodi tukaj- ..... A ,, . -	,
od Marcv Avenue 111 Broadwav. w . , .. ,	. .. .. I Hikt z oblastmi radi trgovine s:
snje heliumske naprave, ie izjavil' ^ .. . . . __. , . ,
, , .	, . _ 1 sužnji in leta 18i/ je neki angle-
danes. da bodo odšle zatlnie zalo-' . ,	, . „ , • ,
, ...	i «ki kanonski coin zajel njegovega
..... ge helija za ZR—3 v Lake hurst ze	w . . .	.
v policijskem ? ~ . .	„	, brata Alija s sest in devetdesetimi
... . . . .' . koncem oktobra meseca. Za napel-1 „ .. „ ,	. , - -
avtomobilu v doticni okrai. a ie	. , ,. , ,	sužnji. Zaplenitev teh sužnjev je
....	. .	nitev zračne ladje bo treba 24 to-;	. . , - -r.- - „
ni bilo mogoče najti.	i	„ .	.'	. ...	pomenjala za druzmo Digna lzgu-
".	, ; vorov zelezniskih voz. kojih prvi',	, .. - »
Proti večeru se ie pa nenadoma v	. , ,	m \ J bo v približnem znesku tisoč tun-
...	...... .... . so ze odšli proti Lakehurst. Tukai
zglasila na policijski posta 11 m si- . . . , ... ,	, .	tov.
. . ,	dosti helija, da se napolni tudi i	. w , -, ,
cer oblečena v moško obleko. Lase	, , , . , . '	, ! Osman je prišel oeividno do
. . , ,	. . , . Shenandoah, ki bo prišla v sredo 1
je imela ostrižene m izcriedaia je .. „ , . . .
- . . , . .	ali četrtek semkaj,
kot kak šestnajstletni deček.	,	, ,
Naprave za helij morajo doba-
R^kla je, da je imela že od-nekdaj neko posebno man i jo za I
viti za ZR—3 dva milijona kubič-
... . .	, , ,mh čevljev tega plina. — Ta mno-
mosko obleko m da je vsled tega ' .	. . . .
,. , „ , ,	zrna. — je rekel \\ icks. — jč ze
tudi pobegnila od doma.	.....
. , ,	.	v . na razpolago 111 zadnji vagon bo
\ dneh ko so jo pogrešali, je	w
v . _ T , - ,	, odšel se pred koncem meseca
prenašala po Long Islandu igral 1
cem ^olfa orodje.
sklepa, da ni zanj vlada, ki ima take nazore gled glavnega pren-mcia njegove trgovine. Ko je Mohamed Ahmed, imenovan M#hdi. proglasil sveto vojno, se pridružil Osman gibanju iu Mahdi ga je imenoval emirjem iztočnega Sudana.
Osman Digna je bil več let
novljenav že leta 1S02. je bila pro- j
glašena danes insolventnim. Obvez j skrajno nevaren sovražnik Angle NOV BANČNI POLOM V AV-jnost^ cenijo na pol miljona do-jžev, ki so ga ujeli šele leta 1900 j STRIJT.	[larjev.	4 vsled izdajstva njegovih prejšnih t
Aktive so baje precejšne, a jih : tovarišev v orožju.
Dunaj, Avstrija. 22. oktobra.— ni mogoče naenkrat realizirati. Privatna banka Brevillier & Co.. Bankerot je baie povzročila špe-ena. najstarejših in ugledn^Ji banč-i kulaei.ia s franki, katero so uga-nih hiš na Dunaju, ki je bila usta njali člani banke.
Skrival se je v gričevju v bi i-: zini Suakima ter čakal na priliko da pobegne preko Rdečega morja v Arabijo, ko so nekateri arabski
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $15.30 2000 Din, — $30.40 5000 Din. — $75.50
Pri nakazilih, bi znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje "Poštni čekovni wad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir ..*........ $ 9.90	500 lir..........$23.75
300 lir .......... $14.55 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka v Trstu.
*a m/AiJatve, ki presegajo PETTISOČ DINABJOT ali pa DVAT^ue
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust Vrednost Dinarjem In Liram sedaj cd stalna, menja se večkrat ln u^p e*kovano; Iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene ntyn« računamo po ceni tistega dne, ks nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM C ASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKI $1,-
fBede iiplačil v amer. dolarjih gl»jt# poseban oglaa r tem list*
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Hooey Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687.
-. -
^Pge^JppF ■ " • .^WZZr: l^^p



GLAS NARODA. 23. OKT. 1924.

NARODA"
iMvn« BAIi-vf
*ni Publish*« m
MfTtnl* Publishing Comy*»/
LA Ccrpontlen)
PVtAMB 1AK13M. PmliMl	LOUIS SENKBIK,
Plac* off BualMM •< Itn Corporation and Addruoao M Cortland« ttrilt, Borough of Manhattan, Now
of Abovo Offloora: Yorfc City. N. V.
I L A • NARODA" (Voles of the People)
Kyery Day Erfcopt Sunday and Hoildaya.
it ftetn
Zm mi* MM votja Uat aa Amorlko tZm N«w York «a aolo 1««*	ST-Ot
In Kiaadt «............. K.OtlZa pol lata ............................9*M
Km Ml lota ..................._ »3.001 Zm Inozemstvo za aolo leta i—i $TM
HJO'ZS pol leta
IS.M
Subscription Yearly »e.oe
Adwortlsement on Agreement
■'O'ao Nintc" Izhaja vakl dan Izvzemil nedalj In eraznl
Oepfal. Sree potfplaa lm osebnosti se ne prtobCujejo. Denar naj ee SlafOTOU po-anj«ti pm Mosey Order. Prt spremembi kraje naročnikov, protlmo, do aa bob tudi prejln]! blralllCs n&zna nI, da hitreje najdemo naslovnika.
O L A S NARODA"
■oroue* of Manhattan. Ne« Veflfc It. V, Telephone: Cortlandt 287t
LA FOLLETTE
Nasprotniki senatov ja La Polletja, kandidata za predsedniško mesto Združenih držav, so vsega zmožni.-
Ker um ne morejo drugega očitati, mu očitajo, da je boljšo vi k in komunist p<» prepričanju ter plačanec boljše-viške vlade.
Ta dejstva naj bi napotila narod Združenih držav, da bi La Fnllettu hrbet pokazal.
Ker se je pa kapitalistom zazdelo, da so Vi očitki preveč pristranski, so naročili llenrv Fordu, naj razkrije kak drug vzrok, v sled katerega bi precejšnja večina Ameri-kaneev zavrgla La Folletta.
In tako se je zgodilo, da je Ford izjavil, da je La Fol-lette plačanec "Wall Street a.
Niti prvo niti drugo i>i resnica.
<"'e b? bil La Follette res kandidat sovjetske Rusije in obenem tudi kandidat Wall Streeta; bi zaslužil največji kredit in bi ga bilo treba smatrati za najbolj sposobnega človeka.
Xi jo namreč težjo stvari kot ustvariti sporazum med dvema tako nasprotujočima faktorjema kot sta sovjetska Rusija in ameriški Wall Street.
La Follette jc v enem svojih govorov povedal, kaj bi storil, ako bi bil izvoljen ameriškim predsednikom.
I.a Follette je rekel: —
"Ako bom izvoljen predsednikom Združenih držav in ako bom imel v kongresu d'»volj pristašev, bom storil naslednjo: —
"V sodelovanju z ostalimi narodi bom skušal odpraviti knnskripcijo, zmanjšal bom obroževanje ter obdržal pod orožjem le toliko vojakov, kolikor jih je absolutno potrebnih za vzdižanje miru.
"Zahteval bom, naj se vse pogodbe, sklenjene krog leta 1819, revidirajo ter naj ima vsak najmanjši narod pravico samoodločbe.
^ Napravil bom konec tajni diplomaciji.
j simpatijo in sodelovanje.
Govornik je pobijal predsodek ' glede dozdevne velike kriminalnosti priseljencev in dokazal, da ako primerjamo to razmerje po spolu in starosti, ne najdemo nikake po: sebne razlike med »ujerodci in tukaj rojenimi.
Treba je uvaževati težave, ki obremenjujejo stališče tujeroden na sodišču, in ne le biti pravični, marveč tudi dajati mu čutiti, da so ameriška sodišča pravična napram njemu. Vrhu tega tre.ba da sodišča pokažejo, da so voljna pn-.deliti priseljencu posebno zaščito, kajti on radi svojih okoliščin postane laiika žrtev raznih pijavk.
II koncu jc govornik naglašal.l da je medsebojno razumevanje \ \ najširšem zmislu podlaga zdrave I in resnične amerikanizacije. Isto- ■ tako je medsebojno razumevanje bistvena podlaga za rešitev poseb-j nega problema, ki yra tvori priseljenec na sodišču. -
Prisotni sodnikrso z velikim zanimanjem sledili govornikovi razpravi. po kateri je sledilo živahno i ploskanje.
Govor bo pod naslovom "The Immigrant's Handicap in Court" natiskan v letnem poročilu konference magistratov, ki ga izdaja državna probacijska komisija države New York.


Novice iz Slovenije.
Smrtna nezgoda pod avtomobilom.
2G. septembra je povozil avlo inž. Tdmdorja B. v Lajtersbergu 14 letnega kmetskega sina Maksa Cmagerja. Težko ranjenega fanta so takoj prepeljali v bolnico, kjer je podlegel notranji iz_ krvavitvi.
•®OSOE*

Q E vaš otrok ponoči joka, je nemiren
in ne spi, povzroča te
težkoče naVbrže hrana.
V takih slučajih bi morali uporabljati Bor-denovo Eagle Mleko, hrano, ki je vzredila več čvrstih in zdravih moških in žensk kot vsa druga hrana za o-troke skupaj.
Eagle Mleko je stanovitno mleko že 63 let. Močno ga priporočajo in predpisujejo zdravniki, če ni maternega mleka.
Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, aam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knjigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno.
THE BORDEN COMPANY
Borden Bldg,NewYork
Roparski napad na župnika Volca.
Kakor smo poročali, sta v noči 2."). septembra dva zli kov ca na-! jadla in oropala župnika Ivana; Vole v Soteski pri Xovem mestu J Roparja sta že v rokah pravice.! Dobila 5io ju v Zagrebu, ko staj m-odajala župnikovo lovsko pu- _ V1 , v	,
ško. N-ažli so pri njma tudi mno- D0ZIVlj3j B^OSKega PHOCE
go denarja, čigar provemijetuce ne moreta pojasniti.
Rado Medic.
Te dni je umrl v Ljubi jami po kratki bolezni v cvetu moške dobe 89 let g. Rado Mediic, obče znani lesni trgovec, član lesne tvrdke "Lorenzi nasledmikr' in
"Ako bi bila Združenim državam vsiljjena vojna bi bili stroški sproti plačani in bi nobeno davčno breme ne
težilo naših potomcev.	Lola*tmik lesne tvrdke "Arbov".
"Ce bi bila vojna vsili jena Združenim državami, bi. Dasi ^ pokoli ™ sim v ospredje, moral narod potom splošnega glasovanja odločiti, če naj! r bil vendar v ljubljanskih kro-sprejme izziv ali ne.	-ih in (la.Ie<? naokrog tudi po de-
4'Združene države bi se ne vmešale v nobeno vojno, želi znana oseba. S strokovnim koje poglaviten namen bi bil zaščitenje kapitala ameriških «iaaijem in vztra jno pridnostjo
kapitalistov.
"V slučaju izvolit\e bom odpoklical ameriške mornariške čete iz rike.
se je v svojem stanu povspel tekom let na ugledno mesto. V
Princ Alfonz, španski prestolo naslednik, je prišel pred kratkim *4incognito" pod imenom '*Grof Madridski" v Pariz. Siguren, da se nikdo ne l)o zanj brigal, je ogle d oval ponoči pariške zanimivosti ter je prišel tako popolnoma sani '»kraj Temple, kjer nudijo stavbe iz minulih stoletij ponoči prav poseben čar. Nenadoma se mu je približala oseba docela nesumlj>-ve zunanjosti, ki je manifestirala ;-to radovednost, kakor on. Ponn dila se mu je za "cieerona" (vodnika). Ko sta ogledala na lovu za i historičnimi reminiscencami že
Karibojskega morja in iz držav Južne Ame-> ojem Poklicu je Priš<?1 velik°|več starih pos]opij. je predlaeal
jmed pnppoBto ljudstvo in si je z -cicerone". da obiščete neki lo-
•	i . i .	7'ia«v'ajnostjo in- aolidnostjp pri-
Filipuicem bi dal obl.uibl.ieno neodvisnost in bi se1 dobil obče
ne pridružil velesilam v zahtevi, da je treba Kitajsko izrabiti in ponižati."
Kdo more potemtakem še reči, da ta inozemska politika, ki io t1e zasnoval La Follette, ni konkretna in ni .konstruktivna ?
Nihče ne more reči, da jo njen namen kaj drugega kot odpraviti enkrat za vselej vojno.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Service. — Jugoslav Bureau.)
PRISELJENEC PRED SODIŠČEM.
dja, pravičnosti in zdrave ameri-'dih' k' Jlh Je imel ob Priliki deIne
zaupanje in splošno priljubljenost. Lesni tvrdki, katerima je pripadal, izgubita v umrlem možu, ki ga bosta težko pogrešali. Po slojem prepričanju je bil ranjki Tieomajen napred-njak in ^Tiet Jngosloven.
Iz policijskega varstva
je bil učitelj Frame Petrič z Gline, oddan po zdravniškem pregledu ( v opazoA alnieo v deželn," bolnici. Nesrečnež ima po izjavi poiicij-s^ega zdravnika popolnoma raz-4 krojene živce in se je le slučaju (zahvaliti, da nti v silovitih napa-
Koncem minidega tedna se je vršila v Saratoga Springs letna konferenca magistratov države New York. (Sodnikov nižjih kazenskih sodiš). Vsled vabila odbora in državne probacijske komisije je Foreign Language Infoh-mation Service od]>oslal na konferenco g. Rajnerja F. Hlacha, pod-ravnatelja jugoslovanskega oddelka te organizacije, ki je v tri-četrturnem govoru očrtal problem tujerodca pred soiliščem.
V svoji razpravi je govornik poudarjal posebne težave, ki obre-anenjajo priseljenea v njegovih stikih z ameriškim pravosodjem. Te težave povzročnjejo, da je njegov položaj na sodišču j ako težji kot oni tukaj rojenega Amerikan-ca. V interesu enakosti pravoso-
-V ' •■■:____
kanizacije, je, da se te težave uva-žujejo. in v kolikor možno, odpravijo.
Govornik je opisal nesporazum-Ijenja. ki utegnejo nastati vsled nepoznavanja s strani sodnika in sodnih organov o tujerodčevi narodnosti. njenih običajev, navad menlalitete. Neznanje tujerodca o ameriških zakonih in sodnem po-1 Mrtvec j« bil stopanju ga spravlja v težave, o in je bil obleč
rekviziedje stanov am ja, storil kaj hujšega.	^
Neznan utopljenec.
