Leto XI., št. 41 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljev« ulica 5. Telefon St. 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 440 Celje: Kocenova ul 3 Telefon 8t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa LJubljana, sreda 19* februarja 19JC Cena t Din Upravaištvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. - Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iaseratni oddelek: Ljubljana. Preše« nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 - Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljub* Ijana št. 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105 241 Dva tabora na konferenci o carinskem premirju Pooblastilo za podpis premirja ima med 30 delegacijami samo 8 — Večina zastopanih držav gleda zelo skeptično na potek konference Beograd. 18. februaria M. Včeraj je bila v Ženevi otvorjena konierenca o carinskem premirju, ki jo je sklicalo Društvo narodov. Javnost gleda s precejšnjo skeipso na potek te konference, vendar pa je že samo dejstvo. da so se zbrali v Ženevi evropski državniki v svrho posvetovanja o možnosti odstranitve carinskih ovir za tesnejše gospodarsko zbližanje, ogromnega pomena za bodočo gospodarsko konsolidacijo Evrope. Zaenkrat je zastopanih 30 držav, deloma po svojih finančnih, deloma po svojih trgovinskih aktivnih ministrih, deloma pa po zastopnikih. ki so igrali ali igrajo v gospodarskem življenju dotičnih držav vodilno vlogo. Že sama navzočnost in osebno sodelovanje teh zastopnikov na tei konferenci dokazuje, da prevladuje v vseh evropskih državah čim bolj potreba zbližanja na gospodarskem polju in da je v svrho gospodarske obnove in konsolidacije Evrope potrebna sistematična organizacija. Duh evropske solidarnosti sicer še ni prodrl povsod. vendar oa ie težnja po gospodarskem ebližanju prišla pri tej priliki do prav vidnega izraza. Gospodarska struktura in življenske potrebe posameznih dTŽav pa so tako različne, da je zaenkrat težko prerokovati kake večje uspehe. So države, ki morajo v varstvo svojih interesov vsaj zaenkrat še odklanjati ukinitev vsake zaščitne carine in ki zaradi tega tudi ne marajo aktivno sodelovati na tej konferenci. Nasprotno pa države. ki so že doslej uredile svojo carinsko zaščito tako, da v izmenjavi gospodarskih dobrin ne tvori nikakih ovir, navdušeno pozdravljajo korak Društva narodov, ki je sklicalo konferenco o carinskem premirju. Med tema dvema skupinama držav je na konferenci zastopana srednja skupina, ki je naziranja. da se da stabilizirati obstoječe stanie brez večje škode za prizadete države. Ni seveda nikaka tajnost, da bo morala konferenca prebroditi mnogo težav, ja- sno pa je tudi, da ima ideja carinskega premirja sedaj mmogo več upanja za uresničenje kakor je bilo to možno pričakovati še pred enim letom. Ameriške Zedinjene države kažejo za to konferenco neobičajno zanimanje, vendar pa se je ne udeležujejo, ker ima konferenca izrazito evropsko obeležje in se tiče v prvi vrsti Evrope same. Vsekakor pa je dejstvo, da je Amerika poslala na konferenco svojega opazovalca, že dovoli jasen znak, da tudi Amerika pripisuje tej konferenci veliko važnost. Ženeva. 18. februarja s. Pri proučevanju pooblastil udeležencev konference za carinsko premirje je bilo ugotovljeno, da je samo 8 delegacij (Avstrija. Nemčija, Anglija, Španija. Estonska. Finska, Grčija in Japonska) pooblaščenih za podpis eventualne pogodbe o carinskem premirju. Ostalih 22 delegacij ima samo pooblastila za udeležbo na konferenci. Vodstvo konference si je zato pridržalo pravico, da bo ob primernem času zaprosilo, naj si tudi te delegacije preskrbijo dalekosežnejša pooblastila. Voditelji francoske delegacije so se vrnili v Pariz zaradi vladne krize. V konferenčnih krogih živahno obžalujejo njihov odhod, ker bodo morali ostati odgovorni zastopniki Francije vsaj nekaj dni odsotni s posvetovanja. Ženeva. 