shaja vsak dan razen ponedeljka. Faročnlna znate mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40^— upiavoiscvo, , Mjuoljana, Knafijeva allea b — Telefon it 8122, 8123, 3124, 8125, 8126. Enseratm oddelek: Ljubljana, Selea* burgova lil 6 - TeL 3892. 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova aL tt, 2 Telefon St 190. Računi pri poŠt ček- savodfli: LJubljana St. 11.842, Praga «slo 78.180. Wien St 105-241. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 8122, 8123, 3124, 8125, 3126. Maribor, Gosposka ulica U, telefon St 2440, Celje, Strossmayerj èva ulica štev. X telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Je sestavljen v zelo prijateljskem tonu. Do tu, tako zatrjujejo v londonskih poučenih krogih je bilo mogoče prodreti v tajnost poslednjih dni okoli vprašanja iz_ boljšanja italijanskoangleških odnošajev. Več za sedaj še ni mogoče reči. Nadaljnji razvoj bo pokaizal, ali so že sedaj dane možnosti za odstranitev vseh ovir, ki so tudi po sklenitvi zaanega džentlemen_ skega sporazuma motile odnošaje obeh držav, ali pa bo treba na tak razvoj še počakati. Chamberlain odpotoval na oddih London_ 3- avgusta, o. Min. predsednik Neville Chamberlain je ponoči odpotoval na škotsko, kjer namerava ostati teden dni na oddihu. Kakor se je zvedelo bo prispel te dni v Balmoral na škotskem tudi angleški kralj. Politični krogi menijo, da bo kralj sprejel na škotskem Chamber-laina v daljši avdijenci, v kateri mu ho min. predsednik podrobno poročal o svojih dosedanjih diplomatskih razgovorih in korespondenci z Mussolinijem, kakor tudi o svojih nadaljnjih načrtih za ureditev najaktualnejših evropskih problemov. Obenem so se razširile vesti, da je Chamberlain prvotno nameraval potovati v Rim, dia pa je svojo namero za sedaj opustil. Namesto njega bo bržkone že pri_ hodnji mesec odpotoval v Rim zunanji minister Bleu, ki naj bi tedaj tudi prevzel vodstvo nadaljnje angleške diplomatske akcije v tej smeri. Eden naj bi se pričel pogajati tudi s Parizom na eni in Berlinom na drugi strani. London, 3. avgusta k. Drugo Mussolinije-vo pismo angleškemu ministrskemu predsedniku je napravilo v vsej politični javnosti izredno ugoden vtis. Tudi iz Berlina in Rima poročajo o optimističnem razpoloženju, ki je zavladalo v tamkajšnjih političnih krogih ne le glede na špansko vprašanje, nego tudi na ves mednarodni politični položaj v Evropi. Včerajšnje pismo je prav za prav presenetilo londonske politične kroge in sploh ves evropski politični svet. Ministrski predsednik Chamberlain se je namreč že odpravljal na svoje pred dnevi napovedano potovanje na Škotsko, kjer namerava prebiti svoj poletni dopust, tik pred njegovim odhodom iz Londona pa se je na Do\v-ning-streetu zglasil italijanski poslanik Grandi. Državnika sta se 6estala včeraj ob 15. in njun razgovor je trajal skoraj celo uro. Ob tej priliki je poslanik Chamberlai-nu izročil Mussolinijevo pismo, čigar besedilo pa ni bilo takoj objavljeno. Kljub temu so polit, krogi že snoči dobili prve sploš ne informacije o njegovi vsebini. V glavnem je italijanski ministrski predsednik v tem svojem pismu izrazil Cham-berlainu željo, da bi se končno uredila vsa sporna vprašanja med obema državama, ki so se pojavila v poslednjih treh letih. Italija nima sedaj nikakih ekspanzivnih teženj več, ker lahko na svojem sedanjem ozemlju zadosti vsem svojim potrebam. Današnji angleški listi sprejemajo ta zagotovila z velikim zadovoljstvom na znanje, obenem pa tudi že odkrivajo nadaljnje Ghamberlainove načrte za obnovo političnega ravnovesja na kontinentu. »Daily Telegraph« ugotavlja, da drugo Mussolinijevo pismo ne dopušča nobenega dvoma več o iskrenem prizadevanju Italije za končni in deiinitivni sporazum z Anglijo o vseh spornih zadevah, zlasti pa o harmonizaciji življenjskih interesov obeh velesil na Sredozemskem morju. Chamberlain ima sedaj prosto pot za svojo velikopotezno diplomatsko akcijo, ki naj končno dovede do novega in stalnega pomirjenja v Evropi. ! Po informacijah omenjenega lista name-I rava angleški ministrski predsednik takoj po svojem dopustu na Škotskem pripraviti teren za nov sporazum med Anglijo, Nemčijo, Francijo in Italijo na osnovi nekdanjega lokarnskega pakta. S tem sporazu-! mom naj bi se predvsem obnovilo splošno I medsebojno zaupanje v Evropi in obenem z njim zopet ojačila varnost vsake posamezne "kontinentalne države. Poleg tega naj bi se realizirale tudi legitimne zahteve poedinih držav, ki se gospodarsko zaradi pomanjkanja surovin ne morejo osamosvojiti. Še pred izvedbo tega načrta naj bi se likvidiral osnovni italijansko-angleški ne-1 sporazum glede Abesinije. S Po Chamberlainovi zasnovi bi Anglija že I t kratkem de jure priznala italijansko aneksijo abesinskih dežel. To naj bi se zgodilo ob jesenskem zasedanju Društva na rodov, tako, da bi se abesinsko vprašanje končno likvidiralo tudi za ženevsko ustanovo. Takoj nato — bržkone že v oktobru — naj bi se sestala konferenca zastopnikov omenjenih štirih držav, na kateri bi sklenili drugi lokarn«ki pakt. Po mnenju >Daily Telegrapha« je Mussolini v svojem včerajšnjem pismu načelno že pristal na te Chamberlainove namere. čiščenje v Uničevanje Madrida Francova vojska je včeraj obstreljevala s topovi Madrid cele tri ure Girai, stalni španski delegat pri DN in bivši zunanji minister dei Vayo ter španski poslanik v Pragi. Nova Francova vlada London, 3. avgusta, g. »Daily Telegraph« javlja iz Salamance, da bo v kratkem objavljena lista nove nacionalistične vlade. Kakor se čuje, bo prevzel predsedstvo general Jordana, zunanje ministrstvo vojvoda Rodezno, vojno ministrstvo pa generai Queipo de Liano. Madrid, 3. avgusta AA. Davi ob 0.15 je Madrid doživel najstrašnejše bombardiranje po izbruhu državljanske vojne. Vsako minuto je padlo 15—20 granat in to skozi ee-le tri ure. Števila človeških žrtev še niso mogli ugotoviti, zdi pa se, da je velikansko. Republikanski letalski napadi Saint Jean de Luz, 3. avgusta br. Republikansko letalstvo je danes nenadoma napadlo Lerido in še dve sosedni mesteci ter jih močno bombardiralo. Ubitih je bilo okrog 40 ljudi. Kmalu nato so se republikanska letala pojavila še nad Casaressom, kjer so prav tako bombardirala nekatere vojaške in druge javne objekte. V tem kraju je bik) 29 ljudi ubitih, ranjenih pa Po nadaljnjih vesteh iz Španije so republikanci južno od Ovieda prešli danes v ofenzivo in že dopoldne po hudih bojih zavzeli nekaj nacionalističnih postojank. Republikanska protiofen-ziva na aragonski fronti Salamanca, 3. avgusta br. Na aragonski fronti so republikanci včeraj popoldne prešli v napad. Okrog Cuence so izvršili pod noč več napadov na nacionalistične postojanke, ki pa so le delno uspeli. Svoje uspehe so si republikanci izvojevali za ceno velikih izgub. Zavzeli so nekaj nacionalističnih utrdb. Salamanca, 3. avgusta AA. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da se na aragonskem bojišču v odseku pri Albartacinu sovražnik še vedno umika. Včeraj so nacionalisti zajeli nad 2000 sovražnikov in velik vojni plen. , Nova maroSka ojačenja za generala Franca Gibraltar, 3. avgusta. V Cadiz in Algeci-ras je prispelo zadnje tri dni več tisoč novih maroških vojakov z mnogoštevilnimi vojnimi potrebščinami, ki so jih takoj s posebnimi vlaki odposlali na fronte pri Madridu in Bil bau. Španijo bo v ženevi zastopal Negrin London, 3. avgusta, b. Iz nekega napol uradnega sporočila iz Valerne!je se da razbrati, da namerava valencljska vlada nastopiti pred svetom DN, Id se sestane 10. septembra v ženevi, z zahtevo po uvedbi sankcij proti državam, ki podpirajo generala Franca. Zaradi tega hoče valencijska I vlada odposlati to pot v ženevo posebno ugledno delegacijo, katero bo vodil sam ministrski predsednik Negrin. Rasen nje-A t««*» B delegaciji fe cumuli miniate* Kako so se razvijali dogodki v Londonu velikim zanimanjem sledil njegovi razla gi o Mussolinijevih željah in skrbeh. GraniÜ je svoje pripovedovanje nazval samo »ustmeno sporočilo italijanskega šefa angleškemu premieru«. Chamberlain, ki je bil že v naprej informiran, o čem mu bo Grandi poročal. je ob zaključku razgovora izročil italijanskemu poslaniku osebno pismo za Musso linija. Chamiberlainorvo pismo Je bik) sestavljeno kot odgovor na Mussolinijevo ustno sporočilo in zato ni prešlo okvira splošnih izrazov želja. Chamberlain Je Mussolindju med drugim napisal, da Je od svojega (pokojnega brata in bivšega zunanjega ministra Austena Chambertaina večkrat slišal zelo laskave besede o Mussolini j evi osebnosti. Mnenje svojega brata o njem deli tudi sam. Od tega trenutka so na italijanski stra_ ni podvojili prizadevanje za čim globlji poudarek te spremembe v medsebojnem zadržanju, na kar, kaicor zatrjujejo v tukajšnjih informiranih krogih, v Londonu nikdar niso natoBH v tako velikem obse- London, 3. avgusta, b. Iz dobro poučenih virov se doznavajo naslednje zanimive podrobnosti o znani izmenjavi pisem med Mussolinijem in Chambarlainom: Foreign Office je prejel pred kratkim iz zanesljivega viira informacijo, da je Mussolini osebno trdno prepričam, da se Anglija samo zato oborožuje, dia bi napadla Italijo v Sredozemlju, s čimer naj bi se maščevala za poraz v abesinski za_ devi- Zaradi teiga je Eden v svojem govoru v sipodnji zbornici izjavil, da nima Anglija proti Italiji nikakih napadnih namenov in da je beseda »maščevanje« v angleškem jeziku neznana. Kmalu nato se je javil pri Edenu italijan ski poslanik Grandi in mu sporočil, da je prejel iz Rima navodilo, naj takoj zapro. si za razgovor s premierom Chamberlai-nom. kateremu bi rad v Mussolinijevem imenu razložil italijansko stališče o angleški politiki. V Rimu, je pristavil Grandi, pa bi obenem radi vedeli za Chamber, lainovo mnenje o sedanjem zunanjepolitičnem položaju. Chamberlain je Grandijevi prošnji ustregel, ga sprejel v svojem uradu in z svojo akcijo v Porenju, tako skuša sedaj očividno tudi Japonska izrabiti zaposlenost evropskih velesil s Španijo za svoje posebne namene na azijski celini. Kadar pa se v zgodovini nekaj ponavlja, sili k razmišljanju in — opreznosti. Vsem tem splošnim se seveda pridružujejo še posebni nagibi. Ne smemo na primer pozabiti, da se Japonska za že ponudeni sporazum z Anglijo ni preveč ogrela, ker bi ji odvzel njeno sedanjo svobodo akcij, in da se je tudi Nemčija izognila neposrednemu razgovoru z Londonom, ko je zaradi incidentov v španskih vodah odpovedala obisk zunanjega ministra v Londonu. Angleška reakcija se ni pokazala, kakor bi kdo pričakoval, v utrditvi prijateljstva s Francijo, ki se zdi dovolj trdno, temveč v ponudbi — Italiji. Vsem tem nagibom z ene pa bi lahko dodali še najmanj toliko nič manj razumljivih nagibov z druge strani. Zato je Y danem primeru- povsem brez p.o- Prvo potovanje angleškega kralja z letalom London, 3. avgusta. AA. Angleški kralj Jurij VI. je danes prvič kot kralj letel z letalom. Odpotoval je v Suffolg, kjer pri-rede vsako leto taborišče za počitnice rudarskih otrok. Obnovljena egiptska vlada Kairo, 3. avgusta. AA. Kralj Faruk L je odobril sestavo nove vlade z Nahas pašo kot predsednikom in notranjim ministrom na čelu. Zunanji minister bo Se nadalje Vash paša. Vsi ministri so člani vafdistične stranke. Velika vohunska afera v Nemčiji Pariz, 3. avgusta, p. Po vesteh iz Berlina se je vršilo pred vojaškim sodiščem več tajnih razprav proti celi vrsti nemških in drugih državljanov, ki so bili osumljeni vohunstva v korist Poljske. Šest obtožencev Je bilo obsojenih na smrt Obsojenci so bili že vsi justificirani. Veliki italijanski manevri ob Piavi Benetke, 3. avgusta, o. Ob Piavi in T51-rnentu so se včeraj pričele velike vaje italijanske vojske, pri katerih sodeluje več divizij- Vodi jih general Senni. Manevrom prisostvujejo vojaške misije Nemčije, Av_ strige. Madžarske in Švice. Pri teh manevrih se uporabljajo vsa najmodernejša sredstva, predvsem pa Se preizkuša najnovejša italijanska motorizirana vojaška formacija, tako zvana oklopna brigada. mena, s katere strani je najprej prišla pobuda. Pozornemu opazovalcu ni ušlo, da se je zbliževanje med Rimom in Londonom začelo z vrsto pomembnih dogodkov, izmed katerih naj tu navedemo samo Edenov govor o pomanjkanju smisla pri Angležih za »revanšo«, govor vojnega ministra Duff Coopera o potrebi »izboljšanja odnošajev« ter Drummondove avdijence v Rimu, na drugi strani pa izmenjavo pisem med Mussolinijem in Chamberlainom in narobe, Grandijev obisk pri Chamberlai-nu ter novo razpoloženje v Italiji sami. Z naštevanjem teh dogodkov in nagibov pa smo mimogrede postavili tudi meje novemu zbližanju med obema velesilama. Da je najnovejša pobuda Rima in Londona pomenila znatno ublažitev napetosti zaradi Španije, dokazujejo vsa novejša poročila. To pa je bil bržkone njen glavni, neposredni ln »realistični« namen. Za evropski mir pomeni že «amo to veliko I Beograd, 3. avgusta p. Za šefa nbarske-ga odseka kmetijskega ministrstva je imenovan dr. Slavko Mužinič, pristav istega ministrstva. V finančni službi sta premeščena po služ beni potrebi davčni inšpektor Martin Šmaj-dek iz Bosanskega Petrovca v Novo mesto, davčni kontrolor Janko Rozman pa iz Or* maš* x ftoMftrri. . »JUTRO« ši 179 Sreda« "4. MIL 1937. Kral] Karol odpotoval v Miločer v Dalmaciji Rumunski kralj bo te dni gost Nj. VeL kraljice Marije V Miločeru Ljubljana, 3. avgusta. Po dveh dneh bivanja kot gost Nj. Vis. kneza namestnika Pavla na Brdu je odpotoval nocoj Nj. Vel. rumunski kralj Karol II. z železniške postaje v Kranju proti jugu. Na postaji se je prisrčno poslovil od kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, nakar je ob 17.30 dvorni vlak krenil proti Ljubljani. Izvidnica dvornega vlaka je prispela v Ljubljano ob 18.07, dvorni vlak pa ob 18.12. Na glavnem kolodvoru so pričakovali prihod dvornega vlaka ban dr. Marko Natlačen, komandant divizije Lazar To-nič, direktor žel. direkcije dr. Fatur in drugi. Med poetankom se rumunski kralj ni pokazal. Vlak je že čez 10 minut nadaljeval pot proti Zagrebu. Rumunski kralj je odpotoval v Miločer, kjer bo gost Nj. Vel. kraljice Marije. Grški princ v Splitu Split, 3. avgucta. o. Iz šibenika se je z avtomobilom pripeljal v Split grški princ Peter, bližnji sorodnik kralja Jurija H. Prenočil je v hotelu »Slaviji«. Davi je nadaljeval svoje potovanje po Dalmaciji ter krenil proti Makarski . Predsednik vlade v avdienci pri Nj. VeL kraljici Miločer, 3. avgusta. AA. Dopoldne Je Nj. Vel. kraljica Marija sprejela v avdienci v dvorcu Miločeru predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Obisk vojvode Kentskega v Jugoslaviji Varšava, 3. avgusta, d. Vojvoda Kentski, ki se mudi na Poljskem, je prispel včeraj s soprogo v Lancut, kjer sta gosta grofa Potockega. Tu bosta ostala do 6. avgusta, nato pa bosta odpotovala preko Češkoslovaške in Madžarske v Jugoslavijo, da obiščeta kneza namestnika Pavla. Razdejanje v Prekmurju Neprecenljiva škoda zaradi poslednjih neurij v Prekmurju in Medmurju Dolnja Lendava, 3. avgusta, o. Predvčerajšnji nalivi so po vsem Prekmurju in Medmurju povzročili neprecenljivo škodo. Šele danes je bHo mogoče zbrati nekaj podrobnejših podatkov o tej katastrofi. Vihar je porušil celo vrsto stanovanjskih in gospodarskih hiš po prekmurskih in med-murskih naseljih, podrl več mostov, odnesel nekaj mlinov in žag, razdejal pota in ceste, uničil še zadnje ostanke posetve na poljih, ki so hudo trpela že po zadnji katastrofalni toči, in povzročil pravo razdejanje tudi po raznih tovarnah in skladiščih v prekmurskih mestih. Prave škode, ki jo je povzročila ta katastrofa, še vedno ni bilo mogoče točno oceniti. Najhuje je bilo prizadeto Mursko Središče, kjer je hudournik do tal podrl 6 hiš. Vode so narastle s tako naglico, da so se ljudje rešili le s težavo in odnesli s seboj samo svoje najnujnejše potrebščine. Mura je tam odnesla velik mlin. Avtobusni promet mod Čakoveem in Dolnjo Lenda- vo je bil na tem mestu prekinjen in so ga morali usmeriti po ovinku preko Strukov-cev. Hudournik je podrl tudi betonski most na banovinski cesti. Pr? Sv. Martinu ob Muri je hudournik preplavil in porušil neko kmečko hišo. Tamkajšnji brod se je potopil in je prekinjena prometna zveza med Prekmurjem in Medmurjem. Vasi Srednja in Dolnja Bistrica so morali docela izprazniti. Prav tako tudi spodnji del Črensovcev. V Murski. Soboti je voda preplavila ve-1'ki Šiftarjev mlin in uničila v njem več vagonov žita in moke. Potoki pod Dolnjo Lendavo so tako narasli, da se je vsa okolica na tej strani izpremenila v široko jezero. Delo na žagi v Dolnji Lendavi so moral5 ustaviti, ker so objekti pod vodo. Železniški promet med Dolnjo Lendavo in Murskim Središčem je bil davi spet obnovljen. Tudi v sosednih madžarskih krajih je vihar povzročil ogromno škodo. Maršal Blücher pri cangkajšku Vmešavanje Rusije v kitajsko-japonske spore — Vaine konference v Moskvi Helsinki, 3. avgusta, o. »Svenska Pressen« je objavila senzacionalno poročilo iz Moskve o delovanju maršala Blücherja v Zunanji Mongoliji in Nankingu. Maršal je že pred nekaj dnevi z letalom odpotoval v Zunanjo Mongolijo, ki je pod ruskim vplivom, in na več krajih pregledal obmejne utrdbe, pa tndi orožje in strelivo, ki so ga iz Sibirije poslali v Nanking. Iz Zunanje Mongolije je odpotoval na Kitajsko in se je tudi že sestal z maršalom čang-kajškom. Splošno sodijo, da bo Blücher ostal nekaj časa na Kitajskem in postal vojaški svetovalec osrednje kitajske vlade. Baje bo prevzel celo poveljstvo nad večjim oddelkom kitajske vojske. Med tem se vršijo na K remiju zelo pogoste konference, ki se jih poleg Stalina in Litvinova udeležujejo tudi zastopniki ruskega vrhovnega generalnega štaba. Na včerajšnjo konferenco je prišel tudi kitajski poslanik v Moskvi, čangtinfu. Na konferencah so razpravljali izključno o razvo-iu dogodkov na Daljnem vzhodu. Japonci gospodarji Tiencina Tiencin, 3. avgusta, br. Tiencin je sedaj že v celoti v oblasti japonske vojske. Sno-či so se iz posameznih predmestij umaknili poslednji oddelki kitajskih miličnikov. Ponoči so Japonci zavzeli tudi južni del nemške koncesije. Le na ozemlju italijanske, angleške in francoske koncesije se japonsko vojaštvo doslej še ni pojavilo. Kakor se je zvedelo, so Japonci zavzeli južni del nekdanje nemške konces:je na zahtevo tiencinskega konzularnega zbora samega, ker so konzularne oblasti dognale, da bodo interesi tujcev v Tiencinu pod japonsko oblastj o bolje zaščiteni. Najbolj kočljivo je vprašanje preskrbe 40.000 beguncev iz tujih koncesij, ki so jih poslali v nemško koncesijo in je japonski poveljnik obljubil, da je ne bo obstreljeval. Na tisoče in tisoče Kitajcev živi tam več dni po uličnih hodnikih. Včeraj je pričel poslovati mednarodni odbor za podeljevanje pomoči. Japonske vojaške oblasti izjavljajo, da se bodo begunci smeli vrn'ti domov šele tedaj, ko bodo zbrana in pokopana mnogoštevilna trupla, ležeča po mestnih ulicah. Nadalje izjavljajo, da morajo poslati prej v mesto tudi zadosti mnogoštevilne policijske oblasti. Tudi v tem primeru bo mnogo beguncev še vedno brez strehe, ker je mnogo hiš porušenih. Poveljstvo japonskih čet v T:encinu je davi izdalo komunike, v katerem pravi, da bo že v nekaj dneh popolnoma obnovljen red in promet v Tiencinu. Dotlej bodo pokopana vsa trupla ubitih Kitajcev, ki ležijo sedaj še med razvalinami hiš, ter očiščene ulice vsega kamenja in druge navlake. Na tisoče ljud;, ki so ostali brez strehe, ker so bile njihove hiše porušene, nameravajo Japonci spraviti v zasilna taborišča. Po Pejhu plava že več dni na tisoče trupel kitajskih miličnikov, ki so padli v bojih okrog Tiencna. Trupla so zašla tudi med kitajske čolne in jadrnice, na katerih prebiva na tisoče ljudi in ki črpajo vodo za svoje vsakdanje potrebe iz reke. Zato je nastala nevarnost, da se bodo po Tiencinu razširile razne epidemije, in so oblasti nemudoma podvzele vse varnostne ukrepe. Med tem jé včeraj južno Pek-nga prišlo do novih hudih bojev med Japonci in belogardisti na eni ter kitajskimi miličniki na drugi strani. Po japonskih informacijah je v teh bojih padlo okrog 5.000 ljud;. Med njimi je bilo nad 1.500 ubitih. Japonci so, zaplenili okrog tisoč konj, več letal in topov. Iz Nankinga poročajo, da bo v petek velika konferenca pod vodstvom maršala Čangkajška, na kateri naj bi se končno določila izvedba že pripravljenega vojaškega programa za obrambo Kitajske pred japonsko invazijo. Dotlej bo izvršena mobilizacija kitajske vojske okrog Paotinga. Kitajsko vrhovno poveljstvo se bo nastanilo v neposredni bližini tega mesta. Japonsko prodiranje južno od Tiencina Šanghaj, 3. avgusta. w. Japonske čete so zasedle Jangliučing zapadno od Tiencina, ne da bi naletele na odpor. Japonska letala so bombardirala nekaj važnih točk v pokrajini Hopej. Po kitajskih vesteh so japonske čete usmrtile več sto Kitajcev za maščevanje sabotažnih dejanj na železniški progi Peking - Tiencin. Preselitev hopejske vlade v Peking Tokio, 3. vgusta. w. Kakor javljajo iz Pekinga, se je avtonomna vlada v vzhodnem Hopeju, katere sedež je bil doslej v Tungčavu, začasno preselila v Peking. Pri Pekingu mir Peking, 3. avgusta, w. V oklici Pekinga vlada mir. Začasna vlada, ki sodeluje z ja-ptm.ktmi leiaistau. je razorožila zaostalo kitajske čete. Japonske izgube Tokio, 3. avgusta. w. Kakor poroča vojno ministrstvo, znašajo izgube japonske vojske v severni Kitajski od 7. julija dalje 330 mrtvih in 837 ranjenih. Naglo napredovanje kitajske mobilizacije Nanking, 8. avgusta, br. Mobilizacija kitajske vojsk»?" se z vso naglico nadaljuje. Centralna vlada ima poleg drugih oboroženih sil na razpolago tudi okrog tisoč nio-dernih napadalnih in lovskih letal, vendar ji primanjkuje izkušenih letalcev. Zato so pričele kitajske nacionalistične organizacije v zapadni Ameriki zbirati med tamkajšnjimi Kitajci letalske prostovoljce. Po vesteh iz San Francisoa so doslej zibnali 182 prostovoljoev, računajo pa. da bodo do konca meseca pridobili za boi proti Japoncem okrog 5.000 kitajskih letalcev v Ameriki. Kakor znano, so bili kitajski miličniki in drugi oidelki neredne vojske včeraj južno od Pekinga hudo poraženi od Japoncev in belogardistov. Ubitih in ranjenih je bilo okrog 5.000 ljudi. O tem neuspehu je maršal Cangkajšek izjavil novinarjem, da je povsem lokalnega značaja. Vojna, je dejal. 