LITIJA lil
*      III *
SEPTEMBER 1983
ŠTEVILKA S
Odšel je velikan revolucije
19. avgusta je zdravniški konzilij sporočil, da je ob 9.57 v Kliničnem centru v Ljubljani v 83. letu starosti zaradi oslabelosti srca umrl tovariš Miha Marinko, narodni heroj, predvojni revolucionar, prvi komisar slovenske partizanske vojske, dolgoletni član CK KPJ in CK ZKJ, sekretar CK KP in CK ZK Slovenije, predsednik ljudske skupščine LRS in predsednik vlade LRS, predsednik glavnega odbora SZDL Slovenije in član sveta federacije.
Odšel je tako še en velikan revolucije, veliki humanist in borec za lepše, človeka vrednejše življenje.
Vse njegovo življenje in delo je vtkano v temelje naše samoupravne socialistične skupnosti bratskih narodov in ntgtpdnosti Jugoslavije.
Slava njegovemu spominu!
Ugodni polletni rezultati gospodarjenja
Prva polovica letošnjega leta je za nami, od začetka avgusta pa so znani rezultati gospodarjenja za to obdobje. V večini delovnih organizacij se je fizični obseg proizvodnje povečeval, zlasti pa v Kovini, Predilnici, Mesariji in prekajevalnici, KZ Gabrov-ki—Dole, Pletilji, Mizarstvu Litija, TOZD Gozdnemu obratu, deloma Lesni industriji Litija. Proizvodnja pa se je zaradi težav pri oskrbi s surovinami najbolj zmanjšala v TOZD Usnjarni.
IZVOZ MANJŠI OD NAČRTOVANEGA
Obseg mednarodne menjave se je povečeval, vendar manj, kot smo planirali. Na to je vplival zastoj izvoza iz znanih vzrokov v Irak in Alžir, kamor izvaža predvsem Predilnica. Izvoz je močno povečala Usnjarna, ob večjem izvozu pa se je zmanjševal uvoz, tako da se je pokritje uvoza   z   izvozom izboljšalo.
Izvozniki v naši občini so: Usnjarna, Predilnica, TOZD Mizarska proizvodnja, TOZD Fur-nirska proizvodnja, TOZD Žagarska proizvodnja, TOZD IAK, Kovina, TOZD Gtadme-val, KZ Gafoovka Dole, Pletilja in KZ Litija. Zadnje tri organizacije v lanskem prvem polletju niso izvažale, pričakujemo pa, da se bo število izvoznic in skupen izvoz v občini nadalje povečeval,
saj je to osnovna naloga, ki bo zagotavljala nemoten potek proizvodnje in daljnji razvoj.
C
ŠOLA SE JE PRIČELA
Prvi šolski dan za prvošolce
J
Ponovno so se odprla šolska vrata. Veseli živžav se je z morja, planin in iz brezskrbnih počitniških dni preselil v hrame učenosti. Še posebej lep in nepozaben je bil ta prvi šolski dan za vse prvošolce.
Na vseh šolah so jim pripravili svečan sprejem, ki so se ga udeležili tudi vsi starši. V Litiji jim je dramatski krožek pripravil igrico
Pika med svojimi, v Šmartnem pa so prisluhnili pravljici Fantek na oblaku. Prvošolci so prejeli tudi skromna darila in rumene rutice, ki jih bodo nosili okoli vratu, da bodo varnejši na ceuti.
Ža varnost najmlajših je poskrbela tudi Postaja milice, ki je na vsa pomembnejša križišča postavila miličnike. Izkazali so se pionirji — prometniki, pa tudi pripadniki narodne zaščite, ki so na predlog občinskega sveta za preventivo in varnost v cestnem prometu skrbeli za spoštovanje prometnih predpisov vseh prometnih udeležencev. (Foto: M.ML)
CELOTNI PRIHODEK NAD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM
V občini se je celotni prihodek povečal za 43,8%, kar je nad republiškim povprečjem (36,8%). Nižji celoten prihodek kot v enakem obdobju lani je imela le TOZD Mizarska proizvodnja, na kar je vplivala slabša prodaja. Nizko rast pa so dosegli še v Mizarstvu Gabrovka, Gradmetalu in Pletilji. Največji del prihodkov (80,6%) je bilo doseženo s prodajo na domačem trgu, deloma pa so porastli tudi prihodki, doseženi s prodajo na tujem trgu (z 11,9% na 12,5%).
Rast porabljenih sredstev je bila izredno velika. Povečali so se predvsem stroški porabljenih surovin in materiala, proizvodnih storitev, prevozi, nabavna vrednost trgovskega blaga. Porastla pa je tudi amortizacija, kar pa je pozitivno, saj so ta sredstva namenjena za enostavno reprodukcijo.
Kljub temu pa je v občini dohodek porastel za 2,3 indeksne točke močneje kot v republiki; deloma so na to vplivale višje cene, izboljšala pa se je tudi učinkovitost gospodarjenja. Dohodek so najbolj povečali v Usnjarni, Predilnici, Kovini, TOZD Furnirski proizvodnji. Dokaj nizka pa jc bila rast dohodka v Gradmetalu in Mizarstvu Gabrovka.
RAZKORAK MED PRODAJNO IN LASTNO CENO BOTROVAL IZGUBI
V TOZD IAK pa dohodek ni dosegel ravni lanskega prvega polletja, tako da je TOZD to poslovno obdobje sklenila z izgubo. Osnovni razlog je v razkoraku med prodajno in lastno ceno, saj stroški energije stalno naraščajo. Delavci so na zborih • sprejeli sklep o uvedbi predsanacijskega postopka. Pripravili bodo program Ukrepov za izboljšanje poslovnih rezultatov in ugotovili
Je že tako, da se vsaka r«? enkrat začne. Tudi s šolo je tako. Da pa je začetek srečen in pot varna, pa je najbolje, da nadebudnega šolarja vsaj tiste prve dni pospremita do šole očka aH mamica. Lahko je seveda tudi kdo drug, da je le za varnost poskrbljeno. (Foto: VI.M.)
Le o čem premišljujejo te mlade glavice? O svetu iger in brezskrbnega otroštva, ki ga ne more ugnati nobena še tako stroga šola, aH o vseh tistih knjigah, ki se bodo morale prelistati v teh osmih letih? Morda pa je le čisto preprosta, srečna misel: »Joj, tovarttica, kako prijetno je biti v šoli!« (Foto: M. VI.)
morebitno odgovornost organov upravljanja oz. delavcev.
Pri razporejanju dohodka smo se v občini obnašali skladno s sprejetimi usmeritvami. Relativno se je zmanjšal del dohodka, namenjen za skupno in osebno porabo v korist sredstev za akumulacijo.
Močno pa se je povečal del dohodka za obresti. Stalno naraščanje obresti pa bo še bolj obremenjevalo dohodek gospodarstva, saj so najeti krediti precejšnji. Večji del sredstev za akumulacijo so oblikovali v Predilnici in Usnjarni, akumulativna sposobnost od poprečne pa je bila boljša v Kovini, TOZD Furnirski proizvodnji, Predilnici, Usnjarni, Gozdnem obratu.
Tako so se za kar 77% povečala sredstva za reprodukcijo in so znašala 390.351 tisoč din, vendar pa so že delno obremenjena s krediti in pa posojilom skladu federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja manj razvitih.
MANJ SREDSTEV
ZA SKUPNO PORABO
Omenili smo že, da smo v občini namenili manj za osebno in skupno porabo, kot bi lahko glede na rast dohodka. Tako je bil v globalu spoštovan dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. Glede na dohodek so preveč sredstev za osebne dohodke razporedili le v KZ Litija in Gostinskem podjetju, kjer pa so poprečni osebni dohodki tako glede na panogo kot tudi občino relativno nižji. Poprečni čisti osebni dohodek je mesečno na delavca v gospodarstvu znašal 14.985 din in je za 18,6% večji. Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke na področju družbenih dejavnosti ni večjih odstopanj. Višja rast sredstev za osebne dohodke je le posledica novih zaposlitev, ki pa so bile družbeno sprejete oz. pogojene z investicijskimi in drugimi odločitvami v preteklosti. TOZD Zdravstveno varstvo pa je v prvem polletju poračunal preveč razporejena sredstva za osebne dohodke v letu 1982.
Manj sredstev za skupno porabo pa se odraža tudi v bilancah delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti, kjer je rast celotnega prihodka znašala poprečno 14,8%. Visoka rast porabljenih sredstev pa je vplivala na nižji dohodek in pa razporejanje le-tega.
Skupno število zaposlenih v občini upada. V gospodarstvu zelo rahlo upada, v družbenih dejavnostih pa se je število zaposlenih povečalo za 17 delavcev (Center za socialno delo, Osnovna šola Dušan Kveder Tomaž, Dom Tišje).
Upoštevajoč vse težave ter restrikcije, ki se stopnjujejo in otežujejo gospodarjenje, ocenjujemo polletne rezultate kot dobre.
V.V.
REDNI
STOLPEC
Zaščititi potrošnika
Živimo v času, ki bi mu vse prej lahko rekli kot lahek. Prizadevanja za stabilizacijo našega gospodarstva se odražajo na vsakem koraku. Naš delovni človekipotrošnik, občan jih še kako čuti na svojih plečih. Velijo pa je tudi raznih ,j>rc senecenj"; od cen, ki skacej'
re-
iz dneva v dan do takih, na videz drobnih dogodkov, ki človeka razburijo, da z njimi polni knjige pritožb, pa bi jih > z nekoliko več pozornosti, doslednosti in discipline sploh ne bi bito treba.
Pa se človek vpraša, kako pa je res z našui? potrošnikom? Kako se počuti? Kako je postrezen? Kako je zadovoljen z uslugami v javnih lokalih?
.Na mizo nam je prišjo poročilo inspekcijskih služb SO Litija o akciji, ki so jo izvedli 9. septembra v mestu Litija. Ker je aktualno in odgovarja našemu naslovu, smo ga sklenili objaviti:
9. septembra je bil pregledan odpiralni čas vseh trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov v mestu Litija. Večina lokalov je bila odprtih ob predpisani uri, so pa bile tudi izjeme. Gostišče Borišefc je bilo odptto pred 7. uro, točil se je tudi alkohol. Bife Mini bar je bil ob 8.30 še zaprt, čeprav je odpiralni čas ob 8. liri.- Mesarija in prekajevalnica
- poslovalnica 2 je bila ob 7./0 5e apr a. fepr«v je delovni čas na ta dan od 7.-12. ure in od 15.-19. ure. Urar Knavs na Cesti komandanta Staneta je imel lokal zaprt in ha vratih obvestilo, da je dopoldne lokal zaprt (o tem pa m obvestilpri-stojni upravni organ SO Litija).
Kršitelji so bQi mandatno kaznovani s 500 dinarji kazni, podan pa je bil tudi en predlog za sodnika za prekrške.
inspekcijske službe so preverjale tudi kvaliteto, kategorijo in pravilnost - tehtanja posameznih prehrambenih artiklov kot so meso, sadje, zelenjava, sendviči in podobno. Meso :;o pregledovali v Mesariji in prekajevalnici Litija
- poslovalnica 1 in 2 ter v samopostrežni trgovini KZ Litija.
V mesariji in prekajevalnici Litija - pošlovafnici 3 in KZ Litija samopostrežba je stranka zahtevala t kg pljučne pečenke in 0,50 kg govejega mesa od stegna. Ob pregledu pravilnosti tehtanja kvalitete, kategorije m cene mesa ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, V poslovalnici 1 so v akciji sodelovali tudi potrošniki. Pri pregledu kvalitete, kategorije, teže in cene je bilo ugotovljeno, da je meso odgovarjalo predpisani Irvaliteti, kategoriji in tezi, vendar je pri pregledu računa za meso enega potrošnika bilo ugotovljeno, da je n»sar stranki zaračunal 46 — dinarjev več, kot je dejansko znesel znesek.
Pri pregledu sadja in zelenjave, ki jo j> nakupoval potrošnik (namišljena stranka) na tržnici pod mostom in v kiosku na Vatvazcrjevem trgu, ni bilo ugotovljenih odstopanj glede kvalitete, teže in cene.
Pri pregledu zaračunavanja cene sertdvičev v KZ Litija am "postrežba in delikatesi
Tretji del akcije je Ml usmerjen v kontrolo točenja odprtega, P.Va In alkoholnih pijic (h, J 0,5).
Pregledani so bili gostinski lokali družbenega tn jartvatne-na območji« m*3ia pregledu prs'.itn*s» _pr;«gs piva v Restavraciji  Posta le  bilo ugoto
ca vektorja na območji* m«3ta Liti;«. Pri pregledu pravilne«* točenja odpr;«ga prva v Restavraciji Posta je bilo ugotovljeno, da so bjta trt mala piva, ki so lih naročili gostje pravilno točena toivo orsa pene do oznate količine nt. kozarcu). Prav tako v ostalih goettntkjh lokalih ni bilo ugotovljenih odstopanj pri točnosti Sculiči-ne (0,J, 0,5, 2 cl) in ceni.
In nas komentar? D« naš potrošnik kljub vsemu is ni iako izpostavljen, in če i« je, so tu tudi orgam, ki poakrfte ra red. In prav J« tako I
40
C
• MLADINSKO PROSTOVOLJNO DELO
MDB Franc Rozman- Stane opravičila zaupanje
Ob vseh problemih, Id so se pojavljali ob samem zbiranju in evidentiranju brigadirjev, smo z MDB Franc Rozman stane lahko zelo zadovoljni. Delali so v tretji, to je zadnji izmeni MDA Bela Krajina, in sicer na delo-višču, kjer so čistili pašnike, brigadirsko življenje pa so si delili z brigadirji * Jesenic in Prekmurja. Obiskali smo Jih ob obrambnem dnevu v njihovem naselju v Lokvah pri Črnomlju, svoja in njihova ugibanja in kritike pa so rezultat tega zapisa.