Dne 27. septembra so domačini potegnili iz Mjure 'na Mfclti pri Ljutomeru truplo okrog 50 starega n^ananca. Truplo je moralo ležati že nekaj dmi v v.cidi.
okrojg 180cm visok
oblečem v pisano srajco, katerih tukaj rojeni Am er i kane o i čime hlače in emak telovnik. Brke,
že malo oeawle, je nosil kratko priKtrižettfce. Trupio, ki m imelo na sebi mikakah znaikov naeilatva, je bilo poklapamo 29. septembra na pokopališču v Ljutomeru. Zlat poročni prstan, ki ga je nosil utopljenec, je shranjen v občinskem uradu na Cvemu.
kal. v katerejra je zahajal Henrik IV. Bila je to stara podrtija, ki tiči stisnjena med verna trinad-siropnima poslopjima. ki imata vsako samo po eno okno in vhod skozi majhno, slaboglasno kavarno. Princ je prekoračil "špelunko" ter* šel po stopnjicah v prvo nad-| str op je A" "kraljevo sobo". V "kraljevi sobi" je zaprledal dva krepka individija. oblečena v mornariške uniforme, ki sta na njegovo nemalo presenečenje zaklenila vrata za njim in namerila dva samokresa nanj. v namenu, da ga oropata. Princ Alfonz pa ni ravno bojazljivec: Stvar ni napravila nameravanega utiša nanj. Skočil j<- k oknu. je odprl in zaklical ''na pomoč". Xa sreeo^sta šla baš v onem trenutku dva policijska ajrenta-kolesarja mimo hiše. Pritekla sta gori„ vlomila vrata ter aretirala oba psevdom orna rja brez prelivanja krvi. Enemu izmed njih se posrečilo med eskorto na policijski komisarijat pobegniti, drugega so zaslišali in vtaknili v 'luknjo'.
še pojma nima. Neznanje sodnega jezika je morda najhujša težava. Govornik je poudarjal važnost njihove funkcije. Naglašal je tudi potreb*), da probacijski uradniki, ki prihajajo v stik s tujerod-cem, bi morali biti poznavalci tu-jerodcev, kajti le poznavanje rodi
Revija za ločene žene.
V Pragi je pričela izhajati posebna revija pod naslovom "Ločena žena". List bo izhajal dva krat na mesec in bo zastopal interese ločenih žen.
V	Ljubljani je par ameriških bar. ki so baje prava Sodoma in Uomora za to našo brumno .slo-vensko prestoKeo.
Boga naj zahvalijo, da imajo že v-aj bare.
Pri nas v Ameriki jih nimamo.
Pa nam navzlic temu Sodome
in Gomore ne manjka.
★
Te dni >em dobil pratiko zr leto
i)ve veliki izpremembi sta v nji. Lttnica jo za eno Leto starejša in Karadjorgjeviča rodbina se je povečala za enega člana.
Habsburško vladarsko hišo je končno tudi Pratika domorodno
in rodoljubno odstavila.
★
se o kom lahko kaj trdi, se trdi o Majku Cegaretu, da je urednik po milosti božji.
Po volji zdravega človeškega razuma bi se nikdar ne mogel povzpeli na mtMo. ki ga zavzema. ★
vsak slučaj bom objavil to-le vabilo:
Torej v soboto zvečer se vidiva v Arlington Ilall. Samostojno društvo bo imelo svoj kmečki ples. Igrala bo znana Pershakova godba. Telesnih in duševnih blagrov bo več kot za potrebo. Začetek bo ob osmih zvečer. Kdaj bo konec, bom v pondeljek povedal. Pridi zagotovo!
*
Pred kratkim je dospel v Beograd ameriški vodni apostol Johnson. Pussyfoot.
Johnson je že dosti pretrpel za vodeno stvar.
Pred
tremi leti so mu angleški dijaki izbili levo oko. toda to ga ni popolnoma nič preplašilo. S podvojenimi silami utrjuje v ljudeh vero v našega patrona Volsteada.
V	Beogradu je imel tudi predavanje o prohibiciji. Govoril je seveda v angleškem jeziku in navzočo so mu burno ploskali, najbrž zato, ker ga ni nihče razumel, kaj je povedal.
V	Jugoslaviji oziroma v Sloveniji že obstoji suhaška organizacija. ki se' imenuje "Sveta vojska".
Njeni vojščaki pa niso prav posebno korajžni.
Včasih jih baje par listrov cvička do frmenta porazi.
★
Palica, ki udriha po črnih psih.
lahko tudi bele kaznuje.
*
Pred par dnevi je neka petnajstletna Xe\vyorčanka neznano kam izginila.
V	kleti so našli njeno obleko, in policija je domnevala, da je postala žrteA- kakega brezvestnega zločinca.
Včeraj se je pa deklica pojavila na policijski postaji.
Oblečena je bila v moško obleko. Rekla je. da je bila moška obleka že od nekdaj njen ideal.
Boljše je moška obleka kot nič.
To bi si morala marsikatera ženska zapomniti, posebno po leti. ko nima na sebi dovolj niti moške niti ženske obleke.
+
Pameten je tisti človek, ki se popolnoma strinja s tvojim mnenjem.
★
Rojaka so vprašali, kdo je prav-7.iprav gospodar v njegovem d-> mu.
Pg ,ie odločno odvrnil: Gosp^-?ar M-m seveda jaz, v resnici ;je t a ona.
★
Jako zanimiva statistika je statistika ameriške prohibicije:
V	treh letih je bilo aretiranih za-stran kršenja prohibicijskih postav 177.000 oseb.
Kršilci prohibicijske postave so olačali v treh letih osemnajst milijonov dolarjev globe.
Policija je odkrila 400,000 tajnih žganjekuhov.
Prohibicijske oblasti so uničile 39 milijonov galon alkoholnih pijač.
★
Koliko alkoholnih pijač je pa steklo v treh letih po grlu ameriškega naroda, ni mogel dosedaj izračunati še noben računar.
aaa
Jugoslavia irredenta*
Avtomobilska nesreča pri Sežani na Krasu.
V Sezami- se je pripetila te dmi huda avtomobilska nesreča, ki jej bila kmalu končala zelo tragično, j \ ečja skupjtra bojevnikov iz oko-j lice Benetk je t bIskala postojnsko jamo in .se je vračala s tovornimi avtomobilom v Sežano. Avtomobil je vozil z vso brzino. Neprevidni, šofer je krenil nekoliko preveč v, stran in zadeli v obcestni kamen.-Avto £»e je vsled silnega sunka prevrnil in potniki so se prekucnili na cesto. K sreči se je težje po-l škodoval samo eden. ki ima že 59
let, pa ga še ni minilo veselje ho_ ..
.	Dov
Uiti na izlete z mladimi bojevniškimi veseljaki. Ponesrečenca so ' ddali v tržaško bolnišnico.
ČLANEK 93
olj spanja zavaruje zdravje vašega otroka.
Ro«lna razdobja nemotenega spanja >•<» življen>ke važnosti za rastočega < -t roka. Urez iM>trebnega porilka. so vse
Smrt mladega narodnega delavca. .'t,,l,r,,t'' skr,",e »»
„ >v . . „	usiK»>ne. Najbolj pri]ionx"ljivo j«', če
\ Ajsevaca pri Gorici je premi-'.spi otrok sam. Prostor naj f.o gorak in nul komaj 21 Letni Karel Purl am	zra^'n- Mt^ir«*- i>aj i«, raven iz
Pokojnik je bil prepnoet. tenia izJ^f51' "T -H ^ ^^ nl
.	11	| potrebna. l<nla «•<' h<M-ete. um
obrazen fant. in se je posebno /-.mt, vneto udejstvoval povsotl tam kjer je bilo treba povzdigniti ljudsko izobrazbo.
Posledice zadnje toče na Tolminskem so naraviuvst strašne. Letošnjo vremenske nezgode so de-
lhku
prtie poil glavo. 1 >a l»o otrok zaspal, mora hiti v sobi mmeno in mirno. Nikar lie zibajte otroka in nm ne dajajte oinnmtjivili sredstev. Za-IHimnite si, da je spanje naravna potreba otroka in da je treba spanje pridobiti na naraven način. Ne dajajte mu nobenega zdravila, ki je namenjeno za spanje, kajti vsa laka zdravila so jako nevarna v rokah neizvežbanih
^ntnini ToJm^ncem, pobrale [osH'- l,i!,vil,ld hrana in hranjenje i-„ i	t- ii.i mata dosti opravka s spanjem, f'e je
\ar je zraslo na poflja. 4. oktobra , , , . ' .	, ,
1 *'	otrok slabo pivhranjen. ga bo prebudil
so pridrvele wad Tolminsko
IV
vse glad
zbesnele sile in so uničile še kar!u>ni	prtbavni ..rgani
je preveč prehranjen, so mo-in otrok
je ostalo prejšnjim nevihtam.I'"' m-jnlm. /-.lravt^ai otroka nikdar .	idrtigaee ne i>udite kot tedai. ko mu
Gozdi so VSi rujavi, sadno drev- "morate dati jesti. To pravilo je neba je se s^iši, tla so preorana od toče ]>rekršiti in sicer v slučaju, da je otrok in deževja, mjfcve kjer je aorela lnoker- v^'krilt i^H-ti. otrok v
..	, ,	_	v ,	tretjem mestn-u sjti p<> eelo noč in se
a Kla. so kakor zmlete. Toča, ki je silTI11) Wlkrn! lmAmtU in si(,.r zv,,Vr padla 4. septembra, je ležala po_ ko ga je treba nahraniti. V tej dobi nekod 3 do 4. dni. Najstarejši n:,j °,r"k I«"'nt'vi dvakrat spi in si.er ljudje ne pomnijo tako strašnega ",!|<(Uln(
dve
n.^—to je dopoldne Jn Ko je otrok starejši, je samo vremenskega leta, ki je vzelo To]_ ,.„ dnevni počitek r«>treben. Pojtoidce mineem prav Mse ter jim vlilo "»J si'5 žt' vs:lJ il"	š^ste-
bridke nnisili. kaj bo šele na zimo, ^V-.1'1:1'	, , .. ,
. .	i (e ste storili vse za ndolK-n p-vitek
.10 v hisi me bo kruha.	j otroka. In .V je Otrok še v««dno nemi-
[ren. vprašajte za svet zdravnika. Morila se razvija pri njem kaka bolezen, ki je vzrok nemirnega ali pomanjkli-Dne 16. sept. je praznovala vega spanja.
družina Filipčič v Dutovljah na
Slar problem za matere.
Nevsakdanji dogodek.
gospodar pa je imel dve birmi ter
upošteva
vse to v d nižinskem i,. „(.]; -,
en krst —
čl alti ov o bit el ji.
Krasu nenavaden dogodek: Star-;
sv so obhajali zlato poroko, sin ^'aba prebrana jc največja sovražni-
ea rast« če deklice. Vsaka mati naj to nevarnost. Pred kratkim je nei;i slavni angleški zdravnik iz-krogu zadovoljil ill devetih moških javil. <la je bih. veliko odraslih deklet
(slabo prehranjenih. In najhujši del slabe prehrane. <o njene posh>«liee. ki so oblikujejo v raznih boleznih. Posebno jetika ogroža dekleta.
Strckovnajški poskusi, ki so se zadnjič vršili med Šolskimi otn»ei, so izkazali. da je Kagle Mleko izvanredno Tržaška "Edim.'0st?' poroča, da Uspešno pri Zdravljenju slabe pi -lira-so razna vodiva Tmdsikib šol v no* °tr,,H- 1»™^«» ^ Hngle Mlekom
so dvakrat toliko iirniobiii kot se je «.;! njih normalno pričakovalo. Več so stojndkov zagrnila prijjave Star- pridobili kot pa otroei. ki so nživali
5>v. s katerima so roddtelji zahte-	"-ivadnega mleka v ste-
klenicah. Njihovi učitelji ]«;ro<*ajo. da n.- izgubljaj<» samo b..ljsi in zdravejši ampak so tudi usjtešnejši pri učenju.
Kako spoštujejo italijanska šol. ska vodstva zakon o podučevanju v materinščini.
i "Bdim/ost" p razna vodiva ljudskih šol v f>ko,lici Trsita potom svojih pred-
vali poduk i't rok v slovenskem (jeziku kot dodaten predimet, katerega predpisuje zakon. Tendenca tega početja s strani italijanskih šolskih voditeljev -je očitna-Na vsak način hočejo Italijani doseči. da se poduk v slovenskem
ciiajte te članke vsak ttslen skrlmo ter jih pridržite za IhnIočo uporaho.
do morailB. sedaj svoje vloge, s katerimi se zavzemajo za slovenski jeziku popolnoma odpravi. Starši,1 poduk, obnoviti, če ne bodo hoteli ki so bili že enkrat zavrnjeni, bo. da jim otroci potujčijo.
Priporočljivo je, da nam pošljete
VASE PRIHRANKE
za obrestonosno naložitev.
u
Naša banka plačuje na vloške na
Special Interest Account
4% OBRESTI NA LETO
a sigurnost je v vseh ozirih zajamčena.
99
Naj bo Vaše sedanje hranjenje Vaša zaslom-ba za vse slučaje v bodočnosti; radi tega vložite Vaše prihranke v solidno m sigurno domačo banko.
VSE DRUGE BANČNE POSLE IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
.: " ..' -•"-i.-V^- , - • / V:*'-
____________________
i
GLAS NARODA, 23. GET. 1924
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERDAN. S33 E. 185 St., Cleveland. O.
Podpredsednik: LOLTIS BALAST, 1808 E. 32nd St.. J^ormln, O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn.
Blacajnlk: LOUIS CHAMPA, Box 9€X. Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih Bmrtnin: JOHN* MOVERN, 412 _ 12th Av«, Eut, Dulutb, Minn.
Vrhovni zdravnik:	'
Dr. JOB. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bldg. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNTK. Room 206 Bakewell Bldg. cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1324 W 18 Street. Chicago, 111. FRANK SKKABEC. 4522 Washington Street, Denver. Colo.
Porotni odbor:
LEONARD SI .A BODN'TK, Box 4S0. Ely, Minn.
GREGOR J PORE NT A, 310 Stevenson Bldg., Puyallup, Wuh,
FRA.VK ZOIUCH, 6217 St. Clair Avenue. Cleveland. O.
Jednotino uradno glasijo: "Glaa Naroda".
Vm stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatve naj pf p<-SiIjajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila na predhodnika porotnega odbora. Prošnje »a sprejem novih članov ln bolnižka »pričevala naj »e pošilja na vrhovnega zdravnika.
JuRo«|r k-anska Katolifka Jednota s«? prlporofa vsem Jugoslovanom za oVilon rnstnp. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se rglaBi tajniku bližnjega, druftva JPK.I. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na g!, tajnika. Novo druStvo ee lahko vManovi s 8 Clanl ali Članicami.
Zapisnik XII. konvencije J. S. K. J.
V LORAIN, OHIO, SEPTEMBER 1924.
(Nadaljevanje.)
PREGLED UPRAVNIH IZDATKOV
od 1. juLja 1920 do 30. junija 1924.