6e šele pripravlja. Snoči so se v Nankingu razširile vesti, da bodo v najkrajšem času ukinjeni diplomatski odnošaji med centralno kitajsko in japonsko vlado. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh! Beležke • ». Preiskava v tajništvu JNS V torek dopoldne je bila v banovinskem tajništvu JNS v Kazini v Ljubljani izvršena policijska preiskava. Več policijskih agentov je pod vodstvom policijskega komisarja pregledalo vse prostore, pri čemer so iskali ilegalno literaturo. Posneli so tu-d: vse črke raznih pisalnih strojev, kakor pri zadnji preiskavi, kl je bila 2. maja 1935. pred skupščinskimi volitvami, ko so bili aretirani nekateri odlični čiani JNS zaradi razširjanja letakov proti takratnemu predsedniku vlade g. Jevtiču. Odmevi dr. Gosarjevlh izvajanj Trezna in resna kritika bivšega ministra dr. Gosarja na račun gotove klike v voi stvu katoliških Slovencev vzbuja med odgovornimi činitelji bivše SLS težke skrbi. Gospodje se pač zavedajo, kako stvarne in dalekosežne so. opazke gospoda dr. Gosarja, ki mu pač ni mogoče očitati, da ni dober katoličan ali vseskozi discipliniran pri etaš voditeljev katoliških Slovencev. V zvezi 6 tem so bile v Ljubljani in Mariboru zaupne konference najodličruejših pristašev bivše SLS, na katerih so razpravljali o tem, kako najti zadovoljiv izhod, da se preprečijo v bodoče slične neprijetnosti kot je bil nedavni članek dr. Gosarja v »Delavski pravici«. Na teh razgovorih je padlo tudi dokaj pikrih besed na račun onih nestrpnež^v in hujskačev. ki v svoji zaslepljenosti ne morejo spoznati, da tirajo s svojo politiko stranko na pota. kjer bo s »gumo doživela zelo težke, če ne nepopravljive udarce. In z njo tudi katoliška stvar. Vse bolj lahko pa je vzel dr. Gosarjev slučaj mariborski »Slovenski gospodar«, glasilo nekdanjega 6tipendista gospoda Petra Živkoviča, mariborskega podžupana Frančeka Zebota. Proglasil je kratkomalo gospoda dr. Gosarja. kateremu ne sega niti do gležnjev s svojimi zaslugami ta bivšo SLS, za simpatizerja španskih komunistov, ki je ustanovil skupaj s protesorjfm Kocbekom špansko fronto v Ljubljani. Po mnenju »Slovenskega gospodarja« je »španska fronta v Ljubljani z dr. Gosarjem in Kocbekom ravno toliko pridobila. kakor smo mi — izgubiK _ namreč nič.« Kolikor je nam znano, pa še pred dobrim ktom dni gospodje niso cenili 11 ko nizko vsaj gospoda profesorja Kocbeka, dokler je služil v savski banovini. V ministrstvu prosvete še ohatoji pismo zelo odličnega voditelja »Slovenskega gospodarja« v katerem proglaša ravno gospoda profesorja Kocbeka za enega izmed najboljših katoliških prosvetnih delavcev, ki ga nujno potrebuje v Ljubljani pri obnovi d^la Prosvetne zveze in za «popolnitev kadra katoliških ideologov med Slovenci. „Domoljub1* že deli mandate »Domoljub« objavlja razmišljanja o našem parlamentarizmu in parlamentarnem življenju, članki so pisani očividno za domače ognjišče, ker govori v njih pisec neprestano o neki posebni slovenski parlamentarni delegaciji. O JRZ in njenem poslanskem klubu ni glasu. Kljub temu pa se čitajo. ta »Domoljubova« premišljevanja kaj zanimivo. Tako zvemo iz njih, da je v korist stranke posebno pri Slovencih, če povedo volilci in sreski strankini odbori svoje želje glede poslanskih kandidatov. Končno odločitev pa je le treba prepustiti vodstvu stranke, da postavi take kandidate, ki jih v svojem poslanskem klubu neobhodno potrebuje, če hoče doseči take uspehe, kakršne pričakujejo od nje njeni volilci. Z drugimi besedami: dragi prijatelji po srezih le računajte s tem, da boste tudi pri prihodnjih volitvah volili kandidate, ki vam jih bomo poslali iz Ljubljane, Maribora in Celja, ne pa tiste, ki bi vam morda ugajali v domačem srezu. Morda je pripisati ravno tem napovedim pravi vzrok za akcijo tiste gospode iz »Domoljubovega« tabora, ki se danes čisto resno pripravlja na snovanje nekega posebnega slovensko kmetsko katoliškega pokreta, ki naj obnovi nekdanje intimne zveze z Zagrebom. »Domoljub« pa ve tudi povedati, da morejo katoliški Slovenci računati pri prihodnjih volitvah s kakimi 22 do 25 poslanci, ki bodo delali v 20 stalnih skupščinskih odborih. Kje je vzel »Domoljub« teh 20 stalnih skupščinskih odborov, ne vemo, ker imamo pri nas v narodni skupščini samo 5 stalnih odborov in sicer imunitetni, verifikacijski, administratvni, za prošnje in pritožbe ter finančni, žal ni »Domoljub« povedal, da li računa na 22 do 25 mandatov pri tajnih ali svobodnih volitvah. št o krfski deklaraciji Beograjska revija »Javnost«, ki visoko dviga jugoslovensko zastavo v naši prestolnici, objavlja beležko o stališču »Slovenca« napram krfski deklaraciji. V beležki opozarja na to, da ni našel »Slovenec«, ki »je s tolikim pompom slavil majsko deklaracijo, niti besedice za krfsko deklaracijo z izjemo polemike, ki jo je imel z »Jutrom«. »Javnost«, ki dobro pozna miselnost gospode v Kopitarjevi ulici, vpraSuje, ali ni pripisati to stališče »Slovenca« napram 20 letnici krfske deklaracije dejstvu, da ni pri njej sodeloval noben pristaš bivie SLS, ki tudi ni poslala nobenega svojega človeka v Jugoslovenski odbor. »Kakor tudi ne nikamor, kjer se je ruSlla habsburška monarhija, dočim so se nasprotno nahajali na teh mestih napredni Slovenci, ki jih »Slovenčevci« danes preko »Samouprave« najbolj grdo in lažnivo napadajo...« Sporazumaške težave V Banjaluki izdaja, bivši narodni poslanec in odlični Član KmetAo-demokratske koalicije, iprota Dušan Kecmanovič. tednik »Otadžbina«. List je odločno opozicijski ter podpira zvesto politiko KDK. Svoje poglede ima samo v vprašanju nove ureditve države in se odločno, bori proti obnovi nekdanje Bosne in Hercegovine s Sarajevom kot središčem. To je h lokalnega stališča povsem razumljivo, če 6e pomisli na podrejeno" vlogo, ki jo je igrala Banjaluka, dokler ni postala eedež vrbaske banovine. S tem stališčem pa niso v Zagrebu ni£ kaj zadovoljni. Posebno hud je starina »Obzor«, ki je že ponovno zahteval od prote Kecmanovič*, naj demantira pisanje svojega glasila. Prota Keomanovič je seveda n« vse te pozive molčal. Siedaj je objavila »Otadžbina« nov članek, v katerem ogorčeno *a-vrača vsako misel na obnovitev Bosne in Hercegovine, češ da bi pomenilo to povra-tek v Rase f ran kovalne, ki je prizadejala - toliko nepopravljive škode bosanskim Srbom. »Z obnovitvijo Boene in Hercegovine i Radio-pravljica o rdeči mareli V nedeljo 1. avgusta, ob 11.30, je bila na sporedu ljubljanskega radia otroéka ura. Kotičkov strlček je približno takole po-dučeval in zabaval naše malOce: »Otroci, sedaj Vam bom pa povedal nekaj strašnega. Ponoči v sanjah sem doživel grozne stvari. Se sedaj mi šklepetajo zobje, razbija srce, kakor bi imel kovača v prsih in še sedaj se mi tresejo hlaiče, kakor bi ae vanje vttbotapSa sama kreJka burja. Le tesno se privijte k svojim mamicam, da ne bo še vas strah ob mojem pripovedovanju. Kaj sem torej doživel v sanjah. Sel sem po beli epati in sem žvižgal narodno pesem. Naenkrat poči pod menoj. Jaz pričnem padati, dokler ne priletim na trda tla. Tedaj sem spoznal, da sem padel za sto let naprej v zgodovino, v bodočnost. Ko sem se razgleda!, sem razvidel, da sem padel v Ljubljano, kakršna bo čez sto let. Videl sem široke brezkončne ulice in številne nebotičnike. To se mi ni zdelo nič čudnega, ker sem prepričan, da bomo tudi mi dotlej napredovali do stopnje ameriških mest. čudni so se mi zdeli samo ljudje, ki so hodili po teh širokih ulicah. Nič niso bili podobni Kranjcem. Na glavi so nosili fes, na nogah opanke in čez hlače so jim visele hrvaške srajce. Ostanek stare slovenske noše so bile samo še velike rdeče marele. Prvega, kl je prišel mimo, sem pobaral: »Kaj pa je to, ali praznujete danes pust, ker ste tako našemljeni?« Ta me je odurno zavrnil v meni tujem in nerazumljivem jeziku. Edino, kar sem razumel, je bila beseda »jugoslovansko«. Pri tem se mi je zasvetilo in spoznal sem, da so Slovenci za pipo tobaka prodali svoj jezik in vso svojo samobitnost. Tedaj sem potegnil iz žepa Prešerna in ga pomolil temu tujcu pod nos. Ta je dvignil svojo rdečo marelo nad mene in za njim je navalilo name še kakih sto drugih rdečih marel. Pred tem šturmom sem se predramil ter se oddahnil, ko sem skozi svoja okna opazil, da je Ljubljana še vedno taka kakor je bila in da hodijo po ulicah še vedno stari Slovenci. Videti otroci, to je tisti strašni dego-dek, ki sem ga doživel v sanjah. Bojim se, da bi se te sange v bodočnosti ne uresničile. Pri tem me navdaja groza in zato mi •klepetajo zobje, razbija srce kakor kovač in se mi tresejo hlače, kakor bi se vanje vtihotapila sama kraška burja.« Po tej pravljici sodeč je prenesel Kotičkov striček svojo rodoljubno vzgojo slovenske mladine iz »Mladega Slovenca« že v ljubljanski radio. Sedaj pričakujemo samo še, da se bosta z njim preselila pred ljubljanski mikrofon Frtaučkov Guati ài Kurenčkova Nežka, pa bo slovenski radio končno le postal pravi izraz naše samobitnosti na veliko veselje gospoda ministra pošte in telegrafa, ki je v ponedeljek proglasil pri otvoritvi nove ojačene beograjske radio-postaje »absolutni imperativ narodnega in državnega zedinjenja«. Oe bi gospod minister poslušal v nedeljo Koti-čkovega strička, potem ne bi dejal v ponedeljek s tako slovesnim nagäasom, »da ne bo mogla nobena politika zavreti to imperativno narodno in državno zedinje-nje«. Prav tako bi ne ugotovil, »da se lokalni in plemenski patriotizmi puntajo proti takemu nujnemu razvoju, kakor se je pwed stoletjem upiral lokalni bavarski patriotizem proti nemškemu narodnemu zedinjenju. Kar se mora izvršiti po zgodovinski potrebi, se ne da z ničemer preprečiti. Toka zgodovine ni mogoče niti preprečiti niti povrniti. Bučni glasovi plemenskega partkularizma in šovinizma niso v času radia ničesar drugega kakor njihova poslednja labudja pesem«. Minister Rogič na Primorju Beograd, 8. avgusta. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogič je dopoldne odpotoval na Hrvatsko Primorje, kjer bo preživel svoje letošnje počitnice. Škof dr. Nyaradi pri papeževem nunciju Beograd, 3. avgusta, p. Iz Zagreba se je danes pripeljal v Beograd grško-katoliški škof dr. Nyar®di- Kmalu po svojean prihodu se je sestal s papeževim nuncijem Pele-grinett:jem. Imela sta daljši razgovor o zadevah, ki se tičejo grško-katoliške ccrkve. bi dobili zopet «tari sarajevski centralizem in z njim nadvlado muslimanov in katoliških Hrvatov nad pravoslavnimi Srbi. Na to mi ne bomo mogli nikoli pristati.« »Obeor« je posvetil tej ugotovitvi celo kolono, v kateri je proglasil nesrečnega proto Kecmanoviča skoraj za JNS-arja ter mu grozi g slovesno izključitvijo iz občestva Kmetsko-demokratske koalicije. Kaj bo dejal prota Kecmanovič na vse izpade in očitke zagrebškega »Ckbzora«, ne vemo. Za jugoslovenske nacionaliste je ves tea spor samo nov dokaz, kako needini so v gledanju na bodočo ureditev naše države celo gospodje v okviru same KDK, da ne govorimo niti o beograjski rdraženi opoziciji. Gospodje so sicer res podpisaJi že celo vrsto punktacij in programskih izjav o bodoči ureditvi države, čim pa se poja?vi na dnevnem redu le eno samo stvarno vprašanj?, kako naj bi ta urelitev izgledala, že so si v laseh. Javnost pa ima priliko opazovati, kako daleč «no še od stvarnega in iskrenega sporazuma, ki ga po potih, katere hodijo dane* ti gospodje, ne bomo dosegli niti v sto letih, kakor je nedavno napovedal dr. Maček. Korajža pa taka ... »Hrvatski dnevnik«, glavni organ dr. Mačka, je posvetil nedeljski uvodnik ziopet enkrat JNS. V vročini pasjih dni ima očividno neke privide, ker si drugače ni mogoče tolmačiti njegovega straha pred »neko novo diktaturo JNS.« Gotjpodje okoli »Hrvatskega dnevnika« imajo kljub svoji opoziciji dovolj dobre stike in informacije, da lahko vedo, kako smešni izgledajo, ko se bore proti strahovom, ki jih ni. Ako pa so hoteli nap:sati svode besede na kak drug naslov in se pri fem samo iz lagodnosti skrili za JNS, pot em je to za voditelje, ki razpolagajo s svoj'o vojsko in jahajo na belih konjih, dovolj žalostno. Prvi pogoj dobrega roditelja je pogum povedati resnico v oči, ne pa md-'refctino preko drugih naslovov. Jugoslovanska nac;o-nalna stranka ima svoj program, ki je odprt vsakomur kakor knjiga. V njem ni mesta za nove diktature. JNS se dohro zaveda, da danes nI v tej državi človeka, ki bi imel dovolj avtoritete za tako dalekosežne eksperimente, kakor jih napoveduje »Hrvatski, dnevnik« v obliki neke nove »surove diktature«, ki bi bila ie v naprej obsojena na propad. Konferenca pravoslavne duhovščine V petek popoldne je bila v veliki dvorani paitmrniji v Beogradu velika konferenca pravoslavne duhovščine. Konference se je udeležilo okoli 1500 pravoslavnih svečenikov in menihov. Predsedoval je pod-preòsedn'k svetega sinoda metropolit Do-sitej, kl je poročal o položaju. V svojem govoru je obširno obrazloži stališče pravoslavne cerkve v vprašanju konkordata ter dal zbranim svečenikom navodila za nadaliije delo med narodom. Novi procesi proti redovnikom v Nemčiji V Nemčiji nadaljujejo z nravstvenimi procesi proti raznim katoliškim redovnikom in duhovnikom. Pred sodiščem v Ko-blencu to se morali do sedaj zagovarjati frančiškani, usmiljeni bratje in pa cister-zijanci. Sedaj so na vrati bratje »krščanske ljubezni« z Westfalekega, ki so se pregrešili nad v oskrbo jim izročenimi slaboumnimi bolniki. Tekom razprave se je tudi izkazalo, da so nekateri bratje krščanske ljubezni naravnost nečloveško pretepavali slaboumne bolnike in jih mučili na vse mogoče načine. Sodišče je izreklo nad njimi celo vrsto hudih kazni. Dalje javljajo nemški listi, da je ministrstvo prosvete zaprlo katoliško zasebno srednjo šolo v Frerenu, ker se je izkazalo, da so se nad srednješolci izpozabljali razni posvečeni in laični katoliški vzgojitelji. V Dortmundu je prevzela država v svojo upravo tamošnjo bolnico usmiljenih bratov, ker je večina strežnikov usmiljenih bratov obsojena v nravstveni^ proces_ Pred ostavko romunske vlade Bukarešta, 3. avgusta g. Po razširjenih govoricah je že sklenjeno, da bo predsednik rumunske vlade Tatarescu po 15. avgustu predložil kralju Karolu ostavko celotne vlade, ako se bo kralj dotlej vrnil v Bukarešto. Rešitev vladne krize je treba pričakovati med 1. in 5. septembrom. Niirnberski kongres in Anglija London, 3. avgusta, o. Angleški poslani v Berlinu Henderson je poslal danes angleškemu zunanjemu ministrstvu predlog, naj bi mu dovolilo prisostvovati bližnjemu ntirnberškemu kongr^u nemške narodne socialistične stranke. Enak predlog je prejelo tudi francosko zunanje ministrstvo «1 francoskega poslanika Pon e e ta. Oba predloga sta zbudila v Londonu in Parizu mnogo pozornosti, ker je bil doslej običaj, ko, ki spravlja kmetovalca in vinogradnika v obup. Zaradi pogostega deževja zadnjih dni je pričela po vinogradih tudi razsajati peronospora in oidium in kar je še ostalo, je zdaj uničeno po neurju. Škoda po vinogradih je tem večja, ker je po večini že povsod izvršeno tako imenovano vršičkanje zaradi boljšega do-zoretja sadu. Približno ob istem času. kakor v soboto! je pričela silna nevihta tudi v nedeljo. Zajela je tokrat širši okoliš po Murskem polju. Spočetka manjše krajevne nevihte so se zvečer spremenile v hud naliv, ki je trajal domala do polnoči. Poljski pridelki so popolnoma uničeni. Po gričevju so drli hudourniki v dolino. Hud dotok vode je med postajama Hrastje - Mota in Bučečovei poškodoval železniško progo tako, da je moral jutranji vlak, ki odhaja iz Gornje Radgone v smeri proti Ljutomeru ofe 5. uri, čakati na postaji v Radencih tri in pol ure, dokler ni bila proga zasilno popravljena. Zato je imel zamudo tudi dopoldanski vlak, ki prihaja iz Ljutomera po 9. uri. Nesreča je 7a naše obmejno prebivalstvo tem ob-čutnejša, ker je po tem neurju uničen takorekoč edin; vir dohodkov. Po Murskem polju Ljutomer, 2. avgusta. 2e teden dni trajajoče nevihte, ki se pojavijo navadno zvečer pred 21. uro so že vso pomursko pokrajino spravile v velik strah glede pridelkov in zaradi pogostega udarjanja strele. Ena največjih neviht, kar smo jih doživeli v ljutomerski okolici v zadnjem času, je bila v neieljo zvečer. Trajala je od 20. do 23. ure. Lilo je kakor iz škafa. Med strašnim grmenjem in neštetimi udarci strele je padala tudi toča. Ob Muri sicer ni napravila velike škode, ker so pšenica, žito in oves pospravljeni. Le ajdo je tu pa tam sklestilo. dočim se je koruza, ki je letos precej močna, obvarovala. žalostno pa. je po vinogradih. Vodovje je prekopalo oesto v Pristavi in Krap ju. Cestni jarki in ogoni so pobi vode. Mura je močno narasla in potisnila mnogo vode v svoje rokave in pritoke. Vode v Prekmurju Murska Sobota, 3. avgusta Med hudim neurjem v soboto zvečer je strela udarila v hleve posestnika Jožefa Pleja v Bokležovju. Pogorela je živina jn seno, ki so ga imeli Opravljenega na hlevu. Skoda Je velika. Nad Veržejem je padala toča, ki je napravila dosti škode po polju. Zaradi silnega dežja se potoki po Prekmurju zopet razlivajo. Nižji deli so pod vodo. Ljudje so zbegani in s strahom gledajo v bodočnost Žalosten je pogled po polju, kjer umazana voda pokriva njive s koruzo, krompirjem in ajdo. Posebno prizadete so vasi okrog Sobote, kjer je teren zelo nizek in je zaostala še voda od preteklega tedna Tudi Bela Krajina prizadeta Metlika, 3. avgusta. Ne samo severna, temveč tudi južna stran Gorjancev je bila v nedeljo ponoči hudo prizadeta. Skratka, ves obroč pokrajine okrog Gorjancev je silno trpel. Bela krajina je s drugimi kraji vred doživela neurje, kakršnega ne pomni. V Metliki »o se čez Pungrat valile velike množice vode, drle so proti Draga m in se razlivale na vse strani. Kleti so kmalu bile zalite, trpele »o trgovine in gostilne. Metliškemu županu Ivanu Malešiču je voda, ki je pri-drla v hišo po bregu od zadaj, zalila stanovanje in je tekla skozi »trop v trgovino v pritličju. Samo tu je Škode nad 10.000 din. Nadalje je prizadeta cela vrsta trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, poškodovan je šolski vrt in nekatere druge javne naprave. Iz okolice pa prihajajo v Metliko žalostna poročila o opustosenih vinskih goricah, ki »o letos obetale dober in obilen pridelek. Smrtne nesreče Nenavadno različni vzroki tragične smrti Primerila se je spei vrsta smrtnih nesreč in to v najrazličnejših okoliščinah: na planinah, med vozovi, ob vlaku, pod kolesi senenega voza, pod avtom. Prejeli smo naslednja poročila: Smrtna nesreča na Veliki planini Kamnik, 2. avgusta. Danes okrog 10.15 se je na Veliki Planini smrtno ponesrečil 26-letni Anton Rozman iz Kamnika. Kakor je sporočil oskrbnik koče na Veliki planini Andrej Uršič, ie prišla okrog 11. v turistično kočo gospodična vsa preplašena b povedala, da se je Rozman ponesrečil na Nj:vicah, na kraju, ki se imenuje Pod kevdrom. Uršič je takoj odšel tja, si ogledal položaj in se spustil s tovariši dc ponesrečenca. Rozman je bil obut v Batove gumijaste čevlje, pa mu je na mokrem in s travo poraslem skalovju spodrsnilo, ko je nabiral planinke. Padel je čez 40 m visok previs, potem pa je po žlebu drčal še kakih 300 do 400 m daleč ter obležal pri nekem bukovem drevesu. Ponesrečenec ima hude rane na levi glav5, glave, nad sencem, na tilniku in na temenu. Na obvestilo oskrbnika Uršiča je akademski slikar g. Koželj organiziral reševalno ekspedicijo, da spravijo ponesrečenca v dolino. Ponesrečenec ni bil član SPD in tudi ni prenočeval v planinski koči, marveč v neki pastirski koči na Veliki Planini. Po svojih pravilih zatorej osrednje društvo SPD v Ljubljani ni moglo poslati reševalne ekspedicije na svoje stroške. Voznikova smrt med vozovi Tržič, 3. avgusta. Iz Puterhofa je peljal davi ob 8. voznik Janez Tolar, doma iz Persovč pri Železnikih, težko naložen voz hlodov proti Tržiču. Pri žagi Franca Megliča, po domače Vušpergarja, mu je prišel nasproti s praznim vozom hlapec Oto Bersant, zaposlen pr5 Ferdinandu Kokalju pri Tržiču. Tolar je šel po levi strani ceste in prišel med oba voza, ki