Brigadirji akcijo ocenjujejo kot slabo pripravljeno, ker so bili splošni pogoji na akciji zelo slabi. Tudi naselje je bilo neustrezno. Po vseh higienskih predpisih naj bi v njem bilo prostora za okrog 100 brigadirjev, v zadnji izmeni pa je bilo v na-' selju 130 mladih. Prav tako jedilnica ne ustreza številčnosti, hrane je premalo, pogosto je hladna, preveč je konzerv. Takšne pripombe je bilo slišati iz ust brigadirjev. Ob konicah je zmanjkovalo tudi vode. V prihodnje bo treba urediti igrišča, spalnice, po tleh položiti lino-lej, za spalnice pa oo treba postaviti dodatne prostore. Pomanjkljivosti je dovolj, res pa je, da so sanitarni bloki urejeni, ambient je čudovit, nekatere pa je motila žičnata ograja okrog naselja.
O tem in še o marsičem drugem smo se pogovarjali z namestnikom komandanta naselja MDA Bela Krajina Petrovič Tonetom. Tudi on ni zadovoljen s prostovoljnimi dejavnostmi. V prvi izmeni jih je bilo še dovolj, interes pa je iz dneva v dan padel, tudi s strani občine.
..Marsikaj bo treba spremeniti," pravi Tone., iz leta v leto se pojavlja vedno večje rivalstvo, zato smo v prvi in tej, zadnji izmeni po posvetu in privolitvi vseh brigad sprejeli skupne odstotke, to pomeni, da ne ocenjujemo vsake brigade posebej ampak delo celotne izmene akcije. Res je, da ima to nekatere pomanjkljivosti, saj uspeh izmene zaradi manjše telesne zmogljivosti v določeni meri zbije pionirska brigada, norme so pa za vse enake. Da bi zmanjšali rivalstvo, ki pogosto privede do neslutenih nasprotij in sporov, tipičen primer je druga izmena, smo raje pristali na skupne odstotke, in lahko rečem, da je občutno manj problemov."
Tako o sami akciji names-i rik komandanta naselja. Kako p& akcijo ocenjujejo naši, litijski fo^adirji?
Qaam Kvas, komsadaat MDB »Fraae Kozraan-Steuc«: Z i zadovoljna
Goran KVAS, 21 let, komandant MDB Franc Rozman Stane:
„Hrana je dobra, pomanjkljivost pa so konzerve. Naselje iz prve izmene se je močno poslabšalo. Naselje so nam pustili v prvih dveh izmenah zelo neurejeno, zato smo ga morali najprej delno preurediti. Tudi brez sanitarnih problemov nismo: polomljeni tuši, ni tople vode.
Našo brigado pa ocenjujem kot zelo aktivno tako v naselju kot na trasi, lahko pa bi bili še boljši. Disciplina je v redu, tako da večjih problemov ni. Skratka, z našim delom sem zadovoljen."
Srečo Lahamar, »rasen Razočaran sem nad naseljem
Srečo LAHARNAR, 24 let, traser: „Življenje je kolikor toliko na nekem zadovoljivem nivoju, na trasi je delo dobro organizirano, vidi pa se, da je to delo vskočilo v program in čiščenje pašnikov ni bilo vnaprej mišljeno. Razočaran pa sem nad naseljem: ni dovolj prostora za spanje, ni pravih športnih objektov za preživljanje prostega časa, hrana je nezadostna in pogosto hladna, absolutno preveč je konzerv. "
Jože Gradišek: Prosti čas je dobro organiziran
Jože GRADIŠEK, 19 let: .Prosti čas je dobro organiziran, včasih se celo preveč togo držimo pravil in programa, ki je pripravljen. V naselju lahko igramo odbojko in nogomet, vse ostalo pa v Črnomlju. Sem drugič v brigadi in lahko rečem, da je naselje zelo slabo urejeno, tako prostorsko kot higiensko."
Mojca ŽAGAR, 18 let: „De-lo za dekleta ni pretežko, ker nam je prilagojeno. Krožkov je dovolj, zanimivo pa je vprašanje, zakaj ni interesa zanje.
Mojca Žagan Delo za dekleta ni pretežko
Verjetno nepravilna organizacija, pomanjkljiva in nekvalitetna razlaga, premajhna strokovna usposobljenost mentorjev in podobno. Higienske razmere so slabe, saj v kantini ni moč kupiti niti najosnovnejših higienskih potrebščin in v prihodnje bo treba prav tem stvarem nameniti več pozornosti, da se bomo tudi dekleta pogosteje odločala za brigadirsko življenje."
Jani Jeraat: Prvič smo imeli priložnost,, ds smo med brigadirji naredili selekcijo
Jani Jerant, 25 let: ,Pov-
?rečna starost naše brigade je 8 let, kar je zelo visoko povprečje v primerjavi z ostalimi brigadami. Letos smo imeli prvič priložnost, da smo med brigadirji naredili selekcijo in na akcijo poslali tiste, za katere smo smatrali, da bodo opravičili naše zaupanje. Letošnjo sestavo brigade ocenjujem kot najboljšo in najuspešnejšo doslej, zanimivo pa je tudi to, da je več kot polovica udeležencev letošnje akcije v prejšnjih letih že bila na kakšni akciji. Letošnja ni moja prva akcija in lahko rečem, da sem nad vsemi pogoji za delo razočaran, tolažim pa se z uspešnim delom vseh brigadirjev, kot najboljšega pa bi pohvalil Čeme Lojzeta.
Lojze Čeme, najboljši brigadir Rad delam, zato mi je vseeno, kakšno je delo
Lojze ČERNE, 23 let: Rad delam,zato mi je vseeno, kakšno je delo, v teh dneh pa največ delam z motorno žago. Bil sem že na zvezni akciji in če primerjam, ugotavljam, daje tu veliko premalo reda in discipline. Red mora biti: dokler delamo, delamo, ko se šalimo, se šalimo. Večjih problemov sicer ni, malo več pozornosti pa je potrebno nameniti medsebojnemu odnosu brigadir-brigadirka."
Angela BIRK, 19 let: ,Po
številu akcij sem že star brigadirski maček, letos pa delam že drugo izmeno. Pogoji se skozi akcijo od izmene do izmene slabšajo in v dveh letih se ir tudi v samih vodstvih akcij "inar-sikaj spremenilo. Stabovei vse
Angela Bitk: Tudi v samih vodstvih akcij seje marsikaj spremenilo
predolgo puščajo probleme in ukrepajo šele potem, ko se problemi že razrastejo. Kar opažam pozitivnega, je to, da vodstvo akcije namenja več pozornosti samoiniciativnosti brigadirjev: vsak se lahko ukvarja z dejavnostjo, ki ga zanima ..."
Lojzka ŠTEMPIHAR, 19 let:
..Resnejših poškodb na akciji ni bilo. Precej je žuljev, nekaj poškodb pa je nastalo zaradi nepravilnega ravnanja z orodjem, zaradi slabega orodja ter nepazljivosti pri delu.
Da se ženske nerade odločamo za brigade, so pogosto krivi starši, ker imajo povsem zgrešeno mnenje o brigadirskem življenju in potrebno bi bilo izvesti temeljito javno razpravo o tej problematiki."
Lojzka Štempihan Resnejših poškodb na akciji ni bilo
Jani PAVLIHA, 12 let, najmlajši udeleženec: „Za brigado sem se odločil, ker mi je doma dolgčas, poleg tega pa mi je brat predlagal, da greva oba. Se bom šel. Družim se predvsem z mlajšimi, z dekleti pa se tudi dobro razumem. Rajši bi bil sicer v pionirski brigadi, ker so tu sami starejši in se zato ne morem vključiti v vse njihove dejavnosti. Rajši bi bil med sebi enakimi. Na trasi pa vlačim veje, nosim drva in podobno. Ker sem radioamater, pomagam pri radiozvezah, kadar je to potrebno.
Pogrešam? Nič, vsega je dovolj, le punc moje starosti bi moralo biti več. Zoprno pa mi je nočno bujenje, če nisem dobro opravil svoje dolžnosti."
Kakorkoli že, akcija je rriimo in spet čakamo na prihodnje le-
to, ko se bomo začeli ukvarjati z novimi problemi v zvezi z mladinskim prostovoljnim delom. Ob vseh kritikah, nad mladinskimi delovnimi akcijami, ki letijo iz ust brigadirjev in starejših , pa bi se veljalo zamisliti. Ali so akcije, kakršne so, res že zastarela  obuka mladinskega prostovoljenga dela, ali res ni več zanimanja zanje? Ena in druga ugotovitev je v določeni meri pravilna. Mladinsko prostovoljno delo bo treba organizirati na način, ki bo v brigado pritegnil čimveč mladih. Tudi v tej smeri se dela. Spornnimo se letošnjega mladinskega delovnega tabora Trebče 83, za katerega sicer še vedno ni uradne ocene, pravijo pa, da je uspel, in upajmo, da bodo še tisti skeptiki, ki mladinskim delovnim akcijam napovedujejo skorajšen propad, obupali nad svojim prepričanjem. Se bi lahko naštevali napake in probleme in prav bi bilo, da bi tudi v naši občini, ne samo na nivoju OKZSMS Litija ampak tudi v ostalih organizacijah in skupnostih, razpravljali o problematiki mladinskega prostovoljenga dela pri nas.
Ob koncu se tudi mi zahvalimo MDB Franc Rozman Stane, ki nas je tako uspešno zastopala in predstavljala našo občino na MDA Bela Krajina, po mnenju namestnika komandanta naselja pa je bila najboljša na vsej akciji. Prav je-tako, drugo leto pa mora biti še boljša.
R. B.
Izvršni svet SO Litija tudi v teh prvih septembrskih dneh ni miroval. Nabralo se je kar precej gradiva, kJfto ga člani sveta na seji temeljito proučili.
Toča je povzročila veliko škode
Med ostalimi točkami so obravnavali poročilo občinskega komiteja za planiranje in družbenoekonomski razvoj o škodi, ki je nastala zaradi toče dne 13. 7., 3. 8. in 12.8. v nekaterih predelih naše občine (Reka Gozd, V. Štanga, Rečica, Koške Poljane, Leskovica, Jazbine, Kostrevni-ca, Jelša, Preska nad Kostrevnico, Liberga, Lu-pinica, Cerovica, Zglavnica, Jablaniške Laze, Ščit, Višji grm). Prizadete so bile znatne kmetijske površine, ki si jih je ogledala tudi posebna komisija in ocenila škodo. Najbolj so bile poškodovane povrtnine, sadje in vinska trta, čeprav tudi ostalim pridelkom ni bilo prizanešeno.
Škodo — (ocenjujejo jo približno na milijardo in pol starih dinarjev) bo treba pokriti iz nerazporejenih sredstev, hkrati pa zaprositi republiko za dodatna sredstva za elementarne nezgode. Za ta sredstva je moč zaprositi le v primeru, ko škoda presega 3% narodnega dohodka v občini.
V odpravljanje oziroma zmanjševanje posledic škode se je vključila tudi občinska uprava za družbene prihodke, saj bo na osnovi komisijsko ocenjene škode znižala ali oprostila davkov prizadete kmete.
Kategorizacija lokalnih cest
Člani IS so razpravljali tudi o problematiki kategorizacije lokalnih cest. Ustanovljena je bila namreč posebna komisija iz vrst upravnega organa, strokovne službe izvajalca in predstavnikov komunalne in krajevnih skupnosti, ki naj bi do konca oktobra pregledala ceste v občini in
jih glede na znane kriterije kategorizirala, in sicer v ceste lokalnega značaja in ceste, ki so v oskrbi krajevnih skupnosti.
Za vzdrževanje lokalnih cest se bo namenil denar iz občinskega cestnega sklada, za ostale ceste pa bodo tudi poslej skrbele KS.
Samoupravni sporazum o organiziranosti prometa
Na seji so obravnavali tudi osnutek sporazuma o organiziranosti potniškega prometa v Zasavju. Sporazum predvideva dve varianti. Po prvi naj bi se litijski avtobusni potniški promet povezoval v okviru poslovne enote Zagorje TOZD Zasavje, po drugi pa naj bi deloval v se-
stavi TOZD Turbus Ljubljana.
Člani IS so se v svojih razpravah bolj zavzemali za drugo varianto, saj se večina litijskega prometa odvija prav na območju ljubljanske regije .
Samoupravni sporazum o sofinanciranju l^e«jSko.Pzemipke skupnosti
Obravnavan je bil tudi samoupravni sporazum o sofinanciranju kmetijsko-zemljiške skupnosti in njene strokovne službe. Ustanovitelji naj bi za delovanje skupnosti prispevali okoli 300.000 din, sorazmerno pač z doseženim dohodkom v preteklem letu.
Na N0 k MU Imao. aw aal jpanaji n pripravo ia izvajanje načrta Brearieevaaja dolfeo-
faajiaga
[zhodkUau
vo
»tali*
Pouhao pamiaa pa m Bani pro»čfti poročno o <£nwniaan _ v oathn, o ttmtt podrebnaj« f*nim» na pni
rtmaL
/
r
[   SAMOUPRAVNI SPORAZUM O URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA )
VIŠJA LASTNA UDELEŽBA PRI ZDRAVSTVENIH STORITVAH
Od 1. julija 1989 dalje velja nov samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS it. 26 z dne 29. 7.1983. Ta samoupravni sporazum se precej mzHkuje od samoupravnega sporazuma, ki je bil sprejet 1978. leta in je sedaj prenehal veljati.