18. februarja AS. Na konferenci za carinsko premirje so avstrijski, belgijski in norveški delegati obrazložili svoja stališča. Belgijski delegat Hymans je govoril o partikularistionih ekscesih, ki lahko dovedejo Evropo do gospodarskega propada. Angleški delegat Graham je predlagal, da se sestavi odbor, ki bi imel preštudirati možnost kolektivnega sporazuma Nemški delegat Schmidt je poudaril, da je naloga konference za carinsko premirje pripraviti in ustvariti zbližanje med narodu Policija zasedla berlinsko komunistično centralo .Velike demonstracije komunistov proti odločnemu nastopu berlinske policije Berlin, 18. februarja, s. Policija je danes rasedla tiskarniško poslopje komunističnega lista »Rdeča zastava« ter dom komunistične stranke. Komaj je policija prispela na lice mesta v 20 tovornih avtomobilih, že se je zbrala na Biilowem trgu velika množica ljudi, ki je psovala policijo in jo skušala napasti. Po dolgih pogajanjih je morala policija izprazniti prostor z gumijevkami. Kmalu nato eo »e zbrali komunisti ▼ stranskih ulicah, kjer pa jih je policija tudi ravnala. V splošnem je bila akcija policije izvedena tako naglo in spretno, da nameščenci komunistične stranke in njihovega glasila niso utegnili skriti nobenih listin ter jih je policija zaplenila do zadnje. Komunisti »o silno ogorčeni zaradi tega koraka policije ter obetajo, da bodo priredili proti temu postopanju velike demonstracije. Zaradi tega je policija prepovedala vse komunistične shode in zagrozila, da bo preprečila makar z orožjem vsak poskus komunističnih demonstracij. Sovjetski pojmi o mednarodnih odnošajih Boljševiki zavračajo vsako inozemsko posredovanje v notranjepolitičnih zadevah Moskva. 18. februarja AA. Listi smatrajo, da so normalni odnošaji med Sovjetsko Unijo s kapitalističnimi državami mogoči samo na osnovi popolne svobode vsake stranke na njenem državnem ozemlju glede na izvajanje notranje politike. Vsako poseganje v notranje zadeve Rusije s strani Anglije ali kakršnekoli druge vlade, bo smatralo sovjetsko javno mnenje za sovražno dejanje proti SSSR. ki nasprotuje osnovnemu načelu mednarodnega življenja. Taka dejanja bo zavrnila sovjetska vlada z vso odločnostjo. »Izvestja« priobčujejo zunanjepolitični pregled in govore o protisovjetskem Te-deumu, ki bo 19. marca in smatrajo, da bo ta prireditev naperjena proti sovjetskim zastopnikom v inozemstvu. List smatra, da bo sovjetsko javno mnenje take prireditve popolnoma razumelo in da jih bo po pravici pripisalo prizadetim vladam. Vsi ruski listi še vedno prinašajo ogorčene članke proti napovedani intervenciji velesil zaradi protiverskega terorja in posebno ostro kritizirajo postopanje papeža Pija XI. in Vatikana. Moskva. 18. februarja s. Kongres brez-božnikov je sklenil, da bo odgovoril na papeževo encikliko z veliko propagando proti Velikonočnim praznikom in veri sploh. Kakor znano, je papež določil praznik sv. Jožefa kot splorni dan molitve in pokore za Rusijo. Na ta dan naj bi se pričela akcija z geslom: »Nobenih bogov v Rusiji!« Brezbožniki bodo baje organizirali obhode, preplavili mesta s protiverskimi lepaki ter predvajali proticerkvene tendenciozne komade. Korigres ie obenem zaprosil moskovske sovjete. nai zaprejo koralno sinagogo v Moskvi, ki je največja v Rusiji, tako da ne bo mogel nihče reči, da je boj delavskih razredov naperjen samo proti katoliški veri. temveč tudi proti židovski veri. Beograd, 18. februarja M. Glasila ruskih emigrantov objavljajo apel ruskega narodnega odbora v Parizu, ki mu pripadajo najodličnejši ruski politiki in narodni delavci. V tem apelu se naglaša, da dokazuje slučaj generala Kut.ienova skrajno potrebo, da se dvigne proti krvoločnemu nasilju moskovske Čeke. Treba ie le. da vsa Evropa izvede moralni in politični bojkot in da se dvigne proti sovjetskim vlastodrž-cem ljudska vest vsega sveta. Listi obenem poročajo da je ameriška vlada odklonila vizum sovjetskemu komisarju za promet, ki se mudi v Berlinu in ki je nameraval potovati v Ameriko, da bi tam naročil razni železniški materija!. Zbližanje med Turčijo • f* VM m urcijo Carigrad, 18. febr. M. Nedavne izjave grškega ministrskega predsednika o potrebi zbližanja med Grčijo in Turčijo so izzvale v turškem tisku zelo ugoden odmev. Vsi turški listi objavljajo obširne komentarje in pišejo, da tudi Turčija želi odstranitve vseh sporov in nesporazumov, ki motijo medsebojne odnošaje. Listi izražajo nado, da bo povodom skorajšnjega prihoda Ve-nizelosa v Angoro in njegovega sestanka s turškimi državniki prišlo do rešitve vseh še nerešenih vprašanj. Nemiri v Indokim Parit, 18. febr. AA. Ministrstvo kolonij priobčuje komunike, v katerem pravi, da je 15. februarja skupina upornikov v Indo-kini ponoči napadla in ubila ananritskega uradnika v Vimbavu, kamor se je bil odpeljal z avtom, da zahteva pojačenja od mandarina Ninkjanga. Straže so prijele 14 upornikov. Iste noči je druga skupina 50 upornikov napadla neko vas ter tekom boja ubila hčerko tamošnjega mandarina in tri vojake. Uporniki so zasedli vas, a že naslednjega dne so bili pregnani od anamit-skih čet. Uporniki so hoteli napasti tudi