Place glavnih odbornikov ............................ $16.565.00
Place pomoenikov ......................................................................4.945.00
Plača vrhovnega zdravnika ......................................................3,731.31
.Stroški revizij in sej glavnega odbora....................................8.3S6.22
Provizije krajevnim organizatorjem........................................5.763.50
\ktuar............................................................................................651.78
Pristojbine zavarovalniškim oddelkom raznih držav............1.357.86
Glas Naroda, naročnina na Glasilo............................................22,366.22
Izredni stroški slavnostne številke ob 251etnici....................642.50
Najemnina od prostorov glavnega nrada..........................1,440.00
Najemnina od varnostnih predalov za hranjenje obveznic	110.00
Stro-ki enajste redne konvencije v Chicagu. 111^................16.544.40
Plače konvenčnim odborom za nadurni čas......'................305.00
Nagrade glavnim odbornikom....................................................885.03
Združevalni stroški ter stroški združevalne konference..	207.48
N, urada bivšemu glavnemu predsedniku...*..........................50.03
Znaki za enajsto redno konvencijo........................................32.15
K. stava in prestava pravil.......'......................350.00
Tiskanje in razpošiljanje pravil................................................971.80
Darilo "Glasbeni Matici'' v Ljubljani....................................25.00
Darilo 41 Jugoslovanski Matici*' v Ljubljani..........................100.00
Poštnina, ekspresnina. telefon in bi zojavi v uradu glavnega tajnika..........................................................................1.614.13
Poštnina in brzojavi glavnih odbornikov................................257.00
Uradne potrebščine in tiskovine................................................4.459.06
Popravila na pisalnem in seštevalnem stroju........................45.26
Kurjava, voda in razsvetljava v glavnem uradu....................1,583.53
Poroštva glavnih in društvenih odbornikov............................3.056.0
Stroški za pregled poroštev........................................................10.00
Zavarovalna polica od obveznic za Mo 1920........................456.16
Zavarovalnina Jednotinega pohištva in rekorbov proti
ognju ......................................................................................60.60
National Fraternal Congress, članarina. ...............................274.50
Minnesota Fraternal Congress, članarina................................10.00
Fraternal Monitor, za statistične ki jige................................6.75
Notarska potrdila........................................................................12.50
Oglasi..............................i................................146.00
Povračilo prepLačanih asesmeirtov..............................................29.6?
Stroški pri preiskovanju sumljivih bolnikov........................93.97
Društvu sv. Jožefa št. 29 za izredne stroške v zadevi pokojnega člana Frauka Kossa..............................................71.87
Vozni stroški in dnevnice bivšega glavnega blagajnika.______109.Sb
Rudolf Perdan, vozni strqški in dnevnice na konvencijo
National Fraternal Congressa............................................82.58
Rudolf Perdan, )	8.00
Anton Zbašnilc. ) stroški v zadevi lažnjivega poročila v	31.46
Louis Balant, ) "Amerikanskem Slovencu"	8.00
Frank Zorich, )	8.00
Rudolf Perdan za zamudo časa na slavnosti društva sv.
Jožefa št. 45, Indianapolis. Intl.,....................................24.00
Anton fZbašnik, zamuda časa po uradnem opravilu v Aurora. m.,................................................................................g.oo
Mohor Mladič, zamuda časa in voz.ri stroški po uradnem
opravilu v Aurora. Ill......................................................13.00
Anton Zbašnik, zamuda časa in vozni stroški po uradnem
opravilu v Imperial. Pa........................................................9.13
Anton Zbašnik. vozni stroški in zamuda časa v zadevi tožbe bivšega člana Petra Smith ........................................94.63
Joseph Pishler. zamuda časa in vo ni stroški po uradnih
opravilih pri zavarovalniškem < ddelku države Kansas	107.60 Mary Agnich. zamuda časa in voini stroški po uradnih opravilih pri zavarovalniškem oddelku države Minnesota ................................................................................54.98
Popravilo in barvanje v glavnemMii adu................................34.30
J. W. Harman. pravni zastopnik Jednote v tožbi bivšega
člana Petra Smith ............................................................150.00
Joseph Pishler, vozni stroški in zamuda časa v zadevi tožbe bivšega člana Petra Smith............................................189.00
Frank Erpich, vozni stroški in zamuda časa v tožbi bivšega člana Petra Smith..............................................32.96
Andrej Kocjančič, vozni stroški in zamuda časa v tožbi
bivšega člana Petra Smith................................................24.96
Math. Korošec, vozni stroski in zamuda časa v tožbi bivšega člana Petra Smith......................................................24.96
Anton Krašovec. vozni stroški in zamuda časa v zadevi tožbe bivšega člana Petra Smith...........................................84.70
Ignacij Golob, vozni stroški in zamuda časa v zadevi tožbe bivšega člana Petra Smith............................................84.70
Pisalna miza za glavnega blagajnika........................................40.00
Abb. Landis, za delo za oprostitev davkov (Income Tax)	63.00
\k< ■■ ...i*,.' fc&fsE*
Razni drugi legalni stroški
Znaki za dvanajsto redno konvencijo..................
Razne društvene potrebščine...........................
Postavna knjiga, v kateri so zapopadene postave vseh držav. tikajočih se bratskih podpornih organizacij....
12.50
$99.085.69
PREGLED BLAGAJNE ODRASLEGA ODDELKA.
Gotovina v blagajni z dne 30. junija 1924.............. £607.072.32
Gotovina v blagajni z dne 30. junija 1920.............. 314,420.78
NALOŽENA GOTOVINA.
Boresford. S. D.. Water Works 5% lionds..............
McLcnnan County. Texas, lioad Di.st.~No. 3 5\A»% Bonds
•Stark County, N. I)., 6% Funding Bonds..............
Liberty County, Texas, o<yc Road Bonds................
El Dorado. Ark., ~>cc School District Bonds............
St. Louis County. Minn.. 5fc Highway Reimb. Bonds.... Čekovni promet: First State Bank of Ely 3*^..........
Skupaj ..........................................
Nevrnjcni čeki ...................................
Cisti preostanek..................................
ZAHVALA.
$ 3.000.00 10.000.00 5.000.00
Naj mi l»o na tem mestu dovoljeno. zahvaliti se slavni delegaciji
•f32.604.05 47.00 $32.557.05
Napredek blagajne v teku štirih let.................
PREGLED ČLANSTVA ODRASLEGA ODDELKA
PREGLED NAPREDKA BLAGAJNE MLADINSKEGA
ODDELKA.
$293.651.54 Gotovina v blagajni z dne 30. junija 1924..............
Gotovina v blagajni z dne 30. junija 1920.............
Napredek v blagajni tekom štirih let.................... £20.736.33
Odrasli oddelek šteje z dnean 30. junija 1924...... 9.74G članov(ie)
Odrasli oddelek štel z dnem 30. junija 1920......-.. 7.792 clanov(ic)
Napredek v članstvu odraslega oddelka v 4 letih. . 1.954 članov(ie) ČLANSTVO ODRASLEGA ODDELKA, ZAVAROVALNINA IN
RAZREDI.
Smrt n Lu-		Zavarovalnina		Število	Skupne svote
ski		za bolniško		članov	zavarovalnin
razredi		podporo		(članic)	za smrtni ne
$ 250.00		$1.00		157	$ 39.250.00
500.00		1.00		1566	783 000.00
1000.00		1.00		4316	4.316,000 00
1500.00		1.00		74	111.000.00
250.00		2.00		91	22,750.00
500.00		2.00		546	273.000.00
1000.00		2.00		1021	1,021.000.00
1500.00		2.00		262	393,000.00
250.00	(	neenakopravni	)	18	4.500.00
500.00	(	brez	)	1190	595.000.00
1000.00	(	bolniške	)	482	4S2.000.00
1500.00	(	podpore	)	23	34.500.00
				9746	$8.075.000.00
Tekom štirih let je pristopilo k Jednoti 3.504 članov(ic). Novih društev se je ustanovilo 14. Umrlo je 322 članov(ic). katerih posnirtnine znašajo $269,700.00. Vzroki smrti so bili sledeči: Bo-nesrečbe 57, jetika 54, pljučnica 35, bolezen v jetrih in ledieah 32, srčne bolezni 31, rak in uljesa 26, mrtvoud IS, samomori 15. vnetje možgan 6, različne druge bolezni 48.
BLAGAJNA NEIZPLAČANIH POSMRTNIN.
Dohodki:
Preostanek v blagajni neizplačanih posmrtnin z dne 30.
junija 1920 ..................................... $	57,342.79
Izplačano iz posmrt umskega sklada, za razne nedoletne m
druge dediče........................................................................60,765.46
Obresti od bančnih vlog............................................................6,543.33
5.000.00 .J, s. K. Jednote mudeči se v Lo-3.000.00 rain. Ohio, meseca septembra tega 3.000.00 leta za izredno podporo iz onemo-3.604.05 glega sklada, svota $100.00. katero sem prejel kmalu po konvenciji. Zatorej >e najsrčnejše zahvaljujem za dar delesratom in glavnemu odlwru za tako hitro izpia-čitev.
Cenjenim rojakom in rojakinjam, katere še niso člani(ee). pa priporr.čam pristop k naši dobri J. S. K. Jednoti.
Z bratskim pozlravom Peter Rahotina. <M. dr. >v Alojzija, št. 6. Lorain, O,
$32.557.05 11.820.72
PREGLED NAPREDKA V ČLANSTVU MLADINSKEGA
ODDELKA.
Mladinski oddelek šteje z dnem 30. junija 1924........ 4,815 članov
Mladinski oddelek štel z dnem 30. junija 1920 ......... 3,225 članov
Napredek v članstvu tekom štirih let................. 1.590
SKUPNO PREMOŽENJE VSEH ODDELKOV JEDNOTE.
Cista gotovina blagajne odraslega oddelka............. $607,072.32
Čista gotovina blagajne mladinskega oddelka........... 32,557.05
Ci=,ta gotovina blagajne neizplačanih posmrtnin........ 40,178.21
Skupno denarno premoženje...................... $679,807.58
ČLANSTVO OBEH ODDELKOV RAZDELJENO PO DRŽAVAH.
Skupaj
..................$124,651.58
Izdatki:
[zplačano raznim dedičem ter njihovim varuhom in pooblaščencem................... $82,619.13
Preneseno v stroškovni sklad Jednote........ 1,854.24
$ 84,473.37
Preostanek v blagajni neizplačanih posmrtnin z dne 30.
junija 1924 ..................................... 40.178.21
_$124.651,58
Sklad neizplačanih posmrtnin se je znižal v teku štirih let za ¥17,164.58. Pripomniti moram, da je sklad neizplačanih posmrtnin popolnoma ločen od drugih skladov. Obresti od denarja, ki pripada dedičem, se pripisujejo k posameznim deležem na vsakih šest mesecev po enkrat. Za vzdrževanje tega sklada, se premesti v stroškovni sklad polovico od enega odstotka od vseh prejetih obresti. Denar, ki pripada raznim dedičem, je naložen na sledečih bankah:
Peoples State Bank, E velet h, Minn..................... $10.214.20
American Bank & Trust Co., Denver, Colo.,............ 10.200.00
Rock Springs National Bank, Rock Springs, Wyo........ 5.100.00
American State Bank. Pittsburgh, Pa.................... 5.100.00
First National Bank, Duluth. Minn.,.................... 9,766.87
$40,381.07
Odšteto nevrnjeni čeki............................ 202.S6
$40.178.21
Vse banke plačujejo obnptfi po 4 odstotke izvzemši First National Banke v Duluth. Minn. Na tej banki se obdržuje čekovni račun in ta banka plača po 3 odstotke obresti.
FINANČNI PREGLED MLADINSKEGA ODDELKA.
Dohodki:
Preostanek v blagajni dne 30. junija 1920..............$11.820.72
Dohodki od asesmentov ............................... 27,569.20
Obresti od vlog in drugi dohodki...................... 4.487.41
$43,877.33
Iidatki:
Posmrtnine umrlih članov in premije....................................$ 9,176.08
Provizije krajevnim organizatorjem ......................................393.25
Upravni in drugi stroski............................................................1,750.95
Skupili štiriletni izdatki .............................. 11,320.28
Preostanek dne 30. junija 1924 ........................ 32^557.05
	Štev.	Število član-	Število član-	Skupno št c
Država	dru-	stva mladin-	stva odrasle-	članstva v r
	štev	skega oddel.	ga oddelka	oddelkih
California	o	6	57	63"
Colorado	10	244	751	995
Illinois	11	410	801	1211
Indiana	1	174	219	393
Kansas	o	84	196	280
Michigan	4	48	287	335
Minnesota	20	1056	2058	3114
Montana	6	100	295	395
Maryland	1	30	24	54
M Lssouri	1	15	63	78
Nebraska	1	15	63	78
New York	4	89	327	416
Pennsylvania	28	1588	2422	4010
Ohio	10	592	1312	1.904
Oregon	1	25	47	72
Washington	3	124	225	349
Utah	o	37	67	104
West Virginia	•» o	44	98	142
Wisconsin	1	9	85	94
Wyoming	5	125	349	474
Skupno:	116	4815	9746	^ 14561
SKUPNI PREGLED ČLANSTVA OBEH ODDELKOV.
Skupno članstvo obeh oddelkov štelo z dnem 30. jun. 1924 14.561 Čl Skupno članstvo obeh oddelkov štelo z dnem 30. jun. 1920 11.017 ČL
$43.877.33
Štiriletni napredek članstva v obeh oddelkih............ 3,544 51.
/
SPLOŠNI PREGLED.
Carter Jednote.
Svedočba inkorporaeije (Articles of Incorporation) ali Carter naše Jednote je nekoliko pomanjkljiv, radi tega je potrebno, da se ga amendira, da bo vsebina bolj pomenljiva in da bo odgovarjal zahtevam postav raznih držav, v katerih poslujemo. Sestavil sem nov carter, katerega sem poslal v pregled zavarovalniškemu komisarju države Minnesota, odkoder sem prejel povoljen odgovor, namreč, da je v pravi obliki in da ni od strani zavarovalniškega oddelka države Minnesota nobenega ugovora, ako konvencija premeni carter tako kot predlagam. To zadevo predložim konvenciji, kadar pridejo na dnevni red naša pravila.
Pravila Jednote.
Po nalogu letne seje glavnega in nadzornega odbora, ki se je vršila meseca januarja t. 1., sem sestavil provizorična pravila, katera predložim konvenciji. Pri sestavi pravil sem se oziral na ra.zna priporočila in nasvete, v kolikor mi je bilo mogoče. Konvencija pa bo imela vsev prilike za spopolniti in zboljšati moje delo. S sodelovanjem pomočnice, katero imamo vposljeno v glavnem uradu, mi je bilo mogoče prirediti po en iztis provizoričnih pravil za vsakega odbornika, delegata in delegatinjo. To bo menda prvič v zgodovini naše Jednote, da bo imel vsak zborovalec svojo kopijo provizoričnih
(Nadaljevanje na 4. strani.)
POPRAVEK.
V zadnje Glasilo in sicer v poročilu glavnega tajnika se nam je vrinila neljuba tehnična pomota. Pod poglavje "Naložena gotovina" sc jc zamešalo par stavkov iz poglavja "Pregled upravnih stroškov". Be.stdilo od odstavka, ki se prične z besedami " Mohor Mladič, zamuda časa in vozni stroski po uradnem opravilu" pa do odstavka ki se konča z besedami "bivšega člana Petra Smith" ne spada v poglavje o "'Naloženi gotovini".	/
z	, Uredništvo.
ZAHVALA.
i
Začasa mojega bivanja v Lorain, Ohio, kot delegat XII. red nt-konvencije se v prvi vrsti zahvaljujem Lorainčanom za njih trud, krasni sprejem in postrežbo. Jaz tega nisem pričakoval. Skoraj sem že četrt stoletja v tej obljubljeni deželi, ali takih domačih rojakov še nisem videl kakor so v Lorainu.