V tem sestavku želimo seznaniti bralce samo s tistimi določbami, ki zadevajo občane kot uporabnike zdravstvenega varstva. Samoupravni sporazum je razmeroma obširen in zajema poglavja:
I. Temeljne določbe
II. Zdravstvene storitve, ki si jih delavci zagotavljamo v OZD
III. Zdravstvene storitve, ki si jih uporabniki zagotavljamo v zdravstveni skupnosti
IV. Pravice uporabnikov po mednarodnih pogodbah oziroma med bivanjem in zdravljenjem v tujini
V. Zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom
VI. Doplačila uporabnikov k ceni zdravstvenih storitev
VII. Spremljanje uresničevanja samoupravnega sporazuma ter kot priloga
Podrobnejša opredelitev ortopedskih in drugih pripomočkov, standardnih materialov za zdravstvene storitve in njihove dobe trajanja.
1. Pravice iz socialne varnosti
Pravica do socialne varnosti obsega: nadomestilo osebnega dohodka (samo za zaposlene osebe), za vse uporabnike pa povračilo potnih stroškov ob uveljavljanju zdravstvenega varstva, pogrebnina in posmrtnina. Potni stroški se priznajo le na razdaljo nad 20 km, potrdilo pa izda zdravstvena organizacija.
41. člen:
Pravico do denarne pomoči ob smrti (posmrtnine) imajo družinski člani delavcev in drugih delovnih ljudi, združenih kmetov, kmetov-borcev in drugih upravičencev, ki so upravičeni do nadomestila osebnega dohodka ali pa prejemajo pokojnino, oskrbnino ali nadomestilo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih je umrli delavec ali drug upravičenec preživljal do svoje smrti.
Posmrtnina znaša 70 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu.
Od 1. 7. 1983 je posmrtnina 10.055,50 din.
42. člen:
Pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnine) ima ob smrti delavcev in drugih upravičencev, navedenih v 41. členu ter njihovih ožjih družinskih članov tisti, ki poskrbi za pogreb. Ta pravica zadeva tudi vojaške invalide. Pogrebnina znaša 80 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v minulem letu, za otroke do enega leta starosti pa polovico tega zneska. Od 1. 7. 1983 je pogrebnina 11.492,00 din.
2. Participacija
45. člen:
Pri uveljavljanju posameznih oblik zdravstvenega varstva prispevamo uporabniki k ceni zdravstvenih storitev, zdravil in pripomočkov naslednje zneske:
1. Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 50
2. obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 150
3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110
4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne dejavnosti, vendar največ za 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 30
5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj:
— pri zdravniku osnovne dejavnosti 100
— pri zdravniku specialistične dejavnosti 220
6. Za zobozdravstvene storitve:
— za vsako zalivko 50
— za polno kovinsko prevleko 350
— za druge prevleke 450 j— za inlay, nazidek 240
— za vsako krono (z zatičkom) 500
— za vsak člen v mostovni konstrukciji 250
— za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 50
— za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 90
— za gred, opornico ali jahač 240
— za vsako totalno protezo 720
— za vsako parcialno protezo 900
— za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze,
podložite v ali reokluzijo 100
7. Za posamezno zdravilo, pomožni sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 40
8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 250
9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indi-cirana 450
10. Za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih
zdravljenja        - .150
11. Za ortopedske in specialne čevlje 900
12. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo in za komplet navlek za krn po amputaciji 300
13..Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto
• stoječi posteljni trapez 300
14. Za kilni pas • 300
15. Za bergle 80
16. Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 400
17. Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimu-
lator 1250
18. Za očala '00
19. Za kontaktna stekla 800
20. Za očesno protezo 130
21. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan 120 Za prvi kurativni pregled po 1., 3. in 5. točki tega člena se šteje
vsak prvi obisk pri posameznem zdravniku ali prvi obisk zavoljo posamezne bolezni na zahtevo uporabnikov v koledarskem letu. Navedeni zneski bodo vsako leto valorizirani v skladu s poprečno rastjo osebnih dohodkov v SR Sloveniji. 48. člen:
Uporabniki niso dolžni prispevati participacije iz 45. člena tega sporazuma, ko gre za:
— novorojence, dojenčke ter predšolske in šolske otroke;
— učence in študente usmerjenega izobraževanja, ki niso v delovnem razmerju. Ta oprostitev velja pri učenkah in študentkah tudi za kontracepcijska sredstva ter za umetno prekinitev nosečnosti;
— ženske, in to za storitve pri spremljanju nosečnosti, zdravljenju njenih komplikacij, pri porodu in pri komplikacijah, ob porodu v času 6 mesecev po porodu, za umetno prekinitev nosečnosti, ki je medicinsko indicirana;
— nosilec partizanske spomenice 1941, odlikovance z redom narodnega heroja in druge borce narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945. leta; vojaške invalide in civilne invalide vojne ter uživalce stalne republiške in občinske priznavalnine ali družinske invalidnine; borce španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne v letih 1936 do 1939; udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije; borce za severno mejo v letih 1918 —1919 in slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918; odlikovance z redom Karadjor-djeve zvezde z meči, z redom belega orla z meči in zlato medaljo Obilica;
— brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti, ter njihove ožje družinske člane, ki jih le-ti preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu;
— varovance v socialnih zavodih in prejemnike družbenih denarnih pomoči;
— upokojence z varstvenim dodatkom in upokojence, ki prejemajo zajamčeno pokojnino in njihove družinske člane, ki jih preživljajo in z njimi živijo v skupnem gospodinjstvu;
— uporabnike, ki uveljavljajo storitev v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu ali pri javnih delih ter v zvezi z uresničevanjem ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Prispevka posameznih uporabnikov ob uveljavljanju pravic do zdravstvenega varstva ni mogoče določiti pri tetraplegikih in para-plegikih, pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje (karantenske bolezni, aktivna pljučna tuberkuloza, sifilis, kapavica, mehki Cankar, četrta spblna bolezen) pri zdravljenju malignih rakastih obolenj, hemofilije, skleroze multi-pleks, sladkorne bolezni, duševnih boleznih, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, pri zdravljenju in negi bolnika na domu ter pri preventivnih in zdravstveno vzgojnih ukrepih. Uporabniki ne plačujejo prispevka tudi pri uveljavljanju zdravstvenih storitev, ki so v neposredni vzročni zvezi z obolenji iz tega odstavka.
49. člen:
Plačila k ceni zdravstvenih storitev so oproščeni tudi uporabniki, ki zavoljo svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Oprostitve obveznosti doplačil k stroškom za zdravstvene storitve iz tega člena veljajo v času, ko gmotni položaj uporabnikov ustreza navedenim merilom.
50. člen:
Ne glede na določbe 48. in 49. člena so oproščeni plačila participacije tudi uporabniki:
1. stari 70 let in več, ter osebe z najmanj 70-odstotno telesno okvaro za:
— prve kurativne preglede v osnovni dejavnosti,
— zdravila ob prevzemu v lekarni na recept;
2. ki trajno potrebujejo dializo za:
— reševalne prevoze,
3. ki se zdravijo zaradi nalezljivih bolezni, pri katerih je obvezna prijava (Uradni list SRS, št. 7/77), in za bolezni zvišanega krvnega pritiska za:
— prve kurativne- preglede v osnovni zdravstveni dejavnosti,
4. ženske do 19. leta starosti, ki niso v delovnem razmerju za:
— kontracepcijska sredstva in
— umetno prekinitev nosečnosti.
51. člen: '
Oprostitve plačila participacije (popolne ali delne) ugotavljajo zdravstveni delavci po opravljenih zdravstvenih storitvah uporabniku na podlagi:
— rojstnih in drugih podatkov v zdravstveni izkaznici za novorojence, dojenčke, predšolske in šolske otroke ter za učence in študente v usmerjenem izobraževanju, za občane, ki so stari več kot 70 let, ter za udeležence NOB in druge osebe, ki so z njimi izenačene;
— odločbe, druge listine ali odrezka poštne nakaznice za upokojence, za osebe s telesno okvaro, za brezposelne osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, za varovance v socialnih zavodih, za prejemnike družbenih denarnih pomoči za odrasle in za občane, ki jim je bila za določen čas odpisana obveznost plačila davka;
— ugotovitve o opravljeni zdravstveni storitvi za ženske, in to za storitve v zvezi z uresničevanjem zakona o svobodnem odločanju o rojstvu otrok, ki so oproščene plačila participacije; za uporabnike, ko se zdravijo zavoljo nalezljivih bolezni, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, multiple skleroze, hemofilije, zvišanega krvnega pritiska; za uporabnike, ko uveljavljajo zdravstvene storitve v zvezi z dializo, s preprečevanjem odkrivanjem, zdravljenja in rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, pri tetraplegikih in paraplegikih;
. — potrdila občinske zdravstvene skupnosti za druge upravičene primere.
52. člen:
Ne glede na določila 48., 49. in 50. člena tega sporazuma so uporabniki dolžni plačevati razliko v ceni, do katere je prišlo, ker so na svojo zahtevo uveljavljali zdravstvene storitve drugače, kot je določeno v tem samoupravnem sporazumu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti.
Za odstopanja od dogovorjenega standarda šteje uveljavljanje pravic:
— po drugačnem postopku, kot je določen s samoupravnim sporazumom o postopku in načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva;
— po drugačnem postopku, kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine;
— v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov, kot je določena v samoupravnih splošnih aktih skupnosti, če so s tem povezani tudi višji stroški;
— po drugačnih normativih ali pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
53. člen:
Šteje se, da je uporabnik uveljavljal pravice po drugačnem postopku, kot je dogovorjen v skupnosti, oziroma mimo opredelitev medicinske doktrine, če je zahteval
— ponovitev prvega pregleda pri zdravniku, ki ni njegov izbrani zdravnik in pri tem ni šlo za nujno medicinsko pomoč, kot tudi, če je uporabnik zahteval ponovitev storitve;
— preglede pri zdravniku v specialistično-ambulantni dejavnosti brez napotnice zdravnika iz osnovne zdravstvene dejavnosti razen tedaj, ko le-ta ni predpisana;
— takšne storitve v specialistično-ambulantni dejavnosti, ki bi jih lahko uveljavljal v osnovni zdravstveni dejavnosti;
— preglede oziroma storitve v . bolnišnični, zdraviliški ali univerzitetni zdravstveni dejavnosti, za katere zdravnik v osnovni dejavnosti ali pristojni konzilij zdravnikov ni ugotovil potrebe in izdal napotnice, razen, če gre za nujne medicinske storitve;
— sistematične in serijske preglede ali patronažne obiske, ki po obsegu ali številu niso predvideni v zagotovljenem programu zdravstvenega varstva oziroma če je uporabnik ob tem zahteval preiskave in storitve, ki niso dogovorjene oziroma potrebne;
— pregled ali zdravljenje v zdravstveni organizaciji, ki ni najbližja njegovemu prebivališču oziroma kraju zaposlitve;
— prevoz z reševalnim ali drugim vozilom, za katerega je zdravnik ugotovil, da ni bil potreben.
Uporabnik uveljavlja pravice do zdravstvenih storitev mimo dogovorjenega standarda, ki je opredeljen s kakovostjo ali ustreznimi normativi, če je zahteval:
— zobozdravstvene storitve, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, slušni aparat oziroma očesni pripomoček, izdelan iz nestandardnega oziroma dražjega materiala, kot določa ta sporazum:
— zobozdravstveno storitev, ortopedski oziroma ortotični pripomoček, služni oziroma očesni pripomoček pred iztekom dobe trajanja, določene s sporazumom;
— zdraviliško zdravstveno varstvo, kjer nastanitev in prehrana presegata normative B kategorije hotelskih storitev;
— storitve specialistične ambulantne oziroma bolnišnične dejavnosti namesto v najbližji zdravstveni organizaciji, ki je po delitvi dela usposobljena za storitve, ki jih je potreboval in s katero je skupnost sklenila samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, v drugi zdravstveni organizaciji, v kateri je višji standard in cena nemedicinskega dela oskrbe oziroma tudi drugi (kadrovski, materialni, delovni) normativi, zaradi katerih je višja tudi cena medicinskega dela oskrbe in drugih storitev.
V vseh primerih iz tega člena mora uporabnik sam pokrivati razliko v ceni, do katere je prišlo zavoljo drugačnega postopka, kakovosti ali obsega storitev in uporabljenih normativov pri storitvah, ki jih je sam zahteval. O tem doplačilu mora biti uporabnik obveščen, preden je opravljena storitev. V primerih iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. alinee prvega odstavka in iz 2. alinee drugega odstavka plača uporabnik storitev v celoti sam.
Če se kasneje ugotovi, da je bila zahteva uporabnika po zdravstvenih storitvah utemeljena in je na podlagi 52. in 53. člena tega sporazuma neupravičeno plačal prispevek ali ceno zdravstvene storitve, ima pravico od zdravstvene organizacije zahtevati vračilo vseh plačanih sredstev. 58. člen:
Občani morajo sami plačati tiste storitve, ki niso predmet pravic po zakonu in tem sporazumu, kot so:
— storitve pri ugotavljanju zdravstvenega stanja, če so to dolžni storiti po drugih predpisih (potrdila za voznike motornih vozil, zavoljo zahtevkov pri zavarovalnih skupnostih, zavoljo sodnih obravnav in podobno);
— stroški za nabavo novih protetičnih in ortopedskih pripomočkov, za očala in druge očesne pripomočke ter za slušne in ortodont-ske aparate, ker so z dosedanjimi malomarno ravnali in jih poškodovali ali izgubili;
— storitve v zvezi z iztreznitvijo ob akutnem alkoholnem opoju;
— neobvezna cepljenja;
— storitve kozmetičnih operacij, ki niso pogojene s poprejšnjo boleznijo ali poškodbo.
Iz tega poglavja terja dodatno pojasnilo le določilo 49. člena. Skupnost socialnega varstva Slovenije je izdala začasno navodilo za oprostitev določila k stroškom zdravstvenih storitev. S tem navodilom je določeno, da je zaradi gmotnega položaja oproščen plačila participacije uporabnik, če njegov poprečni dohodek (torej ne samo osebni dohodek) iz minulega leta ne presega 8.000,00 din in če živi sam. Če pa uporabnik živi v skupnem gospodinjstvu z družinskimi člani, je meja za oprostitev participacije 6.800,00 din dohodka na člana. Obe merili veljata tudi za kmete.