mandarina Ninkjanga, kar pa ni uspelo. Mehiški predsednik bo okreval Pariz, 18. februarja. AA. Havas poroča Jz Mexica, da je zdravstveno stanje predsednika mehiške republike O-rtizu Rubila zadovoljivo. Pariz, 18. februarja. AA. Po poročilu fe Mexi-ca ie policija v Tarrepicu prijela 16 oseb, med temi tndi nekoliko socialističnih vodiitelie-v. Bolezen švedske kraljice R*m, 18. februarja. AA. Stanie Švedske kraljice se ie poslabšalo. NOVO FRANCOSKO VLADO BO SESTAVIL ZOPET TARDIEU Finančno ozadje nezaupnice — Včerajšnji razplet krize — Rešitev napovedujejo že v par dneh - Po splošnem mnenju ostane na krmilu Tardieu z rekonstruiranim kabinetom Pariz, 18. februarja, d. Dasiravno so časopisi že dalje časa napovedovali padec Tardieujevega kabineta, je vendar njegova včerajšnja demisija izzvala največje presenečenje. Pričakovak) se je sicer, da bo prišlo po zaključku londonske konference do rekonstrukcije Tardieujevega kabineta, vendar pa je bil padec vlade v sedanjem trenutku popolnoma nepričakovan. Kriza je izbruhnila v glavnem zaradi politike finančnega ministra Cherona. ki se je moral že pri prejšnjih sejaih o državnem proračunu boriti proti močni opoziciji, ki je podkrepljena po nezadovoljstvu dela vladne večine in gospodarskih krogov očitala finančnemu ministru, da tira s svojo finančno politiko, državo v neizbežno gospodarsko krizo. Nezaupnica vladi Posebno ostra je bila borba za znižanje davkov na račun d.žavnih prihrankov, ki ga je Cheron odločno odklanjal in postavil pri nekaterih spremi-njevalnih predlogih opozicije vprašanje zaupnice, ki je bila odklonjena z večino glasov. Proti vladi so glasovali vsi komunistični, socialistični in radiikalno socialistični poslanci, 225 po števlu. Razen tega je oddalo glasove proti vladi 17 radikalnih levičarjev od 52, kolikor jih šteje ta skupina, ki je zastopana v vladi s 6 ministri in državnimi podtajniki. Med temi je bil tudi minister dela Loucheur. Naposled je glasovalo proti vladi 16 neuedinjenih socialistov in 28 poslancev drugih skupin. Ostavka vlade Ministrski predsednik Tarideu, ki je bil že več dni bola:: v postelji, je W1 o nezaupnici vladi takoj telefonično obveščen. Na njegov poziv so se zbrali v njegovem stanovanju ob 21. uri člani vlade, ki so po kratkem posvetovanju sklenili podati ostavko vlade. Takoj po tej seji sta odšla ministra Cheron in Maginot k predsedniku republike, Dou-mergueju ter mu podala ob 2130 imenom vlade ostavko. Ko sta zapuščala predsedniško palačo, sta izjavila novinarjem, da bo vlado najbrže sestavil zopet Tardieu. Slično je izjavil tudi zunanji minister Driand. Kombinacije o novi vladi Po ostavki vlade so se zbirale po hodnikih zbornice skupine poslancev, da proučijo položaj. Radikalna levica ]e sprejela soglasen sklep, da bo podprla vlado in njen londonski program, ki ]e nujno potreben za neodvisnost Francije. Obenem se bo stranka borila proti poljedelski krizi in proti draginji z zahtevo po znižanju davkov. Socialistična skupina se je takisto izjavila za vlado na radikalnem programu. Skupina radikalnih socialistov pa se bo sestala popoldne na skupno sejo poslancev in senatorjev. Splošno verujejo v političnih krogih, da bo resnost zunanjepolitičnega položaja vplivala na Brianda in Tardieuja. tako da bosta še dalje ostala v vladi. To bosta storila navzlic razpravam v par lamentu o vprašanju proračuna, ki je zelo delikaten glede na položaj države. Neki vplivni politiki radikalno-sociali-stične skupine so izjavili, da bi njihova stranka morda sprejela formulo republikanske koncentracije, ako bi bila sestava vlade poverjena članu njihove stranke. Ti poslanci pristavljajo, da bi tudi v tem primeru razdelitev listnic bila kaj težavna. Konsultaclje politikov Pariz, 18. februarja. AA. Predsednik senata Doumer je prispel v elizejško palačo ob pol 11. in je brl takoj sprejet po predsedniku francoske republike Doumergueju. Razgovor med obema je trajal pol ure. Nekoliko trenutkov po odhodu Doumera je prišel predsednik parlamenta Bouisson. Ta je kasneje izjavil, da je šlo samo za protokolarno konsultacijo in da bo kriza rešena morda tekom jutrišnjega dne. Popoldne je sprejel predsednik Dou-mergue predesdnike velikih parlamentarnih komisij, med drugim tudi predsednike finančnih in zunanje političnih komisij senata in zbornice. Med odličnimi osebnostmi, ki so bile pozvane k predsedniku republike, bi bilo omeniti Poincareja, Chautempsa, Louis Marina, socialistična radikala Clementela in Malvyja ter socialista Paula Boncourja. