d«" '»re" sobot, jn praznikov. d»ily ""P1 SatsNajs. SmxUys and Holidwrfc PRO SV E T A > v _ glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniftkl in upravnllkl proatorit 2667 South UwndaU Ava »»fffc«t of Publuation: 2667 South Lawndale Ava. Tslaphona, Rockffall 4IKM .YEAK XXXI. Cena lista je *6.00 szn.chicago. ill., pondeuek, s. oktobra (oct. 3>, im Accapta*k ■f-r.-,, «t\„ 'it* Nemčija. 1. okt. — premierjev Velike ikZ J" Krancije in Italije z kor, r"J,rT1 H,t'«rjem je bila du v,* ' vd,ko "nago nacij-f ZZ An.ll- ^ - t. Hr^u Poljska poslala novo noto Pragi Češka vlada mora izpolniti obveznosti VARŠAVA, POLJSKA, 2. okt. — Vlada je naznanila, da se je Češkoslovaška podala in odstopila tedinski distrikt v Sleziji Poljski. Kapitulacija je prišla, ko je poljska vlada naslovila Pragi ultimat z zahtevo, da bodo njene čete invadirale ta distrikt, katerega je Ce&kofriova&ka dobila 1. 1919. Varšava, Poljska, 1. okt. — Varšava je sinoči naslovila novo noto češki vladi, v kateri zahteva "takojšnjo izpolnitev pravičnih obveznosti." Nota na-glaša, da se morajo češke čete takoj umakniti iz Tešina, kjer živi poljska manjšina okrog 100,000 ljudi. Odgovor češke vlade na prvo poljsko* noto je prišel v Varšavo včeraj popoldne. Vladni krogi pravijo, da jih je odgovor razočaral, ker ne vsebuje nič konkretnega, temveč le sploš-nosti. Poljske avtoritete so po radiu naznanile, da jih dogovor, sklenjen v Monakovem, ne veže v nobenem oziru in da bodo šle na delo in dosegle svoje cilje na svoj način. Budimpešta, Ogrska, 1. okt.— Ogrska vlada je naznanila, da bo poslala novo noto Pragi z zahtevo, da mora odstopiti distrikte, v katerih živi ogrska manjšina, Budimpešti. V drugih krajih, kjer so Madžari pomešani s Cehi, bo zahtevala razpis plebiscita. Ml pozdravlja rešitev krize Nemški parniki se vračajo v Ameriko Wa»hington, D. C., 1. okt. — Državni tajnik Cordell Huli je pozdravil rešitev evropske krize, ki je bila dosežena na konferenci premierjev Anglije, Italije in nemškega diktatorja v Monakovem. Huli pravi v svoji izjavi, ki reflektira stališče ameriške vlade, da je monakovski dogovor prinesel splošno o-laj sanje. Vojna je bila vsaj začasno odvrnjena. Predsednik Roosevelt ni holel komentirati mouakovsketga dogovora. Pohvalil je le delo državnega departmenta in ameriških diplomatov v Evropi, ki ao veliko prispevali k reševanju evropske krize. Ne* York, 1. okt — Nemški potniški in trgovski parniki, ki so bili pozvani domov, ko so pluli j k) Atlantiku proti Ameriki, so zdaj obrnili smer ?n odrinili nazaj proti New Vorku in dru-gim ameriški pristaniščem. Med temi je parnik Kuropa, ki j« bil te na sredi Atlantika, ko je dobil poziv, naj se vrne v Nemčijo. Redna plovba nemških par-nlkov je bila vzpostavljena, ko je nevarnost oboroženega konflikta minila. „ ___ Zadnje vesti BE R M N. — Hitler dane« triumfalno vodi svojo armado v Eger na sudetskem ozemlju. PRAGA. — Cehoslovaika vlada, ki je morala odstopiti tudi Tešinje Poljakom, je pripravljena/pogajati se z Madžari, ki zahtevajo povrnitev bivšega svojega teritorija. LONDON. — Chamberlain danes zagovarja svojo zunanjo politiko v zadevi kapitulacije pred Hitlerjem v angleAki zbornici. Razburjenje na Angleškem zaradi ostavke mornaričnega ministra. TOKIO. — Japonci napadajo drugo črto kitajske obrambe pred Hankovom. UNION CITY, N. J. — Velika množica, v kateri je bilo mnogo Cehov, je včeraj navalila na lokal nemško-nacijake organizacije, Bunda, kjer ho naciji pod vodstvom svojega vodje IF r i t z a Kuhna slavili aneksi jo Sudetske. Demonstrant je so razpršili naci-je in Kuhn je moral pobegniti v avtomobilu iz mesta. Konec stavke na električni zeleznici Chicago, 2. okt. — Ovire glede obnove prometa na Chicago, North Shore & Milwaukee Electric Railway so bile včeraj odstranjene, ko so neprezentantje unije in kompanije sklenili dogovor, na čigar podlagi se bodo železničarji vrnili na delo. Pro* met na progi te železnice je bil ustavljen 16. avgusta, ko je unija oklicala stavko v znak protesta proti mezdni redukciji. Tornado ubil 27 ljudi v Charlettonu Charleston, s. €., 1. okt.— Najmanj 27 ljudi je bilo ubitih v tornadu, ki je zajel to mesto, čez dvesto pa je bilo ranjenih. Podrl je veliko število poslopij in škoda znaša če« $300,000. Kupčija dvignila mogočnost Nemčije Češkoslovaška izgubila industrijske distrikte Berlin, 1. okt.—Dokler ne bo urejena nova češkoslovaška meja, ni mogoče natančno določiti, kaj vse je dobila nacijska Nemčija s kupčijo, kl je bila sklenjena na konferenci v Monakovem. Znano je zdaj le, da je dobila veliko bogastvo. Razkosani češki republiki bo ostalo malo, ko bo Hitler pograbil plen. Obdržala bo municijske tovarne v Brnu in v Pilznu, katerih pa ne bo potrebovala, ker njene meje ne bodo zavarovane. Češkoslovaška je industrijska država s petnajstimi milijoni prebivalcev. Na podlagi cenzusa je bilo pred oamimi leti 5,000,-000 oseb upoalenih v industrijah in nekoliko manjše število na kmetijah. Notranja Češka in Moravska sta ugodni za poljedelstvo, toda industrije so razvite v distrik-tih, ki jih pograbi Nemčija. Glavno polje mehkega premoga je v bližini Tešina, Bohumina ln Karvine, zapadno od Slovaške. To polje hoče dobiti Poljska. Med Tešinom na vzhodu in Aschem na zapadu so industrijska središča. V Reichenbergu so tekstilne in avtomobilske tovarne. Hitlerjeve ekonomske pridobitve so ogromne, češke izgube pa katastrofalne. Pod vlado Habsburžanov, ki je trajala ato-letja, sta Češka in Moravaka tvorili gospodarsko enoto, zdaj pa bodo kmetje izgubili glavna tržišča. Z omajanjem industrijske podlage se bo morda podrla tudi češka finančna in bančna atruk-tura. Volilni odbor razvija' vil delavsko listo Springfield, III., 1. okt. — Kandidatje delavske in neodvisne stranke ne bodo prišli na glasovnico pri novembrskih volitvah. Tako je odločil državni volilni odbor. Ta je ugotovil, da delavska stranka ni dobila 26,000 podpisov na avojo peticijo, kar zahteva zakon, zato njeni kandidatje ne bodo prišli na glasovnico. Peticija neodviane tajnik komunistične atranke, pa stranke pa ni vsel>ovala 200 pod-'na listi neodvisne strank«. JAPONSKI GENERALI IZZVALI VLADNO KRIZO Zunanji minister resig-niral po sporu z militaristi JAPONSKA DIVIZIJA PORA2ENA Tokio, 1. okt.—Japonska je zabredla v najhujšo vladno krizo, odkar je bil formiran novi kabinet, ko je zunanji minister Ka-rušige Ugaki predložil reaigna-cijo. Ugaki je izstopil Iz kabineta po aporu z generali, kl ao zahtevali imenovanje posebnega odbora, ki naj bi previel vodstvo milltarlatičnih afer na Kitajskem. Po odstopu Ugakija so člani kabineta apelirali na premiarja Fumitiara Konoeja, naj on sa-fiasno prevzame policijo zunanjega ministra. Ugaki, ki je libsra-lec, ae je uprl, ko ao generali sa-htevall kontrolo nad zunanjim uradom. Po realgnaclji je premier Konoe predlagal temeljito reorganiziranje vlade, pozneje pa se je premislil. 8 tem je podaljšal življenje kabinetu, toda to ne pomeni, da je bila vladna kriza končana. danghaj, 1. okt.