sta šla drug ob drugem. Nesrečnika je stisnilo čez spodnji del života in ie obležal nezavesten. Poklicani zdravnik dr. Pancé je ugotovil hude kon-tuzije spodnjega telesa, pretrgana je bila glavna žila. Ponesrečenega Tolarja so z avtomobilom trž\ške gasilske čete jadrno prepeljali v ljubljansko bolnišnico, a že med prevozom je nesrečnež umrl in so ga zatorej prepeljali v Škofjo Loko, kjer so ga položili v mrtvašnico. Pri tej priliki velja omeniti čudno igro usode. Na Vidov dan je voznik Tolar na isti način do smrti poškodoval dijaka Sa-jovica od Sv. Ane, ki ga je niegov voz tako močno pritisnil k zidu, da je nesrečni deček kmalu nato umrl. Tolar je bil oproščen, ker njegova krivda ni bila dokazana. Zdaj je nesrečna usoda njemu namenila prav tako tragično smrt. Vlak je ubil očeta Stink otrok Celje, 2. avgusta. V ponedeljek okrog 17 30 je odšel 44. letni, v Woschnaggovi tovarni usnja v Šoštanju nameščeni strojnik Romeo Kan-dušer v mesto po petrolej. Ko se je vra čal s petrolejem je hotel še stopiti v ne. ko hišo po mast. Z njim sta bili tudi dve dami. Ko so prišli vsi trije do odcepa in. dustrijskega tira blizu Woschnaggove tovarne od savinjske železniške proge, je privozil iz Šoštanja večerni osebni vlak. Kandušer in obe dami so se umaknili vlaku na prostor med industrijskim ti- M. Fuchs: Po belih in črnih cestah v Švico Ker so bili Italijani uslužnejši in prijaznejši kakor Avstrijci, sva se Avstrije izognila in jo mahnila v Švico preko Italije. Na jugoslovenski meji pri Ratečah so nama obljubili dež, »čisto zagotovo bo dež,« 6o dejali; na italijanski pa so nama rekli, da imava s seboj premalo lir in da bova »izhajala* z njimi v Italiji le dva, največ tri dni. Midva sva se temu smehljala — vedela sva, da bova od vsote lir. ki jo imava, prihranila toliko, da bova lahko tam nekje pod Bernino kupila nekaj švicarskih frankov, ki jih v Ljubljani ni bilo moči dobiti. Mogoče so mislili, da bova v Italiji na debelo zapravljala, kakor imajo menda navado »boljši« turisti, tisti Huristi«, ki potujejo z brzovlakom in avtomobili in so tako prihranjeni za marsikatero trpkost, prikrajšani pa tudi za mnoge opojnosti, ki jih prinaša bolj potepuško potovanje, kakršnega sva se lotila midva. Takoj, ko sva malo odskočila od meje, s va že zrla v pravo obličje Italije; skoraj nikjer ljudi v civilu. Povsod srečujeva uniforme; »carabinieri reali« z vihrajo čim i per-janicami na širokokrajnih klobukih, možje v črnem z različnimi rdečimi, belimi in zlatimi pasovi, trakovi in vrvicami hodijo mimo naju. se vozijo na motorjih in v avtomobilih ... Tega v tem skrajnem kotičku Italije še nisva pričakovala, pač pa sva pričakovala nekaj, kar se nama ni zgodilo, prav nobenkrat ne: da bi naju namreč pri vsakem koraku ustavljali in zahtevali potne liste. Hodeč po teh krajih, sploh nisva zbujala pozornosti, ne pri »civilistih«, ne pri lindah x uniformah; vendar nisva imela vtisa, da so tod pogosti potujoči studenti. Dolino od jugoslovenske meje do Trbiža, kjer se približno pričenja kanalska dolina. eo imenovali Italijani Val Romana (Romanska dolina). Bržkone samo iz psiholoških vzrokov, kajti misFm, da tukajšnje slovensko prebivalstvo te doline ni nikoli tako imenovalo. Ker sva prekoračila mejo šele pozno popoldne, se j9 začelo že mračiti, ko sva šla skozi Zabnice (zdaj Camporoeso). Na trati med hišami sedijo trije, štirje otroci, ki se nekaj živo pričkajo med seboj — v slovenščini. Bržčas bi se kljub temu, da so zrasli v Italiji, ne znali tako krepko po italijansko... Vrhu strmega pobočja na levi molijo v nebo cerkvica in nekaj hiš: to so Sv. Vi-šarje. staTa nekdanja slovenska božja pot Zdaj so menda bolj izletna točka, kajti o1 cesti je polno desk, ki vabijo nanje in na-značujejo kilometre in čas hoje. Gredoč mimo večje hiše v va«i, zagle-dava na tablici s hišno številko droben napis »Župnišče«. Bese-da je seveda pre-pleekana, toda Jo je navzlic temu veselo gonjen. »V vseh okoliščinah mi je župnik simpatičen,« pravi. »Gotovo je Slovenec«. Takoj ko je vas za nama, se začneva ozirati po primernem prostoru za prenočišče. Preskočiva potok in splezava po visoki strmini na travnik, porasel z majhnimi smrekami. V ozadju je gost. smrekov gozd in pod večjo smreko e-sveti za hip v temo mei debli. Nato spet — Vendar ni čuti nikier nobenega groma, tudi iz največje daljave ne. Zato si ne delava iz tega noben1*! skrb- in začneva dremati. Toda tiho, daljnje pobliskovanje vedno močnejše. Vsa'co pet nana svetloba odpre oči. Polagoma se blesk povzpne do sredine neba. Daleč nad hrib; -rirnP v oblakih pridu Seno mrmrati! Zvezd nad -lama ni več Grmenje odmev.i ob 'irih'Ii talco da se rdi ko da bi ropot spreletava! celo nebo Vrhovi smrek mračno 7« šumijo- v presledkih. polnih grozeče tišine, sli^iva iz daljave dež. To naju vznemiri. Na spanje ni mogoče več misliti. Jo posveti in pogleda na uro. Proti enajsti gre. Za povratek v vas prepozno. iti naprej pa nima pomena, ker ne poznava sveta. Čakava. Proti polnoči začne tudi nad nama deževati. Smreke zadržujejo težke kaplje le za hip. Pokrijeva nahrbtnike, ki ee nama zdé važnejši ko midva sama pa se zavijeva v odejo in sedeva Ploha naju prisili, da vstaneva in čakava boljših časov stojé. Preklinjava in zabavljava, da tako dava duška jezid. ker nama je vreme prvo noč na potovanja tako temeljito pokvarilo. Skočiva pod bližnjo smreko, ki so nama ram in železniško progo. Ko je vlak vozil mimo njih, se je Kandušer olkrenü, pri tem ga je pa zgrabil predzadnji va. gon vlaka in ga potegnil podse. Kolesa so šla čez nesrečnega Kandušer ja ter mu odrezala levo roko in nogo, mu »iriobila lobanjo in poškodovala prsni koš. Vlak so takoj ustavili. Grozno razmesarjenega Kandušerja so naložili v vlak in ga prepeljali v Celje, kjer so ponesrečenca oddali v bolnišnico. Kandušerjeve ure pa so bile že Stete in Ob 22.30 je podlegel težkim poškodbam. Kandušerja bodo položil, li v sredo ob 16. na mestnem pokopališču v Celju k zadnjemu počitku. Pokojni zapušča ženo in štiri otroke. Njegov oče je mornariški upokojenec in živi v Bra-slovčah. Pokojnemu bodi ohranjen trajen spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! Avto ga je povozil Slovenjgradec, 3. avgusta V nedeljo zvečer okoli 20. se je vračal lesni trgovec g. Kac Ferdo iz Smartnega pri Slovenjgradcu s svojo sestrično z avtomobilom iz Dravograda domov. V bližini St Janža pri Dravogradu je na ozki in nepregledni cesti nameraval prehiteti neki osetni avtomobil. Po usodnem naključju pa je povozil pri tem 40letnega posestnika g. Plešeja od Sv. Ane. Avto se je prevrnil v obcestni jarek in si je pri tem zlomila roko trgovčeva sopotnica gdč. Franja Kac, dočim je g. Kac ostal nepoškodovan. Kljub takojšnjemu prevozu v slovenjgraško bolniš nico g. Plešetu ni bilo več rešitve. Izdihnil Je le med prevozom in je bil prepeljan v mrtvašnico bolnišnice. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni točno dognano, orožniki vodijo preiskavo. Pod kolesi senenega voza Ptuj, 3. avgusta 50-Ietna viničarka L;za Janžekovičeva iz Breclova pri Oslušovcih je bila pri nekem kmetu zaposlena na travniku. Proti večeru so naložili voz in peljali domov. Na bregu je Liza ob strani držala voz, pa se ji je spodrsnilo in je padla pod voz, da so ji äa kolesa čez gornji život. Nevarno poškodovano so takoj prepeljali v bolnišnico. Pri operaciji so opazili, da je ima hudo polomljena vsa rebra. Sirota je izdihnila 80 let Kristine DemSarjeve Kristina Demšarjeva je učiteljica iz one borbene dobe pred 40 do 45 leti, kateri eo današnje razmere uradništva, posebno še učiteljetvR, tako zelo podobne. Smelo je vedno priznavala svoje politično mišljenje in svoj svetovni nazor. Službovala je polnih 45 let v raznih krajih, najdelj pa v Smart-nem pri Litiju Ni čudno, da je bila vneta odbornica in agrtatorica za CMD, saj so bile Litijke in Smarčanke. dolgo vrsto let najmarljivejSe delavke za našo obrambo družbo. Poleg drugega je od tam prihajala pobuda za izdajanje vsakovrstnih razglednic velikih mož in žena v prid naši šolski družbi. Ko se je ustanavljal prvi ženski list »Slovenka«, je pisala Kristina Demšarjeva urednici navdušena, vzpodbujevalna pisma ter je agitirala za naše prvo žensko glasilo. Nagovarjala je vse po vsoti svoje mlačne tovarišice, da 60 čitale in si naročevale »Slovenko«. Leta 1923. je današnja jubi-lantka stopila v pokoj ter se preselila v lično hišico ob Blejskem jezeru, kjer je Ereživela 12 let v mirnem zatišju. Pred ne-aj leti je prišla v Ljubljano, kjer naj ji da toljša usoda preživeti v zdravju čas, ki ji je še odmerjen. Prva seja akcijskega odbora za rešitev železniškega vozla v Ljubljani Ljubljana, 3. avgusta. Akcijski odbor za rešitev ljubljanskega kolodvorskega vprašanja, ki so ga sestavljali prvotno samo zastopniki mestne občine in avtorji poglobitvenega načrta, se je ob 10. zbral v mestni zbornici v novi razširjeni sestavi. Po novem so k sodelovanju pritegnjeni še zastopniki banske uprave, divizijske komande, vojaške delegacije pri železniški direkciji, generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, ljubljanske direkcije, direkcije pošte in telegrafa, tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra, Zbornice za TOI, Delavske, Inže-njerske in Zdravniške zbornice, Združenja inženjerjev in arhitektov, Kluba arhitektov, Združenja graditeljev, Zveze industrij-cev, Gremija trgovcev. Društva za ceste, Zveze za tujski promet, Avtomobilskega kluba, Touring-kluba, SPD in predstavniki tiska, tako da predstavlja odbor odslej na najširši bazi zasnovano reprezentanco vse zainteresirane javnosti. Sejo je vodil predsednik odbora, mestni svetnik univ. prof. inž. Hrovat, ki je poudarjal, da je pri reševanju tako vseobče-ga problema, kakor je zadeva železniškega vprašanja v Ljubljani, pač nujno sodelovanje vseh ustanov. Naravno bi bilo, da bi država sama uredila stvar, a razmere nas silijo, da ustanavljamo akcijski odbor, ki naj bi v javnosti in posebej še pri prizadetih instancah pobudil živo resno zanimanje za problem. Akcijski odbor zamišlja svoje delo tako, da naj bi najpoprej posebna deputacija odšla v Beograd, da informira pristojne ministre in druge odločujoče činitelje o tehnični in finančni strani načrta, hkratu pa naj se osnujeta poseben tehnični in poseben propagandni odsek. V deputacijo so bili izvoljeni poleg predsednika odbora še predsednik mestne občine dr. Adlešič, mestni svetnik dr. Ko- run, predsednik Zbornice za TOI Jelačin, tajnik Zveze industrijcev dr. Golia in zastopniki strokovnih organizacij. Sledila je kratka debata, v kateri je prof. inž. Dimnik obrazložil tudi formalno stran celotnega vprašanja. Poglobitveni načrt predstavlja idejno zamisel, v cl'.viru katere se bodo v izgradnji ljubljanskega želemiškega vozla lahko reševala vsa podrobna konkretna vprašanja. Stvar bo Sla po vsej priliki tako, da bo generalna direkcija naročila ljubljanski, naj izdela načrt, mestna občina in akcijski odber pa naj bosta železniškim inženjerjem pri tem delu v pomoč. Mestni svetnik konservator dr. Stelé je pri tej priliki opozoril na važnost dejstva, da je rešitev ljubljanskega kolodvora za Ljubljano sšmo predvsem urbanistično, za železniško upravo pa predvsem tehnično vprašanje. Naloga akcijskega odbora in javnosti pa je, pomagati, da se oba ta dva interesa spravita do neke skladnosti ln ravnovesja. Na koncu so bili v propagandni odsek izvoljeni predsednik dr. Stele, podpredsednik dr. Koran, inž. Kham, načelnik dr. Marn, direktor dr. Dular, zastopnik Združenja trgovcev Golob, Kristan, načelnik kulturnega oddelka mestne občine dr. Mole, tovarnar Stane Vidmar, predsednik Društva za ceste direktor dr. Vrhunc, zastopnik Društva slovenskih likovnih umetnikov, zastopniki tiska in mestni tiskovni referent Vombergar, v tehnični odsek pa predsednik inž. Dimnik, podpredsednik inž. Mačkovšek, zastopnika generalne direkcije in ljubljanskega železniškega ravnateljstva, zastopnik banske uprave inž. černivec, predsednik Združenja inženjerjev inž. Beve, predsednik Inženjer-ske zbornice inž. Pirkmajer in za mestno občino še mestni svetnik prof. Dermastia ter inž. arh. Lenarčič in arh. Spinčič. zdi gostejša. Pa to se nama le zdi; tudi tu naju moči da je veselje. Minute eo dolge kakor večnost. Stojiva tesno drug ob drugem, zavita oba v eno odejo, molčiva in poslušava valovanje dežja v vetru. Noč traja v brezbrežje. Proti prvi uri popolnoči polagoma poneha. Nahrbtniki so ostali suhi. Zvijeva mokri odeji in se odpraviva naprej. Na premočenih tleh vendar ne moreva spati... Asfaltirana cesta je popolnoma čina. Le tu in tam se ujame na mokro, gladko črno snov žarek svetlobe. Tako tipava skozi noč in greva, greva ... Koraki kovinsko zvené po izpranem asfaltu. Stopava skozi Nabor jet. Nikjer glasu, le neka žaga poje nekje v daljavi v noč. Zjutraj ob pol šest;h prispeva v Pontebo. Kraj še spi: šele na koncu hiš opaziva odprto gostilno. Za zajtrk 6piieva pol litra vina. črnega: krčmarica je še zaspana, slovensko ne zna. Ol nekod prihaja omamen vonj kave. Poizkušava govoriti italijansko. Kdo ve kaj gladko ne gre, toda gospodinja takoj ugane, da bi rada vedela, kako bo dnneß z vremenom. Po strmih pobočjih se vlačijo megle. »La pioggia... sempre...s furchtbar...« pravi. Tako torej. Dežja je v teh krajih na pretek, in midva bova morala §e tako dolgo hoditi po njih ... Za vino plačava poldrugo Uro. To naju na moč preseneti. Tolažeč se z upanjem, da ga bova v Italiji spričo njegove cenenosti stisnila 5p marsikak polič, zadeneva po-krepčana nahrbtnike na pleča in stopiva ▼ jutranje megle. Za Pontebo zavije cesta t zapadne smeri naravnost na jug in začne močno padati. Neprespana 8« spuščava t ozko doHno. Med strmimi 6tenami je komaj prostora za reko in cesto. Po pobočju na drugi strani vode teče železnica, njena pot je vsekana v živo skalo. Za vsakim ovinkom se nama odstre nov hrib. Megle nad nama naju utesnjujejo in zdi se nama. ko da bi hodila skozi motno razsvetljen • prehod. Iz megla pričenja zopet plaho rositi; gotovo se samo zaradi najinih kletvic ne upa bolj. Z vlažno obleko in nahrbtniki prideva mimo stare kapelioe. Čisto prazna je; vanjo stopiva. Na stenah so napleskani s črno barvo trije veliki križi. Kmečki ljudje hodijo po poslih mimo naju in se nama razumevajoče smejijo v kapelico. Midva 6e jim iz kapelice nasmihava nazaj, in tako smo vsi kljub vsemu zadovoljni. Tudi avtomobili švisrajo mimo, toda potnik- v njih naju ne vidijo. Sediva v kapelici kakor dva «vetnìka in čakava. Razdereva nekaj modrih, da bi na^ ma hitreje prešel čas. in poškiliva zdaj pa zdaj za vremenom. Ko se kaplje zredčijo. za po jo spet koraki. Hodiva, dokler naju nov dež ne prežene pod ozek obok mostu, kjer pa ne moreva niti sesti. Mokra, trudna in zaspana prideva opoldne v vasico Chiusaforte. Is tesa nastane gumi? Iz gumijastega mUka. lz tiste mlet oe gum? pa nastane PERMA TEX, Od tu tudi prefinJenost; elastičnost ln 5-letna garancija. Na PERMA TEX ae lahko zanesete. PERMA TEX msUENSKA GUMA mi,-t ^ m »JUTR0« Si 174 Srr'da. I Vin. 1937. Domače vesti * IL vseslovenski pedološki kongres v JLjttbJjani 26., 27. bi 28, avgusta. Prijave m U nadv*e važni «aladinoslovni kongres, ki bo prvi te vrste v Jugoslaviji, so v polnem teku. Pri pripravljalnem odboru v Ljubljani so se osnovali aaslefojl odseki: kongresni, stanovanjsko - prehranjevalni, propagandni in izletniški. Prijav« že prihajajo in je doslej prijavljenih nad 1O0 udeležencev. Opozarjamo, da je v in ter«' su vsakogar, ki se namerava udeležiti kongresa, da svojo udeležbo takoj prijavi pripravljalnemu odboru v Ljubljani in nakaže na pošt. ček. račun št. 17.471 prijav-nino 20 din. Fe prejemu prijavnine mu bo odbor dostavil izkaznico, ki mu omogoča dostop na: vsa predavanja, slavnostni koncert »Trboveljskega sjavčka« in vse razstave. Predavanja se bodo vršila v petih dvoranah: na Taboru, v Delavski zbornici, v Frančiškanski dvorani, Filhar-monični dvorani in v magistra tni dvorani. Predavanja bodo pojasnjevali diagrami in skioptične slike. Predavali bodo rnladino-slovci iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Bolgarija. Vsa predavanja se bodo v kratkem prevedla tudi zaradi boljšega razumevanja na slovenščino- Nadvse zanimive in važne bodo razstave, po številu 7, v poslopju ženske realne gimnazije v Ljubljani. Opozarjamo posebno na razstave iz češkoslovaške: reformno šolsko, domoznansko in razstavo o pomožnem šolstvu. Častni predsednik kongresa je rektor ljubljanske univerze dr, Maks Samec. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj »Hermes« dnevno, Zahtevajte prospekt! Maribor, Zrinjskega trg 1, Absolventi z malo maturo imajo posebne ugodnosti. * Predsednik »pejacijskega sodišča g. dr. Vladimir Golia nastopi svoj redni letni odmor dne 4. t. m., zato odpadejo pri njem sprejemi do nadaljnje objave. Zastopa ga podpredsednik apelacijskega sodišča g. dr. Lavo Mastnak. * Kreftova »Velika puntarija« v srbohrvaščini. G. Milan Rakočevič, ljubljanski dopisnik beograjske »Pravde-', je te dni dor vršil erbohrvatski prevod Kreflove drame »Velika puntarijac. Delo, ki je v prevodu ohranilo izvirni naslov, sia za prihodnjo sezono dejali na repertoar že dve gledališči na Jugu. Pri motnjah v prebavi, napibnjenostl, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbplje vzeti zvečer po) čftše naravne »Franz-Josefove« grenčice th zjutraj na tešč želodec isto količino-Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljiv© sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl. reg 8 »r 1«. «35/15. * Pravoslavni verniki ig češkoslovaške se bod0 poklonili na grobu kralja Aleksandra in patrarha Varnave. Jutri v če» trtek bo prispelo v Beograd okrog 200 pravoslavnih čehoslovakov pod vodstvom episkopa Gorazia iz Prage. Episkopa spremlja p ar ah RoSislav Hofroan, ki je Študiral bogoslovje v Bitolju. Takoj po prihodu se bodo češkoslovaški romarji podali v Saborno cerkev ter opravili tam obrede v spomin patriarha Varna-ve. V Beogradu bodo obiskali še nekaj cerkva, vse miizej e in razne ustanove, Preko Avale se bodo peljali na Oplenac in se tam poklonili na gr0bq kralja Aleksandra Uedinitelja. V nadel jo se bodo podali v samostan Ravanico v Sramu, v pene deljek bodo pa odpotovali v Sarajevo. Obiskali bodo tudi Split, na poti domov pa sa bodo ustavili v Celju ter obiskali tamošnjo pravoslavno cerkev. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škropljeno perilo v najlepšo izdelavo. S Julij«» avgust 70.— dinarjev dnevni pensiea z vsemi kopališkimi taksami. — Direkten vagon iz Ljubljane ob 8.00 zjutraj pride v kopališče ob 14.18 pop. Zahtevajte obširne prospekte od UPRAVE RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI (pri Mariboru) * Vozne olajšave »a a*strij«kii» železnica*. Naja turisti, ki ottščejo Avstrijo, imajo velike vozae olajšave na »vafcrij-Jfcih železnicah. Te olajšav» «o od 40 do SO odstotkov redne vozne cene, kar je odvisno od dolžine proge. Po 7-daamem bivanju v Avstriji imajo tuji turisti pravico do 20 odatotoega popusta, r Avafariji v vsaki sraari in ze vse vlake. Te olajšave veljajo de konca leta ta vse inSoeaoaxàr je se dobe v vsej) »Putaikoviht bile ta mi-cab in pri Avstrijskem turističnem ura-diu v Zagrebu. * pianiaski dom na Kopaortrk* rodi Slovene«, Kopaooik ni znan samo po svojem velikem rudnem bogastvu, ki je izkoriščano od iujeev, teanreé tudi kot krasna turistična točka. Srbsko planinsko društvo je pred nekaj leti zgradilo nekaj sto metrov pod vrhom na višini 1.780 ni krasen planin ski dom in ga tudi lepe opremilo. Zdaj je upravitelj tega doma beograjski fcäoveoec g. Avgust Razbornik. Cen« v domu «o solidne, izlet na Kopaonik pa nudi vsakemu planincu najjefl&p nžiifce, * Graditev novega učiteljskega doma v Sarajßyu. jjc-itejjsko društvo v Sarajevu je imio svojo hm, v kateri je bòia naj«ešče-na znana sarajevska restavracija »Volga*. Poslopje pa je lani do temelja zgorelo ia ßedaj je sklenilo društvo na istem me.-tu zgraditi novo moderno, dvonadstropno hišo, Načrtj SO že dovršeni in po pogolbj z graditelji bo poslopje že v jeseni pod streho, popolnoma gotovo in urejeno pa pri-hodn|c leto do konca mnija, Stara restavracija, »Volga« bo dobila svoje prostore v pritličju, v pritličju pa bo tudi dvorana za prireditve in zborovanja, ki bo največja v vsem mestu. V prvem prostoru bodo društveni prostori, Čitalnica ter «obe, v katerih bodo prenočevali učitelji, ki so na potovanju, v drugem nadstropju bodo manjša stanovanja. Stroški zgradb« so preračunani na 1.800.000 Din. Vaše zdravje čuva „Lasta" sladsia kava * Velike konjske In kolesarske dirke na zgodovinskem Krškem polju bodo letos v nedeljo 22. avgusta popoldne, združene z veliko kmečko zabavo. * Profesor-vioHniet, ki na izdeluje rio-line. V »Politiki« je bil t« dni objavljen zanimiv razgovor g priznanim violinistom, profesorjem Skalarjem, slovenskim rojakom, ki poučuje na Stankovičevj glasbeni šoli v Beogradu. Profesor je videl pai pouku, da imajo učeinca violine, ki nikakor ne morejo služiti glasbeni umetnosti. V svoji iznajdljivosti s« je sam lotil izdelovanja violin, ki so pravo mojstasko delo. Prof. Skalar je znan vsej prestolnici, ker je s svojimi brati priredi] že več dobro uspelih samostojnih koncertov. * Smrt starega novinarja. V Subotici je «mrl eden izmed najstarejših novinarjev v naši državi. 