Najbolj me veseli, ker mladino tako 1 *po učijo. Koder sem šel. povsod sem slišal slovensko govoriti. Tam se ne sramuje mladina materinega jezika. Toraj rojaki, posne m a j t e Lo ra i n č a n e.
Prav lepa hvala društvu št. 6, ki nam je dalo na razpolago avtomobile. (la so nam razkazal i. kako je razdejal tornado prijazno naselbino. Bile so krasne stavbe, di orkan je iz njih napravil samo kupe opeke in desk. Po nekaterih krajih še tega ni bilo, ampak je enostavno vse odneslo.
Nadalje se prav lepo zahvalim gospodu in gospe j Gruden iz Cle-velanda za postrežbo, kakoršnt* sem bil deležen pri njih. Izgleda-o je kakor svatba in ne kakor nekateri pravijo; Na, malo prigrizki. da boš lažje pil.
Nadalje se lepo zahvalim gospo-lu Grdimi, ki nas je brezplačno oeljal do moje sestrične.
Bilo nas je več skupaj. Eni nravijo: Pojdimo na Euclid, tam n tam. in v resnici smo šli. PVi-lemo tja in takoj nam gospodinja ->ostreže z novim moštom. Nato takoj pride na dnevni red: Odkod si ti doma. odkod si ti.' Pride gospodinja do mene. mi poda kozarec rekoč: Vi morate biti blizo tam doma kakor jaz. Nato ji od-jovorim. jaz sem od tu in tu. Kako se pišete? Povedal sem svoje me in nato mi pravi: O potem si *ia moj bratranec, jaz sem pa ta :n ta.
Vidite, tako po naključju sem našel svojo sestrično. samo žal mi je, da je nisem vprašal za naslov. Našel sem jo in zopet izgubil, ker ne vem. kako se sedaj piše. Ako ona eita te vrstice, jo prosim, da >.e mi zglasi. Zal mi je tudi. ker ni bilo moža doma. Bil je na delu kot watchman pri tovarni. Nato smo se odpeljali nazaj v"Cleveland- malo-pogledat Martina Krpana. Ta dan se je namreč vršila predstava "Martina Krpana" pod vodstvom gospe Danilove. Take predstave še nisem videl v svojem življenju. Najbolj ga je pihnil Martin s svojo kobilico. Čast mu. ker je tako moško nesel na rami Brdansovo glavo.
Nato smo se vrnili v Lorain. Na predvečer mojega odhoda iz Lo-raina smo se sestali z domačini pri Josephu Uršiču in smo se zabavali pozno v noč pri sladkem vincu in kolaču. Pri tem smo tudi par krasnih skrvenskih pesmi zapeli.
Lepa hvala gospodu in gospe j Uršič. Bog daj, da se še kedaj vidimo!
Kmalo bi pozabil. Zahvalim se tudi kuharicam ki so nam tako lepo stregle v Slovenskem Domu. % Pozdravljeni in nepozabljeni. Louis Supancič, Box 78, Export, Pa.
/

GLAS NARODA. 23. OKT. 193*.
Zapisnik XII. konvencije J&KJ.
(Nadaljevanje 8 3. strani.)
Sqtventnoft Jednote.	I Slavnostna številka je bila skromna po svoji obliki, po vsebini pa je
v	'bila bogata.
Ko -smo na enajsti redni konvenciji določili, da plačujejo vsi 5	,	. - .. ...	.. „ ,
V1 . , .	. ... , „ . . „„„„	.	.i > ura<i glavnega tajnika pridejo razne m številne važne zadeve,
elani. ki so pristopili pred 1. januarjem 1921, rezervni asesment. je' +__.	, ,	...	. .	.
T .	,	, , ' .... ,	, zato upam. da nn oprostite, ako moje poročilo ne pokriva vsega, kar
Jednota postala solventna. Solventnost Jednote je bila tekom zad- .__, -- ,	, ^ _ .. . , , ..	.
. . .	^	ste morda pričakovali. <_e boste zahtevali kakih nadaljnih pojasnil,
pravil. Vsak si ho lahko zaznamoval vse sprejete točke, one, ki bodo j premenjene. ter novo točke si bo lahko vsak sam vknjižil na drugi! strani vsakega posameznega lista. Kdor bo to vpošteval, bo lahko j podal popolno poročilo članstvu svojega društva, ko se vrne s kon- j vencije. Pri sestavi provizoričnih pravil sem se ravnal po vzorcu se-1 danjih pravil. Precej točk je samo prepisanih iz starih pravil, ve-
;njih Štirih let sledeča:
December 31. 1923.................... 102.3727<r.
December 31, 1922.................... 103.185^:.
December 31. 1921.................... 102.802%.
December 31. 1920..........•.......... 102.710%.
Razumeti se mora, ako bi sedaj opustili rezervni asesment in da
liko jih pa je popolnoma novih. To trudapoliko delo sem izvršil ne bi &PreJeli	potrebnih določb za ohranitev solvent«osti, bi
z upanjem, da bom s tem prihranil nekaj dragocenega časa konvenciji in da bom obenem nekoliko pripomogel k zboljšanju naših pravil.
Razna priporočila.
Jednota zopet postala nesolventna.
Poslovni ce.
vam bom z veseljem vstregel. če bom le mogel. Odgovornosti glavnega tajnika so večje kot si marsikateri član predstavlja. Velikokrat nastanejo kočljiva vprašanja in zadeve, ki v pravilih sploh omenjene niso. V takih slučajih je treba premišljenega in odločnega nastopa. Pravila ne bodo nikdar tako popolna, da bi odgovarjala vsem S slučajem. Skušnje nas vedno učijo in .novi časi nam prinašajo nove potrebe.
IS tem bom zaključil svoje poročilo. Predno pa končam, mi je [ v prijetno dolžnost zahvaliti se vsem glavnim odbornikom in odbor-jnikom krajevnih društev, s katerimi sem imel čast souradovati Za-
JSKJ. ima postavno pravico do poslovanja v sledečih državah:' bvaljujcm se vsem za prijaznost in naklonjenost ter za -zkazano mi Colorado. Indiana. Kansas. Maryland. Michigan. Minnesota. Montana, županje v raznih slučajih. Vse to visoko cenim in lahko rečem, da Neumestno se mi zdi. navajati vsa priporočila v mojem poročilu'Nebraska, New Vork. Ohio. Oregon. Pennsylvania, Utah. Wash- med nami vladala prava bratska sloga, s katero se je pospešil na-
Sovjeti so sicer zopet dovolili že ukinjeno zasebno zdravniško prakso, a jo smatrajo za trgovino. Vsak zdravnik mora imeti uradno dovoljenje in plačati davke. Zdravniki za bolezni nosa, ušes in grla so obdavčeni posebej. Ti zdravniki plačajo trikrat večjo dohodnino kakor ostali njihovi tovariši. ki zdravijo kar nanese slučaj. Zdravniki — državni uslužbenci dobivajo zelo majhno plačo: profesor in ravnatelj klinike ima G do 7 červoncev mesečno, asistenti pa 7 do 9 červoncev. To ne zadostuje niti za obleko, da ne govorimo o drugih potrebščinah. Radi tega si iščejo vsi zdravniki, z&-
za dvanajsto redno konvencijo. Večinoma vse. kar sem mislil pri-; ington. West Virginia in Wyoming. — Prošnjo smo tudi naredili v Prcdek naš(1 Jednote. Moj namen je vedno bil. spolnovati dolžnosti sebni in državni, še postranski
poročati, sem vključil v provizoriČna pravila, vseeno pa hočem navesti nekaj priporočil.
Glavni porotni odbor naj se zviša iz treh na pet glavnih porotnikov. Prej«1! sem nasvete, v katerih se je zatrjevalo, da ima naš glavni porotni odbor premalo mo'i. kar je tudi resnica. Po sedanjih pravilih lahko glavni odbor o lobri ali zavrže sklepe glavnega porotnega odbora. Po novih pravilih pa naj bi glavni porotni odbor bil vrhovno sodišče Jednote. izvzemši ob času konvencij, ali pa v času splošnega glasovanja. ako bi bil na splošnem glasovanju pri-ziv proti kakemu oklepu glavnega porotnega odbora. Ker bo ta odbor imel več pravic in večjo odgovornost, sem priporočil, da se glavni porotni odbor zviša na pet članov.
Priporočam tudi. da naj da v bodoče več pravic neenakopravnim članom in članicam, kot m; jih imeli po sedanjih pravilih, namreč. da bodo tudi lahko voljeni v odbore in da bodo imeli pravico do glasovanja v vseh slučajih, razen v zadevah, tikajočih se bolniške podpore in odškodnin ter bolniškega in odškodninskega sklada. Dalje, da naj se lahko tudi člani zavarujejo za neenakopravne, ne pa samo članice, kakor dosedaj.
Glede potnih listov v inozemstvo svetujem, da naj bi se ponavljali za toliko časa. dokler bi član plačeval svoje asesmente, ne pa samo za dve leti. kot po sedanjih pravilih.
Ker je društvo "Jugoslovan"' št. 104 apeliralo v svoji resoluciji. da naj se sedanji sistem plačevanja rezervnega asesmenta premeni. tako da bodo samo oni plačevali višje asesmente, ki so povzročili primanjkljaj, sem se obrnil do aktuarja. kateri mi je naredil načrt v to svrhn. Aktuarjevo poročilo predložim konvenciji,
Z aktuarjem sem se posvetoval tudi glede 20-letnega zavarovanja. Tudi to poročilo predložim konvenciji. Omenim pa, da se osebno ne strinjam, da bi že sedaj uvedli tako zavarovalnino, ko
državi Wisconsin. Ta država pa je zahtevala, da bi Jednota morala ločiti premoženje starega in novega članstva, tako da bi se vsak razred zase obdržaval. in da bi inorali biti višji asesmenti za bolniški in poškodninski sklad. Ker nam ni bilo mogoče ugoditi takim zahtevam. smo opustili nadaljno prizadevanje za pridobitev poslovnice v državi Wisconsin. Omeniti moram, da smo bili svoječasno zatoženi pri zavarovalniškem uradu države Wisconsin, in od onega časa imajo nas na. črni listi ter nam delajo zapreke. Dvomim, če bo ta konvencija zamogla zadovoljiti zavarovalniški oddelek države Wisconsin. da bi nam izdali poslovnico.
Organizatorji.
svojega urada točno, vestno in pravilno. Kot vaš glavni tajnik ni sem storil nobenega takega dejanja, katerega bi ponovno ne storil pod enakimi okolščinami.
Upam. da bo dvanajsta redna konvencija JSKJ. uspešna v svojih zaključkih za bodočnost Jednote in za dobrobit celokupnega Članstva.
S spoštovanjem predloženo:
Joseph Pishler, glavni tajnik.
Dtiegat Rem s predlaga, da se poročilo glavnega tajnika vzame v »aznanje s hvalevrednim pripoznanjem. Predlog je bil podpiran
Enajsta retina kjnvencija je sprejela določbe, po katerih se ime potom delegata Rudnian in soglasno sprejet.
nuje krajevne organizatorje. Skušnje so pokazale, da so organizatorji veliko pripomogli k napredku Jednote. Priporočam, da naj ima Jednota še v bodoče svoje krajevne organizatorje.
Da bo delo organizatorjev še bolj uspešno, bi bilo umestno, če bi se dalo tiskati večje število eirkularjev. v katerih bi bilo pojasnjeno stališče Jednote in razne dobrote, katere deli ta Jednota svojim članom. Take cirkularje bi organizatorji re-zdelili med one. ki še niso člani naše Jednote. To bi bilo dobro agitatorieno sredstvo, ki bi vplivalo na one, ki še niso pod okriljem naše dične organizacije.
Splošna glasovanja.
Za premembo pravil nismo imeli nobenih splošnih glasovanj v preteklih štirih letih. Imeli smo pa dvoje splošnih glasovanj, in sicer.* eno za izvolitev predsednika nadzornega odbora vsled smrti pokojnega Maksa Keržišnika. kateri je umrl meseca novembra 1921, in ki je bil izvoljen na enajsti redni konvenciji. Pri splošnem glasovanju je bil izvoljen predsednikom nadzornega odbora sobrat Anton imamo še težke probleme s sedanjimi razredi. V pogledu takih za-1Zbašnik" Dn,-° sPlošno glasovanje smo imeli lansko leto, ko je od-varovalnin ne moremo kompetirati z raznimi zavarovalnimi druž-l^P51 bivši ?lavni blagajnik Geo. L. Brozich. Na njegovo mesto je Ako bodo bratske organizacije preveč posnemale takozvane
bami.
"Old line" kompanije. ne bo dolgo, ko bodo primorane plačevati davke. Dalje, če bi hoteli uspešno voditi tako zavarovalnino, bi morali omejiti veliko nevarnih poklicov. drugače bi se tako zavarovanje ne obneslo, ^nann je. da je pretežna večina našega članstva zaposlenega v raznih nevarnih poklicih, kar posebno učinkuje že na sedanje razmere. Za tako zavarovalnino smo videli samo par nasvetov. Iz tega je razvidno, da se naše članstvo ne zanima za tako zavarovanje. Radi tega tudi nisem stavil v provizoriena pravila ni-kakih določb za take vrste zavarovalnino. Sicer pa imam nasvete od aktuarja. katerih se lahko konvencija posluži, ako je večina za to, da se uvede tak sistem zavarovanja.
Po raznih nasvetih sem vključil v provizoriena pravila Še en razred za posmrtnino za znesek $2000.00 in en razred za bolniško podporo za znesek *3 00. Ako se uvede razred za $3.00 dnevne bolniške podpore, priporočam, da se za tretji dolar določi višji asesment kakor za prvi in drugi dolar bolniške podpore na dan. Vzrok temu je simulacija, katero je težko odpraviti.
Sistem glede plačevanja bolniških podpor sem premenil in priporočam. da ga odobrite. Pj novih pravilih naj bi vsak Član prejemal celo bolniško podporo za prvih šest mesecev, po šestih mesecih naprej pa polovično podporo in sicer toliko časa, dokler je član bolan.
Premenil sem tudi določbe za izredne podpore iz sklada onemoglih. Ta sklati imamo z namenom, da se pomaga članom in članicam. kadar so v veliki potrebi. Pravično se mi tudi zdi, da bi članom. ki prekoračijo starost 70 let in če so v potrebi, se plačevalo asesmente iz sklada onemoglih. — Dalje priporočam, da bi konvencija poverila pravico glavnemu odboru,; da bi lahko tudi izven sej glavnega odbora delili podpore iz sklada onemoglih onim članom ali njihovim družinam, kateri so v velikih stiskah in potrebah, kadar bi bila predložena prošnja, potrjena od društvenih odbornikov. Po sedanjih pravilih je moral čakati na sejo glavnega odbora, kar je jako neljubo za one nesrečne člane, ki so v velikem pomanjkanju.
Veliko članov je priporočalo zvišanje operacijskih podpor in raznih odškodnin. Nihče pa ni priporočal, da bi se tudi asesment sorazmerno zvišal. Umevno je, da z asesmenti, katere prejema Jednota pa sedanjih pravilih, se ne more določati višjih podpor. Ako se z» iša, razne podpore in odškodnine, in če ostanejo sedanji asesmenti za bolniški in odškodninski sklad, bo treba razpisovati izredne asesmente. Moje mnenje je, ako se zviša operacijske podpore in nekatere odškodnine, naj se sorazmerno zviša tudi asesment za bolniški in poškodninski sklad.