—Japonakl letalci so napadli kitajska mesta v provinci Junan z bombami ter uničili kitajako vojaško letališče v Kummingu, glavnemu mestu te province. Koliko ljudi j« bilo ubitih in rsnjenih v letalskih napadih, ni snano. danghaj. T. okt—KitajAs armada, ki ji poveljuje gsnsrsl LI Tsungjeh, je porasila Japonsko vojaško divizijo v bitki pri TI enkčanu, severovzhodno od Hsn-kova. Kitajci pravijo, da js bila to največje zmaga od ndofl, 1, okt, — Ministrski predsednik Nsvllls Chamberlain bo šsl ns počltnics prihodnji teden. V I/mdonu napovedujejo, da bo s Jahto odrinil na Sredozemsko morjs ln oblaka! tudi italljanakega diktatorja Muasolinija. Konfsrlrala bosta o potegnltvl Italijanskih Ast Iz Apsnij« in snglsAko-ltslIJsn-skem dogovoru. : Francoski premier Edouard Daladier «• bo pridružil državnikom. Razgovori as bodo vršili na Chamberlainovl jahti in potem tudi v Rimu. O Dala-dlerju je znano, da hoča utrditi prijateljstvo med Francijo In Italijo. Angleški kmgi prsvijo, da je Musaollni povabil Chambrrlaina, naj pride v Rim. ko ata m sestala na konferenci v Monakovem. l4Mid<*i, 1. okt. —. Is tanaelji-vih virov se Ja is vedelo, da bo Aeat angleških bataljonov, okrog 5000 vojakov, poslanih v CeAko-slovaško. Anglfšk« čete bodo opravljal« policijsko službo In nadzirale razkosanje češke republik« v smialu dogovora. IU je bil sklenjen na konferenci "velike četvorice" v Monakovem Čete bodo odrinile v Češkoslovaško prihodnji tsdso. PROSVETA THE ENLIGHTBNMENT GLASIM IM LASTNIMA SLOVENK*« NABODNK POUPOKNK JKONtmC Orgaa af a«bli.fc»d k, (Im IU«»m NaOaaal S«h»«0 Naročnina aa Zdrufton« drtavr m*a» < (,,r4i«| I« Kanad» M M m t«««. UMj m |mJ lat*. II SO im bUi m O.uaao iN Ctevro «7 M im flu lato, M "4 im pol 1-Ca, u Ir.ocmatvo IVH SabaertpUon raL*t f«r th» IJu-iad HUU( t Cbt«a«o> •»4 rmmmdm M M r«ar, CMnk and II M n« jraar. for* Ig m cotiatriaa |V 00 V«' r««. Cm oilttM »o «l«ao*<»n». Rnfc.n-tal daplao* In »anaro/aaih flankmr aa na vnUmf. lUkaplai >n»rmrm* vaatriaa (trtic*. IM*-vaaU. dram«, {ianml Itd.) a« *r««>o potiijnUlju I« v aiu«aju, t« j« pniadil p,4taino. A d v »rt Min« raUa oa iirtmuot. ManuacrlpU of «>mmuni' rtUuM and ua»»ll<-lLnd artlrlaa «rltl ruA k« raturnad. OtlMrr maniMcripU. auch aa atorlaa, play<, poama. atc.. wlll ba raturnad tu am derejo za njimi — vsi ostali Nefhei so njihovi največji bovraftnikl. Prav tako je z nacijsko ljubeznijo do zunanjih Nemcev. Ves njihov histerični krik za osvoboditev teh Nemcev je velikanski bluff. Sudetski Nemcfoo katerih je danes toliko tuljenja v Bering, so nacljskim glavarjem — zadnja briga. Ce pridejo ti Nemci |M>d kontrolo nacijske Nemčije — jih pride ua tisoče takoj v koncetracijska taborišča, menda iz same ljubezni do njihove nemške krvi! Kaj prav za prav Hitler hoče v Sudetih, jo povedal zadnjo pomlad njegov feldmaršal Goering, kateremu so ušle sledeče besede: "Su-detčani so vredni pozornosti, toda Še večje |m»-zornosti so vredne ftkodovu tovarne v Pilznu!" To je tisto, kar Hitler hoče! Hitler hoče industrije in rudnike v sudetskih |>okrajinah fešk.e In ko pojde "osvobodit nemško kri" na Ogrskem, bo pred vaem gledal na tamkajšnja velika i»o|ja pšenice; v Rumunijl ne isitrehuje Nemcev, potrebuje |m petrulejske vrelce. Ce je kaj Nemcev ua Ukrajinukem, so le pretveza za bogate ukrajinske žit niče in ako pojde "osvobodit" štajerske Nemce. Kočevarje in ftvabe v Hanatu in Slavoniji. 1h» šlo za nadaljnje žitnice in trboveljski premog. V Franciji bo šlo za železno rudo v I sireni, na l>an«keni pa za bogate mlekarne in sirarne. Ali je kaj Hitlerju za ameriške Nemce? Pamet! Res pa Je. da nacijska sodrga vroče ljubi ameriške dolarje! Enaka "Ijuliezen" do peščice Italijanov v Trstu in Gorici je |*>mogla Učni Italiji, da Je )M»grabila rudnik živega srebra v Idriji in Postojnsko jamo, ki vedno privablja turiste ter tržaško in reško luko! Za prebivalce ni šlo, šlo je za dobre ekonomske vire. Nemčija, kakor Italija, ima preveč ljudi in veliko premalo surovin, rlasti kruha. To pehanje xa surovinami je glavna gonilna sila Hitlerjevega imperialističnega naci/ma in ita-lijaskega fašizma. Ampak nacionalizem je dobra maska za vae one. ki se podajo na lov nad surovine — za ekonomiko ekspansijo. Treba je tuliti o nemški krvi, ki je "kruto zatira-ttmm v aanait Glasovi iz J naselbin Hitlerjev radioyovur Cleveland, Ohio. — Ko je Hitler govoril na radio dne 26. sept., ga je poslušal tudi "naš" Clty Club, predstavniki našega možganskega meščanstva, ali kakor ao bili enkrat naziva ni — "sovjetska družba". 2e ob pri-četku govora so nekateri slušatelji računali, da bodo slišali grmenje topov in l>ombardira-nje iz zrakoplovov. Ampak mesto tega so slišali procej šumenja, kakor Jože Snoy, na 9. sept., ko je rKjaluAai soc. Zarjo in Barbičev trio. Teto je bilo razumeti, kaj je velenacij Adolf žlobudral v svoji fanatični nadutosti. Naš Peter Witt, ki je tudi nemškega pokolenja in je bil enkrat še celo socialist, se je izrazil: "To se pa sliši, kakor da smo na kakšni konvenciji v Združenih državah! Ravno take neumnosti govori der Fuehrer." Peter sam je imel potežkoče v razumevanju Hitlerja. On (Hitler) vpije kot Joe Weber od VVeber in Rields kompanije. Neki drugi član kluba: "Ampak privlekel je pa le dobre po-bočnike s sabo, da mu delajo živi jok lice!" Za Hitlerjem pride tolmač v angleščini, ki začne, koliko dobrega je vodja storil,' ko je organiziral nacijstvo. Poslušalci so pa začeli zapuščati klubove prostore, rekoč (Član Downer): "To ponavljanje sem večkrat prej slišal, ni treba še danes." Ko je Hitler pričel slaviti priprave Nemčije za boj, je dvignil svoj glas v višek prvega tenorja. Hm, je dejal Charles H. Couch, to le bo pa že pomagalo. Oh, da, je dejal Peter Witt, to smo takoj spoznali po Hitlerjevem glasu! Nastal je glasen smeh v klubovih prostorih. Hitler imenuje Mttssolinija svojega prijatelja, ki je pripravljen magati Nemčiji. Peter: Ali slišite, kako taplja Mussoliniju po rami? In še laska se mu, češ: če te bom |>otreboval, pa pridi pomagat. Hitler prične udrihati po Edvardu Benešu.. K« le ne preneha, šepne VVitt prijatelju: Kakor razvidno, Hitler ne ljubi Beneša kakor Muaaoliniju. Hiter zopet nagluša koliko krko-nošklh Nemcev prihaja preko meje v Nemčijo, ker niso zadovoljni i>od češko vlado. Peter: Kaj več pa hoče "firer"? Saj tisti sudetski "dučmani" prihajajo sami k njemu. Cemu se pa potem hoče tepsti zanje? Ko se je govor končal, ho tisti poslušalci, ki ao vztrajali do kimett, vprašali drug drugega, kaj vendar ta govor pomeni Mnogo vprašanj je rojilo po glavah teh naših meščanov. Nekdo: Izgleda, da je Hitler pripravljen udariti; drugi: on hoče ukazati vodi, naj teče v breg; tretji: Hitler sam ne ve kaj bo storil. Seveda, je dejal zopet Peter VVitt, to je tekma med komunizmom ia fašizmom. Ali bo šel komunizem proti za padu, ali bo pa marširal fašizem proti vzhodu; jaz se ne upum staviti, da ne bo vojne; vojne so bile in se nadaljujejo, kakor črne pege; vojne pomorijo milijone, stanejo milijarde, ne rešijo pa kratko malo nikakega problema, da bi bilo v prid človeški družbi. Ampak ena pot je, ki bi orne jila vojno: ekonomska vojna, ki ne bi morila ljudstva, ampak Hitler bi dobil tak udarec, da si ga bi zapomnil. Ako bi Amerika in druge države odpoklicale svoje zastopnike iz Nemčije in poslale nemške poslanike domov z izgovorom: nam ste nepotrebni, mi ne bomo z vami delali trgovskih kupčij za vašo hitlerjansko vlado, bi to bil curek mrzle vode, ki bi ohladil Hitlerja. VVitt je bil vprašan: Kaj pa, ako bi se Hitler vseeno spravil nad sosedo, ki mu ne ugaja? Ne, pravi Peter. Kako naj bi se ako ne bi mogel kupiti po-tresčin za boj? Ne bi imel toliko poguma. Neki ClevelandČan, ki se je sprehajal po parku ob drugi uri na 26. septembra, je prišel do avtomobila, ki je stal ob tro-toarju in pričel poslušati na radio Hitlerjev govor. Ko je pristopil korak, je zadel ob kamen pri drevesu. Pa je opazil, da je to drevo vsajeno v spomin padlemu vojaku v svetovni vojni. Da, je dejal, tudi sam sem veterun svetovne vojne in obšli so me čudni s)>omini. • Moj komentar: Kar se tiče ameriškega časopisja, je v splošnem čuteče za Cehoslovaško. In ako bi prišlo do vojne, bi Amerika podpirala to demokratično državo, če ne drugače vsaj mo ralno. Hitler nima pristašev, razen kje v zakotju med fašisti. Saj tako se razvidi iz obče vanja z ameriškim ljudstvom. Nemšfc) ljudstvo, tudi če si bi želelo pomagati, si ne more, ker ima funatični vodja veliko fanatičnih Nemcev za sabo in tu d i vojaštvo. Angleže tudi ne moremo obso^ juti, ker so vh| enaki. Torij i no toriji in tuki bi radi ostali, in to je njihov ministrski predsednik. Ampak ko se je približa lo njegovemu uradu angleško delavstvo, kakor je poročalo časopisje, da jih je bilo 15,000, je tudi on precej spremenil svo-je nazore o češki republiki. Vojne so grozote. Upajmo, da je ne bo. Ampak, ako bi imel biti človek zasužnjen, je pa tudi smrt v vojni zu