Uporabnik, ki meni, da je po 49. členu oproščen plačila participacije, uveljavlja to pravico tako, da pri Občinski zdravstveni skupnosti Litija, Ponoviška 3, vloži zahtevek na obrazcu SP-1, ki nosi naslov: Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic. Uporabniku, ki je zaposlen, ie pri izpolnjevanju obrazca dolina pomagati njegova organizacija združenega dela, ostalim uporabnikom pa bo pomagala - i SIS (Ponoviška 3.) Obrazec SP-1 se dobi v knji-
garni, če je zahtevek pravilno izpolnjen in podatki niso sporni, bo •trakovni delavec Občinske zdravstvene skupnosti Litij«, uporabniku izdal potrdilo o oprostitvi plačila participacije za njega in vsakega družinskega člana, ki je po uporabniku zdravstveno zavarovan Oseba, ki bo tako potrdilo imela, ga bo v-batnem interesu morala pokazati ob vsakokratnem uveljavljanju zdravstvenega varstva, zdravstvenemu delavcu. Če se ugotovijo nepravilnosti v zahtevku, odloča o oprostitvi participacije samoupravni organ OZS Litija. Zahtevek za oprostitev plačila participacije bo občinska zdravstvena skupnost imela za nujen primer. Potrdila se bodo izdajala le za določen čas.
Uporabniki, ki so dolžni plačati participacijo, jo plačajo v zdrav- „ stveni organizaciji v višini, ki je dogovorjena v skupnosti, na območju katere ima zdravstvena organizacija svoj sedež, in sicer ne glede na to v kateri občini ali republiki ima uporabnik stalno prebivališče. Od 1. 7.1983 je participacija v SR Sloveniji sicer v vseh občinah enaka, v drugih republikah in pokrajinah pa različna. So pa že znaki, ki opozarjajo na to, da bodo nekatere občinske zdravstvene skupnosti zelo kmalu povečale participacijo in od tedaj dalje tudi v Sloveniji le-ta ne bo več enaka.
; Na i " ' 14. člena Pravilnika p pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini Litija (Ur. 1. SRS, št. 30/82 in 23/83) in sklepa odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu z dne 26. 8. 1983, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
RAZPIS za zbiranje prijav za pridobitev solidarnostnih stanovanj v letu 1984 v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji
1. Razpisujemo naslednja stanovanja:
- enosobno stanovanje v podpritličju v izmeri 48,60 m2,
- enosobno stanovanje v 1. nadstr. v izmeri 48,60 m2,
- enosobno stanovanje večje v I. nadstr. v izmeri 58,56 m2,
- garsonjero v mansardi v izmeri 33,07 m2.
2. Solidarnostna stanovanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nizkimi osebnimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah in to:
a) delovnim ljudem, ki združujejo delo v OZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost,
b) občanom, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo resiti stanovanjskega vprašanja - upokojenci, invalidi, udeleženci NOV, starejši ljudje in za delo nesposobni občani.
3 Občani se lahko prijavijo na razpis, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju občine Litija,
- da prosilec za stanovanje oziroma njegova družina nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
- da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
- da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen,
- da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj primemo stanovanje, katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
- da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oziroma otroci) ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj stanovanjskega vprašanja,
- da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine (gospodinjstva) ni lastnik počitniške hišice,
- da se upošteva socialno stanje prosilca oz. njegovih članov družine ali gospodinjstvapo merilih, ki veljajo za vse oblike pomoči, upoštevaje načelo, da naj vrednost premoženja ne presega 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki mu pripade po merilih pravilnika,
' - da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) ne presega 50 % povprečnih mesečnih čistin osebnih dohodkov delavcev SR Sloveniji, oziroma 60 % za mlade družine in 90 % za samske občane. Za mlado družino se šteje družina v kateri nobeden od zakoncev nima več kot 30 let.
4. Občani, kateri ugotavljajo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev solidarnostnega stanovanja in kateri nimajo rešenega stanovanjskega Vprašanja, predložijo prijavo z vsemi zahtevami prilogami na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija, Jerebova ulica 6.
Obrazec prijave dobijo občani pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
5. Prijavi morajo biti priložena naslednja potrdila:
- potrdilo o številu članov družine (gospodinjstva)
- potrdilo od kdaj ima stalno prebivališče v občini Litija,
- potrdilo o dokazljivih dohodkih vseh članov družine (gospodinjstva) za 9 mesecev leta 1983, in izjavo o even-tuelnih drugih dohodkih družine (gospodinjstva),
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca oziroma članov družine (gospodinjstva).
6. Razpisni rok za vložitev prijave je do 30. 10. 1983. Kasneje prispele prijave ne bodo upoštevane.
7. Občanom, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bodo pregledane sedanje stanovanjske razmere, zato so ti občani dolžni dopustiti komisiji vstop v stanovanje; če to ne bo omogočeno, se občan izloči iz nadaljnjega postopka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
Odbor za solidarnost in vzajemnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija na podlagi 10. člena Pravilnika o osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj kadrom v občini Litija (Ur. list SRS, št. 23/83) objavlja
RAZPIS za pridobitev družbenih stanovanj kadrom v občini Litija v letu 1984
1. Razpisujemo naslednja stanovanja:
a) v stanovanjskem bloku na Dolah pri Litiji:
- dvosobno stanovanje v izmeri 66,24 m2,
- enosobno stanovanje (večje) v izmeri 58,56 m2
b) v stanovanjskem bloku v Litiji, Maistrova ulica 12 :
- dve dvosobni stanovanji po 54,21 m2 (III. in IV. nadstr.).
2. Do kadrovskega stanovanja za svoje delavce je upravičena OZD:
- ki zaposluje ali bo zaposlila delavca za opravljanje del in nalog širšega družbenega interesa v smislu 7. člena pravilnika,
- ki združuje sredstva za reševanje stanovanjskih vprašanj . kadrov v stanovanjski skupnosti z izjemo Uprave javne
varnosti Ljubljana za delavce - miličnike Postaje milice Litija,
- ki ima zagotovljena sredstva za plačilo lastne udeležbe.
3. Kadrovsko stanovanje se lahko dodeli delavcem:
- ki opravljajo ali bodo opravljali naloge širšega družbenega interesa (posebno odgovorne in strokovne naloge, s katerimi prispevajok uresničevanju družbenoekonomskih ciljev
razvoja v občini in katerih opravljanje zahteva strokovno izobrazbo ali posebna znanja, ki so deficitarna),
- ki imajo visokošolsko izobrazbo, višješolsko izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo - tehnične smeri,
- ki praviloma niso starejši od 50 let,
- ki nimajo stanovanja ali ki nimajo ustreznega standardnega stanovanja.
Šteje se, da delavec nima ustreznega standardnega stanovanja, če stanovanje, ki ga zaseda, za 10 ali več m2 zaostaja za standardi, ki so s tem pravilnikom določeni glede števila stanovanjskih prostorov.
4. OZD, katere delavec do pridobil kadrovsko stanovanjeje dolžna prispevati lastno udeležbo, ki znaša 50 % od kupoprodajne ali revalorizirane vrednosti stanovanja.
V izjemnih primerih je lahko lastna udeležba OZD tudi manjša kot 50 % vendar ne manjša kot 30 %, če OZD, katere delavec je upravičen do pridobitve kadrovskega stanovanja, zaradi majhnih finančnih sredstev, kljub dobremu gospodarjenju v preteklih letih ni sposobna zagotoviti sredstev za plačilo lastne udeležbe v višini 50% od kupoprodajne ali revalorizirane vrednosti kadrovskega stanovanja in če je strokovni delavec, katerega stanovanjsko vprašanje je potrebno rešiti bistvenega pomena za razvoj in izvajanje dejavnosti OZD. OZD plačalastno udeležbo v obliki posojila v korist sredstev za izgradnjo kadrovskih stanovanj za dobo 20 let in 4 % obrestno mero. O medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z lastno udeležbo skleneta stanovanjska skupnost in OZD posebno pogodbo.
5. Delavec, ki pridobi stanovanjsko pravico na kadrovskem stanovanju, mora prispevati lastno udeležbo, katere višina je odvisna od vrednosti stanovanja in socialnega ter materialnega stanja upravičenca in njegovih članov gospodinjstva skladno z določili pravilnika o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih (Ur. list SRS, št. 30/82 in 23/83).
Delavec plača lastno udeležbo v korist sredstev za izgradnjo kadrovskih stanovanj pri stanovanjski skupnosti za dobo 10 let po 3 % obrestni meri. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z vplačano lastno udeležbo med delavcem in stanovanjsko skupnostjo se v skladu s pravilnikom uredijo s posebno pogodbo.
6. OZD, ki želijo sodelovati na razpisu vložijo pisno prijavo, ne glede na morebitna predhodna zaprosila. Rok za sprejemanje prijav traja 30 dni od dneva objave razpisa.
Iz prijave mora biti razvidno oz. priloženo:
- sklep samoupravnega organa o sodelovanju na razpisu,
- opis del in nalog, lci jih opravlja ali, ki jih bo opravljal delavec, za katerega sodeluje na razpisu,
- izjava, da sprejema pogoje, ki so določeni s pravilnikom,
- izjava delavca, da sprejema pogoje, ki so določeni s pravilnikom,
- osebne podatke o delavcu, o številu njegovih družinskih članov, o skupnih prihodkih njegove družine za preteklo leto, ter o njegovih stanovanjskih razmerah,
- dokaze o drugih dejstvih, ki so pomembna za razpis.
SAMOUPRAVNA STANOV, SKUPNOST OBČINE LITIJA
V skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, ki jih samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo v stanovanjski skupnosti (v nadaljevanju: pravilnik) in sklepa komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri obrtnikih sprejetega na seji dne 31. 8. 1983.
razpisuje stanovanjska skupnost
I. NATEČAJ za zbiranje prijav za pridobitev
posojil iz združenih sredstev, ki jih samostojni obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo v
stanovanjski skupnosti občine
Litija
1. Ocena skupno razpoložljivih sredstev za kreditiranje stanovanjske graditve po tem natečaju znaša din 1,050.000.-
Skupna razpoložljiva sredstva pa so po tem natečaju namenjena:
a) din 880.000,00 za kreditiranje gradnje družinskih stanovanjskih hiš, nakupa etažnega stanovanja in adaptacij (pridobitev novih stanovanjskih površin) delavcem, zaposlenim pri samostojnih obrtnikih,
b) din 170.000,00 za kreditiranje gradnje družinskih stanovanjskih hiš, nakupa etažnega stanovanja in adaptacij (pridobitev novih stanovanjskih površin) samostojnim obrtnikom in pri njih zaposlenim delavcem.
2. Na razpisu za pridobitev posojila iz združenih sredstev lahko sodelujejo delavci in samostojni obrtniki kateri izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sredstev v dogovorjenem roku in obsegu in če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- so že izpolnili najmanj dvoletno namensko varčevanje za gradnjo ali nakup stanovanja,
- da ruso sami ali kdo od članov družine lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše,
- da niso sami ali kdo od članov družine imetniki stanovanjske pravice na primernem stanovanju.
3. Prednost za posojilo po tem razpisu-imajo delavci, ki:
- imajo nižji povprečni osebni dohodek na člana gospodinjstva v preteklem letu,
- imajo večje število otrok,
- živijo v slabših stanovanjskih razmerah,
- so dalj časa zaposleni v obratovalnici na območju občine Litija,
- imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze. Na podlagi s točkami ovrednotenih kriterijev bo izdelan vrstni red upravičencev do posojil.
4. Delavec lahko dobi posojilo za gradnjo stanovanjske hiše največ do din 300.000,00. Najdaljša doba odplačila posojila znaša 20 let (po kreditni sposobnosti), obrestna mera pa znaša 6 % letno. Delavec vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za 12,5% po desetih letih pa še za 12,5% prve mesečne anuitete.
Mesečna anuiteta za posojilo ne more biti nižja od 500,00 din.
5. Vlogi za prijavo na natečaj morajo kandidati priložiti:
- potrdilo o dohodkih vseh članov gospodinjstva za leto
1982,
- potrdilo o članih skupnega gospodinjstva,
- gradbeno dovoljenje (fotokopijo) oziroma pogodbo o nakupu stanovanja,
- fotokopijo varčevalne pogodbe o namenskem varčevanju za gradnjo ali nakup stanovanja,
- fotokopije posojilnih pogodb za posojila, ki so bila najeta za gradnjo ali adaptacijo hiše ah nakup etažnega stanovanja.
6. Ustrezen obrazec prijave in vsa druga pojasnila dobijo interesenti pri delovni skupnosti Komunalne in stanovanjske skupnosti v Litiji, Jerebova ulica 6. Obrazec prijave mora biti izpolnjen v celoti. Prijave sprejema delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti.
7. Rok za prijavo na natečaj poteče 16. oktobra 1.983. Kasneje prispele prijave ne bodo upoštevane.
8. Delavcem, ki bodo izpolnjevali vse pogoje natečaja bo posebna komisija pregledala stanje grajenega objekta in stanovanjske razmere. V primeru, da komisiji ogled ne bo omogočen, bo delavec izločen iz nadaljnjega postopka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
Skladno z določili samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1983-1985 je komisija zbora delegatov SPIZ občine Litija za stanovanjska vprašanja upokojencev na seji dne 29. julija 1983 sprejela sklep o razpisu
NATEČAJA za pridobitev dražbenonaiemnih stanovanj in za pridobitev posojil za obnoVo laikih stanovanj upokojencev
1. Družbeno najemna stanovanja lahko pridobijo upokojenci, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da ima prosilec stalno prebivališče v občini Litija,
- da prosilec za stanovanje nima ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
- da prosilec oz. kdo od članov njegove družine ni lastnik počitniške hišice.