Letna seja glavnega in nadzornega odbora, ki se je vršila meseca januarja t. 1.. je naročila glavnemu tajniku, da naj se opusti dva asesmenta za bolniški in odškodninski sklad, za stroškovni sklad pa naj se razpiše Izreden asesment za Lsto svoto v svrho pokritja kon-
bil izvoljen sobrat Louis Champa. — Kmalu za tem. ko je odstopil bivši glavni blagajnik Brozich. se je dvignilo v zrak veliko prahu, in če ne bi glavni odborniki z vso resnostjo pobijali lažnjivih poročil v časopisih, bi to škodovalo Jednoti. kajti v nekaterih časopisih se je skoro z gotovostjo trdilo, da je bivši glavni blagajnik poneveril večjo svoto Jednotinega denarja, akoravr.o ni poneveril niti enega pennvja. Resnica pa je. da bi bivši glavni blagajnik bil odstavljen, ako ne bi sam odstopil. Glavni odbor je to zatrdno sklenil, to pa samo radi nerednega in netočnega poslovanja; drugih vzrokov pa nismo imeli. Ko pa je bivši glavni blagajnik sprevidel, da je prišlo do resnosti, je predložil glavnemu predsedniku svojo resignacijo, katero je glavni odbor sprejel, da je takoj stopila v veljavo.
Združenje.
O tem vprašanju sem že v Glasilu precej razmotrival, zato ne bom na tem mestu nadaljeval o tem vprašanju. K pogodbi sem svetoval nekaj dodatkov, kateri bi soglašali z našo pogodbo in s stališčem naše Jednote. Ker so pa združevalni odborniki bili mnenja, da je pogodba dovolj popolna, niso skušali narediti nobenih pre-memb v pogodbi.
Uradno glasilo Jednote.
Kot znano, izhaja naše sedanje glasilo po enkrat na teden kot priloga v listu "Glas Naroda", za kar plača Jednota po $1.00 na leto od vsakega naročnika. L"redništvo in lastništvo "Glasa Naroda" je bilo Jednoti vedno naklonjeno. Če je bilo Jednotinega gradiva več kot za dve strani, so radovoljno dali več prostora, kadar pa je bilo premalo gradiva za dve strani, so pa seveda list napolnili z drugim gradivom. Letošnja konvencija se bo bavila z vprašanjem, če Jednota prične izdajati lastno glasilo, ali če ostane pri starem. Ideja lastnega glasila je dobra, toda stroški z lastnim glasilom bi bili brez-dvomno višji kot so s sedanjim glasilom.
Razno in zaključek.
Tekom zadnjih štirih let sem nastopil samo dvoje daljših potovanj za Jednoto. Meseca februarja leta 1922. sem prejel brzojav od ravnatelja zavarovalniškega oddelka države Kansas, v katerem je bilo zahtevano, da mora priti v njegov urad eden izmed glavnih odbornikov. Zadeva se je tikala obnovitve naše poslovnice, ker naša pravila prepovedujejo stavkokaštvo. Glavni predsednik in začasni predsednik nadzornega odbora sta mi svetovala, da naj odpotujem Zopeko. Kansas, kjer je zavarovalniški urad države Kansas, kar sem tudi storil. Glede stavkokazov sem pojasnil, da smatra naša Jednota stavkokaštvo za nevaren poklic, ter da se jih samo zato suspendira za prve tri mesece od podpor in potem črta. Predno so nam obnovili poslovnico, sem jim moral obljubiti, da rie bomo kršili no
Glavni tajnik zatem prečita došle brzojavke in sicer:
Frank Merkun, član društva št. 44. Barberton, Ohio; Foreign Language Information Service, New York City; uredništvo Glasila. "Gla:-, Naroda"; društvo Marije Pomagaj, št. 42. Pueblo, Colo.
Na vsestranski predlog se jim zakliče trikratna slava.
Predsednik zaključi sejo ob 5.30 zvečer.
Rudolf Perdan, predsednik.
Leonard Slabodnik, zapisnikar.
John Murn, zapisnikar.
ZAPISNIK TRETJE SEJE J. S. K. JEDNOTE dne 9. septembra, 1924.
Točno ob 8. uri zjutraj konvenčni predsednik odpre tretjo sejo.
Glavni tajnik prečita imena glavnih uradnikov, delegatov in de-legatinj. Navzoči so vsi. Zatem *,e prečita zapisnik prve in druge seje ter po kratkem razmotrivanju je sprejet z malimi dodatki in popravki.
Po daljši razpravi je stavljen predlog pravilno podpiran, da se včerajšnji sklep glede priobčevanja imen predlagateljev in podpira-teljev vseh sprejetih predlogov razveljavi. Predlog je'bil enoglasno »prejet.
Glavni tajnik za tem predlaga, da njegovo poročilo, naj bi se ne dalo v priobčitev v oni zapisnik, katerega bo tiskala tukajšna tiskalna, ampak da bi se ga samo priobčilo v Glasilu Jednote; iz razloga, da se na ta način prihrani nekoliko pri tiskovnem računu. Po daljšem razmotrivanju se konečno sprejme, da se tajnikovo poročilo priobči v tukajšno tiskanem zapisniku.
Ob tem času konvenčni predsednik prosi, da zbornica vstane v znak sožalja za umrlimi sobrati in sosestranu. Tetnu se ugodi, na kar preide na dnevni red.
(Dalje prihodnjič.)
Naznanila.
Vsak dopisovalec začne z del a v.
more plačati svojega asesmenta,
naj se zglasi pri tajniku pred 25.
v mesecu. Kakor je razvidno iz
pravil, mora plačati svoj redni skum razmerami, jaz pa hočem asesment
w	.--------•	*	»VUA	vuijjiu/iii, ua nt L/VU1U UliSlU 4
venčnih stroškov. Ker so pa izdatki bolniških podpor bili v prvih rbenih postav države Kansas. Zavarovalniški ravnatelj pa je priznal šestih mesecih t. L izredno visoki, ni bilo mogoče opustiti dveh ases- da imamo mi kot orf,anizac:ja pravico delati določbe glede nevarnih
mi'llf nv 7(1 linlnid-i in n rl v lr a/^ n tti c t- ■ trL-lavl Ds^I fnnn ^ C ™ —. /. „	...	—	....	_	__	_
mciitov za bolniški in odškodninski sklad. Radi tega nimamo v stroškovnem skladu dovolj denarja za pokritje stroškov dvanajste redne
poklicov. S tem je bila zadeva povoljno končana. — Drugo poto vanje sem nastopil meseca januarja t. 1. Podal sem se v West Vir-
konvencije. Treba bo rabiti denar, ki spada v druge sklade. Da se ?inijo, kjer sem na_stopil za Jednoto. ki je bila tožena po bivšem članu
stroškovni sklad zopet opomore do novega leta, svetujem, da konvencija nekaj ukrene v temi oziru.
Investiranje Jednotinega denarja.
Izkaz naložene gotovine kaže. da ima Jednota v raznih obveznicah naloženih $542,000.00. v raznih bankah, ne vštevši First State Bank of Ely, imamo stalnih vlog $50.000.00. Denar, ki je vložen v raznih bankah, nam prinaša po 4% obresti. Ta denar bi se lahko naložil v bonde, kar bi prinašalo najmanj po 1% več obresti in denar bi bil še varnejše naložen. Dalje imamo $60.000.00 v Liberty bondih in če bi te bonde zamenjali za sigurne municipalne bonde, bi Jednota prejemala več obresti. Od vlog, ne vštevši mladinskega oddelka in blagajne neizplačanih posmrtnin, prejema Jednota $88.27 na dan.
društva sv. Petra št. 69 v Thomasu, W. Va. Dotičnik je bil suspendiran in Črtan iz Jednote. ker je opravljal nevarni poklic stavkoka-štva. V obtožnici je zahteval $2.000.00. Obravnava se je vršila 30. in 31. januarja ter je izpadla v prid Jednote. Kot se čuje. bodo to-žilčevi odvetniki vložili priziv na najvišje sodišče države West Vir-ginije. To nam je sporočil odvetnik* kateri je zastopal Jednoto v tem slučaju. Če -bo priziv dovoljen, še ni znano. Vse upanje pa je, da bo višje sodišče odobrilo sklep nižjega sodišča. Da je bil izid uspešen na nižjem sodišču, gre precej zahvale našemu predsedniku nadzornega odbora, ker je pred obravnavo pripravil ves potrebni ma-terijal za naš zagovor.
Lansko leto smo proslavljali 25-letnico obstanka naše Jednote. Da se je 25-letnica dostojno proslavila, je zasluga elvških društev naše Jednote. Ob isti priliki je izšlo naše Glasilo v slavnostni obliki
povedati nekaj o naših nesrečah.
Pred kratkim je umrla našemu dobroznanemu rojaku Josephu Šimencu njegova ljubljenka Evelina za kratko boleznijo, pljučni-eo. Stara je bila dve leti, dva meseca in sedem dni. Zavarovana je bila v mladinskemu oddelku pri društvu Zvon, št. 70 JSKJ. Videlo se je pri pogrebu, da ima rojak veliko prijateljev in znancev. To\ so pokazali obilni venci svežih cvetlic.
Umrla je tudi naša dobra članica Marija Hrvat, stara 9 let. Pogreb se j'e vršil dne 10. tega meseca na Češki Narodni Mdrodvor. Pokazal je pa njen pogreb, da je imela veliko prijateljev in znancev.
jZ a tor a j rojaki in rojakinje, pristopite pod okrilje naše velike an slavne J. S. K. J. Jednota vam bo izplačala bolniško podporo kakor tudi smrtnino.
Nikdo ne ve, kje in kdaj ga ča-,ga boezen ali pa druga nesreča. Koliko je povoženih od prehitro vozeotih avtomobilov. Zatoraj naj bi bili v«i pripravljeni za slučaj vsake nesreče.
Še enkraft priporočam, pristopate v društvo in Jednoto.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam, kakor tudi članom in članicam.
Joseph Blish, tajnik dr. Jugoslovan, št. 104.
vsak član(ica) do 25. v mesecu, ne pa čakati, da bi tajnik moral kolektati po hišah, ker 25. v mesecu mora biti asesment poslan -na Jednoto.
Toliko v prijazno naznanilo.
Bratovski pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. J.
Louiis Komlanc, zapis.
Tempotom vljudno naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, št. 45 J. S. K. J. v In-dinapolis, Ind., da je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 12. oktobra, da kateri član ali članica ne plača svojega rednega asesmenta do 25. v mesecu pri tajniku bo moral po 25. plačati 10 centov več v društveno -blagajno. Ako ne
Zdravniki v Rusiji.
V Berlin je nedavno prišel ruski učenjak prof. E. London. Odzval se je povabilu nemškega zdravniškega društva, kjer je predaval o antigiostomiji, to je o metodi, ki ima izreden pomen za proučevanje medstaničnega zamenja-vanja snovi, ker omogoča izločitev in proučevanje vsakega organa posebej. London je ob tej priliki dal berlinskim listom sledečo izjavo o položaju zdravnikov* v Rusiji:
zaslužek v številnih uradih komi-sarijata narodnega zdravja. Vsi pa nimajo sreče, ker je zdaj v Moskvi do dva in pol tisoč brezposelnih medieincev. Dobro zaslužijo samo nekatere starejše moči. Občinstvo ne zaupa novim zdravnikom, ki so dovršili študije med vojno in revolucijo. Sedanji pro-Ietarski medieinci so zelo pridni, toda slabo uspevajo, ker je njih naobrazba nepopolna. "Čiščenje" visokih šol. ki je odstranilo z zavodov vse "neproletarske' dijake", je vzelo profesorjem najboljše učence. Čez deset let bo Ru-ija malone brez znanstvenega naraščaja.
Doba nalezljivih bolezni je minula. Mesta skrbijo za klinike in bolnice sama in ponekod vlada vzoren red. Večinoma pa niso bolnice v stanju popraviti škode iz let meščanske vojne. Plina ni. {Zdravniki so se našli, moštvo tud> in tako petrolejke ali špirit. Ruski zdravniki se ne zanimajo za politiko kakor poprej. Med njimi je zelo malo komunistov. Znanstveno delovanje ruskih učenjakov ne zaostaja za mirnim časom kljub težkim razmeram. To priznavajo tudi zapadne evropske avtoritete.
Sovjetska vlada se je pričela brigati za ljudsko zdravje bolj neko prejšnje vlade. Spolno zlo-rabljenje nedoletnih se kaznuje z dolgoletno ječo. Sifilistični bolniki. ki okužijo druge osebe, dobe tri leta samotnega zapora. Odprav. Ijanje ploda ni prepovedano, potreben pa je pristanek uradnega zdravnika. Leta 1923 ni presegalo število teh operacij 100 do 150, leta 1922 pa je narastlo na 7992. Zdravnik, ki je zakrivil smrt operirane. se kaznuje s petimi leti ječe.
Razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci ni več. Vzpostavljen je tudi svet za pobijanje prostitucije.
Križev pot našega učiteljstva v Julijski Krajini.
Dne 30. septembra so bili odpuščen: vsi provizioriČno nameščeni iugoslovem&ki učitelji ma Primorskem. Italijanska vlada je s tem vrgla ma cesto tretjino slovenskih iii hrvatskih učiteljev, ki so sedaj *brez službe in tudi brez plače. Mnogo je med njimi takih, ki so bili že 18 let- v službi. Število odpuščenih znaša 250. Našemu šolstvu poti Italijo torej resno preti pogin.
Nov tednik v Prekmurju-
V kra-tkean izide v Murski Soboti tednik po imeiuom "Murske N o vine", kateri bo prinašal aktualna gospodarska, kulturna, politična ter socijaLna. vprašanja kakor tudi zbavno vsebino.
VABILO NA PLESNO VESELICO IN VINSKO
TRGATEV
katero priredi DRUŠTVO SV. JOŽEFA, št. 53 J. S. K. J. v Little Falls, N. Y.
v soboto, dne 25. oktobra, 1924 v svoji lastni dvorani na 36 Danube Street.
Ulju dno vabimo vsa bratska društva, vse posamezne Slovence in Slovemke, domače in iz okolice, da po<setite našo prireditev Zagotovljeni ste, da boste z vsem izvrstno preskrbljeni Za lačne želodce bodo pristale imjportiraaie klobase, za žejne dobra kapljica vz daljne Californije, za plesa željne na bo skrbela izvrstna Slovenska Narodna Godba.
Na programu je tudi vinska trgatev, edina te vrste v naši naselbini. Prilika bode detia vsem udeležencem se pošteno zabavati z našimi brhkimi viničarkami in čvrstimi viničarji.
Torej nasvidenjc v soboto ob 7. uri večer.
Za obilno udeležbo se priporoča —	Odbor.
=
GLAS NAHODA, 23. OKT. 1934.

Kuči in Arbanasi.
NOV USPEH V AVUATHQ.