demokracijo boljša rešitev! Saj ho še rimski sužnji imeli pogum, da ho ne uprli onini, ki so jih zasužnjili. Upanje je, da se prikaže še drugi "firer", ki ,bo Nemce vodil nazaj v demokracijo. Frank Bar bič. 511 kar sem užival sveži zrak tam pod očakom Triglavom. Bilo je baš v septembru. Takrat sem spremljal zaslužnega moža med dijaki in rojaki, pokojnega indijanskega miaionarja Buha,, prvega slovenskega časnikarja v Ameriki, ki je ljubil svoj narod in njegove organizacije. To sem zapisal zato, ker sem našel v njegovi zapuščinski zbirki razne spomine. Hranil je vse, ne glede kakšne barve časopis je bil, kajti zanimal se je za to in hotel je, da se ohrani to prizadevanje naših rojakov. Tudi dru-gorodci so se začeli zanimati za njegovo zbirko. Pred dnevi jih je prišlo več k meni in odstopil sem jim razne stvari iz zbirke moža, ki je bil v Ameriki od leta 1864 in ki je umrl v Duluthu, Mmn., leta 1922. Ko me je letos obiskal urednik^Prosvete, sem tudi njemu na željo dal nekaj malega iz Buhove zbirke. Več podatkov pa je zabeleženih v knjigi Ameriški Slovenci, ki jo je leta 1925 izdala SNPJ, v kateri je lepo opisano delo Barage in Buha. Ko sem oddajal razne stvari iz zbirke, sem našel tudi neko va bilo k prireditvi s sporedom od 25. juliju 1908. Iz tega vabila se vidi, da so rojaki lepo počastili Buha prednd je odšel na obisk v staro domovino. Nabrali so toliko, da so poravnali zaostali dolg in Buha primerno obdarovali, kajti kot dober mož ni imel dovolj, da bi zadostovalo za potne stroške v domovino. Matija Pogorele. S pota Zdi se mi, kakor bi bilo včeraj, a preteklo je že :U) let, od- Zidanšek pri "prazni mizi" . . . Sharon, Pa. — Pred kratkim sem poročal iz VVestmorelanda. Tam ho delavske razmere menda celih dvajnet stopinj pod ničlo. Torej se pač ne izplača, da se W človek dolgo potepal po takih krajih oziroma naselbinah, kjer ne moreš niti za hrano zaslužiti. Treba pa je i*>vedati, da našim rojakom dnevnik Prosveta zelo ugaja, ga radi čitajo, da izvedo tiovice. Ker se obetajo boljši ča-ni, so me nekateri naprosili, naj ne jim list ne ustavi, ker bodo naročnino poravnali kakor hitro ne obrne na boljše. Njihovim prošnjam sem seveda ustregel in njihove želje sporočil upravi. Gotov sem, da bo uprava njih prošnje uslišala. Kljub temu vas spet obiičem sredi oktobra. Dne 24. septembra sem bil povabljen nu vinsko trgatev v prijazno naselbino Imperial. Ni mi bilo mogoče se udeležiti. V žepu sem namreč imel samo par sta-rok rajski h dvojač, a nihče jih ni hotel zamenjati za ameriške novce. Pričakoval sem mojega stalnega šoferja, da pride po mene, a ga ni bilo na izpregled. Kmalu potem sem v Prosveti videl naznanilo in vabilo Helene Robich iz Prestu. Ona je tajnica društva 166 SNPJ In vabi v svojem naznanilu tudi Prosvetinega "očeta" na piknik, ki se je vršil 25. Hept. na prijaznem Klemenči-čevem vrtu. Obenem je tajnica sporočila, da je moja "stalna" plesalska partnerica še vedno v bolniški postelji z zlomljeno nogo. To je namreč žena mojega stalnega šoferja Toneta Petrov-čiča. Želim ji skorajšnjega okrevanja. Slišal sem, da bo v Sha- Prisor Is velikih d«*wlrarlj iMb ae je udeležilo demonstracij. ronu priredil mladinski klub dne \ 16. oktobra plesno veselico, na katero vabim tudi Toneta Pe-[ trovčiča, naj s neboj pripelje tudi svojo ženo. Morda se bo do-takrat toliko pozdravila, da se bo že lahko spet zavrtela. K temu naj dostavim, da je moj zobozdravnik izpulil vsa moja kurja očesa, tako da se spet počutim mladeniškega. Z njim naj pride tudi Helen Robich in Ana Go-renc. Iz Imperiala pa naj ne pozabijo pripeljati tudi drugih svojih prijateljev in prijateljic. Imperialčani se radi udeležujejo veselic. Prav veseli bi bili mi Sharončani, ako nas obiščejo Imperialčani, Moonrunčani, Stra-bančani, Librarčani, Prestčani, Bridgevillčani in Sygančani. Naši Sharončani namreč vselej radi posete vrnejo. Dne 25. septembra so šli naši Sharončani na Klamfarjevo farmo, kjer »o krompir in koruzo pekli. Doma smo pa ostali samo nekateri "mandlci", bartender, njegova žena, Jakob Trojar, Frank Stambol in podpisani. A-ko nas ne bi bilo v Slov. domu, kdo neki bi ogenj gasil, ako bi slučajno izbruhnil v njihovi odsotnosti? Pričeli pa so prihajati rojaki iz North Braddocka. Tone Rednak je pripeljal svoje starše na obisk k svojcem. Obiskali so Rudija Ločnikarja in njegovo družino, dalje so obiskali Kolen-čeve, pozabili pa niso tudi na Slov. dom, kjer se dobijo razna okusna okrepčila po zmerni ceni. S Tonetom Rednakom se po znava, odkar je prišel iz starega kraja k svojemu očetu. On je naprednega mišljenja, tako tudi njegovi starši. iPovedal mi je, da je čital moj dopis, v katerem sem bil omenil, da v kratkem obiščem rojake v North Brad-docku in Church Hillu, Toneta pa da bom naprosil, da me bo potegnil na Church Hill. Obljubil mi je. Dostavil je, naj jih obiščem med 8. in 16. oktobrom, pa me bo peljal na tisti hrib, da si ogledam tamkajšnjo rodovitno zemljo, kjer se žene tako lepo redijo. Ako bo šlo tako naprej, vam povem, da bo moral Henry Ford napraviti večji model nalašč za vse tiste ljudi, ki so dokaj "pri sebi", sicer bodo mogle vse debele ženice in vsi debeli možici kar dofna ostati. Naj bo tako ali tako, malo špasa je tudi treba. Takega mnenja je tudi Jože Cvelbar, član društva 262 SNPJ. Njegova žena zastopa društvo na federacijskih sejah in je velika prijateljica potrebnih. Zame je na primer izpo-slovala na federacijski seji, da so iz federacijske blagajne plačali asesment za tri mesece zame in za mojo ženo, zakar se jim iskreno zahvaljujeva. Ko smo se v Slov. domu poslovili od prijaznih rojakov iz No. Braddocka, sem ostal sam z bar-tenderjem in njegovo ženo, ki je prisedla k moji prazni mizi. Raz-govarjala sva se o tem in onem. Povedal sem ji, da mi je njen oče, Anton Valentinčič, že večkrat rekel, da lahko obiščem Slov. dom, pa če imam nikelj v žepu ali ne. Tako sem čakal pri prazni mizi, 2e sem se mislil odstraniti od moje prazne mize, ko je vstepil Frank Cimperman in prisedel. Andy in Louis sta že stara znanca Johna Novaka in Franka Cimpermana, pa tudi jnz jim nisem bil tuj. Kmalu sem bil deležen pijače tudi jaz, žene pa so zunaj nestrpno čakale, da njihovi spremljevalci pridejo za njimi, a so prišle nazaj in razvil se je živahen razgovor. Nato smo se poslovil od prijaznih Gi-rardčanov, ki so nas tako radodarno "potretali." Povem vam, da sem bil takrat deležen tako fine pijače, kakršna ni prej še nikdar tekla po mojem grlu. Bartender me je pospremil do-domov, na vrh hriba, "dol pa bom že kako prišel," je hudomušno dostavil. Naj končam s prinoml>o, da dobra roba je dobro edravilo zlasti za stare ljudi. Danea, ko to pisem, ne čutim več nobenega revmatizma ne bolečin na kurjih očeaih. Girarckani so pač izvrstni zdravniki, izbomi muzikantje in imenitni tovariši. Zato mi bo 25. september ostal v prijetnem spominu vse moje življenje. Iskrena hvala za prijaznost in na skorajšnje svidenje! Anton ZManM, zastopnik Prosvete. i z Znanost noče vojne ^H Na zborovanju Britske znanstvene dr..*hl Cambridgeu je predsednik družbTlo^ leygh, smatral za potrebno, d^ « naravoslovcev, da ho njih odkritja in t krivi strašnih oblik moderne vojne \Z ! da modernih uničevalnih pripomočkov^nI nem primeru niso izumevali z namenom u rabili vojni. Vedno je šlo za nZ ^nsU namere, ki w vodile do odkritij, a ' , so ta odkritja in včasih šele dolgo ^ nstili za uničevalne namene. Te druge ki riščajo odkritja znannevtnikov za druite nI' ne zadene vsa krivda, ne pa znanstvenikov jih vodi pri njih delu le stremljenje po res in spoznanju. Kot primer je navedel lord Rayleygh od tje nitroglicerina po Sobreru 1. 1840 Sobr ni mogel predvidevati, da bo Nobel 1 lan nitroglicerina izdelal dinamit. Strupeni« klor so izdelali prvič 140 let pred njegovo ui rabo v svetovni vojni. Gorčični plin ki je danes najhujši vojni plin, ho v kemičnih ki gah predvojnega časa omenjali z nekoliko t,« dami, ker ni nihče mogel vedeti, za kaj ga U še ljudje zlorabljali. Termit, bistveno sesti no zažigalnih bomb, je odkril sir Robert A tin 1. 