74-letni Ivan Hubert, kj je bil : 56 Let poklicni novinar. Svojo kariero je začel kot sofcrudnik raznih nemških listov v Budimpešti, pozneje pa je bij tudi sotrud-nik in urednik raznih madžarskih listov. Po osvobojenju se ^'e vrnil v Subotioo, svoje rojstno mesto, m je takoj dobil dovoljenje za ustanovitev maižar&kega lista, ki je propagiral jugoslovensko-madžarsko zbližanje. Ko je ta list prenehal izhajati, je postal član uredništva subotfškega madžarskega dnevnika »Nap'o«. Pokojni novinar Hubert je bil zelo priljubljen med tovariši in med prebivalstvom. K večnemu počitku so zasluženega moža položili v torek popoldne na subotiškem pokopališču. Kraški teran — najboljši kraški pršut pri „Levu" * Sremska Mitrovica je bila leta 1881, proglašena za mesto. Sremska Mitrovica je slavila važen datum v svoji zgodovini. Do 1. avgusta leta 1881. je bil njen upravitelj avstrijski general Franjo baron Filipovi«?, ki je bil kot poveljnik zagrebškega vojneg« okrožja tudi upravitelj vse nekdanje Vojne Krajine. K baronu FJipoviču je že meseca marca leta 1881. prišla v Zagreb deputaeija Mitrovčanov in ga prosila, nuj bi posredoval, da bi Màùrovjea zaradi velikega števila prebivalstva in gospodarskega pomena postala mesto. V dekretu je bilo določeno, naj se ure-lfi mestno poglavarstvo po določilih, kj so že leta 1871. veljala za mesta v Vojni Krajini, Ko je bil mjtrovi- žki župan Ciro Miletič nekaj dni pozneje od generala o tem obveščen, je zavladaio v Mitrovicj veliko veselje. Zvečer so bile vse hiše razsvetljene, gasilska golha js igrala po ulicah in streli iz topiwv eo naznanjali (»renskim vasem, da je Mitro» vica postala mesto. Velik dogodek so noč in dan praznovale tudi okoliške vasi. Dne 1. avgusta 1881, je prišla Sremska Mitrovica kot, mesto pod oblast hrvatskega bana grofa Pejačeviča. * Letošnja glavna skupščina CMD v Kočevju. Dne IS. t. «L bo glavna eknpSčina naše narodno-obrainbne druEbe, to pot prvič v Kočevju. V« Kočevskem i« v soseščini deluje mnogo marljivih njenih podružnic, zato pa je častna dolžaest naše javnosti, da tudi z t*dWežbe -na glavni skupnimi podpre ifdo borbo nagega človeka na kršnih in skopih ileb kočevskih. * Medved ustavil avtobus, pela izletnikov. Ko «e v nedeljo zvečer vračala večja skupina izletnikov e KalLnovika z avtobusom v Sarajevo, je šofer na Kogoj planini v svetlobi TefJektorja opazil na cesti velikega^ medveda, ki se ni notel umakniti. Šofer je avtobus ustavil in hupal ca vso moč. Medved je mirno stal na sredi ceste in zve lavo ogledoval avtobus. Mnogi izletniki so se medveda hudo ustrašili, žene so vpile, otroci so jokali. Ves strah Iz Cetfa e— Nacionalni miadid* Daaes ob 20J0 se bo pričel v restavracijskih prostorih Celjskega doma ustanovni 2ber krajevne mladinske organizacije J^S za mesto Celje. Zavedajte se svoje dolžnosti in udeležite &e ustanovnega Učnega zbora. ki se ga bodo m. dr. udeležili tudi gg. narodni poslanec Ivan Prekoršek, posle vodeči podpre 1-sednik banovinekega odbore JNS dr. Firk-majer ter predsednik in tajnik banovinske-ga akcijskem« odbora mladinske organizacij* JNS r Ljubljani ini. Rus in Uršič. Starejši člani JNS iskreno vaMjeniJ e- Upokojeno uätelistve iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto 7. t. m. opoldne pri tov. Tomažu Grahu na Dečkovi cesti v Celju. e— Mestno poglavarstvo v Celju vabi vse KINI I • f MATICA > g K0 ^ I člane ekip m iT'Snì^anji sel svo^, radovednost, se je mrrno umskml | p]inov ter ^amai^ine. da * pogledajo pr- s ceste * Zanimiva preizkušnja sposobnosti ka rikaturistoy in poštarjev. Popularn; skia datelj Stevan šijački v Skoplju je dobil iz Amerike pisano, aa katerem je bila ««njeÄo njegovega kner.a — njeg0va karikatura. Zapisane je bilo na pismu samo: Skopije, vardarska banovina, Jugo-»laVjja. Od|poüljat«äj origiminega pisma je bil tajnik srbskega pevskega društva r Chicagu. Med drugim je pisal :v Ne za merrte, da vam pišem na ta način. V Ameriki se anatra to za posebno čast, zakaj osdbe, ki jih vsak spozna po kari kauri, so zelo popularne. Zdaj bom videl, kdo je boljši: ali yaši karikaturisti alj pa poštarji. Karikaturo srm izreza 1 iz nekega lista, poslanega iz stare demovine Prosim vas, pošljite nam kak0 primerno skladbo za naS zbor. — Izkazalo se je, <*a »o naši poštarji ravno tako sposobni in spretni kakor karikaturisti, zakaj skladatelj Šijački je takoj dobil od pošte dostavljeno svoje pismo, šijački je bil SO' ustanovitelj in dolga leta tajnik delavske ga pevskega zbora »Abraševič«. Pozneje je vodil pevski zbor trgovske akademije v Beogradu in pevsko društvo tipografe v »Jedinstvo«. V Skoplju je bil upokojen kot glasbenj učitelj, zdaj pa se še mariji vo udejstvuje kot skladatelj in kot p evo. vodja pri sekciji »Abraševiča«. Original, no pismo iz Amerike je dokaz, da. je zelo priljubljen tudi med izseljenci. * Z avtohasoni aa bojna polja ob Soči, na Krasu in ob Piavi se peljemo 7.-9. t. m. Ustavimo se v Benetkal in v Ogleju. Prijave M. Okorn, hotel Slon, Ljubljana. Iz Ljubljane U— Zapora «este. Mestni gradbeni urad sporoča, da bosta «aradi kanalizacije danes in jutri za promet zaprti Večna pol od Kosez do Herzmanskyjevega posestva ter cesta na Brdo. u— Abiturientski tečaj Zbornic« /a TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Vpisovanje na abiturieniski tečaj se vrši od 1. do 25, septembra. Sprejme se kvečjemu 42 slušateljev (ic). Prijave ee sprejemajo tudi med počitnicami v pkarni direkcije trgovske akademije od 9. do 10. ure. i KINO IDEAL Rudolph —- Alb recht Schönhals v pevskem filmu »INTERMEZZO« Danes ob 16., 19. in 21.15 uri u— Ugotovitev. Tat. ki je bil te dni za-sačen v nekem kopališču, ;>o zatrjevanju verodostojnih oseb ni iz Istre doma. u— Prodaja. V četrtek 5. t. m. od pol 9. dopoldne dalje vrši davčna uprava za mesto prodajo iz proste roke raznih zarub-ljenih transferiranjh predmetov v baraki mestnega poglavarstva, Jegličeva c. 10. U— Zahvala. Vsi, ki ste se me ob mojem poslovnem jubileju prijazno spomnili, prejmite tem potom mojo vdano zahvalo. Irma Stupica. u— Turistični avfoiziet v Opatijo. Sušak za 70 Din. Informacije Putnik, Ljubljana, Gajeva ul. 3, telefon 24-72. Dolenjske Toplice železniška postaja Straža-Toplice pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, or-ganičnih motenj erca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti i. t. d. Izredno nizke sezonske cene: Za 10 dni Din 700.—. Polovična vožnja. Avtozveza iz postaje do kopališča. Pojasnila daje uprava. tiplinsko razstavo na Celjski razstavi v mestni narodni šoli in se udeležJjo predavanja. ki bo v nedeljo 8. t m. ob 9- dopoldne z istočasnim predvajanjem filma v kinu »Metropolu«. e— Šahovski matsch Celje • Trbovlje. V nedeljo 8. t m. ob 9. dopoldne se bo pričel v me.-tni narodni šoli v okviru Celjskega tedna šahovski matrh med kombiniranim moštvom Celjskega šahovskega kluba in Šahovskim klubom iz Tibovelj. Iodo na 8 deskah. Zmagovalno moštvo ho prej"lo !prm darilo, kj ga je poklonil razstavni odbor. e— Žrtev napadalcev. V Poleni pri Konjicah so neki moški v prepiru zaradi nekega sadja napadli 48-letnega najemnika Karla Marinška r lesenim drogom in ga močno poškoiovali po nogah. Ko se je vračal 39-leini delavec Milan Očko s Huma ob Sotli v nedeljo ponoči domov, so ga napadli neznani moški s koli in ga hudo po-?tkodovali no glavi. Na cestii v Kaplji vasi pri št. Pavle pri Preboldu je v nedeljo neznan moški napadel 29-Hnerra pesestniko-vega sina Franca Rogla iz Kaplje vasi ter ga zabodel z nožem v levo roko in ga tudi poškodoval po glavi. V ponedeljek je padel 17-letni Janez Stare s Sp. Rečice pri Laškem doma tako nesrečno s klopi, da si j« odtrrznil pol .fizika. Poškodovanci so v ce1V>ki bolnišnici. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ŽRTEV LJUBEZNI« (Vorstadtvariete). lz Marlfeöfa a— Sklepni izpiti na gozdarski Soli v Mariboru so bili od 24. do 29. julija. Iz-praševalni komisiji jé predsedoval inž. Šul-gaj Franc, banski svetnik gozdarskega odseka banske uprave v Ljubljani; člani komisije pa so bili: inž. Stanko Sotošek in Josip Vodopivec, redna nastavnika šole, in inž. Jože Miklavžič, sreski gozdarski referent v Mariboru. K izpitu je bilo pripušče-nih 9 gojencev iz enoletne šole in 13 gojencev iz dveletne šole. Izpit so položili vsi gojenci. Enoletno šolo so absolvirali: Ben-kovič Venceslav iz Blagovice pri Kamniku, Kaiser Janko iz Remšnika pri Dravogradu, Maz Davorin iz Ljubljane, Mlakar Jakob iz Srednje vasi v Bohinju, Plaznik Franc iz Kala nad Dolom pri Hrastniku, Seidl,. Konrad iz Spodnje Tokkave pri Mariboru. Trninič Nikola iz Komogovine pri Kos taj ni ci v savski banovini, Vintergerst Aladar iz Skorenovca pri Kovinu v duaav-ski banovini in Železnik Stanislav iz Rečic pri Šmartnem ob Paki. Dveletno šolo so absolvirali: Baje Milan iz škrilja pri Trstu, Kranjčič Leopold z Janževega vrha, Krištof Sfanislav iz Bistrice pri Plibe-^u na Koroškem, Lampreht Maksimiran iz Sv. Lovrenca na Pohorju, Majcen Zlalan iz Rojana pri Trstu, MalavaSir Frane z Vrhnike, Muhcvec Valter iz Gorenja pri Mozirju, Pezdič Janez iz Radovljice. Pire Milan iz Ljubljane, Pučko Josip iz Ormoža, Sedlar Anton iz Kandije pri Novem mestu, Urbane Dimitrij iz Ljubljane in Vrečko Vladimir iz Badena v Avstriji. Izpitom je seveda prisostvoval tudi ravnatelj gozdarske šole inž. Zmago Zirnfeld. a— »Sen kresne noči« na prostem. V ponedeljek zvečer je bila v mestnem parku pri spomeniku Osvobojenja v idealnem okolju premiera »Sina kresne noči« v okviru Jadranske straže in v režiji režiserja Milana Ko^iča. K tej predstavi na prostem, ki se ie morala zaradi deževnega vremena dvakrat odgoditi, je prispelo občinstvo v zelo velikem številu in je skoro popolnoma zasedlo prostrano tribuno. Potek predstave so spremljali po Mendelssohnovi glas bi in pod vodstvom matičnega dirigenta g. prof. Marjana Kozine izbrani mariborski godbeniki. Silno je ugajala ubrana in posrečena kombinacija reflektorsko svetlobnih učinkov ter prelepi skupinski rajalni nastopi, ki sta jib naStudirali plesalki gra-ške opere Any Schiffermayer ter Cita Saiten. Vsi sodelujoči eo si vidno prizadevali za čim lepši uspeh in so fcili deležni posebnega navdušenja, zlasti člana ljubljanske drame Vida Juvanova in Slavko Jan ter gdč. Vlasta Srnčeva iz Celja v vlogi Spaka. Nadalnje reprize bodo 4., 5., 7. in 8. t. m. Učinkovita in krasno uspela predstava na prostem je nedvomno dala pobu- Samo še danes! Najlepši pevski flhn! BENJAMIN GIGLI poje poleg lepih pesmi arije iz Tosce, Manon, Normo TI SI MOJA SREČA Predstave danes ob 19.15 In 21.15 uri. do za stalno letno gledališče v Mariboru, ki bi imelo na tem prostoru idealno torišče in prizorišče. a— Is mestnega vojaškega «rada. Razpisan je natečaj za sprejem po 20 kandidatov v vojno veterinarsko in vojno podkov-sko šolo v Beogradu. Kandidati ne smejo biti mlajši od 18 in ne etarej»i od 21 Ist. Vsi ostali pogoji so razvidni na mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. Dr. RUDOLF LO^^REC — zdravnik ne ordinira do 20. avgusta. Dr. VILKO MARIN ZOPET REDNO ORDINIRA. Raz lago va ul. 15 — Telefon 22-05 a— Pefcanjski uboj pred sodiščem. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je včeraj dopoldne obravnaval tragični slučaj uboja, ki se je pripetil dne 13. junija 1937 v Petanjcih, ko je obležal ob priliki neke veselice mrtev Štefan Kolma-nič, ki je zadobil v pretepu več zabodlja-jev z nožem v levo stegno, tako da mu je bila prerezana žila odvodnica in je Kol-manič na posledicah izkrvavljenja umrl. Pod obtožbo, da je Ko?maniča zabodel, se je moral zagovarjati 21 letni delavec Feliks iz Mote, ki je dejanje tudi priznal ter se je zagovarjal s silobranom. Feliks je Ml obsojen na 4 leta robije. a— Ceneno meso. Danes v sredo bodo prodajali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici od 7. naprej 120 kz telečjega mesa po 6 Din kg in sicer na osebo do 1 kg. a— Žepnrieva žrtev je postal upravitelj tukajšnje splošne bolnišnice g. Jožef Steg-nar, ki mu je doslej še neznani zlikovec na razstavišču Mariborskega tedna izmaknil iz žepa 1600 dinarjev vredno zlato žepno uro in verižico. SMOLA Kurnik je pravkar dobil šofersko legitimacijo in prvič se vozi sam s svojim avtom. Med potjo sreča prijatelja Jeriča fn ga povabi k sebi v a\~to. Jerič sede v» avto, a kmalu opazi, da Soffra Kurnik zelo slabo. Zato se Izgovori, da ima še neki opravek in se od njega poslovi. Ko Jerič odide, požene Kurnik avto «pet prav junaško in se z vso silo zaleti v prvi kandelaber. Iz avtomobila nastane kup pločevine, iz Kurnika pokojnik. Nekaj tednov po tem žalostnem dogodku sreča Jeriče va žena Kurnikovo vdovo. »No, kako je kaj, gospa?«: jo vpraša sočutno. »Oh, moj bog. kako naj bo vdovi?... Seveda, zavarovalnica mi je res za možem izplačala 200.000 dinarjev posmrtnine .. .* »Vidite,« reče Jerička. »Jaz pa nimam takšne sreče. Moj idi jot je moral zlesti prezgodaj iz avtomobila .. ,! Naprej! Vaa naša jugoelovwjska "mìa". f darujmo Š€ Ztt pCl Stoletja* »JUTRO« št. 179 Sreda. I. Vili. 193?. Gospodarstvo Načrt nove uredbe o izrednem prispevka za izkoriščanje eest V gradbenem ministrstvu so izdelali načrt uredbe o izrednem prispevku za izkoriščanje državnih in nedržavnih cest, ki so fa prejšnji mesec dostavili gospodarskim orporacijam v izjavo. Ta načrt uredbe se v mnogih točkah razlikuje od 6edaj veljavnih navodil za plačevanje izrednega prispevka iz leta 1931., zlasti glede načina odmere. Cena gramozu ne bi več služila kot osnova za višino prispevka, ki naj bi ee odmerjal zgolj po teži tovora in prevoženi cestni progi Lastna teža vozila se ne bi štela v tonažo. Za primer, da osnove za odmero ne bi bilo mogoče ugotoviti, predvideva načrt pavšalne prispevke v sorazmerju z nosilnostjo tovornih avtomobilov. Pavšalni prispevek letnih 200 Din je predviden tudi za osebne avtomobile, ki služijo za lastno osebno porabo, medtem ko «o taki avtomobili po sedanjih predpisih oproščeni plačevanja izrednega prispevka. Za avtotaksije je predviden pavšal 500 Din na leto; za avtobuse s preko 16 sedeži za vsak prevoženi kilometer 0.30 Din (na konkurenčnih progah naspr. železnici) odnosno 0.20 Din (na delno konkurenčnih progah) odnosno 0.15 Din (na nekonkurenčnih progah), za avtobuse z manj nego 16 sedeži pa 0.25 odnosno 0.15 odnosno 0.10 Din. Potniški avtomobili, ki vrše redni promet na določeni progi med posameznimi kraji bi po načrtu plačali 0.15 odnosno 0.10 odnosno 0.05 Din za prevoženi kilometer. Za tovorne avtomobile so predvideni naslednji prispevki; a) 0.10 Din od tone tovora in prevoženega kilometra ne glede na to ali je proga konkurenčna ali ne: b) če količine prevoženega blaga ali prevoženih kilometrov ni mogoče ugotoviti, se plača pavšalni prispevek, in sicer pri nosilnosti 0.5 tone letnih 500 Din, pri nosilnosti 1 tone letnih 1000 Din, pri nosilnosti 2 ton letnih 1750 Din, pri nosilnosti 3 ton letnih 2500 Din. pri nosilnosti 4 ton letnih 3250 Din. pri nosilnosti 5 ton letnih 4000 Din in ri nosilnosti 6 ton letnih 5000 Din (za vsako tono nosilnosti preko 6 ton po 1000 Din). V primeru, da znaša višina prispevka manj nego bi znašal pavšal, se plača pavšal, kar pomeni, da bi morali lastniki voail po pretežni večini plačevati pavšal, £ Za navadna vozila je v načrtu predviden prispevek 0.06 Din od tone tovora in pre: voženega kilometra odnosno 0.12 Dm pri vozilih z nepredpisanimi plat»«. Važna je določba načrta, ki pravi, da plačate pri, običajnih vozila prispevek posredni kons trnki (tudi oni, ki kupujejo blago franko vagon ali na kakem drugem določenem mestu). . Izrednega cestnega prispevka je po načrtu uredbe oproščen prevoz blaga m materiala za »atega trgovca in obrtnika do 52 ton letno, prevoz poljskih pridelkov in hišnih proizvodov kmeta do 52 ton letno, Oproščeni so tudi lastniki taksijev in kočij, ki se od tega preživljajo in osebno .vršijo prevoz. Izredni prispevek odmerjajo in pobirajo tehnični oddelki banskih uprav, le prispevek za izkoriščanje občinskih cest odmerjajo in pobirajo občine. Načrt predvideva poseben ključ za razdelitev pobranih pavšalnih prispevkov za vzdrževanje državnih, banovinskih in občinskih cest. kar nasprotuje v uredbi poudarjenem načelu, da naj ge izredni prispevek uporablja samo za vzdrževanje onih delov ceste, za katere je plačan. Po tem ključu ee od pavšalnih prispevkov porabi 40% za državne, 50% za banovinske in dovozne ceste na železniške postaje in 10% za občinske ceste. Gospodarske korporacije so imiele^ prej-šnii mesec v gradbenem ministrstvu že ožjo konferenco o tem načrtu uredbe, kje-r so predstavniki korporacij iznesli kritiko posameznih določb. Mei drugim zahtevajo, da se vsem koristnikom prizna pravica do normalne porabe cest brez plačila izrednega prispevka. Tudi so odločno ugovarjali določbi, da bi pri običajnih vozilih plačal prispevek posredni koristniik, zlasti ker je Državni svet že odločil, da je nezakonito pobiranje izrednega prispevka od osebe, ki kupi blasro »franko vagon«, ker se more predpisati prispevka samo neposrednemu korist-niku. Ugovarjali so rra°d drugim tudi določbi. po kateri naj bi se plačeval visok pavšalni prispevek za tovorni avtomobil, če bi izračunani prispevek po teži tovora in prevoženih kilometrov znašal mani nego pavšal. Srednje dobra lunelfska letina v Evropi Srednjeevropski hmeljski urad v 2atcu (CSR) objavlja svoje tretje poročilo o stanju hmeljskih nasadov na dan 30. julija, iz katerega pa posnemamo naslednje: Češkoslovaška. V zatiškem okolišu 6 e je stanje po zadnjih padavinah zboljšalo. Zgodaj obrezani nasadi so redki, pozneje obrezani nasadi pa imajo bogato cvetje, vendar pa je vprašanje, v kakšnem obsegu se bodo lahko še razvile kobule. Sedanje nizke nočne temperature zelo ovirajo razvoj ko-bul. Stanje pozno obrezanih nasadov in nasadov v ravnini pa je slabo in ima rastlina na vrhu malo stranskih panog.- Po sedanjem stanju je računati s srednje dobro letino. Z obiranjem bodo ponekod pričeli 10. avgusta. Pri obiranju pa bodo tež-koče, ker je razvoj rastlin zelo neenak in je videti ponekod poleg dozorelih kobul še kobule, ki so v začetku razvoja. V splošnem pa so nasadi zdravi in so le redko vidni znaki peronospore. V večjem obsegu pa je nastopila hmelj:ka uš. Tudi v ouste-škem in rudniškem okolišu kažejo nasadi zelo neizravnano rast. Poleg bogatih nasadov so tudi zelo redki. V nekaterih nasadih je videti v spodnjem delu dozorele kobule, medtem ko je vrh še v polnem cvetju. Tudi v ostalih nasadih je računati s srednje dobro letino. Nemčija. Tudi v Nemčiji je zadnje deževno vreme pospešilo rast. Cvetje že prihaja v kobule in računati je, da se bo 17. avgusta pričelo splošno obiranje. Bogati so zgodaj obrezani nasadi. V splošnem pa pridelek ne bo dosegel lanske količine. Francija. Po sedanjem stanju nasadov je računati v alzaškem okolišu s slabo srednjo letino. Rastlina ima zlasti na vrhu redke panoge. Poljska. Po sedanjih cenitvah bo letošnji pridelek po količini za 20 do 25% manjši nego je bil lani. Zaradi stalne suše so se razmnožiil hmeljski škodljivci. Stanje nasadov je zelo neenako. •Jugoslavija. Tudi v Jugoslaviji ni stanje hmeljskih rastlin zadovoljivo. Rastlinskih in živalskih škodljivcev ni. Letošnji pridelek bo za okrog 10% manjši nego lanski, ki je znašal 40.000 starih stotov. Glede kakovosti in barve pa je pričakovati dober pridelek. K znižanju carine na umetni bombaž V nedavno sklenjenem italijansko-jugoslovenske ni sporazumu je naša država pristala na znižanje nekaterih naših uvoznih carin, in sicer za sveže cvetje na 150 zl. Din za 100 kg, in za bižuterijo iz stekla in emajla (barvano, pozlačeno, posrebreno) na 40 zl. Din, predvsem pa za umetni bombaž (fiocco), Zellwolle) na 5 zl. Din za 100 kg, s pripombo, da se kontrolna taksa plača po tarifni številki 272_ carinske tarife kakor za običajni bombaž. Doslej se je umetni bombaž carinil kakor svila in ga naša tekstilna industrija ni mogla v večjem obsegu uvažati. O pomenu te nove tekstilne surovine, ki se izdeluje na podoben način kakor umetna svila, pa je cenejša, smo v >Jutru< pred dobrim mesecem že obširno poročali. Produkcije umetnega bombaža se je pričela šele pred leti in je zavzela nepričakovano nagel razvoj. V Italiji se je v zadnjih treh letih razvila v takem tempu, da je že znatno prekoračila produkcijo umetne svile, saj je znašala italijanska produkcija umetnega bombaža leta 1933 komaj 5000 ton, naslednje leto 10.000 ton, leta 1935 35.000 ton in lani 52.000 ton; letos pa je že v prvem četrtletju dosegla 43<% lanske celoletne produkcije, namreč 22.200 ton (lani 15.200) in je pri tej količini že za dobro tretjino prekoračila produkcijo umetne svile, ki je navzlic nadaljnjemu naraščanju dosegla v prvem četrtletju le 16.000 ton (lani 14.700 ton). Italija je bila lani na prvem mestu v svetovni produkciji umetnega bombaža, ven dar je njen delež že padel od 52 na 36% svetovne produkcije, ker so tudi druge države pričele naglo razvijati produkcijo umetnega bombaža. Letos se zdi, da bo Nemčija prekosila Italijo v tej panogi produkcije. Leta 1934 je znašala nemška produkcija umetnega bombaža 7200 ton, predlanskim 15.600 ton, lani 45.000 ton, za tekoče leto pa napovedujejo, da bo znašala že 70.000 do 75.000 ton, medtem ko se letošnja italijanska produkcija ceni na 65.000 ton. Poleg Italije in Nemčije pa z vso naglico razvijajo produkcijo umetnega bombaža Japonska in Anglija. Japonska je že lani dosegla 23.000 ton, Anglija pa je bila s 13.500 touami na četrtem mestu. Gospodarske vesti = Na& izvoz pšenice je v glavnem za-siguran. Iz Beograda poročajo, da bo Prlzad pričel še v avgustu izvažati pšenico, in sicer najprej v Nemčijo. Po prejš. njam sporazumu bomo v Nemčijo izvozili 5000 vagonov. Nadalje smo se obvezali izvoziti v Italijo 2500 vagonov pšen'ice. V načelu pa je že dosežen sporazum z Avstrijo za izvoz 5000 vagonov pšenice. V celoti je torej zasiguiran izvoz 12.500 vagonov. = Polovična voznina za obiraVce hmelja. Kakor smo že poročali, je tudi za le. tošnjo sezono dovoljena obiravcem hmelja polovična voznina. Vsak obiravec odn. obiravka mora kupiti na odhorni železniški postaji celo vozno karto in rum*no legitimacijo obrazec K-13, ki stane 2 Din. Te vozne karte in legitimacije ne sme na izstopni postoji oddati vratarju, marveč jo mora shraniti, ker velja za brezplačen, povratek. Pri povratku dobi vsak obira, vec in obiravka od hmeljarja, pri katerem je obiral hmelj, še eno legitimacijo, potrjeno od občine. Te legitimacije izdaja hmeljarjem tudi Hmeljarna v Žalcu. Ta vozna olajšava velja Za čas od 1. avgusta do 30. septembra. = Likvidacija osiješkega parnega mlina Union. V juniju je imela -»Union« paromlin-ska d. d. v Osijeku občni zbor, ,ki je sklenil, da se notranja oprema velikega paro-mlina v Osijeku proda in da se mlin likvidira. Osiješki paromlin Union je bil ustanovljen 1. 