Te dni >e je vnel prepir med Kuči in Arbanasi. ki gotovo ni njihov prvi in ne zadnji. Težko je ; ugibali, kaliko nm jih bo še -I, ddo. kakor tudi izračunati žrtve, j ki so tekom podobnih prepirov po padale na eni in na drugi stran;. Glavni vzroki teh sovražnosti >o % 1 glavnem sledeči: nesrečna geo j grafična lega in še n*"->rečnejše /a j črtane meje med Arbanasi in Kn- j ei in končna legendarna mržnja. potencirana od prirojene zav:sti. naravnost ljubosumja Arbanaxo'x.j si datira še iz onih mističnih ča- j sov. ko so v,, še priekali zaradi bo- . gate paše na kučki planini Koma rina.
Med Komarino in albansko meji se nahaja dolina VrmoŠ. v katere daljnem delu je mestece Gu sinje.
Vrmoš je do leta 19P2 pri pa lal turškemu cesarstvu, vendar je bi' kljub vsemu temu last črnogorsko države in naravnost last Kučov. To dokazuje tudi dej-tvo. da M' morali Arbanasi plakati na teme lju skopelj>ke poarodbe med Tui-ei jo in bivšim kraljem Nikitom Kučom redni letni davek za pašo na obrh teritorijih.
Po balkanskih vojnah in p.i m
1 i
1 i
bodisi revmatične, nevral-gične ali krči hitro olajšate* če rabite
SEVERA'S GOTHARDOL
Izvrstno lokalno sredstvo za hrbtno hromost, okorelost in otrplost mišic, imejte ga vedno pri rokah.
Cena SO ali 60 centov.
ZihttT^jt« pri nrjain Itkaijn.
W. F. SEVtRA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
WJ1.3KBW.OOD * UNOfRWOOO. M..V.1
Moderna tehnika .i-- zopet nekaj dosegla, namreč, da nosijo vodil-
, ni baloni seboj zrakoplove in da se ti zrakoplovi poljubno spu-	____
k čaj o z njih in se zopet k njim vračajo. Prvi po,kns je bil na-	j ženski duh je iz živega srebra,
pravi jen dne 5. okiobra pri Dayton. Ohio, ter se je i zborno	ja >ree je dz vajskfl. Kar vraf? no ob nesel.
more. more zena.
radi vpa la Kučev v Albanijo. Za-
I-va k« likor neverjetna, toliko d rzna.
IJolgar.-kim komitašem je dovoljeno napa lat.i naš teritorij. Ko-cakom iz Albanije je dovoljeno križariti naši zemlji in ropati, naši državljani pa ne smejo pre-
Gospodarstvo v Turčiji.
' ko meje niti takrat, kadar gre z a štetih razmejitvenih komisijah srjxrnitev ugrabljenih sužnjev in ži-meja ni začrtala v teh krajih v j vine.
našo korist, pač pa — ra,di teh zem Kuči so bili zmirom in so še da-ljišč še vedno vrše pogajanja ozi-jne* trdna obramba vednih vpadov roma prepiri.	| albanskih čet. Arbanasi >e boje le
Tu -' daj — k lo ve. kolikokrat I njih. Kuč je gostoljuben do skraj-že — lazijo razmejitvene komisije j nosti napram vsakemu, kdor to po tem spornem ozemlju, kljub j zasluži. je ponosen po naturi. pri-temu. da je bil" *<■ zemljišče naše i pravljeii da pogine za svojo čast. že pred vojno in kljub vojnam, k!; je spreten in vešč delavec, i z vi—
so nam na d,-de ^ dlo orožja.
In T- prav ^e tem komisjam po-
>.'■11 podanik države, lioče imeti svobodo v svoji hiši in je zmirom
sreči začrtati nekakšno mejo. sni" pripravljen odbiti od, sebe vse. kar prepričani, da -e jim ne bo posre- > nasprotuje njegovemu ponosu in čilo opravit i v .soglasje stališči
Vso jugovzhodno Evropo in Malo Azijo tlačijo izredno težke gospodarske razmere deloma kot odsev v gospodarske krize v srednji Evropi, deloma vsled nezadovoljive žetve, deloma še kot posle-diea vojne, katere rane so ravno v teh krajih skoro še neza cel jene. Posebno v Turčiji so se gospodarske razmere kljub prizadevanju angorske vlade komaj izboljšale. Poljedelstvo, ki bi moralo pri naravni radovitnosti zemlje dobro preživljati prebivalstvo in bi se poleg tega lahko izvažalo še velike količine različnih poljedelskih produktov, je skrajno zanemarjene* in uvažati se morajo velike množine živil. posebno pšenici*. Vlada sicer kupuje poljedelske
padla od 1,500,000 kilogramov na komaj lOO.OOp kg. Isto velja tudi za ribarstvo. vinogradništvo in gojenje tobaka. Povsod je produkcija nazadovala v ogromni meri. Poleg tega pa uvaja vlada vedno no. ve monopole. Monopolu na alkohol je sledil monopol na vžigalice in vlada hoče zgraditi lastne tovarne. In še polno drugih načrtov imajo voditelji, le žaiibog. da se ta ,ki načrti navadno ne obnesejo.
Teheranu gospo Kolontajevo, ki je prvi ženski poslanik v zgodovini diplomacije. Na Luksembin skeni so dobile ženske volilno pra vico, ne da bi jo zahtevale. Njih političen program pa vsebuje za ..An." sledeče predloge: boj preti alkoholu, zaščito nezakonskih otrok, boj proti prostituciji in spolnim boleznim.
Baš v zadnjem času poročajo tn-di iz Madrida, da je vojaški d -rektorij priznal ženam, ki so za. •' '-;kc ma-c.-e. volilno pravico. Zakonske matere, k.i so dovršile 23. leto svoje starosti bodo imele aktivno in pasivno volilno pravico. Tako vidimo, da igra ženstvo v mnogrth državah gotovo vlogo tudi v političnem življenju.
Politične pravice žensk.
dveh narodov različne mentalite
ugledu lojalnega državljan«. V vseli nelepih notranjih zadevah
Prevrati in revolucije po svetovni vojni so prinesli mnogo iz-.stroje in jih oddaja poljedelcem! prememb v gospodarsko, socijaln«
te in dvoje identičnih pojmovanj Crnegorc so bili Kuči vedno čast-nasprotnih >i strank. Izjemoma sejna izjema.
mora tu ta fakta vp>>števati. Ne-J Zdi se. da so oblasti podvzele ko-uspeh k. misij«- j«- v tem. da se bo ' rake, da se Kuči razoroži* in vi začrtala meja po zahtevah etno.; nejo v svojo hiše. Ti koraki >o po-grafičnih in geografičnih intere-J popolnoma opravičeni. Vendar je sov ene in druge stranke.	treba ta posel oprezno izvršiti. Mo-
lu dokler vrši razmejitev malo-! goce ga j« Izvršit: le na ta način, zainteresirana mednarodna komi-j da se da Kučem popolna garanei-sia, toliko delajo zainteresirane; ja, da jih kačaki ne bodo pono\ stranke— narod i>o svoje. Narod j no napadli. V obratnem slučaju s,-je k temu priiuoran. ker se to tiče j lahko dosežejo zelo neljubi reziil-njegove kože. Komisija regulira tati.
zadevo na papirji?, stranki pa na svoj način, na terenu.
Tudi ta vpa ; r.rbanasov na na-
Vpadi in krvopreli-rje bodo odpravljena šele takrat, ako se začrta meja tako. da dobe Kuči ono. še ozemlje, je gotovo organiziran - ;fcar j,. }>}]„ ž,. nekdaj njihova tem namenom, da se obrne pozor- iast -m kadar >e posreči Kačakom nost tiska na ta -por. dokler se ubiti voljo za ponovne vpade.
ni ude v inozemstvu še politični za - j	_
stopniki Albanije. Li>ti prinašajo (
vesti O tem sp,.ru pod naslovom j Subvencija Jugoslovenski akade. '4Vpad Kučev v Albanijo" dočim	miji.
bi bilo pravilnejše: "Vpad Arba-j	__
nasov v ozemlje Kučev".
Vpadi i m v resnici Arbanasi in1 -^^»™iska akademija sic<
čase: požigali so v resnici
nost i in umetnosti"
zna. v Zagrebu je
na isti način, kakor prejšnje'
\rba i prod meseci ministrstvu prosvete
nasi m sicer na isti naem.
k-ikor Pre<lložilo spomenico z zahtevo, da
odpeljali seboj sužnje in živino. Kuči so morali reagirati. In mesto da bi se albanski politični predstavniki opravičili zaradi nemilega dogodka, so vložili pri jug. vladi v Beogradu oster protest za-
se v budžet za prihodnje leto sprejme potreben kredit za izdajo znanstvenih del. ki jih pripravlja akademija. Po vesteh iz Beograda j? to svrho v država* proračun za prihodnje leto sprejet znesek 600.000 dinarjev
ŽIDOVSKI PRAZNIKI V NEW TORKU.
V New Yorku je poldrugi milijon Židov. Ob židovskih praznikih so newyorake židovske trgovine dobro preskrbljene s kruhom, ka kreneg* prepisuje šidovaka vera.
po lastni ceni. toda prebivalstvo jili ne zna pravilno uporabljati. Poleg tega je bilo poljedelsko prebivalstvo že preje preredko naseljeno, sedaj ko so poklali na tisoče in tisoče Armencev in pregna li Grke, je postalo še redkejše. Si-
in politično življenje. Da si je ženstvo priborilo po svetovni vojni mnogo svoboščin zla-ti političnih, jc vendar res. da so baš najkul-turnejše države bile v tem pogledu najbolj nazadnjaške. Pogled t, preteklost nam nudi jasno sliko ^
cer se je priselilo precej Turkov j borbah in zmagah ženstva na po-
iz Grške, toda ti se še niso užive- j ličnem in socijalnem polju v
li v nove razmere in preteklo bojATOerikL in Evropi.
še lepo število let. predno se bo-j Nova Zelandija je prva dežela.
do lahko produktivno udejstvova-,ki ž?leta 1S93 priznala ženskam
li. Ravno kulture, ki so tvorile vit aktivno, leta 1919 pa tudi pasiv-
maloazijskega bogastva, kot to- no volilno pravico. Tudi uživajo
bak. bombaž, vino in sviloreja. so mat(-re in deca v tej deželi tako iz-
pri barbarski izmeni prebivalstva!^110 zaščito zakonov, da je umr-
najbolj trj>ele.	j ljivost otrok v Novi Zelandiji mi-
... . ...	. * . , nimalna. Ženstvo je tudi sprejelo
Dobro bo vplivala na poljedel- . , . , , » _ . . .
, . _ zakon, ki določa 2-letno lec-o za stvo odprava desetine, kateri da-;________, .
vek bi bil pri denarnem pomanj- |
kaniu v Alali Aziji sicer na mestu.
ko bi njegovo pobiranje ne bilo v stalni zvezi z najrazličnejšimi mal-verzacijami. Morda se bodo kmet-
ki bi pripustile al" navajale devojke k nemoralnemti življenju.
V ^Združenih državah imajo ženske splošno volilno pravico od le-
je sedaj bolj potrudili, ko jim je . 1920 dalje, a mnoge države so zagotovljeno, da ostane ves pri- j že poprej priznale žeustvu vse po-delek njim samim. Primanjkljaj liti6ne Pravice. Glede izbiranja poki nastane vsled odprave desetim-'klieov Pa hna nedvomno največ v državnih dohodkih, se namerava I svoboščine ameriško ženstvo. Po pokriti z povišanjem zemljiščnega j statističnih podatkih iz leta 1920 davka in obdavčenjem tobaka. i žlvl v Ameriki 8219 zdravnic, 1736 Trgovina v Turčiji je popolno-iodvetuic 111 sodnlc- 117 arhitek-ma na psu. Pri ovirah, ki jo na-itm«»j47	Emirjev in 17Si
ravnost duše in majhni kupni mo- ■ svecenic-
či analoazijskega prebivalstva se1 Kanada .ie leta 1918 dovolila temu tudi ni čuditi. Carigrad, i svojim ženskam sicer nekoliko o-nekdaj glavno tržišče in skladišče ; m'pravico, a zakon 1. bližnjega vzhoda propada bolj in'1920 Je P1"™1 splošno volil-bolj in dasi je angorska vlada no Pravico- Zene v Kanadi so do-v zadnjem času pričela nekoliko; se«Ie tudi	politična me-
brigati za to mesto, vendar njego-'sta" V vladi imaJ° dva ženska m>-vega propadanja ne more zastavi-,nistra ene-a s Pošljem in ene-ti. ked se ga trgovske ladje vsled! «a brez P°rtfelja. Ta je dolžna za
stopati pri vladi interese celokupnega ženstva.
V Evropi so ženskam priznali
pretirane draginje naravnost o-gibljejo in nalagajo celo premog raje v Pireju ali na otoku Zea.
Tudi z industrijo v Turčiji ni volilno pravico najprej severne mnogo bolje, dasi stori vlada vs*. j države. Na Finskem imajo žene da bi ji pomagala na noge. Kakor [voL:ino pravico od leta 10«. na poljedelstvu in trgovini, tako je; Norveškem pa splošno volilno pra-tudi industriji silno škodovala iz-1 vico od leta 1919 dadje. Politiene-selitev Grkov. Maloazijski Grki so mu vplivu ženstva se mora zahva vzeli seboj znanje vezenja preprog i Norveška, da ima na svetu naj-:n nadaljujejo to obrt v novi do- i boljši zakon o zaščiti nezakonskih mačiji v taki meri. da je izvoz jotrok-
prperog iz Smirne znatno popu-j Na Danskem so ženske dobile stil. Iz Smirne in Carigrada pre- volilno pravico leta 1915, v Islaii-
NAZNANILO.
Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo za Greater New York in okoliei priredi dne 25. oktobra zanimivo zabavo
KMEČKI PLES
v Arligton-Rall na osmi cesti med 2. in 3. Ave.. New York. N. Y.
Ta prireditev bo nekaj novega za našo naselbino; poleg izvrstne slovenske godbe "Pershaks Band" bo igral pri ohcetu tudi naš rojak France Lovšin na harmoniko in če bo treba tudi pri razporokah.
Rojaki in posebno pa rojakinje, udeležite se tega plesa v narodnih nošah, ker le na ta način bo Kmečki ples popolen. — Vsi oni, ki ste se že udeležili naših prireditev, pojasnite svojim znancem in prijateljem, da so bile naše zabave vedno dobro obiskane in da je vsakdo tudi našel zaželjeno zabavo in razvedrilo. Zato naj nihče oe ostane doma v soboto, 25. oktobra. ampak naj zagotovo pride v Arlington-Hall. da se par ur po-veseli med svojimi.
Za izvrstno postrežbo in najboljšo zabavo bo skrbel nalašč za-izvoljeni odbor.
Na veselo svidenje!
Veselični odbor.
C6x 9. 11, 14, 16. 21, 23.)
BODOČA ANGLEŠKA PRINCE ZINJA?
25,0000 FRANKOV ZA MNOGO« BROJNO DRUŽINO.
Pariz, Francija. 22. oktobra. —
Cena kruha je poskočila danes za en su in vsled tega stane feTda kruha od danes naprej en frank in 35 centimov. Zvišanje cene je postalo potrebno vsled vedno liaraščujočih ceni pšeniene moke.
Na predlog prejšnjega ministrske ga predsednika Poincareja je priznala danes Francoska akademija družini Devouste Dubreuil nagrado za velike družine" v znesku 25.0200 frankov. Družina z desetimi majhnimi otroci je do-sedaj kaj težko izhajala. Med otroci sta dva dečka in dve deklici, ki so prišli tekom vojne na svet kot četvorčki. Ministrski predsednik Poincare. kralj Albert, kralj Jurij in ruska carica so takrat nastopili kot častni botri. Poincare je napotil akademijo, da je v tem slučaju izpremcnila pravila, tako da more nagrada pripasti tudi družini, v kateri sta oče in mati stara nad štirideset let. Dubreuil j ■ star pet in petdeset let.