1901. Pokazal je, da je mogoče s to sn jo opravljati varjenja, niti sanjalo se mu pa o tem, da bi jo mogli uporabljati za razdeja namene. In kar se tiče letalstva, je Haylej opozoril na to, da je angleški generalni š še 1. 1908 izjavil, da nima letalstvo nol* možnosti, da bi ga uporabljali za vojno. Fotografija v naravnih barvah na papirju Zelo veliko plozornost je zbudilo na zboro nju Britske znanstvene družbe preda vanj« novem postopku za kopiranje posnetkov v ravnih barvah v istotakšnih barvah na paj Rešitve tega starega problema fotografije, živo zanima vsakega amaterja! so priča vali od nemške industrije, ki se mu je že 2 približala, toda rešila ga je dokončno anglt industrija. Ze del j časa je mogoče z razmeroma k J kimi OHvetlitvami izdelovati barvne dia|>od ve, ki pa prihajajo v poštev samo za projekJ ali za gledanje originala. Zato si to sned nje v amaterskih krogih ni moglo utreti J Novi postopek pa je rešil problem tako, da mogoče izdelovati na papir barvne kopije povečave. Postopek je že popolnoma izdeli vendar pa bodo trajale priprave za fabrikacj novih papirjev še nekoliko mesecev, tako bo novi material prišel na trg v začetku I hod njega leta. Grozdno zdravljenje Grki, Egipčani, Rimljani so zapustili ol slovstva, ki povzdiguje vrline grozdja /.a veško zdravje. Zadnja leta se je v Italiji Franciji močno poživilo zanimanje za "ci* uvales", za uživanje svežih trtnih jagod, vseh delih dežele, po kolodvorih, veletrgovii si videl stojnice za okušanje "vina v kroglica; koder so mantili (stiskali) pridelek vpričo trošačev. Občinstvo je po zdravniških nas tih in lastnih izkustvih pozorno sledilo tej pokretu in ga podpiralo z znatno porabo svd ga trtnega soka. Zlasti v Nemčiji, je pisal J. do Genove, od ne ogromno ozobkov. Nekateri lečniki pri ročajo pojesti do 4 kg grozdja na dan. Ti nemška Švica použije med trgatvijo silno ki čino "Mihelove juhe". To ravnanje je tr( samo pohvaliti in izi>odbujati. Grozdje jej gato z rudninskimi solmi in njegova tekoči čista brez primere, je prvovrstno razkuži Poleg tega je spričo obilega sadnega sladkol kaj izvrstno hranivo. Gospa Randuin, pr stojnica znanstvenih raziskav v Parizu, poudarila prisotnost mnogoterih vitamin Otroci, starci, bolniki, športniki, abstinenti, ne pijo vina, najdejo v presnem trtnem * vir moči in zdravja. Nova odkritja orno** obdržati mošt čisto sladek in brez vrenja P cej dolgo. Švicarska podjetja devajo prvo« ni pridelek v steklenice raznih velikosti, stopne za vsak žep. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 3. oktobra 191 #> 1 Domače res«. V Royaltonu, IL v rovu ubila dva Slovenca. Antona m Johna Karlovška, ki je bil član S'>rj' I Delavnice v«*tu Povpraševanje f*1 nih delavcih je začelo ponehava! 1. I Sreiovna vojna. Bolgarija p antanti. Zavezniki okupirali N Franciji. SovjetHka Runija. V VVasbingl ^ vest, da ao nemške vojssk« če.« praznile Pskov in Bielogorod. (JuelltUi ie r (Dalj* »« , ^ na povaod zunaj ^ ' ^ uu m, danes nemška kri ^"»J*, Nemčiji sami - r Nacijsko tuljenje je tre . ^^ ^ strani in tedaj bo vsakemu 1 da je to tuljenje giganUtni — »*s nT* .SUEUE^OKTOBEA esti iz Jugoslavije (Izvir** poročila ix JucooUriJc.) isti KA NESREČA PRI RADKCAH ^ik in klobučar Savinc \mrtno ponesrečen 15 septembra se je pripeki Radeč huda železniška Posestnik Franc Savinc ^ je peljal z zapravljivč-ISjco svojim delavcem, ki ii krompir na njegovih ' Savinc« Je spremljala 1 hčerka Anica. Ko je voz im železniško progo, je pn-tovorni vlak in je loko-n wdela v zadnji del voza, [(drobila in vlekla s seboj. t sta se odtrgala in zdivja-ivinca pa je lokomotiva , nekaj časa s sabo, nato 'Savinc obležal ob progi s poškodbami: zlomilo mu in noge, prebilo pa tudi jj. Poklicani zdravnik mu jI prvo pomoč, toda po-. so bile smrtonosne, eno nesreči je podlegel. | Hafka Anica pa se je rešila Eeten način. Strojevodja je H vlak ustaviti sele na kak-» J 300 metrov in prepričan je ^ da je tudi dekle našlo smrt |kolesi. Ko pa je vlak obstal, »jevodja zagledal dekle no njem delu lokomotive. De-takoj pohitelo nazaj k o-, da bi mu pomagalo. Rešila \ u čudežen način s svojo oostjo. Ob sunku lokom o-i voz je Anico vrglo na od-i lokomotive, katerih se je oprijela in z njih spleza-<1 vožnjo na nastavek lo-itive in počakali, da se je* ustavil. Zahvaliti se ima i prisebnosti, da je ostala lin skorajda popolnoma ne-kudovana: le nekaj prask je Jto-ji je posnelo čevlje i\ estnik Savinc je zapustil w in tri otroke. Železniška! je uvedla preiskavo, da kdo je zakrivil nesrečo, povozil kolesarja«—Pred 4janskim glavnim kolodvo-iie je zgodila 15. sept. smrt-■eareča. Na križišču Miklo-in Masarykove sta tr-tovorni avto in kolesar. Pro-Mvoru je |>eljal šofer Sla- * tovarne za konzerve to-i avto, j k) Miklošičevi pa so speljal na kolesu mlad miti pomočnik Jože Hren, za-»vftt. Vidu nad Ljubljano. " j« vozil ])o napačni stra-je na vogalu ostro zavil * inašel tik pred tovornim Jto). Kolesar je prestrašen ob-*kbi bil hitro pognal dalje, rešil, tako pa ga je to-avto jKKirl in sel čezenj. * je obležal nezavesten, preji111 so ga v bolnišnico, a je 1"' prevozu murl. Star je Me 24 let. ^rtna nesreča na motoclklu. pujski trgovec in mehanik f Sirec je imel v popravilu "J^no kolo nekega vaščana iz "»cev. Ko kh je popravil, se odpeljal v Juršince "M kolo lastniku. Ta pa ae da ga odpelje na mo-ni v.'luj,da mu ne bo treba * ni Gabernlku se je šofer-r oKnitl neki koko- i a je zavil v gra-J*up m se je motor prevr-"er dobil nobenih po- • tr> rec pa je ob-" "i je naslednji J*"1'H jKiškodbam. ;r ur* nad Marilx,rom.-iNad "r",ri » marilH,rsko okoli-lvJ;tla 15. septembra po-Ma nevihta. Lilo je ko • -kalo je in zažgalo ''.'ka (»laserja pri Sv. ' 1'^nici. Ogenj je na- • J^nio *kodo. Pri De- v H ki m, Nt * d fco. tembra poslovil od Ljubljane in odpotoval nazaj v Ameriko. "Jutro" z dne 17. sept. objavlja daljši razgovor z njim izpod peresa urednika in pisatelja L. Mr-zela, v članek pa je montiran tudi portret Zaitza, risba slikarja N. Pirnata. Pred nekaj dnevi so mu ljubljanski sodrugi priredili intimen poslovilni večer. S. Zaitz s svojo ženo Angelo je sedaj že doma v Chicagu. Upamo, da se je pri nas in med nami dobro počutil, in želimo, da nas ie kdaj obišče! Nov način tihotapljenja.—Policija je te dni prijela družbo petih tihotapcev, ki so na poseben način hoteli imeti velik profit od prodaje tihotapskega blaga. Trije ljubljanski, že večkrat v podobne afere zapleteni možakarji, so se domenili, da bodo zaslužili lepe denarje na poseben način. Dva od teh sta poiskala zvezo z dvema tihotapcema ob italijanski meji in jima obljubila, da jima bosta vtihotap-Ijeno robo prodajala po Sloveniji. Ona dva sta pristala, a hotela sta preizkusiti njuno poštenost, pa sta jima prvič izročila le nekaj malo blaga. Ta dva sta lepo to blago razprodala in tihotapcema ob meji pošteno vse plačala. Tako sta zbudila zaupanje in domenili so se, da bosta drugič dobila obilo blaga za razprodajo. Zmenili so se za sestanek, ko pa sta naša dva prodajalca ravno prevzemala blago od tihotapcev, se je pojavil tretji zaveznik iz Ljubljane, ki pa se je izdal za i policista in je napovedal vsem štirim aretacijo in zapit m«bo blaga. Njegova zaveznika sta se uspelo delala prestrašena, ko pa je prišel pripraven trenutek, sta namignila tihotapcema, naj pobegneta, kar sta ta dva tudi storila. Ti trije pa so se nato zakrohotali, odnesli blago in ga začeli prodajati po Gorenjskem, bratsko si deleč ves zaslužek. Šlo je za robo, vredno več tisočakov. Zdaj pa se je za stvar začel zanimati pravi detektiv in je lepo polovil vseh pet tihotapcev in bodo spet složno odgovarjali pred zakonom in plačevali carino. Zaplenili so jim namreč tudi precej blaga. Sleparstvo z izmamljanjem tihotapskega blaga jim je torej le napol uspelo. Ciganska.