1891. in je bil v predvojni dobi eden največjih izvoznih mlinov z dnevno kapaciteto 15 do 20 vagonov. Delniška glavnica znala 12 milijonov Din. Zaradi visokih obratnih stroškov (parno-strojna naprava ima lOOO konjakih sil) je moral mlin ustaviti obratovanje in tudi niso našli nikogar, ki bi vzel podjetje v zakup. Družba je prejela razne ponudbe za odkup notranje opreme, od katerih je bila najugodnejša ponudba konzorcija »Ferro Com mere« iz Zagreba, ki se peča z nakupom in prodajo industrijskih podjetij, ki so v likvidaciji. Zagrebško podjetje je že pričelo z demontažo stroj'ev in je nekatere stroje že prodalo manjšim mlinom, zlasti v okolici Osijeka. Parno napravo je odkupila kemična tvrdka >Zorka« iz Subotice, ki bo svoje obrate preselila v šabac. Za zgradbo samo doslej niso našli še nobenega interesenta. = Ponovno »nižanje diskonta v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je Francoska banka ponovno znižala svojo diskontno mero od 5 na 4%, lombardno obrestno mero pa od 6 na 5<%. Kakor je znsno, je morala Francoska banka pred nedavno drugo devalvacijo franka zvišati diskont na 6%. Pred tedni, ko se je stanje francoskega franka pomirilo, je izvedla znižanje od 6 na 5%, sedaj pa na 4%. = Poraba čevljev v posameznih državah. Trgovinski urad Zedinjenih držav je objavil zanimivo statistiko o produkciji in porabi čevljev v posame7nih državah, iz katere sledi, da po rati jo v Zedinjenih državah največ čevljev. Na sto prebivalcev pride povprečno 326 čevljev na leto, na drugem mestu je Velika Britanija, kjer pride na 100 prebivalcev na leto 277 parov čevljev, potem pa sledijo Češkoslovaška in Belgija 200 parov, Švica 197 parov, Nizozemska 190 parov, ävedska 160 parov, Argentina 131 parov, Francija 119 parov, dalje Nemčija 114 parov, Italija 70 parov, Španija 52 parov, Poljska in Brazilija 45 parov, Jugoslavija S8 parov in Japonska 14 parov. Tu pa so upoštevani samo čevlji iz usnja, ne pa tudi čevlji iz druge tvari-ne. ZZa Jugoslavijo navaja statistika porabo 4,125.000 parov na leto. - AvtomoMH bodo dnftjL fit New Torka poročajo, da bodo avtomobilske tvornice zaradi podražitve surovin zvišale svoje prodajne cene. Kakor je bilo Fordovo podjetje vedno prvo pri znižanju cen, tako je sedaj Fordova družba kot prva izvedla zvišanje, in sicer pri posameznih modelih za 15 do 35 dolarjev. Nove cene veljajo Že od 2. avgusta. Borse 3. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu ponovno podražili avstrijski šilingi, ki stanejo sedaj 8.50. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski Šilingi po 8.4960 (v Beogradu po 8.47), angleški funti po 23$ in grški boni po 30.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.80, v Beogradu pravtako 12.80, v Zagrebu 12.79, odnosno za 15. september 12.7350, za konec septembra 12.79 in za konec oktobra 12.70. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala 406— 407. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. Zaključki pa so bili zabeleženi v delnicah Dubrovačke paroplovne družbe po 380 in 390. Devize Ljubljana. Amsterdam 2394.66—2409.25, Berlin 1745.03—1758.90, Bruselj 730.45— 735.52, Curih 996.45—1003.52, London 215.84 -217.89, Newyork 4307.25-43i3.56, Pariz 162.61—164.05, Praga 151.43—152.43, Trst 227.57—230.65. Curih. Beograd 10, Pariz 16.3S, I-ondon 21.6850, Newyork 435.3750, Bruselj 73.2750, i-lian 22.9125, Amsterdam 2S0.1750. Berlin «75.25, Dunaj 82, Stockholm 111«;, O?lo 108.9750, Röbenhavn 96 80. Praga 15.20, Varšava 82.70. Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škofa 406—407, 4% agrarne 53 bi., 4% severne agrarne 51.50 den., 0% begluške 76 den., 6% dalm. agrarne 74 den-, 7% invest 88 den., 7% stabiliz. 85-86. 7% Blair 83.50— 84-50, 8% Blair 93.50—94.50; delnice: PAB 196—198, Trboveljska 240 den., Gutmann 55 bi., Seierana Osijek 190—200, Osiječka ljevaonica 200 bi-, Dubrovačka 380—400, Oceania 275 den., Jadranska 365 den. Beograd. Vojna škoda 405.25 dem, 6*/« begluŠke 76.25 den. (76.50), 7% invest. 90 den. (90), 7% stabiliz. 85.25—86 (85.75), 7% Blair 84 den., 8% Blair 93.50—94.50, Narodna banka 7150 den., PAB 193 den. Blagovna tržišča SITO + Chicago, 3. avgusta- Začetni tečaji pienica: za sept. 114.75, za dee. 116.25, za maj 117.50; koruza: za sept. 84.75, za dee. 65.75, za maj 67.375. H- Wlnnipeg, 3. avgusta- Začetni fceCa-ji: pšenica: za okt. 130, za <9ec. 126.25. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica; baška, 78 kg 176 — 178; sremska, 78 kg 174 — 175; banatska, 78 kg 172 — 178; sremska. slavonska 77/78 kg 173 _ 175; baška, laija lisa, 78/79 kg 188 — 190; baška. banatska, ladia Dunav, 78/79 kg 186 — 188; sremska, ladja Sava, 78 kg 182 — 184. Oves: baäci in sremski novi 115 _ 117.50. Rž: baška 167.50 — 170. Ječmen: baški in sremski novi, 63/64 kg 132.50 - 135. Koruza: baška, sremska 92 — 93: banatska 89 — 90. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 267.50 — 277.50, »2« 247.50 — 257.50, »5« 227.50 _ 237.50. *6C 197.50 — 207.50. »7« 165 _ 175, >8» 120 — 125. Otrobi: baški, sremski in banatski, v jutastih vrečah 90 — 95, baški v jutastih vrečah, ladja 94 — 95. BOMBA« + Newyork, 2. avgusta. Tendenca mlačna. Zaključni tečaji: za avg. 10.46 (prejšnji dan 10.6S), za dee. 10.51 (10-70) za mare 10.65 (10 84). V novem voznem redu naj se upoštevajo mnogi predlogi za izboljšanje prometa Ljubljana, 3 avgusta. Na železniškem ravnateljstvu so se dopoldne zbrali zastopniki prometnih in tuj-sko-prometnih ustanov k razpravi o novem voznem redu za leto 1938/39. Za železniško direkc;jo so se udeležili konference direktor dr. Fatur, zastopnik načelnika prometnega oddelka Hoj«, šef prometnega odseka dr. Dekleva. svetnik Petek, inž. Weinberger, inž. Sedlak in višji kontrolor Erjavec, za bansko upravo šef turističnega urada Sotler, generalni tajnik Zbornice za TOI nar. posi. Mohorič, direktor Zveze za tujski promet dr. Žižek, k: je zastopal tudi zadržanega mestnega tujsko-prometne-ga referenta dr. Brileja, predsednik SPD dr. Pretnar, zastopnik mariborske Zveze za tujski promet Weiss, zastopnik poštne direkcije Cerar in zastopniki drugih organizacij in korporacij. Konferenco je otvoril direktor dr. Fatur. ki je hvalil vestnost in marljivost železniškega osebja, da kljub razstočemu prometu in zmerom večji preobremenitvi delo in red v našem železn:-škem omrežju nič n^popuščata, nato pa jè sestanek vodil namestnik načelnika Ho js. Pred prehodom na dnevni red je generalni tajnik Mohorič v imenu zbornice za TOI podal kratko izjavo. v kateri je opozoril predvsem na izredne zakasnitve, ki se že mesece in mesece pojavljajo na vseh glavnih progah. Predvsem je prizadet promet na progah Ljubljana — Zidani most Zagreb Jn Ljubljana — Jesenice. Potniški vlaki na gorenjski progi imajo na kratki razdalji 65 km po eno uro in še več zakasnitve, prav tako vlaki proti Mariboru. Pod takimi okoliščinami je vsak pravilni razpored časa in s'gurnost prometa problematična. Z vsemi sredstvi je treba vzpostaviti normalno stanje na progah, da bodo mogli vlaki v predpisanem času prevoziti določene proge — to je prvi pogoj v interesu potujočega občinstva in turizma. Gorenjska proga jc preobremenjena, da zaradi manjkajočih ;n nezadostnih obstoječih naprav ne zmaguje več rastočega prometa. Nujno je, da se ta proga razširi in da se nekatera postajališča izgradijo v iz-ogibališča ali postaje. To velja za Medno, Reteče — Gorenjo vas, Žabnico, Št. Jošt, Otoče in Žirovnico. Prav tako je izgradnja drugega tsra iz Zidanega mosta proti Zagrebu neodložljivo nujna, zlasti na onem odseku, kjer so vse priprave že izvršene in se z montažo drugega tira takoj lahko prične. To je potrebno zlasti zavoljo dejstva, da bo s priključitvijo šentjanške proge promet še bolj intenziven. Odlašanje teh del gre samo na škodo rednosti in točnosti prometa, pa tudi na škodo železniških dohodkov. Znaten del voznega parka je iztrošen in se na glavnih progah ne bi smel več uporabljati. Posebej je treba opozoriti na popolno ne-prožnost peres in osovja, pa tudi na slabo pritrjenost tračnic. Zato je treba vzdrževanju in popravilu t;rov in vozovnega parka posvečati večjo pozornost kakor doslej. V drugih železniških direkcijah so že dolgo v prometu motorni vozovi, ki jih uvajajo pravkar že tudi na ozkotirnih progah, ljubljanska direkcija, katere struktura prometa je specie'no prikrojena za uvedbo takšnih vozil, pa jih doslej še ni dobila, čim prej naj se zato nabavi potrebno število motornih voz, kakršni obstoje že po vsem inozemstvu. Trajanje vožnje s potniškimi vlaki je po sedanjem voznem redu mnogo predolgo. Na gorenjski progi vozijo vlaki oa razdaljo 65 km nad dve uri, celo do 2h 17 minut. Tako znaša koristna brzina potniških vlakov dobrih 30 km, kar nikakor ne ustreza potrebam časa niti sedanji tehniki, še manj pa razvoju turističnega prometa. Vožnjo na gorenjski prog; bi bilo treba skrajšati tako, da bi z vsemi postanki vred znašala samo 75 minut. V teku razprave je zastopnik zbornice opozoril še na celo vrstvo drugih konkretnih nedostatkov, ki jih je treba rešiti. Na Jesenicah stoji večerni vlak, ki pride iz Planice, od 1730 do 18.45, opoldne po 20, zjutraj po 15 minut. V smeri Ljubljana — Ti^t stoji vlak, ki odhaja ob 10. iz Ljubljane, na obeh mejah skupno 58 minut. Vlak vozi tudi mednarodne direktne vagone. Prav tako stoji vlak št. 1727 v Postojni nič manj ko 110 minut. Postanek brzovlaka v Celju, ki ima široko zaledje zdravilišč in letovišč, je prekratek. Ljubljanski trgovci žele, naj bi se vlak, štev. 9215 preložil z odhodom iz Ljubljane na 12.30, obenem pa naj bi se vlak 5t.9223, ki vozi ob 13.33, premestil tako. da bi bila vzpostavljena zveza od Ljubljane do Karlovca. Prav tako priporoča zbornica, naj bi železn-ška uprava ugodno rešila tudi vse J predloge, ki so jih sprožili interesenti iz Maribora in Ptuja, Kotoribe, z ljutomerske proge, iz Kranja, Tržiča in Bele Krajine. Bela krajina prosi za večerno zvezo s tem, da se vsaj v letni sezoni podaljša večern' dolenjec do Karlovca. Vlaka štev. 9211 iz Novega mesta do Karlovca in štev. 311 iz Karlovca do Zagreba naj se preložita tako. da bosta imela zvezo med sabo. S tem bi dobili kraji od Novega mesta do Karlovca ugodno zvezo z Zagrebom, ki so jo že pred leti imeli. Na progi Zagreb— Semič naj se v poletnem času uvede izletniški vlak, k; bi odhajal iz Zagreba okrog 5. ure, iz Semiča pa bi se vračal okrog 18. Glede na mednarodni brzovlakovni promet je treba opozorili na predolge postanke brzovlakov št. 2 in 3 na Jesenicah. Konkretne predloge so stavili še predsednik SPD dr. Pretnar, zastopnik banske uprave Sotler, zastopnik Maribora Weiss, predstavni železniške direkcije pa so dali potrebna pojasnila in zagotavljali vso podporo, da se upravičenim in možnim in-tcncijam ugodi. Na koncu je direktor dr. Žižek opozoril še na nekatere nujne potrebe Ljubi :anska direkcija je bila, kar se tiče točnost' voznega reda, včasih za vzor vsem tdrugim. zdaj pa na žalost že zdavnaj ni več. Nič manjše važnosti pa ni vprašanje hitrosti, saj vozijo naši potniški vlaki komaj povprečno brzino 26 km na uro. Železniška uprava naj poskrbi za večjo gostoto vlakov tudi tam, kjer za zdaj še dvomi, da bo dosegla idealno frekvenco. Vlakovne garn;twe so pri nas v izredno slabem stanju. Direkcija naj stori potrebne korake, da bo dobila na razpolago več boljših štiriosnovni vagonov. Vzporedno z mislijo, naj bi se uvedla v letnem času direktna zveza Bohinjska Bistrica — Kranjska gora, bi bilo dobro misPti na podobno zvezo tudi v našem štajerskem letoviškem bazenu od Rimskih Toplic do Rogaške Slatine. Direkcija naj poskrbi, da bomo vsako leto dobili vsaj enega ali dva motorna vlaka, da se polagoma izpopolnimo tudi v tem pravcu. D'rektnim kurznim garnituram München — Split in Praga — Split naj bi se po možnosti priključila še direktna zvsza Praga — Bled — Ljubljana, ki bi se dala zvezati s progo München — Bled, in pa Budimpešta — Bled. V vlakih bi bilo treba poskrbct: za boljšo higieno in v zimskem času za kurjavo. Karte za weekend bo vsekakor treba mimo nedelj razširiti tudi na praznike. Na koncu je direktor dr. Zižck opozoril še na nekatere druge nujne potrebe železniškega prometa, ki niso v neposredni zvezi z vozn'm redom samim. Tako bi bilo nujno treba zgraditi dvojni tir tudi na progi Ljubljana — Jesenice in zgraditi novo progo Kočevje — Vrbovsko, v Sevnici pa zagotoviti triangel. V Bohinju bi b:lo treba že to zimo urediti boljšo zvezo z Italijo, vobče pa bi bilo treba z inozemstvom v letnem času omogočiti ugodnejše prožne proge. Hkratu naj bi prizadete instance ukrenile vse potrebno, da b: Ljubljana malo hitreje prejemala beograjsko pošto. Malo pred 14. uro je namestnik načelnika Hojs zaključil anketo. Iz sodne dvorane Ljubljana, 2. avgusta. Po svetu so jo hoteli mahniti Sodna razprava pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s.o.s. Ivana Kralja proti mladoletnemu dijaku neke ljubljanske meščanske šole je razkrila v svetli luči živahno fantazijo, ki jo mladoletniki razvijajo pod vplivom razburljive pustolovsko navdahnjene literature in ki se včasih izprevrže v nezdravo smer, celo v pravi kriminal. Tako nekako je bilo tudi z družbo mladoletnikov, izmed katerih šteje najstarejši, obtoženec Branko, šele 17 let. Njegovi tovariši, ki so vsi stari izpod 14 let, so bili po preiskavi o dejanjih, ki so jih zagrešili, izpuščeni na preizkušnjo pod strogim nadzorstvom. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, je dolžila Branka, da je pomagal pojesti slaščice svojim tovarišem, ki so jih v večji količini ukradli neki trgovki v ljubljanskem predmestju, in da se je udeležil tudi vloma, ki so ga izvedli skozi rov v neko tvornlco, lz katere so odnesli več bal papirja. Ista družbica je odnesla' nekemu posestniku tudi nekaj orodja iz zaboja, in sicer sekiro, pile in druge take rečL Branko, ki je prišel pred sodnike X spremstvu svojega očeta, je priznal vse, česar je bil obdolien. Na vprašanje predsednika senata, zakaj so se spravili nad tujo imovino in še celo nad take predmete,, ki bi Jim na prvi pomislek ne mogli kaj prida služiti. Je Branko povedal, da so imeli on in tovariši zelo velike načrte. Zato so bila potrebna posvetovanja, h katerim so se zbirali v neki luknji. Za udobnost pri posvetovanjih so poskrbeli na ta način, da so iz tvornice privlekli bale papirja, na katerih so sedeli. Iz pustolovske literature pa so črpali Ideje za svojo življenjsko pot in imeli so trden namen, da jo mahnejo daleč po svetu. Med preiskavo je prišlo tudi na dan, da so nameravali izvesti roparski napad na nekega mesarja za katerega »o vedeli, da je bogat. Najbrž so si hoteli pridobiti denarja za potovanje. Menda so se hoteli kjs naseliti po zgledu slovitega Robinzona. Ker se jim je pa videl mesar premočan in so slišali, da ima zmerom revolver pri sebi, so to misel opustili. No, tudi mesar se nI potegoval za kaznovanje te namere. Brankov zagovornik, ki je prosil za svojega varovanca milo pogojno kazen, je poudarjal, da ni pripisovati pokvarjenosti, ki so jo pokazali člani te mlade družbe, toliko fantom samim kakor pa pomanjkljivi vzgoji, ki so jo nudili starši svojim otrokom s preveliko popustljivostjo. Brankov oče, kl je nekam pobito pričakoval obsodbo svojega nadobudnega sina, je moral od predsednika senata spraviti v tem smislu nekaj toplih očitkov in pametnih nasvetov. Branku so sodniki s primernim poukom povedali, da ga le pogojno kaznujejo za dobo dveh let na dva meseca in pet dni strogega zapora, katerega mu ne bo treba prestati, če se bo v tem času izkazal, da je bil vreden zaupanja V poboljšan je. Samski muzikant in njegova žeja Pred senatom trojice, ki mu je predsedoval s. o. s. Ivan Kralj, se je moral zagovarjati 28-letni muzikant Ivan O., ki je pristojen v Moravče, a je menda svojemu stanu na ljubo nestalnega bivališča, kakor so nestalnega bivališča veselje, radost in rajanje. Muzikant Ivan se je pretekli mesec splazil ponoči skozi okno gostilniškega salona v hišo Cirila Tomana v Moravčah, kjer si je pogasil žejo z litrom vina. Ko pa je lezel spet na prosto z zalogo dveh litrov za nadaljnje potrebe, so ga zasačili. Ce pravimo, da se je muzikant Ivan zagovarjal zaradi tega dejanja, moramo resnici na ljubo povedati, da se je zagovarjal prav za prav le teoretično. Ivan je bil namreč zelo molčeč in je le potrdil, če se mu je zdelo, da drži tisto, kar pravi predsednik, če pa ni držalo, je kratko rekel »ne«. Sedel je na zatožni klopi, katere je v ostalem že vajen za manjše prestopke, in čakal na konec procedure, kakor bi bil navaden poslušalec v razpravni dvorani. Prav tako mirno je tudi sprejel kazen, ki mu je za vsak liter vina, za tisto, ki ga je popil, in za tisto, ki ga je šele mislil popiti, odmeril mesec dni zapora, skupno tri mesece strogega zapora in dvoletno izgubo častnih državljanskih pravic. SOKOL Razvitje sokolskega v Sv. Petru pod Sv. Gorami. V nedeljo je zaplapolal v Sv. Petru pod Sv. Gorami novi sokolski prapor. Bil je ta dan za ves Sent Peter pravi narodni sokolski praznik. Vreme je sicer nekoliko kljubovalo — ali uspeh vendarle ni izostal. Vrli Sokoli in Sokolice so prispeli iz raznih krajev, tako iz Maribora, Celja, Krapine, Kapel, Brežic, Kozjega in iz Šmarja pri Jelšah, da manifestirajo z domačim društvom. Razvitje prapora se je izvršilo v največjem navdušenju. V zastopstvu br. Kramerja, ki živi v Clevelan-du, sta kumovala br. Friderik Degen in s. 