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika Tardieuja se je vidno zbolj-šafk>. Tardieu je spreje! dopoldne zbor- ničnega predsednika Bouissona in več ministrov odstopivše vlade. Zastopnik »Havasa« v Londonu poroča. da bo ostal mornariški minister Legyues začasno v Londonu ter zasledoval kot opazovalec delo na pomorski razorožitveni konferenci. Paril, 18. februarja, g. Posebno pozornost je vzbudilo, da je predsednik republike Doumergue v vrsti politikov, s katerimi se je posvetoval o položaju po odstopu Tardieujeve vlade, sprejel tudi Poincareja. S tem je stopilo njegovo ime zopet v ospredje javne razprave. V splošnem pa prevladuje mnenje, da bo Tardieu zopet stopil na čelo nove vlada. Govori se dalje o vladi republikanske koncentracije, v katero bi po daljšem 'odmoru vstopili tudi radikalni socijalisti, ki že dalje časa streme po tem, da bi 9« vrnili v vlado. Zaradi sklepa eocijalietov, da vstop njihove stranke v sedanji zakonodajni dobi nikakor ne pride v pošte v, je onemogočena sestava vlade levice. Drugi govore zopet o Poincarejtvi vladi, ki bi ji pripadal tudi Tardieu. Ravno tako se razpravlja o možnosti Briandove vlade, ven- dar menijo, da ne bo prišlo do nje. ker jo Briandova avtoriteta zelo trpela pri radikalnih socijalistih. Komentarji francoskega tiska Pariz, 18. februarja AA. Vsa pariški lista živahno komentirajo iizbruih vladne krize. »Journal« pravd, da osebnost Tardieuja ni bjila pogodena z glasovanjem v parlamentu. Vprašanje, za katero je šk). nima samo po sebi večnega pomena. List smatra, da bo novo vlado sestavil Tardieu in da se poleg Tardieuja imenuje tndi ime Brjanda. »Matin« in wPetjft Parisien« sta takisto mnenja, da bo sestava nove vlade prepuščena Tardjeuju. »Ecfto de Pariš« očita članom večine malodušnost in predvideva, da bo nova vlada jačja od sedanje in da io bo sostavjl Tardieu. »Oeuvre« smatra, da je treba krizo čšmprea rešiti, že zaradi londonske konference. Socialistična Kst »Poipulafre« pa smatra, da Tardieu ne bo več pri<še4 na krmlo in da bo minister financ Cheron žrtvovan. >Ffearo< smatra naposled, da bo kriza kratkotrajna jn da bo novo vlado sestav?! Tardieu, ne da M moral menjati svojega dosedanjega političnega pravca. Odmev pariške krize na londonski konferenci Francoska delegacija prekinila s sodelovanjem na konferenci - Težave z razdelitvijo tonaže London, 18. februarja. AA. Tukajšnji krogi smatrajo, da bo zaradi demisiie francoske vlade nastal na londonski pomorski konferenci v vprašanjih, ki se tičejo direktno Francije, začasen zastoj. Francoski zunanji minister Briand je od godil svoj povratek v London. Konferenca bo razpravljala o raznih vprašanjih, na katerih Francija ni neposredno interesirana. Na ta način bo konferenca lahko nadaljevala svoja dela in počakala na rešitev francoske ministrske krize Nekateri listi razpravljajo o načinu, kako naj se reši težavno vprašanje razdelitve tonaže. Nekateri delegati so ne-oficijelno predlagali, naj se o tem vprašanju razpravlja po potrebi na skupni konferenci zainteresiranih velesil. Sli-čen postopek je že uveden pri članih Društva narodov. Listi predlagajo ta način postopa očividno pod vtisom izjave francoske spomenice, da je Francija pripravljena spremeniti svoje absolutne zahteve glede na vojno brodovje v relativne v primeru, da se dosežejo medsebojna jamstva za varnost. Pariz, 18. februarja. AA. Franoosk! minister mornarice Leygues je sporočil predsedniku Macdonaldu, da francoska delegacija ne more sodelovati na pomorski razorožitveni konferenci dotlej, dokler ne bo sestavljena nova vlada. Macdonald je vzel obvestilo na znanje in obžaloval trenutno odsotnost francoske delegaoije. Odklonjene zahteve Thurn-Taxisa Zavrnjena tožba proti državi za povračilo 40 milijonov dinarjev Beograd. 18. februarja č. Beograjsko prvostopno sodišče je izreklo sodbo v znani šumski zadevi kneza Thurn-Taxisa iz Re-gensburga. Sodišče je odklonilo njegove zahteve proti državi. Stvar je velikega pomena. ker gre za vrednost nad 40 milijonov dinarjev. Že leta 1872. je knez Thurn-Taxis kupil dvoje šumskih veleposestev, in sicer Lokve in Lekenik. Gozdovi Lokve se raztegajo v Gorskem kotaru od Srbskih Moravic doli do Reke, lekeniške šume pa med Zagrebom in Siskom. Na prvem posestvu gre zlasti za šumsko industrijo boro-vine in jelovine. na drugem pa za industrijo hrastovine. Ministrstvo trgovine in industrije je postavilo 1. 