—Hrvaški listi poročajo obširno o nenavadnem dogodku, ki se je dogodil v okolici Krapine. Pred tremi leti je šla kmetica Monika Halužanova iz Klenovca na božjo pot k Mariji Bistrički, ki je hrvaškim katolikom' to, kar Brezje za slovenske. S sabo je vzela štiriletno hčerko Anico, ki pa se ji je pri Mariji Bistrički zgubila. Izginila je, kakor da se je vdrla v tla. Mati jo je iskala ves dan, a je ni našj/i. Od tedaj je hodila na božja pota razne kraje in izgubila že vsako upanje, da bo še kdaj našla svojo hčerko. Ko pa je zdaj bila na božji poti na Trškem vrhu pri Krapini, je nenadoma planilo vanjo mlado dekletce in začelo klicati: "Mama, jaz sem An-čica, ne daj me ciganom." Hčerka je bila vsa drugačna in šele po znamenju na hrbtu je mati zatrdno spoznala, da ima pred sabo res svojo Ančico. Ukradli jo namreč cigani, ji oblekli h K. ii It Zait i. i i pa je *tr« l;> ■••tnega delavca Obležal je neza-PJ ožgan, a zdrav-'fski bolnišnici u »do rešili živiienje. thaja. — Ured-". -odrug Frank I dtoma meneče Prvič i je Ameri-"vino in si je o-Juironlavijc in >Ufiaj, Prago in i* dne 17. aep- ribe s krožnikov, so se pokazali pri Članih družine znaki zastru-pljenja. Najprej pri hišni gospodinji sami. Koža se je pordečila. Ne le po glavi, po vsem telesu in sem in tja so se jele kazati lahne višnjevkaste lise. Mati se je seveda zelo prestrašila, medtem pa so se že pojavili podobni znaki pri najstarejšem sinu Ivanu. Nastopati so začele tudi slabosti in Baldermanovim je postalo jasno, da prihajajo nadloge od morskih rib. Sin Rudi je bil odšel v Sokolaki dom k skušnji za igro. Mislil je pač, da njemu ne bo nič. Toda sredi vaje so se tudi na njem pokazali znaki obolenja. Nemudno je zbežal iz Sokol-skega doma. Na srečo so bili Baldermanovi toliko preudarni, da ao takoj i-skali zdravniške pomoči, ki jim jo je nudil dr, Albert Human. Znaki zastrupljenja so se potem ko so zavžili zdravila, vtdržalj tja do večernih ur, potem pa se Je stanje zastrupljencev pričelo vendar boljšati, tako da ao bili izven najhujše nevarnosti. Srečno je odnesel pete sin Metod, ki se mu rib sploh ni zahotelo iti je ostal seveda popolnoma zdrav. I-van pa se še naslednje popoldne ni počutil dobro. Čutil je slabosti v želodcu še tedaj, ko se je pripeljal iz tovarniške službe v Kranju. Dogodek opozarja k previdnosti pred ribami, ki niso povsem sveže. Italija odpokliče čete iz Španije? Španska vlada razpustila mednarodne brigade Pariz, 1. okt.—Poročila iz Rima, Barcelone in krajev ob fran-cosko-španski meji javljajo važne dogodke v zvezi s civilno vojno v Španiji. Vest iz Rima se glasi, da se je diktator Mussolini odločil za potegnitev italijanskih "prostovoljcev," ki se borijo v fašistični armadi, iz Španije, poročilo iz Barcelone pa pravi, da je španska ljudska vlada odredila razpust mednarodnih brigad. Ta razvoj, ako bo šel v tej smeri naprej, bo silno vplival na civilno vojno v Španiji, ki divja že dve leti, kakor tudi na bodoči mir in zaščito Evrope. Civilna vojna, ki je od izbruha pretila z zanetitvijo splošne vojne v Evropi, bo omejena. Odpoklic italijanskih čet iz Španije bo omogočil uveljavljenje prijateljskega pakta med Veliko Britanijo in Italijo. Dopisnik londonskega lista I)aily Telegrapha v St. Jean de Luzu, mestu ob francosko-špan-ski meji, poroča, da je Mussolini že pozval 500 letalcev domov. Večina teh letalcev se je nahajala v Zaragozi in Majorki. V Parizu sodijo, da je najmanj 30,000 Italijanov in okrog 7000 Nemcev v španski fašistični armadi. Med temi je okrog 7000 pilotov in letalskih mehanikov, katerih odpoklic bo težak udarec generalu Franku. Vzrok, da sa je Mussolini odločil za potegnitev italijanskih Čet, je v prvi vrsti želja po izboljšanju odnoAajev med Italijo in Veliko Britanijo. Drugi vzrok je gospodarska kriza v Italiji. Ljudje so pričeli že glasno godrnjati proti trošenju denarja za vzdrževanje italijanskih čet v Španiji. svoje cape in polomili roke, da j? laže beračila. Stvar je bila prijavljena orožništvu, dekletce je Izpovedalo natanko, kako so jo mučili in kako je morala živeti ta tri leta, orožniki pa so aretirali prizadeto cigansko družino in odvedli v zagrebške zapore. Družina ae zastrupila z ribami Skofja Loka, 8. sept. — V pr vih popoldanskih urah se je,brž razvedelo po ftkofji I^ki o ne-varni nezgodi, ki je doletela rod bino Baldemanovih v Novem predmestju. Baldemanova mati j« bila te dni na obisku pri svojem sinu Andreju v Ihilmacijl Na povratku je prinesla s seboj morske ribe In jih pripravila družini v torek za kosilo. Z veseljem so posegli domači po de-likatesi, toda kolikšno razočaranje jih je čakalo! Kmalu po tem, ko ao »zginile Mussolini se ponujal za posredovalca Prefrigana igra angleške diplomacije London, 1. okt,-—List Daily Telegraph, ki ima tesne stike t angleško vlado, piše, da se je Mussolini sam ponudil Franciji in Angliji za posredovalca v konfliktu med Nemčijo in Češkoslovaško v pričakovanju, da mu bosta dali posojilo, ki ga potrebuje, in priznali italijanski režim v Abesiniji. Vloga predsednika Roosevelta v evropskih intrigah v zadnjih dneh je bolj obskurna. Nekateri trdijo, da je angleška diplomacija potegnila Roosevelta za nos, kakor tudi ameriškega poslanika v Londonu Kennedyja. V Londonu so se zodinili glede sprejetja vseh Hitlerjevih zahtev predno je Chamberlain su-gestiral Rooseveltu, naj apelira na Mussolinija, da posreduje v krizi. Roosevelt, ki ni vedel, kaj se godi za kulisami, se je odzval. Anglija odstopi kolonije Nemčiji? London sluti kupčijo s Hitlerjem I^ondon, 1. okt.—Čeprav se je angleški narod globoko oddahnil, ko je nevarnost vojne minila po sklenitvi dogovora v Mo-nakovem na račun Češkoslovaške, je bojazen, da je Chamberlain obljubil Hitlerju vrnitev kolonij kot ceno za začasni mir, velika. V Londonu zdaj samo ugibajo, toda pojasnila ni. Angleži pravijo, da mora prej parlament razpravljati o vrnitvi kolonij Nemčiji, kajti nobena kupčija, ki jo je morda sklenil Chamberlain z nemškim diktatorjem v tem oziru, ni veljavna brez sankcije parlamenta. V Angliji je mogočna grupa, ki se ne strinja s Chamber-lainovo kapitulacijo pred Hitlerjem. To tvorijo laboriti in liberalci. Ta grupa sluti, da je Chamberlain plačal previsoko ceno za začasni mir v Evropi. Bodoči dogodki in razvoj situucije bo do pokazali, ali se ti krogi motijo ali ne. leneva vabi Nemčijo v svoj krog Liga narodov revidira svojo ustavo ženeva, 1. okt.—Skupščina Lige narodov je v načelu odobrila izločitev ženevskega kovenanta iz versajske pogodbe. Liga je bila rojena iz povojnih mirovnih pogodb in kovenant, njena ustava, je bil uključen v versajski pakt. Zaključek, da se kovenant izključi iz .versajskega pakta, je prišel po konferenci v Monako-vem, ki ae je izrekla za razkosanje Češkoslovaške na zahtevo diktatorja Hitlerja. Skupščina je s tem odpravila glavni ugovor Nemčije proti sodelovanju z Ligo narodov. Skuptčina Je sprejela priporočilo svojega pododseka, da ae že-nevski kovenant izključi iz ver- sajske pogodbe. Vlade držav, ki so zastopane v skupščini, morajo ratificirati zaključek predno vstopi v veljavo. Angleška vlada je že prej priporočala izpremenibe in izključitev kovenanta iz versajskega pakta. Njen argument je bil, da bi to ne spremenilo temeljne osnove, na kateri je bila zgrajena Liga narodov. Nacijska Nemčija je zapustila Ligo narodov in od takrat je odklanjala vsake zveze z njo. Glavni Hitlerjev ugovor je bil, da je versajska pogodba, ki je bila vsiljena Nemčiji po *\\>tovni vojni, direktno povezana z ženevskim kovenantom Lige narodov. || 4 Prve nemške čete vkorakale v sudetske distrikte (Nadaliovant* « 1. stianL) ro na vse Hitlerjeve zahteve. Predstavniki "velike Četvorice" so podpisali dogovor v petek zjutraj, nakar se je Hitler zahvalil državnikom v imenu nemškega naroda. "Velika četvorica" je poklonila Nemčiji sudetske distrikte, "da odvrne vojno v Evropi." Vodilni igralci v tej drami so bili Hitler, Mussolini, Chamber-ain in Daladier. Edina koncesija, ki jo je dobila Češkoslovaška, je garancija Anglije in Francije nove