'Pepca Gabronova. Ob razvitju prapora samega je opozoril br. Degen, da morajo Sokoli paziti po insignijah domačega prapora na troje: na jugoslovensko zastavo, na sokolsko idejo in da se borijo in čuvajo Jugoslavijo. Br. praporščak Kunst Tone je obljubil, da bo čuval sokolski prapor kot največjo društveno svetinjo. V imenu mariborske sokolske župe je Capital in bodril društvo župni blagajnik br. Zorko, v imenu celjske sokolske župe pa je govoril br. Zdenko Verstovšek. Brzojavno so čestitali društvu načelniki, zbrani v Kaštel Sučurcu ter br. podpolkovnik Hudina iz Beograda. Po razvitju se je razvil sprevod s konjenico na čelu, nato pa je bil javen nastop pod vodstvom delavnega načelnika br Valenčaka. Sledila je veselica in narodno veselje, oboje v spretni režiji br. ža-neka Planinca. Prapor vihra in opozarja Sokole na veliko nalogo, katero jim je določil Tyrš. Campbellova nova motorka Letošnjo spomlad je sporočil znani angleški dirkač sir Malcolm Campbell, da namerava prekositi z novim motornim čolnom svetovni rekord za ta vozila, ki ga je dosegel Gar Wood s 124.85 miljami na uro. O tem Campbellovem motornem čolnu si pripovedujejo v angleških športnih krogih sedaj čudovite stvari. Njegova najvidnejša odlika je velika motorska zmogljivost v primeri s težo. Imenuje se »Blue-bird in ima en sam motor z 2350 k. s., vsa njegova teža pa znaša 2.2 tone. To pomeni, da gre na vsak kilogram teže več nego 1 k. s. Gar Woodov čoln je imel štiri motorje s 6400 k. s. in je tehtal 8 ton! »Bluebird« je dolg okrog 8 m in širok 3 m. Na zunaj je iz mahagonija. Motor je zadaj. Ima prostor za enega samega vo- Usmrtitve s strupenim plinom Na Litevskem so ljudi usmrčali doslej z ustrelitvijo. Ta način so sedaj odpravili ln ga nadomestili z usmrtitvijo s strupenim plinom. Te dni so izvršili prvo smrtno obsodbo te vrste. Usmrtili so petkratnega morilca Poguzlnskega. Uporabili so ogljikov monoksid. Kandidata smrti so herme-tično zaprli v celico in so v to celico sedem minut spuščali plin. Točno plača) »Jutra« naročnino Varuf s^ofcem zavarovalnino Dva lesena vagona zahtevala W6 Žrtev Y Downing Street se bo moderniziral Down ing Street, neznatno, ozko poslopje t londonski vladni četrti, ki je rabilo 200 let vsem britskim premierom za sedež, hočejo modernizirati. Finančno ministrstvo je v ta namen že dovolilo prvi kredit v znesku kakšnih 2 in pol milijona dinarjev. Modernizacija se bo Izvršila predvsem v toliko, da bodo razširili zasebne aparte-mente ministrskega predsednika in da bodo izboljšali tehnične naprave, kakor luč, centralno kurjavo itd. Hiša ima 69 sob in večina med njimi jih je službenih. Po prenovitvi mtaistraki predsednik ne bo imel več svoje spalnice v prvem nadstropju, temveč v drugem. Dvigalo, ki je vodilo doslej samo do prvega nadstropja, se bo podaljšalo tudi do drugega. Centralno kurjavo so imeli doslej samo v prvem nadstropju, sedaj pa jo bodo razširili na vso hišo. Preložili bodo nadalje vse električne napeljave. Računajo, da bodo vsa ta dela končal! prihodnje leto. Pogled na razbitine brzovlaka Pariz-Saint Etienne, izpod katerih so potegnili okrog 60 mrtvih in ranjenih oseb, ki so potovale na počitnice. Največ žrtev je bilo v dveh lesenih vagonih, kar je dalo francoskemu ministrskemu svetu povod, da je sklenil vagone takšne vrste spraviti iz prometa Odkritja ruske polarne odprave — Visoke poletne temperature Prof. Samojlovič, vodja vseruskega arktičnega zavoda, je te dni v Leningradu podal pregled o dosedanjih uspehih, ki jih je dosegla odprava na ledeni plošči Severnega tečaja. četvorica pogumnih mož, ki sestavljajo to odpravo, to so Papanin, Krenkel, širšov in Fedorov, je v kratkem času svojega Ibivanja na tečaju napravila celo vrsto izredno važnih odkritij. Doslej nismo vedeli ničesar o centralnem polarnem ba7,e-nu, danes pa poznamo natančno njegove morske globine in lahko rečemo, da je arktični ocean nekakšna skleda, katere najgloblji del leži okrog tečaja. Doslej nismo vecieli tudi ničesar o teku Zalivskega toka v severnih širinah.. Zdaj vemo, da gre celo preko Severnega teča ja mogočen tok razmeroma tople atlantske vode. Končno nam ni bilo znano, kako potuje polarno ledovje v tistih krajih. Odprava je ugotovila, da potuje v splošnem proti ju-gozapadu in da prihaja v pas msd Gru-manti in Grenlandijo. O vremenskih prilikah ob Severnem tečaju smo mogli doslej izrekati samo domneve, med tem ko sedaj vemo, da vladajo tam v poletnih mesecih razmeroma visoke zračne temperature. Tudi vprašanje, da-li je na Severnem tečaju kaj življenja, se je sedaj rešilo. Ugotovili so, da živijo tam ptice in kjer so ptice, mora biti tudi mnogo življenja na ledu in pod njim. Končno je odprava zbrala tudi mnogo podatkov o zemeljskem magnetizmu. Kakor znano, je ta odprava sedaj zavoljo stalnega dežja in odjuge v resni nevarnosti. Raziskovalci so morali bresti na svoji ledni plošči do kolen v vodi, da so mogli streči svojim instrumentom. Ledna plošča z njihovim taboriščem kaže globoke razpoke in če se to nenavadno vreme ne bo kmalu spremenilo, se lahko zgodi, da pojde na kose. . . leta ln tasta v eni in isti čudno sorodstvo dveh Kitajcev Po porokah med člani družin, ki so si med seboj v sorodu, se izcimijo včasih nenavadna sorodstva. Naravnost groteskne so družinske razmere, ki so nastale tako pred kritkim zavoljo dvojne poroke v kitajskem metu Nančangu. Vong in čang sta bila nekoč sošolca. Bila sta si prijatelja več nego štirideset let. Ko sta njiju ženi umrli druga za drugo, sta sklenila, da bosta vodila skupno gospodinjstvo. Vsak izmed prijateljev je imel po eno hčer. Polagoma se je naklonjenost obeh prijateljev do drugove hčere spremenila v ljubezen, ki sta jo dekleti vračali. Pred nekoliko dnevi sta se torej prijatelja isti dan poročila, in sicer čang z Vongovo hčerjo, Vong pa s Čangovo hčerjo. Na ta način sta si postala oba moža drug drugemu zeta in tasta obenem in vsaka izmed hčera je sama sebi stara mati. . . Nov rekord s padalom Ruski letalec Kajdakov je dosegel nov svetovni rekord za skoke s padaiom. Is višine 9800 m se je spustil na tla in srečno pristal. K obisku angleške kraljeve dvojice v Belfastu Tudi v samem Belfastu so lrsld ekstremlsti Izvršni bombne atentate na dan, ko je "-«e angleška kraljeva dvojica na obisku. Slika nam kaže prizorišče takšnega atentata, it > zahteval, kakor običajno, samo nedolžne žrtve, Policija pobira {ranjence . V ječi je postal pisatelj Poljski književniki so se boril več tednov za to, da bi oblasti pomilostile bivšega razbojnika Piaseckega, ki so ga bile obsodile na dosmrtno ječo. Državni predsednik je tolovaja res pomilostil. Stvar je namreč ta, da je Piasecki prebil v kaznilnici enajst let, v tem času pa se je razvil v vsega upoštevanja vrednega pesnika. Slučajno je neka njegova povest prišla v roke nekemu varšavskemu založniku. Ta jo je izdal. Kritika je sodila različno, nekaterim se je videlo, da knjiga poetično poveličuje razbojniško življenje, vendar so brli vsi edini, da kaže bivši bri-gant veliko nadarjenost. Ljudje pa so knjigo tako kupovali, da bo dohodek iz nje novemu avtorju zagotovil brezskrbno življenje m to tem bolj, ker je v ječi dokončal še nekatera druga dela. Igra s smrtjo V okolici kraja Pas:ano na Beneškem so štirje otroci, dva dečka in dve deklici, našli na polju, ob bregu nekega potoka za pest veliko kroglo. Otroci so se s to kroglo igrali, s palicami so jo gnali sem in tja. To igro so ponavljali več dni. Končno so njih svojci zvedeli za to najdbo in so začeli sumiti, da ni vse v redu. Odvzeli so jim kroglo in v svoje zaprepaščenje ugotovili, da gre za ročno granato iz svetovne vojne, ki ni bila eksplodirala. Neki tehnik iz Pordenona je storil vse potrebno, da se je granata razpočila brez škode. Eksplozija je bila silna in če bi se bila zgodila tedaj, ko so se otroci igrali, bi bile posledice strašne. Zažgal je svojo obleko, da bi pobegnil Pred nekoliko dnevi so v Kalkuti obsodili šest nevarnih razbojnikov na težko ječo. Odredili so, da jih prepeljejo v drugo jetnišnico. NaložMi so jih v zaprt avto. Med vožnjo je enemu izmed obsojencev uspelo, da si je zažgal obleko. Zavoljo dima, ki je nastal, je stražtnik, ki je razbojnike spremljal, odprl vrata. V tem trenutku so zločinci skočili iz avtomobila in pobegnili v bližnjo goščavo. Samo tistega jetnika, ki si je bil zažgal obleko, so mogli ujeti. Ogenj ga je hudo opekel in na begu se je zgrudil. Globine lednikov Nove meritve v Svici so pokazale, da so ledniki v splošnem globlji, nego so menili doslej. Za več lednikov so ugotovili tudi globine do 800 m. Dos-lej so mislili, da je Rodanski lednik z debelino 237 m najgloblji evropski lednik. Za gnilo jabolko Na dunajskem glavnem živilskem trgu sta se dva dečka v starosti 10 in 8 let sprla zavoljo gnilega jabolka. Dečka sta stikala med odpadki zelenjave in sadja. V prepiru za nagnito jabolko, k; sta ga našla, je starejši sunil mlajšega z nožem s takšno močjo, da se je nož zlomil in je ostala konica ranjencu v telesu. Mlajšega dečka so morali prepeljati v bolnišnic co, starejšega pa so prijeli stražniki. Cela vas družina Zakoni med najbližjimi sorodniki niso brezpogojno Škodljivi Po splošnih izkušnjah vodijo zakoni med bližnjimi sorodniki po nekoliko poikole-njih do telesne in duševne izrojenosti. Presenetljivo izjemo k temu pravilu pa je našel japonski zdravnik dr. Takesbi Ikemi v ribiški vasi Usuki ob zapadni obali Japonske. Vas so osnoval'. 1. 1005. potomci nekega pl-emenitaša in njihovi potomci so sklepali do danes medsebojne zakone. Danes živi tam 135 družin z 904 možmi in 882 ženskami. Z drugimi vasmi in mesti prebivalci Usiikija ne prihajajo v dotrko, zato so si ohranili običaje, ki jih drugje na Japonskem ne najdeš več. Njih duševnost, kakor tudi duše vn ost njih otrok ne kaže nič abnormalnega, tudi bolezni ne razsajajo med njimi v nič večji meri nego med ostalimi Japonci. Zločini in duševne bolezni so tu to redke, število porodov je normalno, Da bos dolgo živel •.. Neki parižki zdravnik pravi, naj se ljudje ravnajo po naslednjih desetih točkah, če hočejo dolgo živeti: 1. Dihaj podnevi in ponoči samo svež zrak. 2. Gibaj se vsak dan na prostem, bodisi s hojo, bodisi z delom. 3. Jej in pij zmerno in preprosta Pij vodo, mleko in jej sadje, pa se izogibaj alkoholnih pijač. 4. Umivaj se vsak dan s hladno vodo in se enkrat na teden okoplji v hladni vodi. 5. Ne nosi ne pretežke ne prelahke obleke. 6. Opravljaj določeno redno dela 7. Stanuj v suhem, prostornem stanovanju 8. Po delu ne išči razburljivih zabav. Ure odmora pripadajo tvoji družini. 9. Ponoči spi. 10. Glej, da bo tvoje Življenje plemenito po dobrih delih. ^ čeprav sklepajo zakone trajno bližnji sorodniki. Zdi se, da so bili početniki Usuki j ča-nov v vsakem oziru zdravi individui in da so to njihovo zdravje podedovali njihovi potomci, takšni primeri so drugače zelo redki. Iz tega je sklepati, da zakoni med sorodniki niso tako škodljivi, kakor običajno menimo. Seveda pa je glavni pogoj, da se sklepajo med osebami, ki morejo svojim potomcem ostaviti v vsaikem pogledu neoporečno dedno maso. Sugijama japonski vojni minister, eden med tistimi, ki so podpihovali sedanjo vojno v severni Kitajski Baterija njihovega topništva strelja na Tiencin in ker se je lažje znašati nad neoboroženim nasprotnikom, išče žrtev v prvi vrsti med civilnim prebivalstvom zastopnik sovjetske Rusije v odboru nevmešavanje, ki dela s svojimi izjavami, da se Rusija ne bo mešala v kravje kupčije, ki jih imajo Francozi in Angleži glede Španije, zapadnim državam velike skrbi ANEKDOTA Ko je postal Šaljapin velik in slaven, so ga med nekim gostovanjem v petrograjski dvomi operi povabili v carjevo ložo. Tu je bila tudi velika kneginja Elizabeta, ca-ricina sestra. Dejala mu je: »Veste, dragi Šaljapin, da uničujete gospodinjstvo carjeve družine? Ko ste bili zadnjič pri meni, ste obdržali čašo za sekt, ki vam jo je ponudil car, da jo izpijete, in s tem napravili luknjo v moj čudoviti beneški kristal. Danes pa ste spet tako lepo peli, da sem si od ploskanja raztrgala par novih rokavic.« Umetnik se je priklonil Naslednji dan je poslal veliki kneginji — deset parov novih rokavic. Milijoni se težko služijo Usodnih pet funtov pri filmu - Zvezdnice morajo živeti strogo po dieti, morajo telovaditi in gojiti sport — Neprijetnosti debelušk Moderna filmska kamera zahteva, da morajo biti filmske lepotice za 5 funtov lažje, nego bi znašala normalna teža. To je skrivnost, zakaj morajo živeti v najstrožji dieti in mnogo telovaditi. O današnjih filmskih kamerah pravijo namreč, da kažejo zvezde za pet funtov močnejše, nego so v resnici. Zato morajo imeti ne-srečnice vedno pet funtov manj nego normalne ženske. Nekatere zvezdnice so tako srečne, da se morejo obdržati pri določeni teži brez posebne diete, masaže ali telovadbe, druge pa ne. Katarina Hepburn lahko jé, kolikor hoče, nikoli se ne bo odebelila (tako pravijo vsaj ameriški listi). V svojem prostem času plava in igra golf. Ginger Rogersovi tudi ni treba nobenih diet, ples jo drži za pet funtov pod normalno težo. Joan Fontaine, najnovejša ameriška filmska senzacija, je tudi ena izmed srečnic, ki jim ni treba misliti na vitko linijo. A tudi brez teh misli ostaja vitka, kar je bržkone zasluga njene mladosti. Toda Irena Dünne in Dolores del Rio, ki ju prištevajo med najlepše ženske na svetu, se morata zelo mučiti, da bi ne bili videti v filmu obilni. Ne smeta jesti nobenih slaščic, redno morata plavati in uganjati vse mogoče druge sporte. Mlada Anne Shirley ne bo izgubila zlahka svoje vit-kosti, toda isto tako mladi zvezdnici Barbara Pepper in Betty Grable se morata neprestano boriti zoper usodnih pet funtov. Strokovnjaki so si izmislili posebne diete, ki dajejo telesu moč, ne kvarijo zdravja, a vendar ne povečujejo teže. Vsaka poedina zvezdnica, ki je v nevarnosti, da izgubi pretirano vitkost, se drži svoje posebne diete. Razen tega mora redno telovaditi in se masirati. Da, milijonov ne služiš na lahek način! Haile Selasie in njegov proglas Bivši abesinski cesar Haile Selasie je izdal na vse krščanske cerkve proglas, naj bi molile za njegovo podjarmljeno ljudstvo. Proglas, ki ga je dalo v javno3t abe-sinsko poslaništvo, ki obstoji še vedno v Londonu, obtožuje Italijo, da strelja ujete Abesince proti vsem določbam mednarodnega prava. Ob koncu pravi neguš, da je Italija zasedla njegovo deželo samo s pomočjo strupenih, plinov. Brada poleti Britje vpliva manj na rast nego letni čas VSAK DAN ENA Če imaš še kaj las na glavi, si po skrbnem pregledu svojih izdatkov gotovo dognal, da te striženje poleti znatno več stane nego drugače. Tega ni krivo morda to, da se pozimi manj strižeš, da bi ti bilo v glavi topleje, temveč dejstvo je, da lasje v razn:h letnih časih tudi različno ra-sejo. Kar se tiče las na glavi, bodo to lahko ugotovile tudi ženske. Kar se tiče brade, pa je tudi resnica, da si jo morajo moški v splošnem poleti češče briti. Stara je izkušnja, za katero ve vsak brivec in tudi tisti, ki se sam brije: čim češče se briješ, tem hitreje brada znova zrase. Toda če opazuješ rast svojih dlak z mikroskopskimi meritvami in več mesecev ali let, tedaj bos spoznal, da britje samo ni edini odloč:lni činitelj za hitrejšo rast. Kajti tudi tedaj, če se nekdo prav tako često (ali poredko) brije kakor pozimi, mu brada poleti hitreje rase. So celo fiziologi, ki trdijo, da ima često britje dosti manj vpliva, nepo si mislimo. Vse je odvisno od letnega časa, od spanja in rasti posameznikove. V poletju ali točneje povedano v mesecih od začetka februarja do sredi julija rase jo lasje in dlake hitreje nego ostali čas. Po sredini julija je opaziti nazado- vanje v tempu, a decembra je rast najpo-casnejša. Na italijanskih vseučiliščih so posvetili nekoliko pozornosti tudi tej zadevi, ki za naše vsakdanje življenje ni brez pomena. Izsledki so bili ti, ki smo jih navedli in ki so bili kolikor toliko znani že prej. Majski »Že lansko leto ste me povozili!« - »Oprostite, sas spoznali* Kulturni pregled A. Forel Spomini lz življenja naravoslovca, ki 3ih je spisal švicarski zdravnik Avgust Forel, sodijo med najmikavnejše dokumente, kar so nam jih zapustili znanstveniki. Nekaj vedrega, samozavestnega, optimističnega preveva Forelovo izpoved, prav kakor spomine njegovega mlajšega tovariša, berlinskeiga kirurga in izumitelja lokalne anestezije K. L. Schleicha (»Besonnte Vergangenheit«). Forel, ki se je r0dil 1. septembra 1848 v Švici iz rodbine, v kateri je bilo več naravoslovcev in ki je po plodnem življenju minno umrl 1. 1931, je bil tipičen znanstvenik 19. stoletja. To stoletje, ki ga mnogi strastno napadajo, bo nekoč veljalo za Periklejevo dobo evropskega člove* štva. Najsi dandanes razn; dvomljivci, revolucionarji in diktatorji stavijo še toliko vprašajev k vsemu, v kar je veroval ta véliki, s svetovno vojno zaključeni vek, ne bo nikdar pozabljeno, da se je prav v 19. stoletju izvršila največja preobrazba zapadne civilizacije. In tipičen človek 19. stoletja je bil naravoslovec- Kdo ve, ali bo Š9 kdaj mogoča doba, v kateri bi iznajdljivi duh raziskovalcev prirode doživljal tolikšne triumfalne uspehe. Ob današnjem skepticizmu, ki je zajel tudi vrste znanstvenikov in ki zlasti poudarja neuspehe »naturne filozofije«, t. j. filozofije, zgrajece na izsledkih prirodnih ved, je Forelova vera v ideale 19. stoletja polna sončnega optimizma, človeku je ob Forelu ali Sehleichu žal, da ne živi v dobi, ki je imela tako malo dvomov v spo-znavalne sposoonosti človeka in ki ji je bilo stremljenje po objektivnosti najvišje pravilo, čeprav vemo dandanes, da je bi-ja tudi v tej objektivnosti marsikakšna iluzija in da so razumska resnica, ekspe. riment in račun zanemarili druge strani človeške narave, ki so izzvale demonične pojave velike kulturne in moralne krize, vendar zavidamo naravoslovce 19. stoletja za njihovo trdno vero. Avgust Forel. ki je bil od 1. 1879 profesor psihiatrije v Curihfu in ravnatelj največje švicarske blaznice, ni bil samo velik strokovnjak v psihiatriji, marveč se je bavil tudi z raziskavanjem življenja in-sektov, zlast- mravelj, z vprašanji hip-notizma. socialne higiene, seksuologije in alkoholizma. Kot naravoslovec m pripadal tistemu skrajnemu tipu, ki živi samo za svojo stroko in ki mu je malo mar za uso do človeštva. Proučevalee odnosa med mo žgani in diušo, tega najtežjega problema, ki je zanimal dobo znastvenega materia-lizma, je imel mnogo razumevanja za vprašanja družbenega in kulturnega napredka. za boj zoper zlo v človeški naravi, s tem pa zoper degeneraci jo ter njene biološke in socialne vzroke. L- 1905 je izdal Avgust Forel spis »Die sexuelle Frage,« ki mu je prinesel velik sloves po vsej Evropi. Ta knjiga je izšla skoraj v vseh pomembnejših jezikih in Slovenci smo nemara med zadnjimi, ki'so jo dobili v prevodu. (A. Forel, Spolno vprašanje. Poslovenil dr. Ciprijan Koro-šak. Ljubljana 1937, Umetniška propaganda, 351 strani velike 8o). Na 19 poglavij razdeljeno delo predstav Ija pravo enciklopedijo znanja o celotnem kompleksu spolnosti, torej o rečeh, ki nujno stoje v samem osrčju življenjske problematike in ki jih prav v naši dobj začenjajo urejati z diktatorskimi posegi ra-sno-higienske politike. Pisec prehaja od osnovnih bioloških in fizioloških spoznanj (razploditev živih bitij) k problemom dednosti, prikazuje evolucijo ali descendenco živih bitij, označuje prirodoslovne pogoje in mehaniko človeške združitve, razčlenja spolni nagon, se bavi S spolno ljubeznijo in z drugimi pojavi spolnega nagona v duševnem življenju človeka, podaja prazgodovino in zgodovino človeškega spolnega življenja in zakona, razvija filoge-mijo in ontogenijo spolnega življenja, posveča daljše poglavje spolni patologiji ter se posebno obširno mudi pri takih pojavih, kakor so na pr. saimcskrumba homo, seksualnost itd. Med drugim se zaustavlja pri pojavu prostitucije, razglablja vpliv okolice na spolno življenje, odnos med religijo in spolnim življenjem, obširno obdeluje pravo v spolnem življenju in prehaja nato k spolni higieni, etiki in morali, prikazuje spolno vprašanje v politiki in narodnem gospodarstvu, v pedagogiki in v umetnosti, zaključuje pa s pogledom nazaj in v bodočnost. 