Pred vselitvijo v stanovanje je potrebno plačati lastno udeležbo, skladno s splošnim aktom stanovanjske skupnosti upoštevajoč dohodek vseh članov gospodinjstva, ki še bodo vselili v stanovanje.
Razpisuje se dvoje enosobnih stanovanj in eno dvosobno stanovanje v stanovanjskih blokih v Maistrovi ulici v Litiji. Stanovanja bodo vseljiva v avgustu 1984.
2. Posojilo za prenovo - modernizacijo ali adaptacijo lastniških stanovanj lahko pridobijo upokojenci, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da ima prosilec stalno prebivališče v občini Litija,
- da je lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše, za katerega prosi posojilo.
Prednost za pridobitev posojila imajo upokojenci, ki dosedaj še
niso prejeli posojila.
Razpisna vsota znaša din 1,800.000,00.
Najvišji možni znesek posojila po tem natečaju znaša din
150.000,00.
Posojila bodo odobrena po določilih splošnega akta stanovanjske skupnosti za sredstva vzajemnosti.
3. Občani - upokojenci, kateri ugotavljajo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev družbeno najemnega stanovanja ali posojila predložijo prijavo z vsemi zahtevanimi prilogami pri delovni
skupnosti komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Jerebova ulica 6.
Obrazec prijave dobijo občani - upokojenci pri delovni skupnosti komunalne in stanovanjske skupnosti. Razpisni rok traja do 30. 10. 1983. Kasneje prispele prijave ne bodo upoštevane. Občani - upokojenci so dolžni priložiti k prijavi še:
- odločbo o upokojitvi
- potrdilo o stalnem prebivališču in članih skupnega gospodinjstva
- dokaz o lastništvu - k prijavi za pridobitev posojila. Občanom - upokojencem, kateri bodo izpolnjevali pogoje razpisa, bodo pregledane sedanje stanovanjske razmere (točko-
vanje), zato so ti občani dolžni dopustiti komisiji vstop v stanovanje oz. stanovanjsko hišo. V kolikor to ne bo omogočeno, se občan izloči iz nadaljnjega postopka.
Komisija zbora delegatov SPIZ občine Litija
Letošnje investicije in večja vzdrževalna dela samoupravne komunalne skupnosti Litija
NADOMESTNA KANALIZACIJA V NASELJU 25. MAJA
Na predlog Krajevne skupnosti Litija — levi breg je bila pri spremembi srednjeročnega plana za obdobje 1981—1985 vnesena nova naloga, in sicer izdelava nadomestne kanalizacije v Naselju 25. maja. Dela izvaja TOZD Gradmetal Litija — enota za nizke gradnje. Izvajalec opravlja še zadnja ureditvena dela. Z izgradnjo te kanalizacije bo odpravljeno poplavljanje nekaterih hiš v Naselju 25. maja. Zanimivo pri gradnji je tudi to, da je moral izvajalec zaradi prevelikega števila komunalnih vodov ob cesti kanalizacijo graditi po sredini asfaltne ceste. Asfalt bo obnovljen, vendar se je zaradi tega predračun precej povečal, tako da bo vrednost vseh del na izgradnji kanalizacije 2.000.000,00 din.
ODVOD METEORNIH VOD OB GRAŠKI CESTI
Ob Graški cesti je bil urejen odvod meteornih vod od ceste do železnice. Zgrajen je bil nov kanal v bližini križišča, ki meteorno vodo odvaja v depresijo ob železnici. Dela je opravil TOZD Gradmetal Litija — enota za nizke gradnje. Vrednost del je znašala 270.000,00 din. Ob Graški cesti pa kljub temu še ostajajo nekatere naloge za odvod meteornih vod (pri podvozu, pri Šegatu), ki bodo morale biti urejene v 'prihodnjih letih.
STOPNIŠČE NA FRTICI IN PEŠ POT DO ŠMARSKE CESTE
Ureditev stopnic na Frtici in peš pot do Šmarske ceste vključno z ureditvijo odvodnjavanja je v največjem teku. Dela izvaja TOZD Gradmetal— enota za nizke gradnje. Izvajalec del je že v zaključni fazi izdelave stopnic, nato pa bo pričel z deli na peš poti do Šmarske ceste. Vrednost vseh del bo 2.500.000,00 din. Z izgradnjo stopnic in peš poti bo urejena prva peš pot od Litije do novega zdravstvenega doma. Po predvidevanjih bo druga peš pot od Vidpviča do novega zdravstvenega doma urejena v prihodnjem letu. Z ureditvijo obeh peš poti bo vsaj za Litijo ugodno rešen dostop do zdravstvenega doma za pešce, tako da jim ne bo treba hoditi po Smarski cesti, ki je za pešce vse prej kot varna.
										
			8 ■							
	V:,So-,:									
GORDIJSKI VOZEL KONČNO RAZREŠEN
Pričela so se tudi zadnja dela na izgradnji vzhodne povezavne ceste in bodo končana do konca septembra. V ta dela je vključeno:
— izgradnja pločnika od križišča z Grbinsko cesto do križišča s Partizansko cesto,
— izgradnja križišča z Grbinsko cesto in
— položitev zaporne plasti na celem odseku.
S tem bo cesta končno dograjena in bodo lahko odstranjeni prometni znaki o zapori ceste, ki sedaj že več kot leto dni razburjajo občane. Dela opravlja TOZD Gradmetal Litija — enota za nizke gradnje. Vrednost del po predračunu znaša 3.700.000,00 din.
UREDITEV CESTE V KRESNICAH
Ureditev ceste v Kresnicah v otoku št. 5 je bila po planu predvidena za leto 1984. Po željah Krajevne skupnosti Kresnice in pripravljenosti SGP Slovenija ceste Tehnika Obnova, ki je dalo blagovni kredit za izvedbo del, je bila cesta v celoti urejena v letu 1983. Dela je izvajal SGP Slovenija ceste Tehnika Obnova. Vrednost del znaša 3.500.000,00 din.
M.M.
V naši družbi obstaja cela vrsta zakonov, ki jih dp neke mere pozna vsak človek. Iz zakonov pa so izvedeni predpisi, ki urejajo posamezna področja zelo podrobno in razčlenjeno in so več ali manj večjemu krogu ljudi slabo znani. Zaradi tega prihaja do težav pri uveljavljanju pravic posameznikov in prav danes bi radi opozorili občane na nekatere predpise, ki izhajajo iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V naslednjih številkah glasila bomo postopoma poskušali obdelati vsa pomembna področja, ponazoriti s posameznimi primeri, zato je pomembno, da ruoriko spremljate od začetka.
V današnjem, prvem članku, vas bomo seznanili z nekaterimi podrobnostmi pri iskanju zaposlitve.
Kdor konča šolo oziroma je diplomant srednjega usmerjenega izobraževanja, ali je absolvent višjih in visokih šol in še nima zaposlitve, ie mora najkasneje v roku 30 dni po končanem šolanju prijaviti pri Samoupravni skupnosti za zaposlovanje Litija. Navedeni tridesetdnevni rok velja tudi za tiste, ki so iz kakršnihkoli vzrokov pustih ali izgubili zaposlitev. S tem namreč pridobijo oziroma obdržijo zdravstveno varstvo.
Diplomanti šol, ki se nameravajo zaposliti, morajo prej dobiti delavsko knjižico, katero dvignejo na občinski upravi. Za dvig delavske knjižice sta potrebna dva dokumenta, osebna izkaznica in originalno zadnje spričevalo šole. Ko dobi delavsko knjižico in če seveda še nima urejene zaposlitve, gre z delavsko knjižico na Skupnost za zaposlovanje, s seboj mora obvezno prinesti tudi zdravstveno knjižico, daje medtem ko čaka na zaposlitev, zdravstveno zavarovan. Enak postopek velja tudi za tiste osebe, ki so takoj po končanem šolanju odšle na služenje vojaškega roka, po vrnitvi pa nimajo urejene zaposlitve. Prav tem osebam svetujemo, da si priskrbijo delavsko knjižico preden gredo na služenje vojaškega roka in jo prinesejo k nam, ne glede na to, ali se bodo po vrnitvi iz vojske vpisali v nadaljnji študij ah ne.
V času služenja vojaškega roka se namreč marsikdo premisli in bi se rad takoj po vrnitvi zaposlil. S tem ko je prinesel delavsko knjižico, je pri nas evidentiran kot potencialni kandidat, kateremu bo potrebno poiskati zaposlitev "oziroma ga evidentirati kot iskalca zaposlitve še pred pretekom vojaškega roka.
Toliko smo vam namenili v današnji številki, v naslednji številki glasila pa vas bomo seznanili s pogoji in postopki za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.
M.P.
Jesenske barve na tržnici
Nekaj let nazaj je bila gospodinja, ki je pripravljala ozimnico na domači način, že skoraj redka. Zavoji vloženega sadja in zelenjave ETE iz Kamnika so šli odlično v promet. Marsikateri zaposleni ženi se je zdelo pripravljanje ozimnice zamudno delo, včasih pa se sploh izplačalo ni.
Kaj pa sedaj? Ko takole hodiš po ljubljanski tržnici in ogleduješ nepregledne količine paprike in paradižnika, ki gresta odlično v promet, že na prvi pogled opaziš, da dobri stari jesenski običaji še niso zamrli. Kajpak botruje temu v precejšnji meri dosti manjša kupna moč naših družin.
Gospodinja, ki je lani morda še zavrgla prazne kozarce za vlaganje, jih danes išče na vseh mogočih krajih. Iskanje pokrovčkov za zapiranje pa se sprevrže včasih v pravi nacionalni šport.
Tudi na domačih vrtovih je dandanes precej manj okrasnega grmičevja in trave, veselo pa je pogledati raznovrstno zelenjavo, ki veliko pripomore k boljšemu in cenejšemu jedilniku.
V Litiji smo z zelenjavo kar dobro založeni. Veliko pripomorejo k temu zasebni prodajalci, ki so se znah prilagoditi kupcem. Zgodaj spomladi, ko še ni domače zelenjave, je njihovo blago seveda najbolj cenjeno. Zdaj, na začetku jeseni, pa je največje povpraševanje po papriki. In kako je s cenami? Poglejmo za primer nekaj cen zelenjave in sadja pri nas doma in na ljubljanskem živilskem trgu. Zapisali smo jih 1. septembra.
	Ljubljana	Litija	Šmartno Mercator
	Sadje-zele-	(pod	(pred (Pri banki)
	njava na	nadvo-	pošto)
	ljublj.	zom)	
	tržnici		
paradižnik	55	50	50 50
paprika	50	50	50 50
čebula	40	50	40 50
jabolka	35	50	40 45
grozdje	50	50	40 60
slive	40	40	50 40
breskve	60	70	70 60
Upajmo, da bodo koncem meseca, ko bodo začeli prodajati ozimnico „na debelo", cene že kaj padle.
M.B.
Poroke, rojstva, smrti •..
V mesecu juliju se je na območju občine rodilo 11 dečkov in 11 deklic.
Poročili so se:
Kožic Bojan, elektromehanik s Save in Pavlin Vanja, študentka iz Mirne. Šafner Jože, študent iz Kisovca in Pole Marija, prodajalka iz Rov. Pevc Ladislav, komercialist iz Ljubljane in Škri-njar Vesna, komercialistka iz Ljubljane. Urbanija Bronislav, profesor tel. vzg. z Izlak in Cukjati Aljaša, absolventka z Izlak. Demo Ekren, skl. delavec iz Zagorja ob Savi in Jesih Helena, prodajalka iz Zagorja ob Savi. K oka! j Stanislav, prodajalec iz Litije in Odlazek Andreja, prodajalka iz Zagorja ob Savi. Grgur Budimir, inženir iz Ljubljane in Naprudnik Alenka, profesorica iz Ljubljane. Kadunec Roman, natakar iz Sela in Kreže Zdenka, delavka iz Znojil. Godec Zvonko, ključavničar iz Desna in Lukman Vojka, saldakontist iz Zagorja ob Savi. Trampuš Andrej, avtoprevoznik iz Vaš in Martinčič Jožica, obrtnica iz Vaš. Cesar Zoran, šofer iz Trbovelj in Rutar Silva, administratorka iz Hrastnika. Zrimšek Janez, organizator dela iz Srednje vasi pri Lavrici in Kres Vladimira, prodajalka iz Litije. Vidic France, strojni ključavničar iz Tenetiš in Pintar Alenka, kmetijski tehnik iz Tenetiš. Benegalija Bojan, kuhar iz Litije in Močnik Alberta, predica iz Litije. Adamlje Pavel, klepar iz Ustja in Pirman Erna, ekonomski tehnik iz Litije.
Umrli v juliju:
Skalar.Ivana, stara 78 let, iz Zagozda. Mlakar Pavla, stara 89 let, iz Kala. Drglin Marija, stara 74 let, iz Grosupljega. Gorišek Terezija, stara 61 let, iz Stare Gore. Jančigaj Viktor, star 71 let, iz Črnega potoka. Požun Jožef, star 31 let, iz Šmartna pri Litiji. Schvvajger Marija Josipa, stara 91 let, iz Litije. Smrekar Martin, star 41 let, iz Preske nad Kostrevnico. Lambergar Marija, stara 86 let, iz Litije. Mlakar Viktor, star 71 let, iz Litije.