1919. celokupno imovino kneza Thurn-Taxisa pod sekvester kot imovino državljana neprijateljske države. Kasneie je ministrstvo agrarne reforme izločilo iz posestva Lekenik 14 tisoč oralov gozdov prvorazredne kakovosti za morebitno revizijo segregacij. Ministrstvo trgovine je odstopilo na zahtevo ministrstva prometa izsekavanje potrebne količine hrastov za železniške prage. Ob koncu I. 1925. je bil ukanjen sekvester in takrat Je iziavil zastopnik kneza v posebni izjavi o odpovedi zahtev za povračilo škode, da se ta izjava ne nanaša na povračilo zahtev ministrstva prometa za izsekane gozdove. Zastopnik kneza Thurn-Taxisa dr. Jakob Čelebanovič se je obrni! tudi na ministrstvo prometa za izplačilo vrednosti posekanih hrastov, država pa se ni hotela poravnati. Uprava kneževe imovine je zato tožila pri pristojnem sodišču za izlačilo vrednosti izsekanih gozdov. To je bilo 1. 1927. V pravdi je bilo ugotovljeno, da je država Izsekala 48 tisoč hrastovih dreves za želeOTi"ke potrebe ter odvzela na ta način 147.448 kubičnih metrov hrastovine. Na podlagi te ugotovitve strokovnjakov je bila izračunana vrednost hrastovine na 29 milijonov 945.000 kron tedaniie vrednosti oziroma na vrednost 28 milijonov dinarjev v Času vložitve tožbe. Ta vrednost oa je v trenutku pregleda strokovnjakov dejansko znašala 40 in pol milijona dinarjev. Ista komisija strokovnjakov je ugotovila. da vrednost hrastovine se vedno raste. Posekani les ie vreden danes 500 Din za kubični meter. Četudi ie ministrstvo trgovine in industrije na zahtevo ministrstva Prometa o priliki odobritve izsekavanja izia-vilo. da bo ceno za to hrastovino odredilo kasneie. ko dobi soise od ministrstva grad.b Poudarja dr. Čeleba-novid v svoji izjavi. ie smatrati, da je bila med ministrstvom trgovine hi industrije kot nadzornim 1 oblastvom nad sekvestrirano imovino sklenjena kupna pogodba na račun te imovine, dasiravno ni bilo take formalne pogodbe po predpisih državnega računovodstva. Zastopnik dr. Čelebanovič izvaja, da gre torej v tožbi proti ministrstvu prometa za izplačilo vrednosti odvzete hrastovine po ceni. ki je bila ugotovljena po strokovnjakih. Sodišče je sedaj v prvi instanci odbilo zahtevo kneza Thurn-Taxisa kot neumesto, neosnovano m nedokazano. Dt. Čelebanovič bo proti tei sodbi vložil priziv na ape-lacijsko sodišče. Stroški pravde, ki jih ima plačati tožitela Thurn-Taxis, znašajo 65.000 dinarjev. Nov Seiplov nastop za Hermwehr Gradec, 18. febr. AA. Snoči je bivši avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel imel ▼ veliki dvorani krščansko-socijalnega doma velik govor, kjer je dokazoval, kako je Heimvehr potrebna organizacija, ker je nad strankami in ker je v nji koncentrirana državna moč, ki naj nastopi v slučaju potrebe proti terorju. Heimwehr je zaslužen tudi zato, ker je nudila vladi veliko pomoč pri delu za izvršitev ustavnih reform in ker se bo vlada tudi dalje mogla na njo naslanjati. Tisk ne pripisuje Seiplovemu govoru posebnega pomena, vendar pa smatrajo politični krogi ta Seiplov govor za poskus rehabilitacije Heimwehra nasproti Landweh-ru. ki jo je organiziral Landbund. Krvave volitve v Argentini Rio de Janeiro. 18. febr. AA. Tekom predsedniške volilne borbe je bilo 11 oseb ubitih, 34 pa ranjenih. Volilna agitacija za predsedniško mesto se bliža vrhuncu. Zato je pričakovati nadaljnih neredov do dneva volitve, to je do 1. marca. Na smrt obsceni minister Tx>ndon, 18. febr. AA. Po poročilu iz Ka-bula je bil bivši minister za zunanje zadeve Mohamed Vari Kan obsojen na smrt. Sodišče je smatralo, da je obtoženec izdal bivšega afganskega kralja Amanulaha, ker ie stopil v zvezo z uporniki. Obsodba je bila predložena v končno odločitev kralju Nadir Kanu, ki je te dni prejel brzojavno prošnjo bivšega kralja Amanulaha, naj poni ilosti na smrt obsojenega bivšega ministra. Kriza francoske vlade Nemški poslanik dr. Koster umrl Odlični diplomat je sinoči podlegel posledicam vnetja slepiča kojnikovo truplo prepeljejo v Nemčijo Beograd, 18. februarja, p. Nocoj ob 720 je v sanatoriju »Vračar« v Beogradu umrl nemški poslanik na našem dvoru dr. Adolf Koster. Preteklo soboto je obolel na akutnem vnetju slepiča. V sanatoriju so ga sicer takoj operirali, vendar pa je bila operacija že prepozna. Stanje bolnika je postalo zelo kritično. Z Dunaja je bil pozvan znani strokovnjak in kirurg dr. Wenckebach, ki je prispel včeraj v Beograd. Po zdravniškem konziliju je bila snoči izvršena še druga operacija, vendar oa so označevali zdravniki tudi po tej operaciji stanje dr. Kosterja za skrajno kritično, dočim je danes postalo brezupno. Zdravniki