OERWOOD A. UNDERWOOD. M. V.
Zadnji čas precej govori, da sc bo angleški princ poročil z romunsko princezinjo Ileano, sestro jugoslovanske kraljice. Slika nam predstavlja Ileano v romunski narodni noši.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOE RAZ-PUŠČEN.
Berlin, Nemčija, oktobra. — S posebnim odlokom predsednika Eberta je bil nemški državni zbor razpušeen. Kanclerju se namreč ni posrečilo reorganizirati kabineta, v katerem bi imeli nemški nacijo-nalei in socijalisti par sedežev.
Žena lahko prikriva svojo ljubezen 40 let. svoje mržnje in odvratnosti pa ne more prikriti niti en dan.
Najdena utopljenka.
Nad Prodom pri At. Vrdu so potegnili, iz Save približno dvaj-t et let staro utojMVjenko. čedno »blečeno. NajbrŽe je ponesreči1!", ker na truplu m opaziti nikakih znakov nasilja.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste 7stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda"
gnani veletrgovci s ostali v zvezi s svojimi starimi odjemalci in kupčije, ki so se preje sklepale v Smirni in Carigradu, se sedaj sklepajo v Pireju in Solunu. Vse to so nenadomestljive izgube za turško narodno gospodarstvo.
Velike dobičke je donaaala prebivalstvu pred vojno cvetoča svi-
diji pa že leta 1902. Na Holand-skem so žene dobile najprej pasivno. leta 1919 pa .tudi aktivno volilno pravico. V Angliji imajo ženske volilno pravico od leta 1919, a vendar ne bretz vsake omejitve. Tudi v sovjetski Rusiji uživajo ženske velike politične pravice. Baš te dni je sovjetska vlada ime-
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani_______________ 1.60
tfova velika sanjska knjiga ________________________ .90
Sanjska knjiga, srednja ___________________________ .31
Angleško -slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana__*____ _______________1.41
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški olovar in kako Be postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana ____1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek _______________________1,—.
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. v-______________________ 1.25
jcobinson, povest — ______ ___r——.	.65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman____-___.80
Rinaldo RinaldinJ __________________________M
Sveta Genovefa____________________________.50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofona _	.25
Hitri računar ali Praktični računar___________.75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in AmerikancL Popis slovenskih naselbin v
Ameriki Trdo v platno vezano___________3.—
Narodni zaklad sa klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi--------------------------- .90
Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2JS0
(K naročilu priložite pokritje v knamkah ali M. O J Knjige Vam pošljemo poštnine proačo.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	.	Maw York. M. V

lena industrija. Produkcija je »ovala za svojega poslanika v
Arkadij Averčenko:	j
O pospeševanju plodovitosti.
CLAS NAROPA. M. ©KT. 19S4.
1
SLAVNA RAZISKOVALKA.
Glasoviti Clemenceau je podal v parlamentu sledečo ofieijelno izjavo :
V mirovni dogovor ni bilo sprejeto določilo, da mora imeti Francija čim največ otrok, tlasi bi mo ralo to »tali na prvem mestu.
Ce se Francija ne bo brigala za številen naraščaj, boste zaman vpletali v dogovor najbolj modre paragrafe. bo»te zaman jemali Nemcem njihove puške — Francija pogine vseeno, ker ne bo več Francozov.
Zadeva je torej jasna — Francozom primanjkuje otrok.
Kako bi so dalo odstraniti to Ktrašno zlo. to zlo. — ki ogroža cel narod s smrtjo in pogibeljo.'
Čeprav zavzemam med iurnal* st: t a ko r«-ko«" vc.dilno mesto, vendar je vprašanje t;iko r«'-no ic zadeva tako važna, da si nisem mogel kaj, da ne bi vzel v roke j-voj sromni reporter^ki zvezek in nov *^inč:iik ter st* odpravil na pot. kot vsak priprosti reporter, da vprašam merodajne osebe po njihovem mnenju.
Ir Pri Ivanu KapitonjiČu Trepa-kinu.
—	Da. da, mi j»> dejal na moje prvo vprašanj.*, ugledni kramar,
tudi jaz .sem čital o tem, čital sem i n sem se prest niši I.
—	Povejte mi, kakšne mere bi Vi predlagali, da se odstrani to zlo i?
—	Saj poznate Francoze? To so V m m zares čudni ljudje. Samo za lra-la-la jim je! Komaj napoči večer, takoj povezne cilinder in teče na Elizejska polja plesat kan-kan z grizetkami. .laz bi napravil takole: Elizejska polja — bi zaprl! KaruseLski trg — bi zaprl! Sedaj ni čas za to. da bi se človek vozil na vrtiljaku. Tudi Veliko o-pero — bi zaprl. Sedi doma pri že-ni — tam je tvoja opera. Ob 9. uri zvečer bi moral vladati na ulicah popolen mir. Kdor bi prišel na ulico — čap! — že bi ga zgrabil policaj za ovratnik! — Kam? — Marš domov! Prijatelj moj. jaz poznam Francoza do ohišij; vzemi mu tra-la-Ia. vzemi Karuselski trg. kankane-štantane in postal bo najzvestejši mož pod solneem! Pa saj takrat t tuli ne bo imel drugega posla k«»t sedeti doma in porajati otroke. Maupassanta pa še pogledati ne bo hotel več. Tako zapišite!
In tako som zapi>al.
H. Sosed na klopi v drevoredu.
Vprašal sein ga:
—	S čem se pečate ?
—	Tako . . . Kupujem in prodajam različne stvari.
—	In popre je -
—	Da Vam povem resnico — saj to je že minilo, — pri žandar-jih sem služil kot pravokater.
—	Hm . . . da. No, po vseeno, morda mi boste vedeli povedati, na kakšen način bi se dala povečati rodovitnost na Francoskem?
—	Na kakšen načinJasna stvar!
—	No, kako pa ?
—	Recimo, v predmestju Saint-liouore živi mladenič, po imenu Jean. V istem predmestju pa biva tudi devica Luiza. Kaj napravim Stopim k tej Luizi in ji rečem ; Ah, mademoiselle Luiza . . . nekega mojega prijatelja ste ranili z Amorjevo puščieo. Saj veste, kako radoveden narod so — dekleta. Takoj bo vprašala : — Ah, ah. kdo pa je to? — To je tisti Jean, ki živi v predmestju Saint-Ilonore. — Začetek je storjen. — Zdaj pa stopim k Jeanu in mu rečem : Bonjour, mon ami Jean. — Bonjour. pravi Jean. — Jaz ga
pa dregnem s prstom v bok — Francozi imajo to radi — in mu namignem: Bonjour je že prav, bonjour, ampak povejte vi meni raje, zakaj ste štrli srce neki gospodični?! — In takoj bo vprašal, kako in kaj, seznanim ju in stvar pride v tek!
—	Oprostite, vi govorite o zakonu, mene pa zanima vprašanje o otrocih. Dobro poučen gospod mi je namreč pripovedoval, da pokrije Franco«, koj ko napoči večer, svoj cilinner in teče v Elizejska polja plesat kazik&n.
iloj znanec se je zmagoslavno zasmejal.
—	Teče, pravite ? Če bi bil jaz tam. ne bi tekel! Naj le poskusi! Srečam ga na ulici, pred njegovo hišo: Kam, mon ami Jean? — Kar.-kan grem plesat s kokotka-mi. — Aha ! Jaz grem pa k Vam na obisk. Vi kar pojdite, jaz bom pa posedcl malo pri vaši ženi. d;: ji ne bo dolgčas. Ah, kako srečen človek <te. mo.i chcr. da imate tako ženo! Te grudi, ta pleča! In nožice! Ce si predstavljam, kak" mora ta ženska poljubljati! — Verujte. mi po teli mojih besedah bn tekel domov kot bi kuril za njim! In lahko si predstavljate, tla ne bo plesal v Elieejskih poljanah on. pač pa bom plesal jaz čez leto dni kankan pri njegovem krstu.
III. Pri poštnem uradniku Poče-čujevu.
Ki« sem prišel k njemu in m:: zastavil prvo vprašanje — dolgo ni mogel razumeti, kaj pravzaprav hočem.
Ko je končno razumel, je ves za žarel.
—	Kaj storiti.' da bodo imeli Franpozi otroke? To je zelo pri-pro^to! Treba je vpeljati sistem majoritetnih ugodnosti! . . .
—	To je?
—	To je takole-le: recimo, da ima nekdo enega otroka. Pa dobi na rokav en našitek, podobr.o. kakor jih nosijo vojaki, ki so 1 i 1 i enkrat ranjeni v vojski. In s tem našitkom dobi povsodi 10 odstotkov popusta. Pride v trgovino; s.var. ki v^lja 10 frankov, mu prodajo za 0. pride v gledišče, sede na tramvaj — povsodi mu dajo 10 odstotkov popusta. č'e ima dva otroka — dobi dva našitka in ima že 20 odstotkov popusta, pri treh otrocih tri našitke in tako dalje. Ce je tako pameten, da si nabavi 10 otrok — prosim! Vse doli; brezplačno: je — ne velja n e. pije, — ne velja nič. obiskuje gledišča — ne velja nič. Stanovanje za-tonj. hrana zastonj . . .
—	No. zdaj*si pa zamislite slučaj. da ima nekdo 12 otrok. Po vašem bi mu morda morala država povrh vsega še doplačevat: 20 odstotkov ?
—	No — ne. zakaj ? Saj se mu lahko izroči posebna kolajna.
—	Kaj pa oni brez otrok, in samci, ali ti ne bi uživali nikakih olajšav ?
—	Kaj.' Olajšave? S to sodrgo i>i jaz pomedel brez usmiljenja! (V bi stopil v tramvaj gospod z našitki — takoj mu mora človek brez našitkov prepustiti svoje me->to 1 hi če pride mož z našitki v ta ali eni urad prosit za službo — takoj pošljem nastavijenca brez našitkov na mesto in na njegovo mesto — izvolite, gospod z našitki! To bi jaz izvedel — takoj I Niti dilia-ti jim ne bi dal!
Mala deklica je pritekla v sobo in je dejala :
—	Papa, Griša je zlezel na mizo. Manja ga je potegnila za nogo, pa je padel Bobiku na glavo; Kotka pa ni vedela, kako je bilo. pa je nabila mene in Liličko. Me-dve pa nisva nič napravili, sva samo zibali Musjo . . .
—	Kako pa pazijo starejši? Kje je Vol od j a ? In Kol j a ?
—	Kol j a in Volodja sta šla v kinematograf. Sonja pa bere knjigo.
—	Kdo pa je vse to? — sem vprašal začudeno. — Ta Kolja, Volodja. Sonja ?
—	Vsi so moji. Deset kričačev jih je. Samo pomislite, če bi bil jaz v Franciji . . . Vse bi dobival zastonj.
IV. Razgovor z malo dekEcol
Ko sem sel po stopnjicah navzdol. sem srečal malo deklico, oči-vidno tudi članico rodbine Poče-čujeva.
—	Čuješ, mala — sem jo vprašal. — Francozi nimajo otrok, kaj napravimo, da jih bodo dobili?
Položila je prst na spodnjo ustnico in se je zamislila.
—	Ali majo papane in mame?
—	Mislim, da teh še bo nekaj.
—	No, potem je pa lahko!
—	Namreč?
—	Poglej, to se naredi tako-le. Sediva tukaj na stopnice.
ROYAL MAIL
Naravnost v Cherbourg In Hamburg.
PRIPRAVNE ZVEZ« Z
JUGOSLAVIJO.
Privatna kabine — Izboru* brana Uljudna postrežba.
DRSITA ........ 25. okt.
ORCA ........... 26. nov.
nRO'JNA ........9. dec.
OHIO ............ 31. dec.
Za Informacije vpraSajte svojega lokalnega p.penta ali pa
TKE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO.
Sanderson A Son, Inc. Agents 26 Broadway	New York City
COPYRIGHT KEYSTONE VIEW CO. HEW YORK
eijskim oblastem in te so začele poizvedovati za baronom von -Re*-i neeke. Kmalu so prišla na š!ed. da | *e j<- pod tem imenom pojavil kro-i jač Kosskopf, ki je polit-i ji prav ■ dobro znan. Napadalec in njegov . t »variš -ta v baru in pozneje doma opila z nekim posebnim >trn-
i
; pom tn- jo nato okradla in da je i ni našla lastnica penzije, bi jo bi-
;la tudi pripravila ob življenj?.
j
i —------:__
j BALA SE JE
ZA ŽIVLJENJE
Miss 15. Maekar, li£erka Mr. in Mrs. I rance MaOkur v Ilurmonv je zaeno s
Pred kratkim se je vrnila iz doslej nepoznanih krajev Honduras::	T^Z
raziskovalka lady liiehmond Brown v spremstvu Mr. Michella jhS ^Ssf^	"V23T-
Ile Igc.sa. Odkrila sta divje indijansko pleme, kljma kaj čud- !r":,',h šlirih ,etih je bo«ezen dejanski iz-ne navade. Ti Indijanci nam reč porežejo svojim ujetnikom gla-	£ cV^iena
ve ter j.h na nek nepojasnjen način posuše. da se znatno zmanj- ;SL^^fSJK. ZL^tTtS df?. sajo. pa kljub temu ohranijo svojo prvotno obliko. Seboj sta ln"rt* nir" i**na«ati. Noben zdravnik prinesla štiri take glave.	{pWab'of^^T«°/'dl,,Cili njVne boiexni.
__'__porabili so ves svoj denar, prodali hišo in
■	■	---' ; ton'i vse. da bi ohranili mlado hčerko
t ri življenju, toda nič ni pomagalo Xe-kega dne. pred dvemi tedni, j,- priSla
riekii znanka obiskat družino. Nekako boječe jim jo pokazala oRlas. ki je bil iz.strižen iz ča-
Pred berlinskim sodiščem je bil: ^	™deSTtrJ^T?*
navajal znamenja, ki se pojavijo v njeni navzočnosti. Ko so primerjal! znamenja, so izprevlde-
----------------------_	„ ,	1». da ima taka zname-
Objavljam tudi to mnenje, če- varJa^ se je moral radi napada na	^aai "j-'i *oidi Helena, xjen
— - :reko damo kateri ie	zdravnik je še tisto noč pisal za ofrla.se-
VJ !.„. kateri je ouractei raz- vano zdnviJo ki je dospelo po nreteku
lične vrednostne predmete v ,?tirik <lr,i- onega časa. se Heleni hi-skupni vrednosti 20.000 zlatih SSLtSl ^J^s/ieZ^JJl^
j !liark.	iza 11 funtov in da je še vedno slaba, to-
I	'.da brez dvoma bo kmalu ozdravela.
! Kosskopf SO ie seznanil s svoj Ve-,iko Tžkih' 'ensk in ctrok se ne"
I	,(«„ »"'Mini a	ravilno zdravi za svoje boleznf, doCim
—	Pa sediva. Torej?	{
—	Najprej se mora papa grabi--ri za glavo in vpiti: "Kaj, še eden ! | Ali ne bo konca— Potem pride takšna ženska' z neko vrečo, j;o-iem pošljejo tiste otroke, kar jih
Kako napadajo v Berlinu.
te dni obsojen na p^t let težke je-!