Avgusta se je rodilo 10 dečkov. Poročili so se:
Jevševar Dušan, elektrotehnik iz Trbovelj in Simončič Tatjana, ekonomist iz Trbovelj. Hauptman Dušan, študent iz Litije in Gernedel Helena, absolventka višje šole iz Litije. Pivec Srečko, delavec iz Leskovice in Berčon Milka, delavka iz Bukovice, Šentvid pri Stični. Poglajen Andrej, šofer iz Jelše in Sirk Terezija, ekonomski tehnik iz Lupinice. Drobež Franc, šofer iz Čemšenika in Remškar Joža, ek. tehnik iz Brezja. Lokar Anton, strojevodja s Save in Razoršek Darja, faktorist iz Po-novič. Letonja Saša, zdravnik iz Raven na Koroškem in Avsec Danica, zdravnica iz Ruš. Avgustinčič Jože, delavec iz Dobr-niča in Prime Darinka, delavka iz Dobrniča. Kovačič Gorazd, elektrotehnik iz Ljubljane in Brajer Karmen, študentka iz Ljubljane. Poglajen Drago, voznik iz Liberge in Cvetaš Jana, ekonomski tehnik iz Litije. Zajec Stanislav, avtoklepar, iz Radeč in Povše Darja, medicinska sestra iz Radeč. Kralj Branko, klepar iz Ustja in Cvikl Alenka, študentka iz Litije. Humski Dušan, strojni tehnik iz Trbovelj in Jurgan Romana, ekonomistka iz Trbovelj. Medvešek Saša, strojni ključavničar iz Zagorja ob Savi in Pavlic Danica, administratorka iz Zagorja ob Savi. Novak Jurček, avtoelektrikar iz Domžal in Grilj Vilma, babica iz Domžal. Bolhar Marko, strojni ključavničar iz Domžal in Rožič Mateja, zobozdravstvena asistentka iz Domžal. Čeme Ciril, elektromehanik iz Litije in Cerar Darja, knjigovodja iz Ljubljane. Kolar Herman, strojni ključavničar iz Trbovelj in Repše Mojca, gostinka iz Trbovelj. Jesenšek Silvester, avtomehanik iz Lupinice in Kokalj Veronika, prodajalka iz Brega pri Litiji. Flisek Milan, komercialist iz Ljubljane in Zaje Frančiška, administratorka iz Ljubljane. Bučinel Zdenko, dipl. ing. računalništva iz Ljubljane in Okorn Martina, višja med. sestra iz Ljubljane. Bonisegna Karlo, elektrotehnik iz Ljubljane in Tanja Zupančič, aranžerski tehnik iz Ljubljane. Kralj Bojan, voznik iz Zavrstnika in Orož Anica, transportni komercialist iz Nove gore. Urbančič Marjan, avtomehanik iz Velike Loke in Domec Danica, delavka iz Velike Loke.
Umrli v avgustu:
Pivec Štefanija, stara 54 let, iz Leskovice pri Šmartnem.Novjan Neža, stara 74 let, iz Črnega potoka. Alauf Frančiška, stara 87 let, iz Črnega potoka. Adam Karol, star 81 let, iz Črnega potoka. Turenšek Viljem, star 66 let, iz Črnega potoka. Stamatovski Nikola, star 50 let iz Litije. Otrin Jože, star 35 let, iz Kresni-škega vrha. Kovic Marija, stara 83 let, iz Jesenja. Ocepek Antonija, stara 35 let, iz Litije.
Č.J.
Igra narave
Marsikdo se bo vprašal, kakšno cvetlico neki drži v roki deklica, ki je na sliki. Ne boste verjeli, če vam zagotovimo da je to - paradižnik!
Pred dnevi smo obiskali lastnika tega nenavadnega sadeža Alojza Simončiča iz Litije, Marokova 9, in z njegovo hčerko Saško napravili tale zanimiv posnetek, raadižnik ima poleg dveh glavic še šest krakov v obliki zvezde.
Pa recite, če se kaj takega pogosto vidi!
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
KS LITIJA — LEVI BREG
V litijskem vrtcu ogrevajo vodo s sončno energijo
OBVESTILO
Obveščamo in vabimo vse zdrave občane "in delovne ljudi občine Litija, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v
SREDO. 28. 9.1983 ČETRTEK, 29.9. 1983
Odvzem krvi bo v Zdravstvenem domu Litija od 7. - 15. ure. DARUJMO KRI ZA SOČLOVEKA!
Občinski odbor RK Litija
Vzgojno varstvena organizacija v Litiji, enota Medvedek na Graš-i Dobravi je najbrž prva delovna organizacija s področja družbenih iejavnosti v naši občini, ki je s 1. avgustom letos začela ogrevati anitarno vodo s sončno energijo.
V pogovoru z ravnateljem, tovarišem Francijem Končanem, mo izvedeli, da so se za tak način ogrevanja vode odločili, ker nevno porabijo približno 800 litrov sanitarne vode, za kar potro-ijo ogromno električne energije. Seveda temu ustrezno naraščajo udi stroški.
Na strehi vrtca so montirah osemnajst kolektorjev, ki segrejejo odo do 65 C. V deževnih in oblačnih dneh dogrevajo vodo se z lektriko. Septembra, oktobra in aprila, ko je sonca manj, je moč odo segreti do40°C.
Investicija, ki je stala 690.000 dinarjev, se bo - kot nam je atrdil tovariš Končar - amortizirala približno v treh letih, saj odo v poletnih mesecih prihranili na energiji za 40 - 50.000 inarjev.
Sončno energijo želijo uporabljati tudi pri segrevanju prostorov, 'ako imajo v načrtu kombinacijo klasičnega ogrevanja z namestimo toplovodnih črpalk.
V času, ko je sleherna energija še kako dragocena, veljajo temu olektivu vse čestitke in pohvala za pogumna prizadevanja in is-anja, kje bi se dalo kaj prihraniti.
Upajmo, da bodo podobna prizadevanja vodila tudi ostale dražene uporabnike.
Kaj bo z abonmajem?
: vodovodnih pip teče topla voda, ogreta s sončnimi žarki. (Foto: O)
KS ŠTANGARSKE POLJANE
Informacija o izdatnosti vodnega vira v Reka Gozdu
Po meritvah, ki jih KOP Komunala Litija izvaja vsakih 14 dni, ihko ugotovimo, da novozgrajeni vodovod v Reka Gozdu v redu sluje. S projektom je bilo predvideno, da bo najmanjši dotok vode b sušnih obdobjih 40 1 /s. Glede na letošnjo izrazito sušo lahko gotovimo iz podatkov merjenja dotoka vode iz zajetij, daje bil ajmanjši pretok 41 l/s. Vse to potrjuje, da je bila naložba v odovod Reka Gozd pravilna in da zadovoljivo rešuje oskrbo z odo v Litiji in Šmartnem.
MM.
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Razširitev prostorov za predšolsko varstvo
V avgustu leta 1983 so v Bezjakovi hiši na Savi, kjer je urejeno arstvo predšolskih otrok, pridobili nov prostor v velikosti 32 m2 a igralnico. Lastnik hiše ga je adaptiral z lastnimi sredstvi, v vred-osti 20.000 din. Opremo je nabavil vrtec iz Litije.
V lepo urejene prostore je septembra prišlo 22 predšolskih trak, za katere skrbijo vzgojiteljica, varuška in čistilka.
Ce hočemo svobodno človeštvo, moramo najprej osvoboditi roka. Vzgoja ni neko specialno pedagoško delovanje, temveč je ijvažaejše socialno delo in človeški pristop k ljudem. Da bomo obodni in srečni, moramo vzgajati že malčke. Današnja družba ihteva od človeka mnogo.
Zavedajmo se, da otrok osrečuje starše in vzgojitelje, bogatijim vljenje in krepi vero v bodočnost.
A. O.
Za nami sta dve leti abonmajskih predstav; ob izteku druge sezone smo izvedli med abonenti tudi anketo, ki pa ni uspela, saj smo prejeli le slabo četrtino poslanih hstov. Kljub temu bi vas rad seznanil z odgovori, pa tudi s težavami, ki spremljajo organizacijo abonmajskih in drugih predstav.
Večina abonentov si v eni sezoni želi šest predstav, program pa naj bi vključeval gledališke, glasbene in folklorne skupine; predstave, ki naj bi jih določali za vso sezono vnaprej, naj bi potekale ob petkih. Mnogi si tudi želijo, da bi Zveza kulturnih organizacij Litija organizirala obiske v ljubljanskih kulturnih ustanovah; največ jih je za Dramo ali Mestno gledališče, nekaj manj pa za Cankarjev dom in Opero. Večina bi prihajala na Stavbe tudi na predstave izven abonmaja; predlagajo nastope zabavnih ansamblov ali humorističnih skupin.
Tudi pripombe, ki so jih posamezniki navedli, bomo poskušali v prihodnji sezoni upoštevati. Nanašajo se na slabo akus-tičnost in ogrevanje dvorane, na netočen začetek predstav, na redarsko in garderobno službo, na preslabo obveščenost in neenakomerno razporeditev predstav, na organiziran obisk občanov iz oddaljenejših krajev ter na prilagoditev začetka predstav avtobusnim in vlakovnim zvezam.
Dveletne izkušnje nam še kažejo, da bomo v prihodnje zno-
va organizirali le klasični abonma, saj nekateri obiskovalci niso navdušeni nad plesnimi prireditvami, ki naj bi jih pripravljali izven abonmaja.
Le predlogu, da si želijo več gostovanj kvalitetnih gledaliških skupin, kjer mislijo na poklicne ustanove, bo težko ustreči, zlasti še zato, ker cene abonmaja ne nameravamo zvišati; bojimo se namreč, da bi zaradi podražitve precej abonentov odpadlo. Podražili bi le vstopnice za občasne obiskovalce. Glede na cene poklicnih gledališč, le-te se gibljejo med 6 in 8,5 milijona starih dinarjev za predstavo, si njihovih gostovanj res ne bomo mogli privoščiti, zato bomo raje organizirali obiske v Ljubljani. Tudi polpoklicna gledališča in razne glasbene skupine so letos precej povišali cene, in sicer od 3 do 5,5 milijona starih dinarjev za enkratno gostovanje. Zveza kulturnih organizacij Litija ima na voljo za abonmajske predstave le 6 starih milijonov, vse ostale stroške pa je treba pokriti z vstopnino. Za primerjavo naj navedem le podatek, da bi za pokritje stroškov enkratnega gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega morali cene vstopnic najmanj podvojiti in povsem napolniti dvorano. Na pomoč nam lahko priskočijo le osnovne organizacije sindikata, ki bi bile pripravljene sodelovati pri sofinanciranju predstav. Izgube z abonmajem pa si v teh časih res ne moremo privoščiti.
B. Ž.
Novice iz knjižnice
V osmih mesecih je knjižnico obiskalo 8.398 bralcev, ki so si izposodili 21.551 knjig. Vsak bralec sije tako poprečno izposodil 2 in pol knjigi ob enkratnem obisku.
Novih knjig smo v osmih mesecih vpisali 1.441. Knjižna zaloga se je povečala na 23.476 knjig, ali 1,37 knjige na prebivalca.
Čitalnico je obiskalo 159 obiskovalcev, ki so prelistali 287 revij, 150 enciklopedij in leksikonov, na dom pa so si izposodili 354 časopisov in revij.
Cicibani iz vrtcev so nas na urah pravljic obiskali 12 krat, pripravili smo 15 pedagoških ur, 16 ur pravljic, 1 literarni večer in 6 priložnostnih razstav. Na teh prireditvah je bilo več kot 2.000 obiskovalcev.
Vrata knjižnice so odprta od jutra do večera, vsak dan nas obišče poprečno več kot 100 bralcev in drugih obiskovalcev.
J. K.
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Ob krajevnem prazniku
Krajani KS Kresnice so se podobno kot vsa leta doslej tudi letos potrudili, da praznik svoje KS praznujejo hkrati z novo delovno zmago. Tokrat gre kar za dve veliki pridobitvi. Samoupravna komunalna skupnost občine Litija je namreč uspela skleniti dogovor z izvajalcem Slovenija ceste - Tehnika, kije moderniziral cesto od Koščaka do nogometnega igrišča v dolžini 650 m, gradbeni odbor za dograditev večnamenske dvorane pri nogometnem igrišču pa je uspel v zelo kratkem času na prizidek k dvorani postaviti streho.
Pri vseh teh delih se je potrdila usmeritev sveta KS, da je v sedanjih stabilizacijskih časih potrebno se bolj kot doslej računati s prostovoljnim delom krajanov. Poleg gradnje športnega doma oz. večnamenske dvorane, ki že ves čas poteka na prostovoljni osnovi, so krajani s svojim delom izvedli vsa potrebna dodatna dela pri modernizaciji prej omenjene ceste. Med drugim so zgradili tudi 150 m kanalizacije, s čimer so sebi izboljšali bivalno okolje, družbi pa prihranili sorazmerno velik strošek.
Vse te akcije so dokaz, da so krajani in delovni ljudje še vedno pripravljeni sodelovati pri podobnih akcijah tako z delom kot z lastnimi sredstvi, le njihovemu interesu je potrebno pozorno prisluhniti.
M. V.
Tako raste z udarniškim delom krajanov prizidek k večnamenski dvorani. Nova, pomembna pridobitev za Kresnice. (Foto. J.H.)
Filmski kažipot
- V oktobru bodo v šmarskem kinu zavrteli štiri filme. Spored bo začel hongkbnški karate „TETOVIRANA VEZA", ki mu bodo sledili: francoska pustolovka: ..MALOPRIDNEŽ", italijanski vojni film „OD PEKLA DO ZMAGE" in zahodno-nemška erotična komedija „DEKLE Z ULICE", ki ni primeren za otroke.
B. 2.
Ali imamo dva kinematografa?
V vročih avgustovskih dneh, ko telo spontano išče hladno senčico, misli pa - željne razvedrila in sprostitve - hrepenijo po čem lahkotnejšem in zabavnejšem, nas je na sprehodu skozi središče Litije opozoril nase lep, rdeč plakat z velikim napisom KINO.
Ker vemo, da smo s kinematografi v naši občini bolj rta tesnem - znane so nam tudi težave v zvezi s ponovnim odprtjem kina v Litiji - je bil tale plakat kar prijetna novica.
Ogledali smo si ga pobliže in izvedeli, da bo filmska predstava v Bukovici, pri Izlakarju v soboto in nedeljo in da bodo vrteli tam ta in ta film. Zanimivo, ni kaj!