češkoslovaške meje. Dogovor dalje določa sklicanje nove konference v prihodnjih treh mesecih, ako ne bo češkoslovaška dosegla v tem času sporazuma s Poljsko in Ogrsko, ki tudi zahtevata ozemlje, na katerem živijo Poljaki in Madžari. Glavne točke dogovora so: Češkoslovaška mora izvesti evakucijo sudetakih distriktov do 10. oktobra. Evakuacijo bo nadzirala posebna komisija, katero bodo tvorili reprezentantje Anglije, Francije, Nemčije in Italije. V drugih krajih Češkoslovaške, kjer so Cehi pomešani 7 Nemci, bodo prebivulci pri ple biscitu odločili, kam hočejo spa dati. Prebivalci se lahko izse lijo ali priseli j i v kraje, k1 jih dobi Nemčija. Vsi sudetski Nemci, ki so i čeAkih ječah, morajo biti izpu ščeni v štirih tednih. To velja tudi za vse nemške politične jetnike. Med našimi Minnesočani han Molek Slovaki te zahval ju* jejo Hitlerju Dunaj, 1. okt. — Več tisoč Slovakov, ki živijo na Dunaju, su je zahvalilo Hitlerju, "ker bru\ni pravico obstoja narodnostnih manjšin v Češkoslovaški." Zahvala je bila poslana Hitlerju |to masnih demonstracijah, katerih so s« udeležili tudi Slovaki, ki so |H)bagnlli na Dunaj. Demonstrant je ao naznanili formiranje legije "svobodnih" Slovakov, ki ae bo borila za neodvisnost Slovaške. Litvinov očita velešilam hinavičino Ženeva, 1. okt. — Maknlm Litvinov, ruski zunanji komisar, je na seji sveta Lige narodov bičal Anglijo in Francijo in jima t>čital, da sta odgovorni za hinavAčino, a katero J« prežrtn medna rod na atmoafara. Ta očitek je izrekel, ko Je urgiral Imenovanje odbora, ki naj bi nad ziral potegnitev zunanjih čet iz Španija. bombon IHata v poletu nad obmejnim ureailjeai. Klika j« bila vzeta v teku letaUkih ma Najstarejše naselbine (Ae nekaj) 4 Dobri soudanski rojak je naju od^teljal v sosednji Tovver, kjer je naju pustil —- in tedaj je najin načrt odpovedal službo. Bila sva v Towerju in tam sva morala ostati domala sedem ur, dokler ni prišel prihodnji avtobus. To je bilo pribito in pomagalo ni nič. Nikogar ni namreč bilo, ki bi bil Šel z avtom na Renž. Tower je stara, najstarejša slovenska rudarska naselbina v Minnesoti. V bližnjem Soudanu stoji nkromen spomenik, na katerem je zapisano, da prvi vagon železne rude so odpeljali iz okolice Towerja v pristanišče Two Harbors, nedaleč od Dulutha, v juliju 1884. Takrat so bili tamkaj odprti rudniki, takrat so prišli prvi naseljenci in med njimi ao bili Slovenci. Slovenec Jos. F. Buh, ki je prej misljonaril med Indijanci, je v Tovverju postavil novo cerkvico. Indijance še vidiš tamkaj, toda civilizirane vsaj po obleki. Drugače je naselbina do malega mrtva. Prvotni slovenski naseljenci so menda že vsi na i>okopa-llšču ta hribom, katerega mi je pokazal Matija. Kolikor bi sodil ]N> Imenih na nagrobnih kamnih, je bilo med njimi mnogo Belokrajlncev. Nekaj trgovin ob glavni cesti Ae nosi slovenska Imena (Skala, Stefanlč, Gornik), a v njih gospodarijo sinovi in vnuki. Najbogatejša proda-jalnica Je Gornikova (it Gabrov-ca pri Metliki), toda prvotni laatnik je že mrtev. . Matija pozna vsak kamen v Tovverju. Kjer je zdaj gasolin-ska lopa, je nekoč stal slovenski društveni dom — prva slovenska dvorana v Ameriki kot pravi Matija. Pokazal mi je tudi hišo, v kateri se Je tiskal Amerikan-ski Slovenec od leta 1801 do 1000. Stari Buhov farovž še sto ji, a Je prodan in Matija ne bo nikdar odpustil župniku, ki je dal It podstrešju zmetati na pla no neke ostanke Buhove zapuAM ne, menda dokumente ali kar Je že bilo. Ker Je bilo dosti časa — sedem ur! — zanimivosti |w nič, sva stopila v staro pivovarno |>rl mostu čez |w>tok, v kateri Ima neki Irec — ali Francoz ali kdor ie je — gostilno. In glej! Naiel sem prvo zanimivost v Tower ju: iz kamna sezidan bar, kakršnega še nisem nikjer videl. Gostilničar me Je tudi zanimal. Zanima se za zg«slovIiio kraja In It predala je privlekel staro foto-grafsko sliko skupine tovversklh rudarjev, med katerimi je bilo nekaj Slovencev. Fotografija je stara okrog 40 let. Vprašal aem ga, če Jo proda. "Niti ta $10,000 je ne dam!" Je odvrnil ponosno in skrbno položil sliko nazaj v predal. Kdo bi si mislil, da Ik> v tem pustem gnetdu tako navdušen antikvar! Matija Je ogovarjal atare slo-venske mamici, ki so sedel« na vrtu in tako sem Ittaknll še nekaj. V rebri hriba nad mestom živi star slovenski "puščavnlk", Seveda morava takoj k nJemu. ItcN Je prilezel it kolibe, napol nkrite v zemlji, starin: nitke po-atave, ki Je fHJVedal, da Je bil rojen v Črnomlju. "Iz katere vasi?" ga vnrašam, a on ponovno t "Prav It ('momlja." Rekel Je, da je dobro |»otnal Junkotove fante. Star Je že 72 let in v Ameriki Je 4ft let, nedem let pa že sa* motarl v svoji luknji. Bil Je ''lumberjat k" In večino svojih let Je prebil v gozdovih, amjiak avoj zaslužek Je sproti zapll in na starost je ontal sam na renti, Z4§j pti m ms fifl fftssins i«» kojnlne od države in tako životari. "Saj ne bom dolgo . . ." Razvaline naših ljudi, delavcev, najdeš |*>vsod in v v Maki dobi. 10. Arhiv Matije Po««relm Potem, ko sva se le srečno izmotala it puščavnlškega Tower-im in ae vrnila dol na Renž, Je bila moja prva pot v tačanrio stanovanje Matije Pogorrlra v Gil-bertu, da vnaj površno vidim njegove proulule starine. "Površno" Je prav povedano. Kajti, If bi hotel natančno pr»-i/leda 11 vse, kar je ta mo* zbral «koti dolga leta, bi me vzelo najbrž teden dni — in zaradi tega. ker Pogorelčeva zbirka ni sistematično urejena in opredeljena, temveč je vse amešano in razmetano na pol tucuta prostorih. Km likor ima doma pri nečakinji, je menda dovolj za en "truck", i-ma pu — kakor ml je rekel — rasne druge stvari v tanki, dalje v Chiaholmu. v Michiganu pri sestri in drugod. Skratka nimam pojma, kako velika Je Matijeva *i>lrka. 4 Pogorelčev urhiv je bil že večkrat omenjen v našem tisku, popisan pa še nI bil niti površno. Vendur bi bil že čas, da se kdo /ačne resno zanimati ta to shiraj dokumentov ln drugih starin, (i nima para med nami. V nekaterih krogih je mnenje, du jo Matije v a zbirka večinoma Mžunk", ampak to je zmota. Vmes je lahko kaj navlake brez pomenu, vendar glede večine predmetov se tega ne more reči. O Matiji je že nustala legenda: Ce bi rad kaj dobil, vprašaj Matijo Pogorelcal — Zbašnlk, gl. tajnik JSKJ, je vprašal Matijo vpričo mene, naj mu poišče zapisnik prvega gl. odbora JSKJ, ampak Matija se je samo musal. On sam ne ve, kaj vse ima! Matijev arhiv se lahko deli v dva dela. Prvič časopisi, knjige n dokumenti (rokopisi, pisma in rasne listine); drugič osebna ta-puščlna starih misijonarjev (Buh, Pire, Baraga), indijanski predmeti, slike itd. Prvi del je splošne vrednosti, drugo pa, kar je dobil od Buha (Buh jo mnogo tega podedoval po IMrcu, ta pa po Baragi), Je |>osebne važnosti le ta katolike, dočim je na splošno le mutejske vrednosti kot redka starina. Matija pravi, da Je Buh shranil vsak papirček, ki gu je dobil; prav tako je Matija shranil v zadnjih 40 letih čuso-plsnih, knjižnih In drugih tiskovnih eksemplarjev na stotine, kakršnih nikjer več ne dobite. To blago je itredne važno-atl ta naše zgtvala federalno apelatno msitšče, naj ovrže odlok federalnega.delavskega odbora, s katerim J« razveljavil po* jfodlsi med unijo strojnikov In Herrlck Mfg. Corp., ki ima tovarno v Muncleju, Ind. Odbor nI itasno razveljavil pogrnil*, temveč je tudi Uredil, da je svtnu unija (<'l<>) predstavnica delavcev, ki no u|M»*l*ti| v tovarni te kompanije, pri kolektivnih |mga-JanJih. a l! /opeljivo "Kaj va* je pripravilo do tega, da at* začeli piti? Morebiti družinske razmere? Ali ste nesrečno poročati i T" "Ns, trije moji norodnikl so goatilnkarji." Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1®78 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft GUBEC: Pazi. da te ne raztrga! MOGAJlC (ki g« je za hrbtom udaril ban-aki vojak): Bog moj . . . Mara ... ne popustite! (Pade smrtno zadet.) NOŽINA: Umaknimo se do zidanice! Zdaj nam ni več pomoči! Cim več jih pobijemo, tem bolje! (Se umika.) (Keglevič in Gubec se *»orita sredi odra. No-žina in Pasanei v*ak s svojimi nasprotniki. ležeči vojak, ki ga je prej i*>bil Gubec, se splazi in udari Noiino po hrbtu, da pade. Istočasno se iz zasede pojavi Gn»gorijanec z vojakom. Oba vodi Sajnovič, kažoč na Guhca. Sajnovič si zakriva oči. da bi ga ne spoznali. Gregori-janec in njegov spremljevalec imata vrvi s seboj.) 