2e ta shematični oris vsebine kaže, kako izčrpno obravnava Forel vprašanje, ki sega tako globoko ne le v življenje posameznika, marveč še bolj v življenje občestev, v biološke pogoje sleherne družbe in države. Forelovo stališče bi lahko o zna čili takole. Pisec je pristaš materialistične filozofije, katere enostrancst pa skuša premagati s prirodno in racionalistično etiko povsem laičnega značaja- V vprašanjih spolnega življenja je Forel pristaš zdrave, na naravnih pravicah posameznika ia na upoštevanju vitalnih interesov družtoe sloneče spolne etike, ki vidi greh samo v tem, koliko posameznik s svojim spolnim življenjem škoduje svojemu zdrav ju, svoji razplodni sili in kvaliteti, interesom družbe in rodbine, ali pa v kolikor z neetičnim odnosom škoduje interesom, časti in idealom drugega. Forel izpopolnjuje svoja teoretična izvajanja z mnogimi konkretnimi primeri, večidel iz lastne zdravniške prakse. S svojim razumevanjem, s svojim blagim, odipuščajočim pogledom, s svojo toLažljivo besedo sega ta seksualni etik in higienik k najkočljivej-šim problemom intimnega življenja in skuša tud pri ljudeh s skritimi seksualno-psihopatoliškimi nagibi pregnati temo strahu in duševne bede. Knjiga s takim razumevanjem za človeške slabosti, s tolikim človekoljubjem in z vero v človeka je mogla nastati samo v duhovni svetlobi 19. stoletja. Današnja doba se brutalno malo ozira na posameznikovo intimno živ ljenje in ob Forolcvem filantropstvu bo marsikdo ostrmel, češ, čemu toliko priza-nesljivosti nasproti »ljudem, ki niso taki kakor smo mi«?! Forelovo materialistično in laicistično stališče, ki prihaja do izraza zlasti v poglavju »Religija in spolno življenje,« seveda naspsnotuje cerkvenim dogmam in nazorom, vendar pa to ni bistvena tendenca knjige. Forel je spisal »Spolno vprašanje« z namenom, da prikaže z vidika naravoslovne znanosti v3o f^oblematiko seksualnosti in da pridohi čitatelja za svoje socialno-higienske nazore. S te strani je bil nedvomno večja avtoriteta, kakor so njegovi nasprotniki. Prevod dr. Ciprijana Korošaka (psevdonim odličnega literarnega prevajalca) je na jezikovni višini. Pri knjigi te vrste hudo pogrešamo kazala, vsekako se ču_ dim©, kako je mogla knjiga iziti brez njega, ko bi vendar potrebovala celo stvarni register. Opremljena je prav okusno. — o. Zapiski LEON BLUM KOT SOCIOLOG Leon Blum, ki ga danes smatrajo za nekakega političnega rešitelja Francije, je aktiven tudi na literarnem polju. Napisal je že neki roman, nekoliko razprav o gledališču in prevedel Goethejev razgovor z Eckermamnom. Nedavno pa je izšla v založbi knjigarne Michel nova izdaja njegove knjige »Du mariage« (O zakonu). Povejmo takoj : Leon Blum razpravlja o temi, ki so jo obdelali že razni znanstveniki, književniki in diletanti, zelo površno. Poleig tega bi mu bila zadostovala knjiga na sto straneh, Blum pa je razvlekel svoje nazore na 340 straneh. Ta njegova sociološka kczerija se čita še dosti prijetno, le v drugi polovici knjige postaja dolgočasen, ter sq stalno ponavlja. Kvintesenca njegovih razmotrivanj je dognanje, da sta moški in ženska v mladosti poligamična, odnosno poliandrična in da zato njim sodobni moaogamični zakon slabo funkcionira. Medtem ko se je prej pozno ženil samo moški, preživljajoč svojo mladost v raznih ljubavnih avanturah, zahteva Blum da to stori tudi žena in da se poroči šele potem, ko je spoznala ljubezen v raznih variacijah in odtenkih. Pri tem pa je treba pripomniti, da pojmuje Blum ljubezen v dokaj grobem marksističnem smislu. V zrelih letih zahrepeni žena po stalnosti, po zakonu, v katerem bi našla trajno zvezo in sentimentalen mir- Zakon mladih ljudi se mora končati v razočaranju in odtujen ju. Po Blumu je treba mladosti burnega izživljanja nagonov, v drugi polovici življenja pa nastopi kontemplacija in čuv-stva, ljubezen v poduhovljani, etični obliki. Paul Richter misli, da morajo imeti prijatelji, ljubimci in zakonski tovariši vse skupno, razen spalnice. Leon Blum pa to zanikuje, ker po njegovem mišljenju (predstavlja zakon neko vrsto pemzije, kjer je glavno udobnost. Podobne teorije so mnogo glolblje obdelali na osnovi psiholoških odkritij ameriški sociologi, posebno »The trial Mar-riage« od George Merreditts'a ali sodnik Lindsey v znani knjigi »The companio-nate Marriage«. če bi bil, kot trdi Leon Blum, človek v mladosti poligamičen in v starosti monogamičen, bi se problem zakona mnogo lažje reševal, toda po znanstvenih raziskovanjih in po izkušnjah vemo, da so v človeku (moškem in ženski) monogamični in poligamični instinkti pre pleteni in pomešani in da so pri raznih in. dividiuih različno razviti. Odtod komplikacije, zaradi katerih prihaja tako često do katastrofe. Kakor znano, je bila ena najmočnejših Goethejevih ljubezni tista z TJl-riko von Lewetzov, ko je bilo Goetheju že preko 70 let, Richard Wagner pa je bil skozi vse življenje zaljubljen mož in ljubimec. Itd. Blum tudi preveč poudarja eek. I suafcii moment v zakonu, kar je karakteristično za Žide spl0h. Neki moralni to-posti je treba pripisati i izrek, ki mu ga je večina čitateljev zelo zamerila, da je namreč seksualna privlačnost med bratom in sestro normalen pojav, čudne So na5 refleksije, ki jih zapušča v nas ta knjiga, ko jo odložimo. Dr. Julka Chlapec-Djordjevič... Iz revij. Beograjska »Javnost« prinaša v najnovejšem (30-31 zvezku članek dr. B. Stoparja »Fašizem ili uravnotežena država«, nadaljuje se razprava Milana Marjanovima »Funkcija Bosne«, dr. Miloš Gjurič razpravlja o stvarnosti in prividu v Sofo-klovem »Kralju Edipu«, Josip Škavič se bavi v daljšem razglabljanju z današnjo rodbino in vzgojo, Ni ko Bartulovič pa polemizira s prof. Lukasom zaradi njegovega pamfleta o pokojnem škofu Učelinu in obenem karakterizira osebnost sedanjega predsednika »Matice Hrvatske«. Omeniti je še članek M. Pavlovima »Problem filma o nama i našeg filma«. Številka prinaša tudi številne polemične glose, poročila in vesti. »Javnost« izhaja tedensko v Beogradu (De-lijska S). Urednik tega demokratičnega obzornika je znani pisatelj in publicist Ni-ko Bartulovič. Maurois v hrvatskem prevodu. Zabavna biblioteka v Zagrebu je pravkar izdala prevod biografskega spisa Andrea Mauroi-sa »Edvard VII. i njegovo doba«. Krleža v češkem prevodu. V zbirki »Ju-goslàvskà knižnice«, ki izhaja v Šumper-ku, je izšel izbor iz pesmi Miroslava Krleže v prevodu Viléma Nezbede (»V^bor z basni«, Sumperk 1937, 20 str. v 8°). Van Gogh. Pri Grassetu v Parizu je izšel prvi zvezek pisem, ki jih je pisal znani slikar Vincent van Gogh svojemu bratu Theu. Pisma niso samo zanimiv človeški dokument o slavnem predstavitelju modernega slikarstva, čigar življenje je imelo mnogo dramatičnih momentov, marveč so tudi važen donesek k spoznavanju njegovega slikarskega razvoja. Korespondenca je izšla z naslovom »Lettres de van Gogh à son frére Théo«. Doniš de Rougemont je izdal knjigo, ki vzbuja v francoski kulturni javnosti nenavadno pozorno&t: »Journal d'un intellee-tuel en chomage« (Pariz, Michel). Pisec opisuje dveletno življenje brezposelnega intelektualca, ki ga razmere vržejo iz velemesta na kmete, kjer živi v pomanjkanju. NA KMETIH V LETOVIŠČU »V tej ozki postelji pa res ne bom spal. Saj bom padel z nje, če se bom le malo obrnil.« »No, bomo pa tako naredili, da ne boste mogli pasti. Veste kaj? Omaro bom postavil pred posteljo.« Pri tem se mu odpirajo oSl ln apoena va docela nov svet, s katerim je imel prej malo skupnega. Je -to nekako odkritje kmečkega 6veta in primitivnega življenjskega stila, kakor je napisal v svojem referatu o tej knjigi pisatelj Frangois Mau-riac. ,W. Citrina reportaia o sovjetski Rusiji Je !zSls tud! v franeosM izdaj! % naslovom »A la recherche de la verité en Russie«. Pisec, eden izmed voditeljev angleikih la-bouristov, poroča prav podrobno in ne prikriva svojega razočaranja s posledicami »diktature proletarijata« v Rusiji. Pavi Morand je izdal novo knjigo z naslovom »Le réveille — matin«. S P OR T Zadnji start pred letošnjo zmago Kako Je Ilirija spravila zmago in 9 točk razlike na vročem Sušaku Sušak, 2. avgusta. Ilirija je torej tudi v revanžnem dvoboju premagala Viktorijo in celo z večjo razliko kakor doma. Viktoriji na čast pa je treba priznati, da se je udala šele po junaškem boju, ki je zahteval celega moža in dobre živce. Morda se letos Ilirija še nikdar ni tako trdo borila za sleherno točko. Ljubljana je lahko ponosna na svojega zastopnika, ki je, četudi še utrujen od skoraj nič manj napornega splitskega dvoboja ter potovanja, tudi v svojem zad. njem nastopu prepričevalno dokazal, da sì je priborila letošnji pokal zares najboljša in najvrednejša ekipa. Od šestih srečanj je zmagala Ilirija v petih, edinega poraza pa ni kriva ona, temveč gre na račun višje šile. Z Wilfanom bi bil tržaški poraz nemogoč, a tudi tako je do. segla količnik, ki ga Po človeških računih tudi naslednji dve leti ne bo dosegel ali celo prekosil nihče od njenih nasprotnikov. Z najboljšimi nadami za končni uspeh — Jadranski pokal — gre Ilirija v boj za prihodnje leto. Kako so šli moški Na Sušaku je v moških panogah doml-nirala Ilirija in prepustila Viktoriji le eno zmago. Na 100 m prosto je Ilirija pr. vič nastopila z Wilfanom, Imela je srečno roko, kajti Fritsch je bil popolnoma ne-razpoložen in še nikdar ni dosegel tako slabega časa- Wilfanova zmaga je bila prepričevalna z 2 in pol m naskoka ter je zato Stockerjev čas 1:02 predober, ker se za tako razliko potrebuje več kakor 6 desetink sekunde. ' . Na 400 m prosto je bil vrstni red že v naprej znan. Mini je povsem enakovreden Gazzariju, v spurtu pa nedvomno močnejši. V olimpijski štafeti bi skoraj prišlo do največje senzacije letošnjega turnirja: le malo je manjkalo ,da ni petkratni turni rski zmagovalec v tej točki podlegel štafeti, ki je prekosila samega sebe. To. da poraz ne bi bil nečasten, kajti nasprotnik je dosegel čas, ki ga Je do sedaj zmogla le državna reprezentanca. Prvič je bila v tej točki Ilirija prisiljena za borbo. Tresli smo se zanjo kakor še nikoli. Toda Ilirijam so pokazali, kaj tiči v njih — po vseih naporih in težavah. Zaradi utrujenosti vseh članov štafete nihče ni pričakoval časa izpod 10 min. čas Ili. rije 9:41.2 je tako odličen (povprečno 2:25,3!1), da se n^tn šele zdaj dozdeva skoraj neverjeten, ker je btl dosežen v poslednji točki sporeda, ko so bili že vsi utrujeni. Zato pač ni pretirana trditev, da bi mogla ista, a spočita štafeta — prisiljena kJo skrajnosti — plavati gladko 9:30, kar trenotno v Evropi ne zmore niti ena klubska štafeta, od državnih reprezentanc pa boljše edino Madžarska in Nemčija- Viktorija z odličnim 9; 46 je imela še tudi sijajno povprečnost 2:26-5. Pri vseh Viktorijaših je zlasti zadJvil aH. ni finiš v poslednjih 50 m. Prva najboljša trojica je bila Wilfan 2:21.2, Fritsch 2:25 in Mini 2:25.4. Wilfanov čas je znatno boljši od rekorda. . Bila je to nepozabna borba. Kurtini je predal za 3 m pred Schellom. Mihalek je nasproti Beljaku le za malenkost zmanjšal naskok. Tudi Stocker je Viktoriji še zmerom zadržal vodstvo, četudi je Fritsch znižal na pol metra. Zmago je zasigural šele Wilfan, kl je nasproti Miniju dobil 6 m naskoka- Cerer je v prsni točki ponovno potrdil izredno formo. Njegov čas 2:52.2 je mednarodna znamka, ki jo v Evropi posekajo dogodek na tekaliscu Lahkoatletski dvoboj med Julijsko krajino in Dravsko banovino Po večletnem prizadevanju je slednjič pred kratkim uspel dogovor za lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Julijske Krajine, ki jo tvorijo atleti iz področja pokrajin Furlanije, Goriške, Trsta, Istre ter Zadra in dravske banovine. Prireditev bo v Ljubljani v dneh 25. do 26. septembra t. 1., revanš pa prihodnjo spomlad v Trstu. Dvodnevni spored obsega naslednje discipline: teke 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 400 m zapreke, 4x100 m in 4x400 m, mete: krogle, diska, kopja in kladiva, skoke: v daljino, višino, ob palici in troskok. Ocenjevanje: I. mesto 5 točk, II. mesto 8 točke, HI. mesto 2 točki, IV. mesto 1. točka; štafete dvojno. ZaZ vsako reprezentanco bosta smela nastopiti v vsaki disciplini po 2 tekmovalca in po eno moštvo. V moštvu Julijske Krajine bodo startali večkratni državni reprezentanti Italije m njeni rekorderji: Oberweger — tretjeplasi-rani v metu diska na berlinski olimpiadi z rezultatom nad 50.50 m, Caldana — tek 110 m zapreke 15,0 sek., — skok v daljino 7.40 m, Testa — met kopja okoli 65 m, Bononcini — met krogle okoli 14.80 m in diska okoli 45 m, dolgoprogaš Barlo — tek 10 km pod 32 minut, skafcač ob palici Sa-rovich 3.80 m, srednjeprogaš Galassi i. dr. Kdor pozna stanje italijanske lahke atletike, si bo lahko ustvaril sliko, kakšna je kvaliteta pokrajinske reprezentance športne velesile, v kateri Je kar 7 državnih re-prezentaniov. Reprezentanca dravske banovine to srečala v reprezentanci Julijske Krajine mnogo močnejšega nasprotnika, toda prepričani emo, da se bodo naši odlični tekmovalci temeljito pripravili in potem tudi čim bolj častno zastopali slovensko lahko atletiko. V neka) vrsta* Preteklo nedeljo so v Celju gostovali slovenjgraSkl nogometaši SK Mlsllnja kjer so odigrali nogometno tekmo s tamkajšnjimi železničarji. Slovenjgradčani so re pokazali v prav dobri formi in so tudi zasluženo zmagali z zelo visokim rezultatom edino Nemci, žal rekord ne more biti priznan zaradi plavališča, kakršno ce sme biti po pravilih. Hribar je bil očitno utrujen od potovanja. Kakor Cerer je bil tudi Wilfan v hrbtnem plavanju stilno razred zase, vendar je imel v Marčeti nevarnejšega nasprotnika. In končno še < naša dekleta Pričakovali smo od njih le eno zmago, bili amo pa nad vse presenečeni in skoraj nismo mogli verjeti, ko je Krž&nova po sijajnem startu vodila pri obratu s 3 m in pri 80 m še vedno z isto razliko- Pričakovali smo znani finiš Smolikove, toda Kržanova ni popustila do cilja. Smoliko-va je bila Sele tretja in se Je morala na koncu še celo boriti z Bradačevo. že se kažejo tovarne posledice prevelike gorečnosti v klubu, ki je od nerazvite ju-niorke preveč zahteval ln jo — v skrbi za točke — pošiljal na skoraj vse ženske discipline tumirskega sporeda. In baš ta večer je nastopilo, kar je moralo, da je mogla Smolikova sodelovati polnovredno le v en itočtei, dočim je pri drugi že odpovedala- Enako čaka lahko tudi »Jadra na«, ki tudi vse preveč forsira še nerazvito Beariovo. Velika škoda bi bila za naš plavalni spori, če bi zaradi klubske pre. gorečnosti izgubili dva takšna talenta kot sta Smolikova in Bearova. če že ai prepozno. V prsni panogi seveda ni izostala pričakovana zmaga Wernerjeve, še bolj pa nas je razveselil odličen čas Finčevel 1:36.3. Viktorijašioi sta kajpa znatno zaostali. V hrbtnem plavanju je Lampre-tova dosegla enak čas kot v Splitu (1:36.2), izvrstno pa se je obnesla tudi mlajša Finčeva, ki je zamenjala Bradače, vo in zaostala le za 3 desetinke sekunde za Lampretovo. O štafeti ni kaj pripomniti: tu je Ilirija trenotno najslabša med turriLrskkm udeleženci. Kljub slednjemu so vrla dekleta znatno prispevala k zmagi s 25 točkami, torej toliko kot še nikdar doslej. Ostane Se waterpolo. Na kratko je po. vedano vse: sodil je g. Blažina, znani junak ljubljanskega srečanja. Kadar je le količkaj kazalo, da bo za domače nevarno, je sledil žvižg in — v skladu z razpoloženjem g- Blažtne — strel proti Ili. riji. Odveč je bilo to. Viktorijino moštvo je zaigralo tako odlično in odločno, da je Ilirija do konca igrala podrejeno ' vlogo-Zlasti je imponiral start. Viktorija je zmagala 8:0 (5:0) zasluženo, čeprav je k dvema goloma, prispeval sodnik. Mož si je privoščil Ilirijo prav iz osebne naslade, ki pa klubu prav gotovo ne bo koristna. Igra sama je bila druga izdaja ljubljanske tekme — z zamenjanimi vlogami. Tako slalbo kakor Viktorija v Ljubljani je igrala tudi Ilirija na Sušaku. Najboljša razlaga za neverjeten skok od 7:1 na 0:8. V splošnem pa je treba Viktoriji prizna ti, da je prireditev dobro organizirala in postopala vseskozi korektno; strah pred tekmo je bil popolnoma nepotreben. Poglavje zase je sušaška publika. Vidi samosvoje in je vsak uspeh Ilirije spremljala z žvižganjem in glasnim u-a, u.a. Proti koncu pa je tudi najbolj fanatične prisilila Ilirija, da so začeli ploskati: ob razglasitvi Cerejevega instai etnega rezul. tata — konec dober, vse dobro! M. P- 11:2 (8:0). Nesrečno naključje je hotelo, da se je takoj v začetku igre hudo poškodoval eden celjskih igralcev. MoStvo Mi-slinja je dokazalo, da spada med naša prav dobra podeželska moštva in zdaj lahko res že upamo, da se bo v kratkem včlanilo v podsavez ter stopilo v organizirano konkurenco z ostalimi nogometnimi klubi našega podeželja. V soboto m nedeljo bo v Ljubljani državno juniorsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu ln vodnih skokih. Zanimanje za te tekme je zelo veliko, saj bo prišla na start vsa naša mlada plavalna garda, ki se je baš v zadnjem tednu zelo pomnožila. Za tekme so se prijavili klubi Ilirija, Jug Dubrovnik, ZPK, Jadrana iz Splita in Hercegnovega, Sever iz Beograda in Galeb iz Novega. Sada. Značilno je, da imena sušaške Viktorije, ki spada gotovo med naše najboljše plavalne klube, med prijavljenimi ni. Kakor pišejo zagrebški listi, je imela Viktorija za ta dva dni sklenjeno plavalno tekmo v Pesaro v Italiji, ki pa jo je savez prepovedal. Zdi se, da hoče zaradi tega bojkotirati to prireditev. Kdo bo v množici kandidatov za najboljša mesta spravil največ zmag, je letos precej dvomljivo, ker bodo nastopila razna nova imena, ki jih le ne posiamo. Finalna nogometna tekma za srednjeevropski pokal, za katero se je prelllo že toliko črnila, je menda zdaj dokončno le zaslgurana. Italijanske politične oblasti so namreč sedaj objav«*, da sa to tekmo, v kateri bosta igrala Lazio ta Ferencvaros — ne bodo delale nobenih teftav. Prva tekma je določena skoraj gotovo na dan 24. oktobra v Budimpešto, revanžna pa v prvo polovico meseca decembra v Rim. Danes: Stafetni tek skozi Maribor Tudi letos so pripravili mariborski lahkoatletski klubi svojo tradicionalno prireditev »fttafetnl tek skozi mesto« za. pr» hodni pokal Mariborskega tedna. Tokrat se vrti tek v sredo dne 4. t. m. ob 19. uri. Start je na Koroščevi cesti pred letnim telovadl«6em «Sokola Matica», bivši ISSK Maribor. Proga vodi po Koroščevi cesti, Maistrovi ulici, Zrinjskem trgu. Kolodvorski uiici, Aleksandrovi cesti s ciljem na Trgu svobode. Skupna, dolžina proge znala 1S10 m ter je razdeljena na £ predaj "(7 tekmovalcev). Letos bo proga Izredno ostra, ker je posebno »Rapide v odlični formi ln mu oo le težko odvzeti zmago. Branilec pokala je SK »Rapid«. Za prvo trojico planiranih moštev je Marib. teden daroval lepe spominske kolajne. Občinstvo se naproša, da se na progi, posebno pa na cilju, strogo drži navodil rediteljev ter ne moti rednega poteka tekmovanja. LahkoaUeteke tekme za celjsko prven- stvp bodo v nedeljo 8. t. m. dopoldne na GlazijL Tekme bo priredil SK Celje. Se-nlorji bodo tekmovali v olimpijskem, junior} i pe v navadnem petoboju. Vsi bodo tekmovali za naslov celjskega prvaka za 1. 1937. Nastopili bodo najboljši celjski atleti in sicer Goršek, Pleteršek, Skok, Sitimič, Tkalčič in Urbančič med seniorji ter Bonač, Deržek, Hosner in Soeter med juniorji, ki jih je prijavljenih prav lepo število. Obenem bo tudi izbirno tekmovanje za sestavo celjske reprezentance za srečanje z mariborsko reprezentanco 15. t. m. v Celja. Celjsko športno občinstvo vabimo, da obišče v nedeljo to zanimivo tekmovanje v čim večjem številu. Reprezentančni lahkoatletski dvoboj Celje—Maribor. Na pobudo celjskih lahkoat-letov so se 1. 1934. domenili predstavniki mariborskih in celjskih atletov, da se bodo zaradi širjenja in napredka lahke atletike obeh mest vsako leto izmenoma v enem izmed obeh mest srečevali ter merili svoje sile. Doslej Je bilo dvoje srečanj in je vsaka reprezentanca odnesla po eno zmago na lastnem terenu. Po dolgem premoru, ker je lansko srečanje odpadlo, se bosta srečali reprezentanci v nedeljo 15. t. m. na Glaziji v Celju. Nastopili bodo najboljši atleti obeh mest, ki so od zadnjega srečanja zelo napredovali. Za Celje bodo nastopili olimpijec Goršek, Pleteršek, Skok m Urbančič, za Maribor pa Hlade, Klent, Monderer, Mlihleisen in drugi. Torej sama imena atletov, ki bodo nudili lep športni užitek. Zmagovalna ekipa bo prejela v prehodno last dva lepa pokala, ki si jih pribori po trikratni smagi. Oba pokala branijo letos mariborski atleti. 1'olesarska podzveza Ljubljana; Reina seja u. o. bo drevi ob 20. v sejni sobi restavracije »Slainič«, Gosposveteka cesta. Dnevni red: drž. prvenstvo »A« kategorije v nedeljo 8. t. m. in slučajnosti. Pozivajo se vozači, d« se drž. prvenstva udeleže v čim večjem številu. Start bo ob 7. zjutraj v Zagrebu pri Ribe-rskem otoku, cilj okoh 12. na Dolenjski cesti pred gostilno »Jela-Čin«. Zveza slovenskih lahkoatletsklh klubov (Službeno). Ker je bil v službenih objavah vrstni red prvenstva Eveze napačno objavljen, ga danes objavljamo vsem klubom v vednost: 1. dan, petek 6. avgusta 100 m za detsetoboi. balkanska štafeta pred teki. slkok v daljino dfcsetoboj, 400 m zapreke pred tek i. krogla desetoboj, 5000 m, skok v višino desetoooj, 400 m zapreke finale, 400 m de^oboj, balkanska štafeta finale; 2. dan. sobota 7. avgusta: disk, 110 m zapreke predteki, 110 m zapreke za desetoboj, troskok, 100 m predteki, 110 m zapreke finale, disk »lesetoboj, skok vie, 100 m finale, kopje, skok ob palici desetoboj, 400 m predteki, 1500 m, 4X100 m predteki, kopje de-eetoboj, 400 m finale, 1500 m desetoboj, 4X100 m finale; 3. dan 8. avgusta: skok ob palici, 300 m predteki, kroigla. 4X400 m predteki. 200 m finale, skok dalj, 10.000 m, 800 m, 4X400 m finale, kladivo. Priče-tek prvi dan ob 17.30. drugi dan ob 16. ia zadnji dan ob 9.30. Prireditev bo na igrišču ASK Primerja. Tajnik. Zbor plavalnih sodnikov - Ljubljana. Gg-sodnikom objavljamo okrožnico zbora Plavalnih sodnikov: »Zaradi različnega tolmačenja sprememb tehničnega pravilnika dajemo tale pojasnila; V okrožnici št. 9. s due 15. VI. t. 1. pojasnila: V okrožnici 8L 9. z dne 15. VI. je JiPS objavil, da veljajo vse spremembe sprejete po FINI in dobijo obvezno moč Istega dne. Novih pravil za skoke nismo objavili, ker dobijo obvezno moč šele 1. I. 1938., da se izogw*mo pomotam. Po novih pravilih odlo&>a etarterja ni dokončna, temveč ima vrhovni sodnik pravico, da odloči, aH je start v redu ali n«. Sodniki na cilju o tem nikakor ne morejo odločati. Potemtakem, če vrhovni sodnik start prizna za pravilen, tedaj ni pri-ziva. Start se izvaja takole : Plavači stoje dva koraka za mestom «karta (kocka »» v t vršen i zidj). Na povelje »na mesta« gredo plavači vsak na 6voje. b številko označeno mesto in čakajo znak za start (strel, piščalka). Po povelju »na mesta« starter počaka tako dolgo, da se plavači umirijo in tedaj da šele znak (strel) brez kakega drugega povelja. Bistvo novega starta je v tem. da morajo biti plavači pripravljeni na strel, vendar pa ne ode koči jo prej, ker ni nikakega, povelja, k,i bi se ga lahko po-služili kot priprave za čas. ko se pričakuje strel. Gornje dajemo vsem sodnikom, v znanje, da ße izognemo vsem morebitnim pomotam. 1'ovdarjamo, da se mora novi način takoj pričeti izvajati na vseh tekmovanjih.