so bili ves čas stalno zbrani ob bolnikovi postelji ter so storili vse, da bi ga rešili. Ves trud pa je bil zaman. Že opoldne so se pojavili prvi znaki agonije. Z injekcijami so bolnika še do večera obdržali pri zavesti, ob 7. pa je nastopila agonija in pol uro pozneje je dr. Koster izdihnil. Smrt odličnega nemšKega diplomata je zbudila globok vtis ne samo ori njegovih ožjih sotrudnikih in prijateljih, marveč v vsej beograjski pa tudi ostali jugoslovenski javnosti, ki je poznala v dr. Kosterju mola izrednih vrlin, skrajne koncilijantnosti in vzornega državnega zastopnika. Ves diolomatski zbor se je v času njegove bolezni stalno zanimal za njegovo stanje, v sanatoriju so ga posetili vsi ministri. Nj. Vel. kralj si je pustil redno poročati o razvoju bolezni, pa tudi sam ga je oosetil v sanatoriju. Z globoko užaloščeno rodbino žaluje ves Beograd. Truplo dr. Kosterja bo nocoj prepeljano iz sanatorija v nemško poslaništvo, kjer bo položeno na mrtvaški oder, nakar bo prepeljano v domovino. Po- Pokoini Adolf Koster poteka iz priiproste ribiške rodbine v tkzv. Severni marki. Rojen je bil 8. marca 1883. v Verdenu an der Aller. V Hamburgu je dovršil ljudsko šolo in gimnazijo, nakar se ie posvetil filozofskim študijam na univerzah v Hamburgu. Halleju, Marburgu m Curihu. V Marburgu je bil učenec slovitih fiflozof-fov Natropa in Cohana. Po končanih študijah je biil privatni docent na tehnični visoki šoli v Monakovecn, pozneje je opustil znanstveno karijero ter se posvetil novinarstvu in politiki. Po politični orientacija Je bil socialni demokrat ter se je predvsem udeistvoval v socijalnodemokratskem tisku Zaslovel ie zlasti po svojih kulturno-filo-zofskih podlistkih. Studijska potovanja so ga napotila po vsej Evropi, prepotoval je Azijo, Afriiko in Ameriko, dokler ga nj svetovna vojna zopet zatekla v domovini. Med vojno je bil vojni dopisnik na zapadni fronti Po novemiberski revoluciji 1. 1918. je bil dr. Koster najprej' tajnik šefa državne pisarne. L. 1919 je bil imenovan za pruskega • poslanika v Hamburgu, obenem pa je bil državni komisar v plebiscitnem ozemlju v S c h 1 e s wig-Holst oi.nu. Med wermarskim zasedanj eati je stopil v ožje stike z grofom Brookdorf-Ratzaueai. Pri rekonstrukciji nemške državne vlade aprila 1920 je postal kot naslednik za kancelarja imenovanega dr. Miillerja zunanji minister. Po junijskih volitvah 1920 je podal ostavko in je nato še le v drugem VVirthovem kabinetu oktobra 1920 prevzel resor notrnajega ministra. Po odstopu Wi>rthovega kabineta novembra 1922. je bil imenovan dr. Koster za poslanika v Rigi, odkoder je bil marca 1928. premeščen za poslanika v Beogradu. Kot poslanec socijahiodemokratske stranke je bil član nemškega državnega zbora od 1920 do maja 1924. Dr. Koster se je udajstvoval tudli na znanstvenem in literarnem pol?u. Njegovo najznamenitejše delo je »Mladi Kant v borbi s filozofijo.« Napisal je tudi veliko število novel in več romanov. V svoji soprogi, Katne rod. Mahr iz Wandsbecka, je našel sebi enako družico. Baš te dni je priredila ga. Kosterjeva razstavo svoijih slik, ki je vzbudila splošno pozornost. V svojem diplomatskem udejstvovanju je bil pokojni dr. Koster iskren poborn?k zMi-žania ta prijateljstva med Nemčijo in našim narodom. S svojo visoko kulturo in erudicijo si je pridobil v Beogradu simpatije vseh krogov. Njegova Ijubeiztijivost in ustrežljivost je postala naravnost legendarna. Njegov dom je bil shajališče prijateljev nemškega naroda in pobornlikov nem ške kulture. Jugoslavija je izgubila z njim enega svojih najboljših prijateljev, kj ni opustil nobene prilike, da ne bi pokazal svojega prijateljstva tudi dejansko. Zato bo dr. Kosterju ohranjen v našem narodu časten spomin. Mir njegovemu pepelu! Priznanje beograjskim zdravnikom Beograd, 18. februarja, p. Nemški poslanik dr. Koster je umrl v prisotnosti svoje rodbine in na rokah svoje soproge, ki se ni ločila od njega ves čas bolezni. Navzoči so biti tudi dunajski profesor dr. VVenckebach in nekateri naši zdravniki. Prof. dr. VVenckebach je o vzrokih smrti poslanika dr. Kosterja izjavil naslednje: »Cim sem proučil bolezen in dobil vsa potrebna obvestila zdravnikov, sem po izvršenem pregleda bolnika uvideL, da je njegovo stanje bilo nenavadno težko, čepraj je bilo od tukajšnjih zdravnikov storjeno vse, kar nalagajo medicinska znanost in zdravniške izkušnje. Vsa tragedija je bila v tem, da je bolnik, zanašajoč se na svojo močno naravo in svojo odporno silo, zamudil dragocen čas, ne