1 17 GREGORIJANEC (za Gubčevim hrbtom): Keglevič, iivega moramo dobiti, iivega, čim več živih! (Skoči proti Gubcu, z njim vojak, ki je skočil od zadaj na Gubca in ga prevrnil. Gre-gorijanec mu je istočasno izvil meč.) GUBEC: Pomoč! • | KEGLEVIC (osvobojen Gubca se vrže na Pa-sanca): Tudi tega moramo dobiti živega! NOŽINA (leži ie zvezan): Ubijte Sajnoviča! SAJNOVIC (grozi s pestmi): Zdaj sem vam poplačal! (Hoče zbežati.) PA8ANEC: Uiel bo! Pobijte ga! GREGORIJANEC: Kam bežii, Sajnovič? (V tem trenutku prihiti Sajnoviču nasproti Sekelj.) SEKELJ: Nikamor ne pojdeš! (Ga pobije z mečem.) SAJNOVIC: Pomoč! GREGORIJANEC: Baron, kaj delai? Nai zaveznik je! P AS A NEC: Živio, baron! (Nasprotniki ao ga obkolili, vrgli na tla in ga vežejo.) KEGLEVIC: Zakaj si ga ubil? SEKELJ: Bil je puntar! Nisem vedel, da je nai zaveznik. NOŽINA (na tleh, proti mrtvemu Sajnovi-ču): Fej, izdajalec! KEGLEVIC (Nožini): Na drevo te potegnemo, zver! (Ga aune.) GREGORIJANEC (vojakom): Dobro jih zvežite! Sem v kot z njimi! (Iz neke strani se umika Matkalič; ničesar drugega nima več ko boben.) MATKALIC: Kirje-elejson! Kaj silii s konjem sem! Papist grofovski! Na zadnje, kar imam! (Vrie na nekoga boben za oder. kjer se nekaj zvali po tleh. Po ropotu se sllii, da je moral biti vitez v oklepu.) KEGLEVIC: Zgrabile ga! (Žeesedi je planil vojak na Matkaliča, ko je ravno vrgel boben.) Haha, puntarski tambur! MATKALIC (že na tleh): Tudi ti se ne boi večno smejal. Ce je na onem svetu boljia pravica kot tu, te prav gotovo ie čakajo vislice. (Z leve priženejo zvezanega župnika.) ŽUPNIK: Razbojniki, hujii od Judov in Rimljanov, ki so križali Kristusa! GREGORIJANEC: O. župnik Bahič, pozdravljen! Lepo srečanje! Uiel si nam, toda spet smo te ujeli. ŽUPNIK: Preklet bodi tvoj rod, ki je sramotno izdal kmeta. SEKELJ (pomembno, mu pomežikne z očmi): Bog daj, župnik! (Gregorijancu): V vas grem! (Odide.) ŽUPNIK: Uskoki more, požigajo in plenijo! Vse beii! (Nastopi Alapič.) 10 ALAP1C (z obvezano levo roko): Krasen plen, vsi živi! Čast vama, Keglevič in Grego-rijanec! ŽUPNIK: Čast! čaat! Zdaj nas boste mučili, kaj, krvosesi! GUBEC: Pomiri se, sedaj gremo vsi isto pot, toda gremo jo kot puntarji! PASANEC: Naj naa rajii takoj pobesijo. ALAPIC: To bi bila prelahka smrt za generale in detomorilce! (Se spotakne ob Mo-gajičevo truplo.) Mrhovina! Viteški oklep si je opasal in pun-tarsko perjanico! MATKALIC: Tudi ti boi nekoč mrhovina! ALAPIC: Ko bi ne priili konjeniki Zrinj-skega, bi se konralo^slabo za nas. Mnogo mrtvih in ranjenih i^amo. Kdo je vrgel kanonika s konja? MATKALIC: Jazl^gospod Gospod! GREGORIJANEC -JttKse je zelo poškodoval? ALAPIC: Nič hudega! So ga že odnesli! ŽUPNIK (zase): Skoda! ALAPIC (iiče že ves čas nekoga po odru): Gregoriča ni nikjer? GREGORIJANEC: Nikjer! Vse smo pretaknili. PASANEC: Ne najdete ga! GUBEC: On nas bo maščeval. MATKALIC: Nikar ne mislite, če ste nas, da boste tudi njega! NOŽINA: On je vojak! ŽUPNIK: Se Turki mu niso bili kos. ALAPIC: Dokler nimamo Gregoriča, ne moremo mirno spati. KEGLEVIC: Glavno delo smo opravili. GREGORIJANEC: Treba je takoj poslati nekaj konjenikov proti Planini. ALAPIC: Mi se vrnemo v Zagreb. Jetnike priveiite na konje. Gubca čuvajte! Ban in Tahi težko čakata nanj t GUBEC: Ne bom zbežal! ALAPIC: Prav imaš! Nikar ne zamudi za-grebike natezalnice! KEGLEVIC: Raztegnili te bomo, da boi visok kot tole drevo. Potem boi lahko poveljeval kmečki vojski, saj boi največji vojskovodja na svetu! GUBEC: Torej na pot, nam se mudi! MATKALIC (norčavo): Skoda, da nimam več bobna, lahko bi nam sedaj bobnal. Bam-brbam ... PASANEC: Malo težko bom hodil, po nogi sem dobil! ŽUPNIK: Saj bodo pokali biči po naiih telesih, da bomo lahko hitro stopali. ALAPIC: Naprej! Mari! (Gredo.) Keglevič, kogar dobii ie iivega na bojiiču, ga obesi! (Alapič odide.) KEGLEVIC: Ta hruika bo lahko mnogo nosila! (Nastopi vsa zbegana Mara.) 20 MARA: Zbogom, oče! GUBEC: Zbogom, Mara! Obiičite nas v Zagrebu! MARA: Kja je Mogajič? (Hoče za njimi, a jo Keglevič ustavi.) KEGLEVIC: Nikamor, deklina! MARA: Mogajiča hočem videti! KEGLEVIC: Tu je! MARA (ae zgrozi, poklekne ob truplo): Mogajič, Mogajič! Mrtev! (Zajoče.) Moj ljubi, dragi! Kaj bom sedaj sama? O bog! KEGLEVIC: Ne cmeri se, sicer te dam privezati k drevesu! (Takoj, ko so jetnike odpeljali, sta naatopila prvi in drugi kmet ln prinesla vrvi.) 1. KMET: To bi bilo najboljše, gospod. MARA: Sramuj se, izdajalec! Storite z menoj, kar hočete! Ne ganem se odtod! Se mene ubijte I (Dalj« prihodnji«.) Suženj pri uri Formij, suženj pri uri v starem Rimu. je v hiii svojega go-H|H>darja kvestorja Atala dolgo \rxto let razglašal čas. To službo je vršil vsak dan dvanajst ur za|>oredoma. Da ni v teku let zaradi tega enoličnega posla, kakor je štetje ur zblaznel, je pri-iMimnglo v nemali .meri to, da Je sporočal ča* najrajši FMili, lepi kvefctorjevl h^eri. Zdaj |m je r* deaet let mkal na njen po\ratek. K<> je bilo deklici štirinajst let. jo je namreč oče poslal k njen«' mu stricu v Atene. Formi ju se je ob alo\esu nasmehnila in re kla: "Formij, vedno al mi tako le-|m» naznanjal čaa, hvala ti za to! Prav [io»ebno pa ne ti zahvalju jim za prijauio*t poapešenega štetja čaaa. kadar se je mudil pri meni učitelj grščine . . . Ns d«*jam se. da l*»š |to mojem po-\ratku znal šteti ure počanneje, )N»Mel>no, kadar bo pri meni moj dragi..." Od tega je prešlo de»et neskončno dolgih let. Formij ni pozabil Fidilinih be«ed. Tudi nje naameh mu je krajial čas, kadar je mislil nanjo. Na Isidočegs ljubimca kvestorjeve hčere pa iti smel misliti, kajti kadar se je spomnil tega, mu je postalo srce težko. Zaradi tega je itel tudi minute počasneje. Nekoč je dejal Licinij. mlad, odličen Rimljan, ki je obedoval l>ri kvestorjevi mizi in je imel po obedu pomenek z Atalom: "Atal, sodim, da tvoja ura za-ostaja T Atal se je po teh besedah nasmehnil in je zaklicsl glasno nadzorniku sužnjev v svoji hiii: Kvincij, ura zaostaja! Naravnaj jo točno P Kvincij je segel po palici in je celih pet minut pretepal Formlr* ja. Linicij se je smehljal: "Nu. zdaj, menim, je ura sa silo popravljena!" Formij je zaradi te kasni ostal n«>Npremenjen. Ko pa je sllial. da prihaja Licinij v hišo zaradi Atalove hčere ter mu govori svoji ljubezni do Fidile, mu je zavrela kri v žilah. Stel Je mino te t večjo brzino. * Trs zdaj prehiteva", je dejs Licinij. "Dovoli, da jo naravnam sam" In prijel Je a svojimi rokam Formija aa vrat. Formij je mi sli I, da se bliža njegov konec. Mi pohotnega Licinija, česar jo Jupiter ob vari! ' Toda Jupiter je imel druge akrbi. Svatba je bila najavljena in se je praznovala. Po svatbi je dejal Atal tvojemu sužnju pri u-ri: "Formij, nerad te odslavljam iz hiie, toda ker sem obljubil moji hčeri za doto tudi uro, ne gre drugače, kakor da stopiš v službo mojega zeta Licinija! A tudi Like ostane v tvoji bližini. Fidila ae je odločila, da vzame i njo k sebi!" Tako se je zgodilo. Že prvi dan je Licinij nagovoril sužnja pri uri: Formij, kakor veš, imam najboljiega sužnja pri uri v Rimu, zato lah te vam od tebe, da tudi v moji službi naznanjaš vedno natančen čas! Pazi, da boš na sekundo natančen! Slabe ure nočem imeti pri hiii in če te zalotim, da ne boš vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, te bom vrgel ribam za hrano!" Kmalu nato je pritekla Like s solzami v očeh k Formij u z novico, da lazi Licinij zopet za njo. Naročil je, da mora priti točno ob devetih na vrt. Formij je poslušal in atisnil zobe. Nič ni rekel, samo prikimal je. Nekaj ur pozneje je stopil Licinij v sobo svoje žene vedrega lica |n rekel: Fidila, ob desetih pride k meni moj prijatelj Albij. Prosim