« Iz Ptu}a Protltuberkulozni dispanzer v Ptusju zaradi dopusta sef-zdravnika dfrja Okolo-Kulaka v času od 4. do 30. avgusta ne bo posloval. j— Posledice deževja. Deževno vreme 3« povzročalo, da je Drava naraste za nad dva metra. Tudi Rogoznica je poplavila spodnji del Brstja in delno tudi vas Rogoznico. Napravila je Škodo po poljih in travnikih, kjer so nekateri kmetje sušili seno. Trpel je tudi promet. Tudi Pesnica je poplavila v bližini Dornave in Pacenja. kjer je napravila precej škode na travnikih in poljih. j— Novo predstojnifetvo province o. o. minoritov. Te dni je obiskal tukajšnji minori tek i konvent, predsednik generalnega reda o. o. minoritov g. «Jr. Bede-Hese iz Rima. Gost si je ogledal razne rimske umetnosti našega m^sta. predvsem tudi Ferkov muzej. Pri tej priliki je tudi bila volitev in je bil izvoljen p. dr. Bonanven-tura Burič za provinodjala jugoslovenske province. Burič j© pr> rodu iz Kašbel-Luk-šiča. gtar 54 let. Bil je v Rimu promoviran za doktorja bogoslovja. V PIJANOSTI Smolec spravlja svojega natrkanega prijatelja skrbno domov. »Glej, tukajle leži nekdo na tleh!« ga opozori na cesti. »Tako? Kdo pa je?« ( »Neki pijanec, pa ga ne poznam.« »Teko, tako? Ti, Smolec, dobro poglej, ali nisem morda jaz!« OSTROUMNOST »Vi pa Se niste dolgo prodajalec, ali he?« »Po čem pe ste to spoznati, milostiva?« »Ker ie zardite, kadar poveste ceno bla-ga.« Rafael Sabatini; 27 MORSKI KRAGULJ »Nato se je obrnil k spremstvu: »Odvedite ga in spodobno ravnajte z njim, dokler ne pride odkupnina.« Z ostalimi je Sakr el Bahr hitro opravil. Vsakomur, kdor je bdi videti petičen, je ponudil ugodnost odkupnine; a sprejeli ao jo samo trije; vse druge je izročil varstvu svojega kaje ali prvega častnika Biskaina. Prej je pa še poklical sovražnega častnika in ga vprašal, koliko sužnjev je na ladji. Samo dvanajst jih je bilo — trije judje, sedem moslemov in dva krivoveroa. Spričo nevarnosti so jih bili nagnali v prostor pod palubo. Na Sakr el Bahrovo povelje so jih poklicali iz zapora. Ko so moslemi zvedeli, da so v rokah svojih verskih bratov, so jeli vriskati, hvaliti Allaha in se zaMinjati, da ni drugega boga. Trojica ju-dov, krepkih mladih ljudi v črnih kaftanih do kolen in s črnimi čepicami na kodrastih temnolasih glavah, se je dobrikavo in zaupljivo smejala, saj eo bili vendarle v rokah ljudi, ki so jim bili bližji od kristjanov. Krivoverca sta stala in topo gledala, kakor da jima ne bi bilo vsega tega nič mar. Za njiju je bilo to samo padec iz Scile v Harfbdo; od nejeveraifcyv sta mogia enako malo pričakovati kakor od kristjanov. Eden je bil tršat, krivonog dedec; obleka je v cunjah visela od njega, od vetra zagoreli obraz je bil mahagonove barve; izpod košatih obrvi, ki so bile nekdaj takisto rdeče kakor lasje in brada, zdaj pa močno pomešane s sivino, so se bliskale drobne, temnosinje oči. Ta mož je bil edini, ki je zbudil Saikr el Bahrovo pozornost. Malodušen, s pogledom uprtim v palubo, truden in strt suženj, ki mu ni bilo več ne do življenja ne do smrti, je stal pred gusarjem. Pod njegovim bistrim pogledom je nazadnje dvignil kalne, brezčutne oči- Takoj so se mu zasvetile; topost njihovega pogleda je izginila, spet so bile svetle in drzne kakor nekdaj. Vrgel je glavo vznak in zastrmel v Sakr el Bahra. »Tako mi božje luči!« je vzkliknil nazadnje po angleško. In že se mai je vrnila stara predrznost: »Dober dan, sir Oliver! Sodim, da me boste hoteli svojeročno obesiti. Bog blagoslovi veselje!« »Allah je velik,« je brez strasti odvrnil Sakr el Bahr. DRUGO POGLAVJE Odpadnik Kako se je zgodlio, da sta bila Sakr el Bahr, morski kragulj, moslemski razbojnik, šiba Sredozemskega morja, ljubljenec mogočnega alžirskega paše, Asada ed Dima, in cortnski plemič iz P enar- rava, sfa- Oliver TressfUao, ista oseba, je tond Henry ob&rno povedal v svojem letopisu. Sir Oliver je bil med tistimi redkimi mornarji, ki jih je bilo moštvo španske križarke po ugono-bitvi »Lastavice« rešilo iz valov. Tudi kapitan »La-stavice«, Jasper Leigh, je bil med rešenimi. Ujetnike so vlekli v Lizbono in jih tam izročili svetemu sodišču. Ker so bili krivovercd, je sodišče spo-znailo za dobro, da jih najprej pošlje bratom svetega Dominika v izpreobrnitev. Rodbina sira Oliverja ni nikoli slovela, da bd bila posebno stroga v verskih vprašanjih, in vitezu ni prišlo niti na misel, da bi se bil dal živega sežgati, dokler je soglasje z mnenjem drugih ljudi glede na zelo negotovo prihodnost obetalo rešitev iz te nevarnosti. S skoraj zaničljivim ravnodušjem je sprejel katoliški krst. Da Jasper Leigh ni bil manj prožne vesti, nam utegne bralec verjeti. Seveda je bilo v sveti hiši veliko veselje nad rešitvijo dveh grešnih duš iz gotove pogube. Božji lovci so izpreobrnjencema stregli ter ju izdatno oblivali s solzami hvaležnosti. To so si šteli zmagovalci nad krivoverstvom v dolžnost. Ko sta nova učenca potem še s svečama v rokah in s sanbenitom • ) okoli ramen opravila na liz-bonskem Rociu javno pokoro, sta bila popolnoma očiščena. Cerkev ju je odpustila s svojim blagoslovom in z nujno prošnjo, naj vztrajata na poti zveličanja. MALI OGLASI «rmufTTii mmaii lt*eda 1 Dta, davek I Dta. 1.1 Hfro ali dajanje malora ( DU. Najmanjši tneaek 17 Dta. Poslovodkinjo ali poslovodjo za svojo podružnico v Novem Sadu — iščemo za takoj. Ponudbe na tovarno dežnikov, nogavic in triko perila Vidmar, Sari j e 16 pri Ljubljani. 101154 Likarico iivežbano v likanju triko perUa in moških srajc, — sprejme takoj tovarna Vidmar, Sa vi j« 18 pri Ljub-lja.ni. 19414-1 Železninarja dobro Izurjenega., sprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Trajno mesto«. 19386-1 Korespondentko s večletno prakf®, perfektno v ekjvenSSml, srbohrvaščini in nemščini, stenografiji in strojepisju, dalj« fospodiSno t znanjem jeai-ov, stenografije, strojepisja, hitro računati«) — sprejme tekstilna tovarna v okolici Ljubljane za takoj ali 1. »ktofcra. Pismene ponudb* aa ogl. odd. Jutra pod »Tekstilna«. 18879-tt Frizerko dobro ondulerko, sprejme ▼ stalno službo protä dobri plači salon Vreček, Ljubljana VH., Celovška Si. 35477-1 Kuharico za Ljubljano ižčem, najrajši i dežele, katera je bila zaposlena v večjem gospodinjstvu in se ne boji dela, ter bi bila zmožna zastopati tudi gospodinjo v restavracijski kuhinji. Ponudbe z zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaupno mesto«. <0460-1 Mlad pekovski pomočnik dobi službo. Prednost s kolesom. Praprotmi:, Rakek 10MS-1 Frizerko in vajenca sprejmem takoj. Nino Roman, Stoiice Št. 175. 19466-1 Delavca ze betonska dela, iščem. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1048&4 Tehnik gradbene stroke dobi mesto pri tvrdki v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tehnik«. 10480-1 'salta oeeocta » par, davek 8 Dta, ta Kfr» tO 4a-fanjt naslon B Dta; najmanj® tnetek tf) Dta. Gospod — vodja pisarne inteligenten, eksport-akade-mik, z najboljšimi spričevali ln priporočili, i dolgoletnim službovanjem t prvovrstnih podjetjih — znanje samostojnega knjigovodstva in korespondence v slovenskem, srbskohrvat-skem, nemškem, italijanskem ln deloma v francoskem jeziku — išče službe. Dobra pomoč v davčnih in devisnih zadevah. Prvovrstne reference so na razpolago. Oferte pod »Agilna, dobra moč« na ogl. odd. Jutra. 10065-2 Prodam Beeeda 1 Dta, davek 8 Dta. ta Šifro «U dajanje naslova 5 Dta. Najmanj« nsaek 17 Dta. K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva L Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Poštenjak dolgo let služboval t menjalnici, govori več jezikov — išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inteligenten«. 19463-2 Frizerski pomočnik išče službo. Dela trajno, vodno in železna ondula-cijo. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober delavec«. 19467-0 Upokojen orožnik išče službo kot Suvaj gozda, polja, lova ali slično tudi pri industriji. Ponudbe na Radvanje 79 pri Mariboru. 19486-2 Parni kotel znamke C. Schranz, Po-žun, 28 kv. m kurilne površine, pritisk 6 At prodam. Kotel Je v najboljšem stanju ln se ga lahko ogleda v obratu pri Božiču Antonu. — Kranj, Primskovo. 19106 6 Parketni odpadki suhi, poceni pri F. Ver tačnlk, Masarykova 23. 19159 6 Vafenci(ke) Beseda 1 Din. davek 8 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj« tneaak 17 Dta. Vajenca in vajenko sprejme frizerski salon. — Klopčavar, Resljeva c. 1044/7-44 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK In ŠILONOSKA Nove pustolovščine 70 General nas povabi s seboj. Vrne se v jetnišnico, kjer imajo krasne sani — drugače jih rabijo za prevoz jetnikov. V te sani vprežejo dva krepka veverja-ka, midva pa sedeva nanje. Posloviva se od strica, ki ponosno stopa ob generalovi strani; voznik poči z bičem, in Se letimo kakor vihra po iskrečem se pnegul Steinwey klavir skoraj nov, Is privatne roke, naprodaj. Direktor Jaenisch, Maribor, Pobrežka cesta 34. 1&4O3-20 Beseda 1 Din. davek 8 Dta. ca Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Prodam avtognme 5 kom. »6 X 135 zunanji in notranji magnet 6 cii. Bosch dynamo le V, vacuum aparat za bencin — vse v dobrem stanju. — K. Kisilak, Rogaševci. 10100-10 Motorno kolo 97 ccm, malo voi eno, v brezhibnem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10484-10 Kolesa Moško kolo dobro ohranjeno, poceni prodam. Poizve se od 12 do 13 ure. Jegliče-va 10, vrata 37. 10177-111 Pohištvo Beseda 1 Dta davek 8 Dta. ta Šifro «A dajanje naalrr» 9 Din. Najmanjši tneaek 17 Dta. Sperano spalnico v orehovi imitacij-i, prodam po ugodni ceni. Mizarstvo Ločen, Celovška 309. 1&483-12 Kupim Beseda 1 Dta, davek 8 Dta. ta Kfro ali dajanje aaalora 8 Dta. Najmanjši metek 17 Dta. Ročni voz - dirco malo, kupim. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. _194B1-7 Krojaško peč za Hkalnlke, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Kapital Beseda 1 Dta. davek 8 Dta. sa Šifro tli lajanje nasiovt 8 Din. Najmanjši ueaek 17 Dta. Hranilne vloge kupite ali proda ste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 88-10. 30478-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov terjatve ta vrednostne papirje w o o v i i m najkulantneje po najviJii ceni takoi » gotovini A. Planinšek Ljublana, Betbovnova nI. 14. Telefon 35-10 59-16 Hranilno knjižico Kmetski hran. in posojilni dom, kupim proti takojšnji gotovini. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. 19493-16 Trisobno stanovanje na razpolago L novembra. Ljubljana, Bleiweisova 20. Informacije od 15.—16. ure v L nadstropju, levo. 19396-31 Trisob. stanovanje parket, z vsemi prltikll-nami z novembrom od Ogled od 3 — 5 Cesta dam ure Žltnlkova 5, v Rožno dolino. 19185-21 Trisobno stanovanje oddam za september. Vprašati: Rudi Mlakar, trg. Sp. Šiška, Jernejeva ul. 35. _194S6-21 3-sobno stanovanje kopalnica pita. visoko pritličje, oddam za november. Bohoričeva 20. 10-409-31 Stanovanje lepo, soinčno, obstoječe iz 3 sob, kopalnice in vseh pritiklin, oddam za mesec november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10170-21 ♦ ) spokorniško haljo. Sobo eno ali dve vezani, krasni, oddam takoj. Tabor 5, I. desno. 10405-33 Ta odpust pa je bdi enafc izobčenju. Se tisti mah sta namreč iznova prišla v oblast posvetnega reda, in. posvetna gosposka ju je morala seveda kaznovati za njune grehe na morju. Sicer jima niso mogli dokazati nobenega zločina, a sodišče je menilo, da je to samo posledica nezadostne prilike. Öe bi se jima bila ponudila priložnost, bi bila gotovo storila zločin. To sodbo so podprli z dejstvom, da se »Lastavica« vkiljub svarilnemu strelu ni bila ustavila, ampak je plula naprej. Neoporečni kasti! jaki logiki se je zdela s tem kapitamova krivda dokazana. Sdir Oliver je odločno poudaril, da ni nikoli služil na »Lastavici«, ampak da je plemič, ki ga je zavratni kapitan s süo ugrabil in zavlekel na ladjo. Sodišče je spoštljivo vzelo ta ugovor na znanje in ga vprašalo po imenu in stanu. Sir Oliver je bil tako lahkomiseln, da je povedal resnico; uspeh tega je bil zanj jako koristen nauk. Pokazal mu je, kako skrbno in vestno so Španci vodili svoje arhive. Sodišče je iz/brskalo listine, ki so omogočile sodnikom, da so ga opomnili njegovih glavnih pomorskih dejanj in mimo tega še raznih neprijetnih postranskih okolnosti, ki jih je bil zdavnaj pozabil in ki nikakor niso mogle ublažiti obsodbe. Ali ni bil tega in tega leta v Barbado su in ni tam uplenil galjone »Maria de loe Dolores«? All to ni bilo morski rop? In ali ni bil pred štirimi leti v FimchaMteoi zalivu potopil neke španska karake ? Sobe išče Becera 1 i>ll lavek a u.o za šifro ali dajanje naaleva 5 Dta. Najmanjši toeeek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim direktnim vhodom s stopnic, iuče soliden uradnik. Ponudbe z navedbo cene pod »Soba 777«. 19180-23® Upokojenec mfren, soliden, išče m'Tno soinčno, separirano sobo ž vso oskrbo in domačo hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mimo ln čisto«. 10462-28a Hranilne vloge Mestne hran. Ijublj., Ljudske pos. Ijublj., Zveze slov. zadrug večje zneske, prodam. Tudi dobropise. Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12. E04S2-16 Lokali Beseda 1 Din, davek 3 Dta, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvoriščni lokal v sredini mesta, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19457-19 Brivski - frizerski salon prodam po zelo ugodni ceni. Salon obstoji 9 let v največjem industrij, središču Gorenjske, na najboljši točki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19414-10 HH2Z U3 S MMHmrrnrT Beseda 1 Din. davek 8 Din u šifro ali dajanje naslova Dta. Najmanjši znesek 17 Dta. Stanovanje trisobno, Cigaletova M/L, desno, oddam za 1. september. 10408-21 Enosob. stanovanje v Šiški s pritiklinami, novo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1047&-31 3-sobno stanovanje »ritUčno, s kopalnico, ta-toj oddam. Ogleda se Gledališka stolba 1—<3 od 12. do 3. ure popo-ldne. 104T5-21 4-sobno- stanovanje komfortno, oddam za avgust. Ogled od 10. do 12. Poizve se v pekarni Vidmar, Rimska cesta. 10481-21 Stanovanja Beseda t Din, davek 8 Dta. ta šifro ali dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši cneeek 17 Dta. Enosob. stanovanje snažno, z vsemi pritiklinami, išče ves dan odsotna stranka, za september. Ponudbe pod »Dve osebi« na ogl. oddelek Jutra. 19251-21& Stanovanje dvosobno, suho, soinčno, — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500«. 3046ö-21a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro tU dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, oddam v centru boljši osebi Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10404-33 Veliko soinčno sobo z uporabo kopalnice in hrano, išče mirna gospodična, ves dan zaposlena od 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje na Aleksandrovi, Bleiweisovi ali Erjavčevi cesti«. a0446J33a Prazno sobo poceni, i ločenim vhodom, iščem za takoj v Šiški, po možnosti s štedilnikom. _ Pismene ponudb na ogl. odd. Jutra pod »Šiška«. 19463-23a Prazno sobo > posebnim vhodom, ta zakonski par, ves dan odsoten iščem. Bežigrad ali center. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ves dan odsotni«. _10473-38a Opremljeno sobo lepo, svetlo in zračno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, išče gospod. Ponudbe pod »Stalen 77« na ogl. odd. Jutra. 3040O-23a Razno Sobo veliko, lepo opremljeno, oddam boljši osebi 16. avgusta v Mostah, Poljska pot štev. 20. 10402-23 Sobo s posebnim vhodom, balkonom, parketom, oddam takoj. — Gostilna Komidar, Vodnikova c. 4. 10454-23 Lepo sobo opremljeno, s pooeb. vhodom oddam. Vrhovčeva ul. 9/1., desno. 19474-33 Novosti perila, obleke, pumparice i. t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. l^M/MAv/ SrT^ tajalnepoeuupk ntJt paiarìfoiùno- §biroTfyci cf&rùxz na Jat samo za. 70 para Upih L narudžke. nei 'Osfečku IfeLfOjtynùxL ieljeza i Ìuottiìcll sèrcyeua ct.d.'Ösifek Informacije Beseda 1 Dta. davek 8 Dta za šifro aH dajanje naslova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Din. Gospoda kateremu sem izro&ii 1. t. m. kitaro pri Rakeku prosim, da bi jo oddal v ogl. odd. Jutra ali da bi sporočil tja svoj naslov. Postojna. fl04č8-ai Iz življenja na dežel? LJUBNO NA GORENJSKEM. Tako pridnih in vnetih Sokolov ne najdete povsod ,kakor jih iima naše Sokolsko društvo. To prizna vsak, kdor je videl njihov sokolski dom, ki bi bil v ponos marsikateremu večjemu trgu. Kdor pa tega lepega doma še ni videl, naj pohiti v ne. deljo 8. t. m. v Ljubno, ko priredi Sokol običajno tombolo. ki bo mdnoge osrečila s krasnimi dobitki. VELIKE LA.&ČE. Sokol je priredil minilo nedeljo ob 4. popoldne v sokolskem domu telovadno akademijo. Kakor bi vedel že tedne naprej, da bo dež. Zato je slabo vreme ni niti naj man je oviralo, nasprotno še bolj je povezalo vharmonično celoto vso sokolsko družino. Prostorna dvorana je bila že pred pričetkom polna Sokolov in njihovih resničnih prajateljev. Točno ob 4. so ob petju pesmi sokolskih legij vkorakali z društvenim praporom člani, članice, naraščaj in deca. Po od. petju državne himne so izvajlai posamezni oddelki svoje vaje po določenem programu, ki je trajal celo uro- Nastopilo je samo članstvo domačega društva in položilo račun svojega dela. Lepo okusno, v vsem zadovoljivo z ozirom na težke ča_ se. Tisti ,ki se žrtvujejo za plemenito sokolsko misel, so imeli lepo zadoščenje. Poleg mnogoštevilnih Laščanov in bližnjih okoličanov so nas pose tili tudi vedno zvesti Sodražani, Kočevci in Ortnečani ter mnogi letoviščarji. Dež, ki je trajal vso noč, kar ni pustil narazen veselih ljudi. Prireditev je moralno in gmotno lepo uspela in vsa čast vrlim sokolskim delavcem, ki se ne plašijo ne truda ne dela, ne ovir in ne prezira nekaterih, ki ne vedo, kaj delajo. BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri zabavni film »Otroci sreče«, od petka dalje Kiepurov film »Ljubimec žena«. Iz Trbovelj t— Občinsko gospodarstvo v Trbovljah. V nedavnem poročilu o občinski seji je bilo v zadnjem odstavku navedeno: Pri zadnji točki dnevnega reda je občinski odbornik g. Češnovar Vinko interpeliral predsednika, kako se je porabila banovinska podpora 4.000 din, ki jo je bila prejela občina. Pred- Jutro. 10487-7 Za vedno me je zapustil moj nadvse ljubljeni soprog dr. Alojzij Bratkovič ADVOKAT po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 61. letu svoje starosti. Pogreb nepozabnega in preblagega pokojnika bo v sredo, dne 4. avgusta 1937 popoldne ob 16. uri izpred hiše žalosti. Sv. maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 5. avgusta 1937 v farni cerkvi v Slovenjgraacu. Priporočam ga v blag spomin in molitev. Prosim tihega sožalja! SLOVENJGRADEC, dne 2. avgusta 1937. MARIJA BRATKOVIČ — soproga in ostali sorodniki sednik je pojasnil, da je po zadevnem odloku kr. banske uprave razpolagal g tem denarjem odbor, v katerem so bili gospodje katehet Zmavc. baneki svetnik Križnik in rudar Renko. Kako se je ta podpora porabila, mu ni znano. — Glede na to navedbo nam sporočata gg. Križnik in Renko: V odboru za razdelitev vsote 4.000 din nista sodelovala Križnik Filip, član banskega cveta, in rudar Reko Miloš. Res tudi ni. da bi predsednik občine na zadnji plenarni seji dne 22. julija 1937. na interpelacijo g. Češnovar Vinka poročal, da sva podpisana bila od strani banovine za to razdelitev določana. Pač pa je res, dk je interpelantu odgovoril g. Jordan Avgust, občinski odbornik. RÀDIO Sreda, 4. avgusta Ljubljana 12: Operetni venčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13. 15: Koncert radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Mesečni politični pregled. — 19.50: Lahka solistična glasba (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Kako spoznamo glasbila IV. pred. (dr. A. Dolinar). — 20.30: Koncert pevskega zbora »Sloge«. — 21.15: Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Rudolf Pilih igra na kromatiòno harmoniko. Četrtek, S. avgusta. Ljubljana 12.00: Obisk v daljnih krajib (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncertni plesi (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo za fizično vzgojo naroda. — 19.50: 10 minut zabave. — 20: Za kratek čas (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 20.30: Pevski koncert gdčne Tee Laboš, članice narodnega gledališča v Zagrebu, vmes igra radijski orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, vmeane vložke poje g. M. Premelč. Beograd 17.20: Plošče. — 17.40: Pesmi. — 19.30: Narodna glasba. — 20: Odlomki iz oper. — 22.20: Plošče. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Ples. — Praga 19.10: Zvočoa igra. — 20: Vojaška godba. — 20.55: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka godba. — Varšava 20: Orkestralen in pevski koncert — 22: Pesmi in klavirske skladbe. — Dunaj 12: Lahka glasba s plošč. — 13.10: Koncert orkestra. — 16.05: Slavni instru-mentalLsti (plošče). — 17.25: Arije in pe-emi. — 17.40: Klavirski koncert. — 19.25: Vojaška godba. — 20.25: Skromen glasbeni menu. — 21.25: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Avstrijski skladatelji. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.20: Odmevi iz starih časov. — 20.10: Orkestralen koncert. — 22.30: Prenos iz Stuttgarts. — Stuttgart 19: Vedra glasba za delopust. — 20: Zabaven program. — 21.15: Ples. — 22.30: Koncert orkestra. — 24: Nočni koncert Stara, dobro vpeljana trgovina — v Ljubljani se proda ali da v zakup. Naslov pove ALOMA COMPANY d. z o. z. Ljubljana. INSERIRÀJTE V „JUTRU" Urejuje Davorin Ravflen. « &&& « Konzorcij sjutr« ÄSMt Mbnlkae, » 9a Narodno tbkarao d. 3. kot tfekamarja Wxm tao* » fife hmtatii M * nflpwrwn Hoji toi/- SM S Fj^ri. '