Glej, glej, smo si mislili. Filmska kultura, za katero so nekateri prepričani, da je domena le večjih središč in mest, je našla svojo pot in mesto tudi v hribih, pri naših preprostih ljudeh!
Pa smo si rekli, le od kod ta hvalevredna iniciativa. ;Povprašali| smo na ZKO, zavrteli telefon še na kulturno skupnost in spraševali. Pravi odgovor smo končno dobili na SO Litija, oddelku za notranje zadeve, kjer so nam povedali, da so dovoljenje za filmsko prireditev izdali oni na podlagi prošnje kinematografskega podjetja Kranj!
Pa še recite, da ni res, da kultura ne pozna meja. Tudi občinskih ne!
OBVESTILO
Vse občane in delovne organizacije obveščani, da opravljam v popoldanskem času obrtno dejavnost RAZMNOŽEVANJE IN FOTOKOPIRANJE. V mojem programu je fotokopiranje ter razmnoževanje vseh vrst dopisov, računov, dobavnic, voščilnic, etiket, vizitk, navodil, cenikov ter različnih obrazcev za interno uporabo v podjetju.
Za vse informacije in naročila pokličite telefon 881-843 od 17.00 dalje. Delovni čas za stranke je v ponedeljek, sredo, petek od 17.00 do 19.00 v soboto pa od 9.00 do 12.00. RAZMNOŽEVANJE IN FOTOKOPIRANJE, Jovanovič Aleksander, Podkraj 2 (pri lekarni), LITIJA.
*
Jože Štok-Korotan
PREOSNOVANJE SLANDROVE BRIGADE
Po kapitulaciji fašistične Italije se je VI. SNOB .»Slavka Šlandra« moderno oborožila in opremila ter je številčno tako okrepila, da je 18. septembra 1943 štela pet bataljonov. Tedaj je bil njen štab s 3. bataljonom v Mokronogu, medtem ko so bile vse druge njene enote na bojnih položajih od Tiha-boja do Krmelja ter se spopadale z Nemci in jim prizadejale hude izgube.
Šlandrova brigada, ki je bila ustanovljena 6. avgusta 1943 na Šipku na Štajerskem in je doživela svoj ognjeni krst v spopadih z Nemci v avgustovski hajki na Moravškem, je tako izpolnila svojo poglavitno nalogo, zaradi katere je prišla na Dolenjsko: sodelovala je pri razoroževanju italijanske vojske ter izbojevanju obširnega osvobojenega ozemlja in pri mobilizaciji. Za svoje bojne
★ * *
*
*
*
* *
*
i t
it
i
cone Franc Poglajen—Kranja Ne da bi počakal na skupino 20 borcev, ki jih je iz Mokronoga poslalsfšlandrova brigada in bi morala prinesti orožje, je 18. septembra 1943 odšel s 14 borci z Metnaja proti nem-ško-italijanski okupacijski meji. Njegovo spremstvo je bilo oboroženo s 24 puškami in 2 puškomitraljezi, sam pa je nosil lahki italijanski minomet. Ob Savi ni bilo nemških zased, težave pa so bile pri prehodu narasle reke.
Ko je komandant Kranjc prispel s" svojo patruljo v vasico Hrib, so jih vaščani začudeno pogledali, kajti vsi borci so bili oblečeni v zelene laške uniforme in dobro oboroženi, ter jih obsuli s kopico vprašanj o kapitulaciji Italije in življenju na osvobojenem ozemlju. Radovedni in z zavistjo na Dolenjce so spraševali, kdaj bo
Mitja RiMčič-CHl
uspehe in požrtvovalnost je dobila naziv udarna!
Glede na vojaški in politični položaj na Štajerskem je 19. septembra prišel v Mokronog komandant glavnega štaba NOV in PO Slovenije Franc Rozman-Stane, ki je seznanil štab Šlandrove brigade z odločitvijo, da se večja skupina Šlandrovcev vrne na Štajersko ter se tam okrepi s tamkajšnjimi partizanskimi enotami in preosnuje v novo Šlandrovo brigado.
Glavni štab je tudi sklenil, da se za območje Štajerske in Koroške znova ustanovi IV. ope-rativjiacona, katere poveljstvo je dobilo nalogo, da osnuje dve brigadi in dva odreda. Šlandrova brigada naj bi delovala na območju južne Štajerske, druga brigada pa na Pohorju, po en odred pa na Koroškem in Kozjanskem. Temeljne naloge enot so bile, da čim aktivneje rušijo komunikacije, napadajo nemške postojanke in si na ta način omogočijo večji razvoj in svobodo akcije. Hkrati- je glavni štab tudi sporočil, da bo poslal na Štajersko več borcev, ki so se že borili v partizanskih enotah na Štajerskem.
Medtem ko je bila 24. septembra 1943 v Mokronogu ustanovljena iz glavnine Šlandrove brigade nova XII. Štajerska brigada, ki je ostala v sestavu XV. divizije NOV in POJ, je novo osnovanje VI. SNOUB »Slavka Šlandra« potekalo zelo pospešeno.
Prvi, ki je odšel na Štajersko uresničevat povelje glavnega štaba NOV in PO Slovenije, je bil komandant IV. operativne
tudi Štajerska svobodna in kako bodo uničili tudi nemške zasužnjevalce. Potem so vaš-čanke izdatno postregle partizanom. Kranjc je bil še vedno oprtan z minometom; ni ga odložil niti takrat, ko je šel v hišo k zajtrku. To je bil pač naš prvi partizanski minomet na Štajerskem.
V gozdičku Površine nad Zgornjim Prekarjem se je Kranjc sestal s sekretarjem pokrajinskega komiteja KPS Petrom Stantetom-Skalo, ki ga je seznanil z vojaškim in političnim stanjem na Štajerskem. Boris Čižmek-Bor, ki je bil 30. avgusta imenovan za komisarja Štajerskega odreda, pa je poročal o poteku priprav za ustanovitev odreda, ki naj bi se tu oblikoval po odhodu Šlandrove brigade na Dolenjsko. Tedaj so tam operirali: del Pohorskega bataljona, Kozjanska, Kamniška, Savinjska in Koroška četa. Na vključitev v partizanske enote pa je čakalo precej ranjencev, ki niso mogli z brigado na pot in so medtem ozdraveli, pa tudi precej razkropljencev iz hajke ter nekaj, novincev. Z novim poveljem glavnega štaba o ponovni ustanovitvi IV. operativne cone pa je bila seveda razveljavljena prvotna odločitev o ustanovitvi Štajerskega odreda.
Naslednji dan, bilo je 21. septembra 1943, se je patrulji spremljevalcev komandanta Kranjca pridružilo nekaj partizanov, ki so po odhodu Šlandrove brigade na Dolenjsko ostali z določenimi nalogami na terenu, in skupina borcev, ki so se zgubili v avgustovski hajki,
tako da jih je komandant cone preosnoval v četo, ki je štela 36 borcev. Njen komandir je postal Jože Štok-Korotan, komisar pa Janez Petje-Jovo.
Čez dva dni je prišla z Dolenjske tudi skupina 20 Šlandrovcev, ki jo je vodil Drago Poglajen in je prinesla precej pušk, puškomitraljezov in dva lahka minometa. Naslednjega dne pa se je četi priključilo še več novincev in domačinov, ki so pobegnili iz nemške vojske ter starih Šlandrovcev, ki so se kot nekdanji ranjenci vrnili z okrevanja.
Glede na to, da je na območju med Zasavjem in Savinjsko dolino število partizanov zadoščalo za popoln bataljon, se je poveljstvo IV. operativne cone odloČilo, da pohiti z organizacijskim postopkom. Tako je 25. septembra 1943 v taborišču na Lesu nad Moravčami ustanovilo iz okrepljene čete, ki je bila osnovana pred štirimi dnevi, in Savinjske čete ter nekaj novih borcev Zasavski bataljon, pri čemer je bilo rečeno, da bo to 2. bataljon novo ustanovljene Šlandrove brigade. Za komandanta je bil imenovan Drago Poglajen, za komisarja Ludvik Bizjak-Smrekar, za obveščevalca Franc Jurič-Zavedni, za intendanta Janez Avbelj-Metro, za bolničarko pa Silva Drame-Nada. Štabu bataljona je podredil tudi dva voda minercev, ki so delovali v Zasavju.
Tega dne je štab cone imenoval tudi vodstvo Kamniškega bataljona, kot 3. bataljona Šlandrove brigade, ter postavil za komandanta Rudija Karata—Džeka, za komisarja pa Slavka Grilja-Brdavsa. Glede na to, da število borcev Kamni-' ške čete ni zadoščalo za popoln bataljon, je bilo določeno, da se okrepi s skupino borcev, ki je tedaj prispela z Dolenjske in še z novimi fanti, ki so prihajali v partizane.
Potek dokončnega preosno-vanja Šlandrove brigade pa sega nazaj v Mokronog, kjer so 21. septembra 1943 na razgovorih med komandantom glavnega štaba in člani štaba Šlandrove brigade sklenili, da se ves štab brigade vrne nazaj na Štajersko, s seboj pa povede 140 izbranih ter najbolje oboroženih in opremljenih borcev.
Še isti dan je izdal glavni štab NOV in PO Slovenije tudi ukaz o imenovanju Mitje Ribičiča-Cirila za komisarja IV. operativne cone, na njegovo dotedanje mesto komisarja Šlandrove brigade pa je postavil Josipa Berkopca-Mišlja. Hkrati!- je bilo izdano povelje o osnovanju nove XII. Štajerske brigade iz glavnine borcev Šlandrove brigade.
Vodstvo Šlandrove brigade se je skupaj z izbranimi borci skrbno pripravljalo na vrnitev na Štajersko. Pošteno so se tudi opremili in oborožili s 5 lahkimi minometi, 18 puškomitraljezi in v pretežni meri z brzostrelkami in pištolami, s seboj pa so vzeli tudi več rezervnih pušk, streliva in opreme, saj so se zavedali, da bodo vse to krvavo potrebovali v bojih s sovražniki na Štajerskem.
»Gremo na Štajersko, gledat kaj delajo....« je zaorila pesem, zaigrala harmonika, zavrteli so se pari. Za slovo od Dolenjske!
V sredo, 22. septembra 1943, popoldne so na trgu v Mokronogu zabrneli kamioni, ki so jih borci okrasili s cvetjem, zelenjem in zastavami
»V prve vrste gredo nad Nemce,« so govorile ženske po vasi, »pa so kljub temu veseli in srečni, ko odhajajo v svojo Štajersko!«
Partizanska avtokolona je z brigadno zastavo na čelu odpeljala iz Mokronoga. Na poti iz
Mirne proti Trebnjemu so se kamioni na klancu ustavili. Tedaj sta nenadoma pribren-čali dve letali in pikirali na kolono. Borci so polegli v jarke in za grmovje, toda letali sta le za-krožili nad njimi in kmalu odleteli, ker sta namreč le trosili propagandne letake in zatorej nista imeli bomb.
cah, v katerem je neznani sovražnikov zaupnik natančno poročal o številu Šlandrovcev, njihovi oborožitvi in opremi ter njihovem namenu.
Nevarnost nemškega napada in naraščajoča Sava nista bili prav nič obetavni. Zato so se začeli Šlandrovci pod noč spuščati v dolino Save. Za zavaro-
1943, so se vse enote premaknile v vas Pristava na Limbar-ski gori in se zvrstile pred Trdinovo hišo, kjer je bilo izvedeno ponovno osnovanje VI. SNOUB »Slavka Šlandra«. V štabu brigade so bili: komandant Janko Sekirnik-Simon, komisar Josip Berkopec-Mi-šelj,   pomočnik komisarja
111111
Poglajen Franc-Kranjc in Čižnaek
Proti večeru so bili Šlandrovci že v Stični. Kamioni so odbrzeli nazaj proti Novemu mestu, štab brigade pa je poiskal borcem prenočišče v tamkajšnjem cistercijanskem samostanu. Partizani se niso mogli znebiti vtisa, da je v samostanu tudi nekaj preoblečenih belogardistov, ki so tu dobili zatočišče, saj so v nekem prostoru našli precej belogardi-stičnega propagandnega gradiva s strupenimi naslovi proti Osvobodilni fronti in našemu gibanju nasploh.
Popoldne je začelo deževati, in kazalo je, da narasle Save ne bo mogoče prebresti. Zato je Mitja Ribičič-Ciril po posvetu v štabu brigade 24. septembra 1943 odšel s kurirji proti Savi, da organizira prehod, nato pa prevzame svojo funkcijo komisarja IV. operativne cone.
Zvečer so Šlandrovci pripravili v Stični poslovilni miting, ki so ga prebivalci dobro obiskali. Na mitingu je med drugim Peter Leveč recitiral svojo znano pesem Požgana vas. Naslednji dan pa so se borci mrzlično pripravljali na odhod in se skupno s štabom fotografirali.
Ob pol sedmih zvečer, 25. septembra 1943, so Šlandrovci odšli iz Stične proti okupacijski meji, ki so jo prešli natančno na mestu, kjer so pred enim mesecem prikorakali na Dolenjsko. Med potjo je spet začelo deževati. Po prehodu čez cesto pri Trebeljevem, so se napotili mimo Janč proti Kresniškim Poljanam in se tam utaborili. Borci so bili potrebni počitka, kajti mnogi so bili težko otovorjeni.
V štab je prišel partizanski brodar in kurir Ivan Cerar-Mi-klavž, ki ga je poslal Ciril, da bi vodil Šlandrovce čez Savo in mu posredoval tudi druge informacije glede prehoda. Odkrili so tudi pismo, namenjeno orožniški postojanki v Kresni-
vanje prehoda so postavili zasedi nad železniško progo na cesti proti Lazam in Kresnicam. Ko pa je glavna kolona dosegla desni breg Save, je naletela na partizansko zasedo nemška železniška patrulja in prišlo je do ostrega spopada, v katerem je četa Mirka Jermana udarila po sovražnikih z mitraljezi, minometom in bombami ter prisilila Nemce, da so se umaknili proti Litiji.