že je. k teti, in potem pa pride nov i l'e	krojač Iiosskopf, ki je
otrok. Leži. ter kriči kot neumen, j že Ponovno sedel v zaporu. Zago-
Objavljam tudi to mnenje, ee-prav nima posebne cene. Toda izhaja od osebe, ki je s perečim vprašanjem v zvezi.
V. Samcgovor.
Kretanje parnikov - Shipping News
SB. oktobra:
Olympic, Cherbourg: Cleveland, Cherbourg in Hamburg; Lancastria, Cherbourg; Muenchen, Cherbourp In Bremen; Rotterdam, Boulogne; Duilo, Genoa, Pres. Harding. Cherbourg Is Bremen.
SB. oktobra:
Resolute, Cherbourg In Hamburg. 29. oktobra:
France, Havre; Aqultanla. Cherbourg 1. novembra:
Homer,c, Cherbourg; Votendam. Boulogne; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Mount Clay, Cherbourg in Bremen Conte Verde v Genoa
4.	novembra:
Colombo. Genoa, Bremen. Bremen:
5.	novembra:
Berengaria, Cherbourg Rochambeau, Havre.
6.	novembra:
Pittsburgh, Cherbourg. 8. novembra: Leviathan, Cherbourg; Majestic
Cherbourg: Veendam, Boulogne: Saxo-nia, Cherbourg. De Gmsse, Havre"
12. novembra:
Mauretania, Cherbourg.
13. novembra:
Lapland, Cherbourg; Albert Baltln. Cherbourg in Hamburg; Arabic, Cherbourg.
15. novembra:
Olympic. Cherbourg: Columbus. Cher bourg, Bremen; La Savoie. Havre; Reliance Cherbourg in Hamburg; Nlew Amsterdam, Boulogne.
19.	novembra:
Paris. Havre. Aauitania, Cherbourg.
20.	novembra:
Minnekahda, Cherbourg; Thurlngla. Cherbourg in Hamburg.
22. novembra:
Homeric, Cherbourg; Ryndam, Bou-ogne; Republic, Cherbourg, Bremen; Orca (Bermuda), Cherbourg.
26.	novembra:
Rcrengaria, Cherbourg.
27.	novembra:
America, Cherbourg	In Bremen:
Zt-t-i.vnd. Cherbourg;	Deutsehland.
Cherbourg in Bremen;	Minnekahda. Cherbourg in Bremen.
29. novembra:
Majestic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Duilio, Genoa; Presidente Wilson, Trst.
rpsuucHUNf
Naravnost v Jugoslavijo ^ Martha Washington—23. okt.; 6. dec.
Presidente Wilson ............£3. nov.
V Dubrovnik ali Trst. Železnina v notranjost zmerna. Nobenih vizejev. Vprašajte pri bllinjem agentu ali pri
PHELPS BROS. 4 CO„ 2 West St., N. Y.
i!
Naposled me je zau moje last no mnenje : Kako bom
i	J^oje oojezni, ooeim
l;m„i ti. i;!-0 žrtvijo v neki trjrovini. kier ie imaJ'° v re.-nfci trakuijo. Go»ova mmc-j
imeti	|	,	,nja so ^dajanje delcev traka'.!-:. Verji lna
............ Kako bom 1 nakupovala hišne potreb-|par izguba teka 2 včasno pečico, pokrit
•	]	■,	Ščine Ponudil ii ip 71	'Jezlk-	bolečine v hrbtu !r ledi!h.
jaz sam odgovoril na zastavljeno	■roiUhin J1 Je ™ spremije- i motica. elavohol sLahosti ter pla2fc^ ob
vprašanje? Sai sem ipak človek jva-ca ter -se J1 J5' predstavil za ba-i ^^ v črevesju in želodcu, rt mena koža. .,;	i": _______m .. • i rona von Reineeko Hnt^l in ^ n,'^ sla,ba	v^e-
> - -	.	. .	-vrin-i -i-/-!-,-.	^ tt„, i - •	' zBuoa teze. slaba sapa. Noo^itosa vese-
ki je V svojem Življenj marsikaj j r°na Reine<?ke- IIotel .1° Je na,lja do dela. nobene ambicije, vedno le-
videl onazil in no^knsil	vsak način spremljati ter ji je tv- 1 arj^nje. Trakuija, ki včasl dometa do
opazil m posiEU.SU.	J	•>	j i olžine petdesetih čevljev, večkrat povzrc-j
Torej, kaj nam boste pa vi |miJal raznovrstne usluge. Dama ga! a napade božjasti. Trakuija, ki se splazi
" I -------- —^11-1—• 1	^ -. ! Sapnik, lahko zaduši svojo žrtev. Boljše
povedali o tem vprašanj dij Timofcjevič — sem vprašal ter udobno sedel v naslonjač.
—	Kaj bom povedal.' Naj Vam povem le to-lt ; Rešitev Francije !»■/.; v sili patriotizma. Ni jih večjih patriotov od Francozov; patriotizem je njihovo zavetišče in njihova moč.
Predstavljajte si sledeči razgovor na plesu:
—	Madame, dovolite mi. da >< Vam predstavim: Charles Durand. Vas smem poprositi za valček .'
—	Ne. hvala, odhajam žč domov.
—	Domov? Tako zgodaj.' Ali Vas čakajo otroci?
—	Ne, otrok nimam. Mož j t loma.
—	Nimate otrok? Moža pa imate?
—	Da.
—	Hm . .. Čudno. Dovolite, da Vam nekaj povem natihoma. (Ji šepeče na uho).
—	Vi ste zblazneli, gospo 1! Ka ko si drznete?!
—	Madame! Saj je vendar Cle-uc-neeay kategorično izjavil . . .
—	In kaj je meni do tega?
—	Madame! Vi ste Francozi ija! Vendar ne boste dopustili la čez dvajset let te umazane pruske kanali je zopet vderejo v našo prelepo Francijo in . . . da jih nv ne bomo mogli zapoditi, ker ne bo mo imeli dovolj sil na razpolago!
—	Toda — če ni i ga takrat ubijejo? . . .
—	Madame! Smrt za domovino — je najlepše smrt. Mati more biti >onosna na takega sina!
—	Ampak mož čaka name . . .
—	Madame! Pa najsi vas čaka. tisoč mož — Francija ne more čakati ! Sluga ! Dajte gospej plašč...
—	Gospod, pozno je že . . .
—	Madame! Bolje pozno kakor nikoli. Izvošček! Vrag te nosi! Hitreje . . .
—	O Bog . . . Bojim se, da me ne boste več spoštovali . . .
—	Madame! Kaj jaz?! Ta hip
Izdal sem novi cenik
DOMAČIH ZDRAVIL
Katere priporoča mgr. Knajp v knjigi
DOMAČI ZDRAVNIK. V ceniku Je vsaka rastlina navedena. ^a kako bo'ezen se rabi. Pišite takoj; po brezplačni cenik, da ga imate j slučaju potrebe pri rokah.	j
TUhežen za repo z 2 nožema ..
Motika domačega izdelka .....
Brurni kamen "Bergamo" .....
Priprava za tiskanje, s 250 Črkami. držaj in f-rnilo .........
$1.10 .90 .40
2.50
Prescription A-2S51 se imenuje sloveče zdravilo proti revmatizmu in trganji:. Steklenica ........................ 1.30
MuSkatel grozdje, baksa 50 funt. $5.— Malo črno grško grozdje, baksa
50 funtov ................$6.15
ningo pošiljam poštnine prosto, samo pri grozdju ni Express vračunjen.
MATH. PEZDIR Box 772, City Hall 81«. New York, N. Y.
u. Arka- j -|e sPrva odklanjala, naposled pa!	__
je pustolovec vendarle doznal po bo prepozno. XaroCite eno zdravljenje!	'ar.A^ 1ST A T?0"n \ " TTTT? DTOT
- , . . . ., ;I.axtana danes, ki ga pošlje takoj po	iNAltUUA , 1 irllii JJil.bJ
ovinkih za njeno ime m za števil- sprejemu *io.4S Laxai Med. Co., sasj	rrrnQT iv *nvcDTiorvn
ko ničnega telefona !Laxal Box 963- Pittsburgh. Pa. Lax-1	JUGOSLAV ADVERTISING
i an nI Škodljiv. Za zavarovanje zavojčka1
To mu je zadoščalo, da je da-1 ^^__-Adv>t
mo kmalu srečal. Drugič je že znal |
WT3DIUM
stvar spretpo napeljati na pravi tir. Dama je postala napram '"i.a-' ronu" zaupljiva ter se je celo on-' zvala njegovemu vabilu na >kup-: t ni poset pretlstave v gledališču, j Pustolovec je najel posebno ložo i n po predstavi je predlagal odhod v bar. Dama je povabilo sprejela. Kinalu pa je videla, da ni ravnala prav. Ko je namreč njen spremi je-i valeč stopil skozi izhod gledališča j na prosto, je ugledal nekega znan-: ~a, s katerim sta. se navdušeno po- j zdravila. Rosskopf je predstavil dami gospoda za svojega prijatelja iz inozemestva. V bar so šli nato vsi trije skupaj. Rosskopf je naroči likc-r, katerega pa je dama j samo pokusila. Po prvem požirku io je namreč tako zapeklo v istih, da se ji ni ljubilo izpiti o-■itanka v čaši. Bala se je, tla bi ji nijača utegnila škodovati. Zle po--dedjge so se kmalu pokazale. Tro-jica je odšla iz bara in komaj je prišla na ulico, že je popadla dn-mo slabost. Kaj se je zgodilo pozneje. ni vedela povedati.
Naslednjega dne zjutraj se gospa nenadoma znašla na reše-1 .valni po«taji. Na vprašanje kako je prišla tja. so ji povedali zdravniki in strežaji, da se ima le golemu naključju zahvaliti za svojo rešitev. Očividno jo je nekdo oma mil z opojno pijačo. Na rešilno .n ost a jo so jo prinesli iz neke pen zije. V tej penziji je že na dan kritičnega dogodka neki mož na-, je! sabo z dvema posteljama. Zvečer sta prišla tja dva moška z damo, ponoči pa sta odšla ne da bi komu povedala kam. Ker sta odprla hišna vrata s silo, se je lastnica penzije zbudila in ko je hitela v sobo, katero »sta moška pravkar zapustila, je našla v njej v
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabita na zuoj hotel, kjer dobite naj boljša prenočišča in bosta najbolj postrežem
OteU boIm i «cg aH dvema pofltsljima. Proctor ca fc«0 cccb. Domač* kuhinja. Najnižje cene.	x
AUGUST BACH, B3 Greenwich St, New Yc.ric
LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECMAUST MOŠKIH 8DLEZNI. Mej« atroka j« zdravljenj« akutnih In kronlCnih bolezni. Jaz **n, to zaravim nau Z, tet ter imam ekuinje v vaeh boleznih ^ ^ , In ker znam elovanako, zato vas morem popolnoma razumeti In eposnatl
1,1 k^ 'w V" ™d™vim vrnem moč In zdravje. Skozi 23 pridobil poeebno ekuinjo pri ozdravljenju mošKh bolezni. Zato ee mor17, popolnoma "ne«tl na mene. moja akrb pa Je. da vae popolnoma ezdr. vlm. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljena kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v anu iz padanje laa, bolefiine v kosteh, star« rane, oslabelost, živčne In bolezni v'm« hurju, ledlcah, Jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katar,zlatoillo nadut-altd Uradne ur«: V ponedeljek. Bredo in petek od 9. dopoldne do 6 popo dne ▼ torek, četrtek ln sobota od 8. dopoldne do K. sva&er; t nedelj*.* te praznikih cC 10. dopoldne do t. popoldne.
Vas bo ves narod, vsa Francija ob- nezavesti ležečo damo. katere ni
čudovala in spoštovala . . .• Vozi 1	T - ,
,	.. .	poznala. Ležala je na divanu na.
vendar, udari z bičem, kanalija. I . , . „ , . .
poi siecena. Nakit m drago kožu-
Da. da. Veliko, ogromno, eudo- hovino sta mo«k* odnesla. A*ito čustvo je patriotizem!	| Dogodek je bil naznanjen poli-
Posebna ponudba naaim čitateljem!
Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 —
8 strešico Ta slovenske črke,	$25.-
'OLIVEK' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI.
Pisati na pisalni stroj ni nifraka umetnost. Takoj lahko vsak piie. Hitrost pisanja dobite ■ rajo.
8LOYENIC PUBLISHING COMPANY SI Cortlandt Btraat	Kcw Yortc, W. T.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko«

UKsnJtt po torn ti t Btajri kraj, Je potrebno, da natančno pončen o potnih Uatlis, 5rt« IJagi in dragin itrareb.
Pojasnila, ld vam Jih Muaotend dati jdle<l node dolgoletne IzknSnJ«. Vam bodo gotovo v korist; tndl pri-pno&uno vedno le prvovrstne nize. ki Imajo kabine tudi ▼ III. razreda.
Glasom nove naselniške postave, ki j
ie stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, 5 wunorejo tudi nedržavljani dobiti do- j voljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi del.1; tozadevna dovoljenja izdaja generalni n»-selnlSki komisar v Washington, D.O. ProSnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Torku pred od-potovanjem. ter se pošlje prosilcu t »tari kraj glasom najnovejše odredbe ]
Kako dobiti svojce ix staro-1 ga kraja,
Kdor Zeli dobiti sorodnika all \ svojca lz starega kraja, naj nam prej j pi5e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Prodajamo vozne liste za vee proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt 8t.r Mew York
Pozor rojaki!
Grozdje vseh vrst na drobno in na debelo. Zmerne cene, točna postrežba. Pridite ali pišite za pojasnila.
BURKLEY PRODUCE CO-
Ro 3m 7, Produce Terminal Bldg 18th & Pike St., PITTSBURGH. PA.
Bell Phone: Grant 2216 Mr. Leo Skoda. Grape Manager
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".
ZOPET NOVE SLOVENSKE VICTOR PLOŠČE — VSE PO 75c.
728!) Veseli druži. Polka
Polka Mazurka. Harmonika z gosli. 7422 Deset zapovedi za dekleta.
Neža In Pavel. Smešna s harmoniko.
<423 Gorenjski valCek. Harmonika. Na skok skodl. Harmonika
7490	Vabilo. (Ig. Hude). — Pastirček. (Igr. Hude). _
Moški zbor, New York.
7491	Marinka valček. Weber band. Glazbeni valček. Weber band
7492	Strelfeva ljubica. ŠntlS.
O Izabela. Valček. Narodna sodba
7557	Kavalerijska koračnica Holtzhacker koračnica, —_
________Narodna eodba
7558	V divnl dolini. Polka Krasna Marička. Valček. _
_	_ Kramer band
i 635 Brez nade. Polka. Češka sodba.
Kmečka polka z vriskanjem 7651 Sezidal sem si. Poje E. Blaževlč Slovenec Slovencu. Poje E. Blaževič a poštnino pošljite 35c. Cenike zastanj. Prave glasne Victrole prodajamo od— <22.50 do S480. z hornom ali bre* horna
IVAN PAJK 24 Wain Street Conemangh, Pa.
" , m «f i -i iišitrjČ&tiitlii > *