da bi iskal zdravniške pomoči. Šele tretji dan je pozval zdravnika, ki je ugotovil diagnozo. Operacija je bila takoj zatem izvršena po prof. dr. Kostiču, ki je brez dvoma nenavadno izkušen io zanesliv kirurg znane avtoritete. Operacija je bita izvršena pravilno, toda des-trukcija organa ie zavzela že velik razmah ter je dovedla do gangrene. Otrovne klice so prešle v kri ter povzročile splošno sepso. Ugotovil sem, da so zdravniki tudi nadalje ukrenili vse, da bi zavrli nevarno bolezen, toda vsi neprestani napori podnevi in ponoči so žal ostali brez uspeha.s Francoski finančni minister Cheron je doživel v zbornici poraz. Z njim se je solidarizirala cela vlada in je podala ostavko. Dogodek je prišel dokaj nepričakovano in ga je v veliki meri zakrivilo dejstvo, da je moral Cheron braniti sam svojo finančno politiko v odsotnosti predsednika vlade, ki je zbolel za bripo. Verjetno je, da bi se Tardieu-ju posrečilo, da s svojimi prepričevalnimi argumenti reši vladno večino Cheron, ki že dalj časa vodi borbo s finančno komisijo, kjer je že parkrat ostal v manjšini, pa je zdaj podlegel tudi v plenumu. Nič ne opravičuje nazirania. da ie bilo usodno glasovanje naperjeno proti celi vladi kakor to zatrjujejo socialistični komentarji. Tardieujevo koalicijsko ministrstvo se je v zbornici opiralo v glavnem na isto večino, ki je z njo vladal po izstopu Herriota in tovarišev Poincare in za njim Briand: na republikansko desnico centrum m levico. V opoziciji so bili samo socialistični radikali, skrajna levica s socialisti in komunisti ter nekai drobcev posameznih skupin. Pri prvem glasovanju v začetku novembra je dobila vlada večino 79 glasov, ki se ni mnogo skrčila pri poznejših več ko 40 kratnih bojnih glasovanjih. Z uspehom na konferenci v Haagu in s svojim odločnim zadržanjem v Londonu si Tardieu pač ni mogel poslabšati položaja pri tistih skupinah, ki so ga podpirale. Je pa dejstvo, da je dolgotrajna odsotnost predsednikova in Briandova iz Pariza opogumila opozicijo k odločilnemu naskoku na nepopularnega finančnega ministra. Cheron svoje trenutne nepriljubljenosti ne zasluži. Bil je popolnoma dober finančni minister, ki je nadaljeval veliko Poincarejevo delo učvrstitve francoskih financ. Uspeh teh prizadevanj je bil popoln. Opozicija trdi, da celo prevelik. Zamerja mu velike prihranke v državnem proračunu in kupičenje rezervnega fonda v državni Preklicana zaroka princese Ileane Bukarešta, 18. februarja, g. Vesti o skorajšnjem preklicu zaroke princese Ileane z grofom Hochbergom se potrjujejo. Vzbudile so v Bukarešti in oo vsej Rumuniji veliko senzacijo, še večjo pa v tukajšnjih diplomatskih krogih, za katere so prišle ravno tako nenadno kakor za javnost. Tudi vsi listi poročajo o tem, vendar pa zelo rezervirano. Ekspoze Zaleskega Varšava, 18. februarja, g. Zunanji minister Zaleski je imel danes v zunanjem odboru senata ekspoze o svoji zunanji politiki, v katerem je v bistvenem ponovil svoja izvajanja pred poslansko zbornico. Minister je naglašal, da znižujejo haaški dogovori finančna bremena Poljske do inozemstva za 8 milijard zlotov. Velikega pomena je tudi pogodba o poljsko-nemški likvidaciji, ki je popolnoma v skladu s politiko, ki jo dosledno izvaja poljska vlada napram Nemčiji in ima namen, da ustali razmere v srednji Evropi. Pretep v Sejmu Varšava, 18. februarja, s. Na današnji seji Sejma je prišlo do hudih izgredov med socialisti in komunisti. Ko je neki komunistični govornik začel napadati socialiste in jih čim dalje boli sramotil, mu je sejm-ski marša! Daszinski odvzel besedo. Kljub temu pa ni hotel zapustiti govorniškega' odra, zaradi česar je sejmski maršal pozval policijo, ki ga je s silo odstranila. Priskočili so tudi socialistični poslanci, ki so začeli komunista pretepati, V pretep so posegli vsi komunistični in socialistični poslanci, tako da se je seimska dvorana spre- ■ nila v pravcato bojišče. Seja je bila seveda takoj prekinjena. Bethlen v Parizu Pariz, IS. februarja. AA. Semkaj je prispel madžarski ministrski predsednik Bethlen, da pospeši ureditev vzhodnih reparacij. Železniška nesreča v Angliji London, 18. februarja. AA. V Glasgovvu sta v aosti megli trčila dru.g ob drugega dva vlaka. Ranjenih je bilo 51 oseb. Od teh je bilo pridržanih v bolnici 24. Težko ranjenih je bilo 6 oseb. Drugi ponesrečenci 90 odšli po prvi pomoči domov. Povratek naše delegacije iz Sofije Sofija, 18. februarja. AA. Jugoslovenska delegacija v jugoslovensko-bolgarski mešani komisiji se nocoj vrača v