Nenadno streljanje je povzročilo med nekaterimi borci, zlasti tistimi, ki niso znali plavati, malce zmede, kajti Sava je po zadnjem deževju hudo narasla in bila tudi zelo deroča. Večina je pogumno zabredla v reko, drugi so iskali primeren plitvejši kraj za prehod, nekateri borci manjše rasti in neplavalci pa so se morali vrniti na desni breg, ker jim je voda segala čez glavo. Resda ni nihče utonil, vendar 18 borcev tisto noč ni prekoračilo Save.
Ko se je onstran Save Mirko Jerman postavil na glavo, da je iz njegovih usnjenih jahalnih hlač iztekla savska voda, so nekateri borci ugotavljali, da so jim rečni valovi odnesli nahrbtnik, drugim pa čevlje, torbo ali kaj drugega. Pa nič zato, cilj je bil dosežen!
V Veliki vasi sta Šlandrovce pričakala conski komandant Kranjc in komisar Ciril. Tu so se borci ogreli in deloma posušili, nato pa so si na Katariji uredili taborišče in zaradi dežja počivali pod šotori.
Naslednji dan so se premaknili na Limbarsko goro in tam postavili taborišče. Zaradi močnega deževja so se čez en dan premaknili le do Vodic, kamor sta prispela tudi Zasavski in Kamniški bataljon, tako da so bile tam zbrane vse enote, razen Savinjske čete, ki jih je vodstvo IV. operativne cone nameravalo vključiti v preo-snovano Šlandrovo brigado. Proti večeru, 30. septembra
Jakob Molk-Mohor, načelnik štaba Tomaž Slapar-Tugo, obveščevalec Dušan Dovjak-SavO; intendant Janež Homar-Karo, propagandist Stane Lenardič—Žan, administrator Ivo Lipar-Iztok.
Vodstvo brigade je razdelilo skupino 140 Šlandrovcev, ki so prišli z Dolenjske, na dva neenaka dela. Iz večjega je bil oblikovan 1. Savinjski bataljon, ki sta ga vodila Mirko Čr-nigoj-Grča kot komandant in Tone Grošelj-Jesen kot polšt-komisar. Manjši del Šlandrovcev pa je bil vključen v 3. Kamniški bataljon, katerega komandant je bil Tomaž Novak-Srečo, komisar pa Jože Babic-Vojteh. Drugi bataljon, Zasavski, pa je bil že pred petimi dnevi ustanovljen na Lesu in ni doživel nobene spremembe v poveljniškem kadru.
Vsak bataljon je imel po tri čete, vsako četo pa sta sestavljala po dva voda, vod pa dve desetini borcev. Ob tem preo-snovanju je brigada štela okrog 300 oboroženih borcev, tako da je imela razen pušk in pištol še 10 lahkih minometov, 24 puškomitraljezov in 21 brzostrelk.
Potem ko so bile končane vse formalnosti preosnove Šlandrove brigade, je o pomenu in nalogah brigade govoril komisar IV. operativne cone Mitja Ribičič-Ciril. Ob njegovih besedah so nam žarele oči, srca pa je napolnila najbolj vroča želja: čimprej osvoboditi domovino.
Naslednji večer je brigada vdrla v Črni graben ter podrla na desetine drogov in razsekala telefonski kabel, ki je vezal osrčje rajha z Balkanom, potem pa so začele padati utrjene nemške postojanke v Savinjski dolini: 1. oktobra v Radmirju, 6. oktobra v Rečici, 28. oktobra v Šmartnem ob Dreti, 29. novembra v Novi Štifti...
ODKRITJE POMNIKA NOB V TIRNI
V nedeljo, 11. septembra 1983, so v vasi Urna odkrili pomnik NOB, s katerim so počastili padle junake in Revolucionarje Zasavja.
Na svečanosti je govoril Gričar Jože - Metod. Ob tej priliki so podeUU tudi posebna priznanja partizanskim družinam, Id so med vojno nesebično pomagale in sodelovale i nato partizansko vojsko.
V kulturnem programu, Id je sledil, so sodelovali učenci COŠ Senožetf, PD Senoseti, Zagorski oktet in godba na pihala.
V spomin na tiste težke, a slavne dni naše novejše zgodovine, smo tebraM prispevek Minuta Garantiraju, kl govori o **» ti IMSeis-j« zasavskega revolucionarja Poldeta mm« 1a Jamskega in ga bomo objavili v naslednji številki GO.
rnsam
■■■■■
■Hi
mmm
■■■■■■■
NOGOMET
Zlata selekcija Je gostovala v Kresnicah
Nogometni klub Apnar je v okviru i. znovanj ob krajevnem prazniku •   Kresnice organiziral gostovanje : ,te selekcije v Kresnicah. Pouda-; velja, da selekcijo sestavljajo ši vrhunski športniki, ki nastopajo nalem nogometu po naši ožji do-iiX>vini in sredstva od prodanih opnic namenjajo Zvezi paraplegi-. v Slovenije. Za nasprotnika v Kresnicah so >rali žensko nogometno reprezen-■ ;ico Slovenije, ki jo je »olepšala« i iriborska pevka Zorica Fingušt.
Tekmo je obiskalo okrog 800 -dalcev, blagajna paraplegikov pa • bila po tekmi bogatejša za dva
ta milijona (otroci in mladinci so .ali vstop prost). V tekmi, ki ni
/dušila, je zmagala Zlata selekcija ":2. Čeprav je ekipa Zlate selekcije
stopila v' močno okrnjeni postavi
anjkali  so:   Oblaki Popivoda,
Daneu, Cerar) so bili kljub temu premočan nasprotnik ženski ekipi. Poleg visokega nivoja nogometnega znanja pa so člani Zlate selekcije dokazali, da so športniki z dušo in telesom. Visoko športno moralo so dokazali s hitro prvo pomočjo, ki so jo nudili poškodovanim nasprotnicam. Posebno aktivni so bili, ko je bilo potrebno nasprotnici z masažo sanirati poškodbe. Zaradi prehude vneme so nekaterim nogometašicam zmasirali tudi dele telesa, ki so bili (do tedaj) nepoškodovani.
Po tekmi, ki jo je v odmorih popestrila plesna skupina »Krik« z aerobiko, se je večina obiskovalcev zadržala na vrtni veselici. Veselo razpoloženje se je končalo v zgodnjih jutranjih urah. Gledalci in obiskovalci so preživeli nekaj zabavnih uric, organizatorji pa povečali sklad za dograditev večnamenske dvorane.
M.V.
Ženska reprezentanca se je ogrevala bolj športno. V ospredju »make up« te ekipe Zorica Fingušt. (Foto: J. H.)
Vratar Zlate selekcije (Tof) v akciji. Uspešnejši kot vratar je bil pri nudeaju »prve pomoči« nasprotnicam. (Foto: J. H.)
3ta selekcija je nastopila v postavi: Zvone Zanoškar (sodil je tako . je bil bolj koristen za Zlato selekcijo kot njen najboljši igralec) Pav , Pogačnik, Rifle, Tof, Klemene, Albreht, Seme, Bečejac (Foto: J
jd vsakim nastopom je potrebno organizem primerno ogreti. Na ■ .i vidimo, »kako se pri šanku ogrevata nerazdružljiva »sovražnika« "'. one Zanoškar in Tof. (Foto: J.H.)
Je sreča res opoteča?
Skupina Krik je v odmorih popestrila nekoliko manj razburljivo tekmo. (Foto: J. H.)
V vratih je Tofa zamenjal Rifle. Branila sta kot tretja vratnica gola. (Foto. J.H.)
' novi občinski zgradbi (z dvo-'■ne strani) je v prvefr. nadstropju ■a svoj prostor tudi poslovalnica eri je Slovenije.
'elik napis na pročelju stavbe itaieregaLitijana pa tudi slučaj->a obiskovalca zmami, da vstopi v
o urejen lokal in poizkusi svojo
5o.
rijazna prodajalka Olga ponudi skovalcu kar številne možnosti >kuJanja sreče.
GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Jože Sev-Ijak. Odgovorni urednik Glasila občanov: Mija Ber-nik; odgovorni urednik Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej. Ureja uredniški odbor. Predsednik časopisnega sveta: Hilda Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Fečenik. Priprava za tisk. mM—Dnevnik. Tisk: TIskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Pannove 9, tei: 881-617. Časrplt prejemajo vsa go-auBufijitia v obeki brez-ffizvpA'' na nese«
Za 30 dinarjev si lahko izbereš srečko ekspresne loterije in kar takoj ugotoviš, ali si kaj zadel ali ne. Če ne zadene prva, ni rečeno, da ne bo naslednja tista, ki bo prinesla srečo. Največ je nanjo nekdo zadel letos 20.000 dinarjev. V Litiji izplačujejo le vsote do 6.000 dinarjev, po ostalo pa je treba v Ljubljano.
Tu se prodajajo še srečke državne loterije, kjer je žrebanje vsak četrtek, pa olimpijske, novoletne in še kakšne.
Lahko se igra športna napoved in pa seveda loto.
»O vseh pravilih igranja vas podrobno informiramo, le kombinacij - takih, ki bi sigurno zadele - tudi mi ne poznamo,« se nam prodajalka prijazno nasmehne, ko se odpravljamo.
Nismo si mogli kaj, da tudi mi ne bi preizkusili sreče. O ne, tega, če smo kaj zadeli, vam pa ne bomo povedali. Pravijo, da velja poizkusiti. In mi smo se tega držali.
Po končani tekmi so se utrujeni igralci in gledalci družno usedli za mize in komentirali ter zalivali tekmo še dolgo v noč.
PREKLIC
Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekla družini Šašič dne 25. 8. 83.
Mlinaric Marija
GOSTINSKO PODJETJE LITIJA
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo JAVNO LICITACIJO naslednje rabljene opreme:
— rabljene kuhinjske opreme (pomivalna korita, delovne mize itd.)
— elektromotorjev
— peči na trda kuriva in druge opreme
Javna licitacija bo v četrtek, dne 29. 10. 1983, v Restavraciji »POŠTA« v Litiji, Cankarjeva 1.
Interesenti morajo do pričetka licitacije položiti polog v višini 10% izklicne cene predmetov.
ESARSTVO
Litijski kolesarski maraton
Osnovna organizacija ZSMS Primskovo in TVD Partizan Litija sta pod pokroviteljstvom Občinskega sindikalnega sveta Litija in Presada iz Gabrovke v nedeljo, 28. avgusta, organizirali kolesarski maraton — Litija 83. Prvotno je bil predviden maraton tekmovalnega značaja, vendar organizator ni dobil dovoljenja za zaporo proge. To ter obilica kolesarskih prireditev istega dne v neposredni bližini je botrovalo razmeroma skromni udeležbi. Maratona se je namreč udeležilo 45 kolesarjev. Zaradi nediscipliniranosti in neupoštevanja navodil organizatorja so nastopile težave, saj so kolesarji kljub temu, da so bili seznanjeni s pravili maratona, prehitevali vozilo organizatorja.
Vsi udeleženci kolesarskega maratona, ki so uspešno in pravilno pripeljali skozi cilj, so prejeli lična priznanja litijskega kolesarskega maratona, v prihodnjih letih pa bodo podeljevali tudi medalje. Naslednje leto bo organizator Litijskega kolesarskega maratona Kolesarski klub »Priks« Primskovo, ki ga ustanavljajo v tem mesecu.
Naj dodamo tudi zanimivost, da je bil nastarejši udeleženec star 54 let, najmlajši pa jih je štel samo enajst.
R.B.
»Ustanovitev kolesarskega kluba«
V prejšnji številki Glasila občanov smo objavili prispevek pod naslovom Ustanovitev kolesarskega kluba. V prispevek se je prikradla neljuba napaka, tako da. se je nekaj bralcev pritožilo nad pisanjem. V deveti vrsti drugega odstavka piše: »To bo prvi tovrstni klub v občini, zato nas čaka...«. Pravilno se stavek glasi: »To bo trenutno prvi tovrstni klub v občini, zato jih čaka še toliko pomembnejše delo pri razvoju kolesarstva v občini.« Vsem bralcem, se opravičujemo.
R.B.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA objavlja za šolsko leto 1983-84
RAZPIS
I. za vpis v I. letnik srednjih šol po programih usmerjenega izobraževanja:
1. kovinsko obdelovalna usmeritev
- program obdelava kovin in upravljalec strojev
- program obratni strojni tehnik - tehnolog
2. elektro stroka
- program monter električnih omrežij
3. promet in zveze
- program voznik motornih vozil
- program organizator notranjega prometa - prometni tehnik
4. kmetijska usmeritev
- program kmetovalec, kmetovalka - gospodinja
II. za vpis v osnovno šolo (5., 6. in 8. razred) HI. za vpis v programe strokovno funkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje)
'- upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
- tečaj za gostince (natakar, kuhar)
- tečaj za delavce v kmetijstvu
- tečaj za voznika viličarjev
- začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
- šiviljski tečaj
- tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski) tečaj tujih jezikov za otroke
- tečaj iz varstva pri delu
- higienski minimum plesni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na Delavski univerzi, Parmova4,od 7. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija DELAVSKA UNIVERZA LITIJA
objavlja
RAZPIS
za vpis v poklicno kovinarsko in elektro šolo
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje dovoljuje, da si dijaki, ki so prekinili redno šolanje in slušatelji, ki niso dokončali šolanja ob delu, izobrazbo lahko pridobijo še po starem programu izobraževanja.
Interesenti! Vabimo vas, da se vpišete in tako izkoristite še zadnjo možnost za pridobitev poklica omenjenih strok.
Prijave sprejemamo do 30. septembra 1983.