te, pridi na vrt takrat, a ne prej, ne pozneje! Formij, moj suženj pri uri, bo natančno napovedal čas!" Formij ni spremenil obraza. Spregledal je bil namreč načrt svojega gospodarja. On, njegov suženj, naj bi preprečil, da ne bi Fidila pred časom prišla na vrt, da bi bila Like na milost in nemilost izročena pohotnemu gospodarju. Ko je šel Licinij mimo njega se je Formij nasmehnil. Začel je takoj šteti čas, seveda nekoliko hitreje kakor običajno. Nenadoma ga je vprašala Fidila: "Koliko je ura Formij?" "Pol ure manjka do desete!" je odvrnil suženj. "Kako naglo beži čas! Ali se še spominjaš, Formij, kako je pred leti upo bežal Čas, ko je meni prihajal učitelj grščine? Zdi se mi, da takrat!" "Se deset minut manjka do desete ure, gospodarica!" je rekel suženj. "Nemogoče, Formij! Licinij je vendar komaj odšel od mene, pa je že tako pozno?" "Gospodarica, dovolite, da vam povem, da je ie čas!" je reke Formij in njegove oči so žarele od srda.j Fidila je vprašujoče pogledala sužnja. Skomignila je z rameni ter mu pomignila, naj ji sledi. In res, ko sta prišla na vrt, je manj kalo še cele pol ure do desetih Pri ribniku, kjer se je voda zajedala v kopno zemljo, pa je vi dela Fidila svojega moža, ki je ravno potegnil branečo se Like k sebi. "Licinij! Licinij!" je zavpila žena. Licinij se je zdrznil, ko pa je ugledal Formija za svojo ženo ga je obšla strašna jeza. Pes"! je zavpil, "ti hočeš biti dobra ura mojega življenja? Vr gel te bom ribam za hrano! Popadel je sužnja, ki je stal na je bil na napad in se je šteješ danes kakor Diktator M mer in angleški premier Chamberlain. vzeta, ko sta se sestala v Godesbergu, Nemčija. bila "Ker ne utegnem." "Zakaj pa ne utegneš "Ker delam." "Zakaj pa delaš?" "Zato, da zaslužim deni "Kaj pa napraviš jem?" "Kupim ti kruha." Odmor. Cez nekaj časa: "Očka, saj nisem lačen.*1 "Metka, zdaj bo prišla klavirska učiteljica. Ali mila roke?" "Sem, mama." "Pokaži.--To so umi ke? Poglej, ta dva prsta čistotftrna!" "Saj s tema dvema igran dar na črnih tipkah." * Ni se /.motil Neki mladenič je prišel gatašu in ga prosil za kraU govor. "Si že mislil, za kaj gre bi denar od mene." "Nikakor ne, prišel sen prosit za roko vaše hčere! "No, torej se vendar zmotil." spretno izognil ter se umaknil, icinij pa je zdrknil v ribnik in ribe roparioe so takoj planile po njem. "Pomagaj mu, reši ga vendar!" je moledovaia Fidila. "Jaz sem suženj pri uri in moja dolžnost je napovedovati čas!!" je dejal z mrkim glasom ormij. Do desete ure manjka še dvajset minut. Ne, zdaj samo še devetnajst in pol . . ." "Jaz ne morem slišati njegovega vpitja! Pomagaj mu, Formij !" "Še dvanajst minut manjka do desetih ... Se ..." "Formij, darujem ti svobodo, samo reši Licinija!" je zavpila Fidila. Tedajci se je Like približala Formij u in dejala: "Kako krasno se je pobarvala voda! Vidiš, to je človeška kri!" Fidila je strmela v ribnik. Voda je bila že popolnoma mirna, brez valov, kakor bi bila čez gladino razprostrta krvavordeča svila. Formij je zaprl oči. Na nje govih prsih je ihtela sužnja Like. In zdaj je izpregovoril: "Gospodarica, ura je točno deset!" HUMOR "Jurček, pridi sem, boš na meni jahal.--Ali ti je všeč? "Pa še kako, stric! A še rajši bi jahal na pravem oslu .." • "Sram naj te bo, Janko, tako si še majhen, pa že lažeš." "Kdaj naj pa začnem, očka?" O Iz otroških ust "Očka, zakaj se nočeš igrati z menoj ?" Pri vedeževalki Mladenič je prišel k vedeževalki. "Ali naj vam prerokujem vašo bodočnost iz kavine usedline ali iz kart?" ga je vprašala ve-deževalka." "Saj nisem prišel zato k vam", je zajecljal mladenič, "rad bi na mreč prosil za roko vaše hčerke!" "Res? Kako je pa kaj z vašo bodočnostjo?" • Hotelski račun Sef: "Plačilni, ali je Američan s številke osemnajst napravi kakšno opazko o računu?" "Se ne, gospod ravnatelj, zdaj šele po besednjaku išče prime ren izraz!" Petrček se pelje sam v tramvaju in venomer smrka. "Ali nimaš robčka, mali?" "Imam, a ga ne posojam." kraju mu je zavpil Atal: "Pusti ga, pusti! Drugače je točen v tvojih napovedih". "Dragi Atal, atienj ima aamo robu "ribnika. A Fbrmij eno dolžnost: to namreč, da na- pripravljen na napad pove čas vedno točno in brez zamude ali prehitevanja. To in nič drugega ni njegova dolžnost! Ta doživljaj je Formija grenko zapekel. Ko mu je kmalu po tem dogodku sužnja Like. ki je poklonila svojo ljubezen njemu, povedsls. da jo je skušal Licinij potisniti v kot s namenom, da jo poljubi, je v njem dozorela sod b*. Začel je šteti minute in ure tako natančno, da je šel po Rimu glas. da ima Atal najboljšega sužnja pri uri na vsem vesoljnem svetu. Celo v marčevih I-dah. ko j« mesto prctfala vest o Cezarjevi smrti, nI Formij niti trenil t očesom marveč je ne glede na strašno vest štel minute in oznanjal neisprosni tek ča aa. Kmalu po tistem dogodku je Fidila vrnila it Aten. Razvi-la se je v krasno damo. Pri srečanju se je Formi ju zopet naameh n ila. da mu Je začelo burne-je utripati srce. In t bliskovito naglico je prešinila njegove možgane misel da bo U krasna de-1 Slika kaše P***)« v navalVna plkete pred tovarno MK~ord Ra klica postala žena grozovitega tn'diator Cfc v W.vandottl, Mich. 8LOVENSKA NAR( PORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije posebno list Proaveta za ter potrebno agitacijo drofttev in članstva in gando tvojih idej. Ni ne za propagando drugih pornih organizacij. Vi ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorični in naznanila drugih pod| organizacij in njih dmite ae ne pošiljajo lista Pros AGTTIRAJTE ZA PR08V NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEl •7 Po sklepa 11. redne konvencij« so Itkko naroči na Ust Promta prlitoj« eden, dva, tri. štiri sli pet «W*ov Is aa draline k «1 nlnL List Preeveta stana sa vso —ako, aa Bana ali neHaae i ene letno naročnino. Kar pa člani ia plačajo pri asesmenta $1 JI tednik, sa Jiai to prištelo k aaročnlnL TereJ sedaj nI vsroka, nH, lo Ust predrag sa člane 8JU\J. Ust Proareta Jo vaša laeta totovo Jo r vsaki drniln! nekdo, Id M rad čital Ust vsak čaa. Cfl Sfta Pros veta Jo: Za Zdrai. driaro la Kanado.IMt Zo Cleero In Chkage Je... 1 tednik In..............IM l tednik la............. S tednika la.............|Jt S tednik« Is............ S tednike Is....•«••«.•*• Ml i tednike is............ 4 tednika ln............. LM 4 tednike In............ i tednikov is............ sli S tednikov In........... Ai Evropo Jo.............. »Jt Izpolnite spodnji knpen, pri lotit« potrebne vsoto denarja tU M« Drder t planin tr si naročite Preoveto. Ust, U Je vaša last PoJaanUo:—Vialej kakor hitra kateri teh članov preneha biti II SNPJ, nll lo so presoli proč od druUne Is bo sokheval ssa roj tednik, bodo moral tisti Ona It dotiino družine, ki Je take ikapfl naročena na dnevnik Proeveto, te takoj nasnsnlti oprevniitvu tat obenem doplačati dotično vsoto lista Prosrate. Ako tega m i tedaj mora opravniltvo sniiati datum sa te vsoto naročnika. D PROSVBTA, SNPJ, MIT Se. Lavsdalo Aro* CUeat«. OL PrUelene pošiljam nanFatei aa Sel Preštete vsote •...... Ime >...,.'............................. O, draitvs it.. Nsslov ......... ................••••••.......•*' od slede«! Ustavite tednik In & pripliHe k moji moje dratinet I) •»•••»»•••••«••••»•»«••»••••»• ..........i .ČL draitvs it, I) .............................*.......... »u« draštea it*« I).........................................O. draitvs It. I).........................................CL draHra It. .Orflavn Noe naročnik. bm+m* TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila za veaellce in shode, vizitniče, čm* knjige, koledarje, letake itd. v tlovenskemhrvit«, slovaškem, češkem, nemikem. angleikem jeziku in VODSTVO TISKARNE APELIRA NACbAN« S.N.PJ„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V »a pojasnila daje vod.t*e U.karw r«ne smerne, oaijako delo prv. vr.U Pilit« po fnformodje na «o«le»: S.N.P.J. PRINTER 2S57-S9 80. LAWNDALK AVlM>* Tdsfsa R*ckwe(1 4t©4 o CHICAGO, UA+ Tam te dobe m *** ** m