Beograd. Nezgoda češkega opernega pevca Praga, 18. februarja, h. Sla vrni češki operni peivec Otokar Marak je imel nezgodo. Na Vacla-vo verni trgu je pevca povozilo motorno kolo ter za ranilo precej težko. Med drugim si je Marak zlomil nogo. Zločinci v Chicagu CMca-go, 18. februarja. AA. Policija je aretirata pretekli teden 4100 zločincev, katerim so dokazali 500 zločinov. Okrog 200 aretirancev je bik) prepeljanih v zapore. Spomenik maršala Focha Pariz, 18 februarja. AA. Finančna komisija je danes odobrita kredit 2,500.000 frankov za nagrobni spomenik marša ki Fochu. Podraženje kruha v Zagrebu Zagreb, 18. februarja, n. Na zagrebškem mestnem magistratu se je pričelo danes zasliševanj« zagrebških pekov, ki so v početku tedna povišali cene kruha. Vsak posameznik mora osebno »temeljiti pred magistratnim uradnikom povišanje cene. Konkurz velike splitske tvrdke Split, 1«. februarja, n. Včeraj je bil otvorjen fconkiurz nad vso imovino tvrdke živil bratov Vidiš. Pasiva tvrdke, ki ima svoje podružnice v Splitu, Metkoviou, Opuzenu znašajo 2,857.858 dinarjev, aktiva pa 953.864 Din. zakladnici. Tako politiko naziva sko-puško in Cherona skopega starca, ki čepi na davkoplačevalčevem denarju. Zato zahteva energično davčno razbremenitev. Cheron je deloma ugodil tej zahtevi, saj je pristal, da se davki znižajo za celi dve in pol milijardi frankov. Dalje pa ni hotel iti. Posebno ni hotel vnesti v proračun nekaterih novih izdatkov, ki .bi znašali milijarde in ogrozili ravnotežje proračuna. S tem odporom se je prav posebno zameril levici, ki je ne samo iz načelnih, marveč tudi volilnih razlogov začela veliko kampanjo za razne reforme, zlasti za socijalno zavarovanje z državnim jamstvom. S to strujo je potegnil tudi del »radikalne levice«, ki je sicer zastopana v vladi s 6 ministri in državnimi podtajniki. Cherou je padel in z njim cela vlada. O vprašanju, kdo bo nasledil Tardieuja, se ugiba vse mogoče. Vendar pa se nekatere kombinacije izključujejo same po sebi. Tako ni prav razvideti. kako bi se v sedanji zbornici sestavila izrazito levičarska večina po vzgledu kartela iz 1. 1924. Celo če bi se ji priključila cela Loucheurjeva skupina, v kar ni upati, bi še ne zadostovalo. *Le-vi republikanci«, brez katerih ni večine, pa že pri jesenski krizi po Briando-vem padcu niso hoteli vstopiti v takšno vlado, ki bi stala pod vplivom soci-jalistov. Pri reševanju sedanje vladne krize prihajajo v poštev posebno naslednji momenti: večina v zbornici dejansko obstoji, čeprav ni popolnoma zanesljiva, kot je zdaj doživel Tardieu in pred njim Briand. Ta večina bi se morda dala razširiti nekoliko na levo. če je pri radikalih že dozorelo prepričanje, da s socijalisti ne bo v kratkem mogoča skupna vlada. Poleg Tardieuja. ki še m izrabljen, in Brianda, ki bi bolj prija! kombinaciji z radikali, nastopa iznova Poincare. ki je popolnoma okreval in čigar zvezda še ni obledela. Konferenca jugoslovenskih škofov Zagreb, 18. febr. č. V zagrebškem nadškofijskem dvorcu se prične jutri plenarna škofovska konferenca pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. V Zagreb so že prispeli beograjski nadškof Ro-dič, ki se je vrnil iz Rima, sarajevski škof dr. Šarič, barski škof Nikola Dobrečič, splitski škof dr. Bonefačič, mostarski škof Mišič, dubrovniški škof Carevič, ljubljanski škof dr. Jeglič, generalni vikar iz Ko-tora Miloševič. djakovski škof dT. Aksa-movid, prizrenski škof dr. Gnidovec, mariborski škof dr. Karlin, šibeniški škof dr. Mileta, krški škof dr. Srebrnic, subotiški apostolski vikar škof Budanovič, banjalu-ški škof Garič in hvarski škof Pušič. Bolnega senjskega škofa dr. Marušiča zastopa njegov generalni vikar Staričič. Dnevni red škofovske konference ni bil objavljen za javnost, pač pa bo po končanih posvetovanjih izdan komunike. Škofje so se nastanili deloma v nadškofijskem dvorcu, deloma pa pri posameznih kanonikih. Žalna svečanost za žrtvami Dakse Beograd, 18. februarja AA. Danes se je vršila tudi v Beogradu svečana zadušnica za žrtve povodom katastrofe parobroda »Dakse«. Svečanost je priredila podružnica »Jadranske Straže« s predstavniki Du-brovčanov v Beogradu. Vršila se ie ob 11. doo^ldne v katoliški cerkvi Kristusa kralja. Cerkveno opravilo ie onravil prof. Vlasič z asistenco petih duhovnikov. Zadušnici je prisostvoval kot zastopnik Nj. Vel. kralja minister vojske in mornarice general Ste-van Hadžič. od vlade minister socialne politike dr. Mate Drinkovič. nadalje paneški nuncij Pellegrinetti. predstavniki vseh ministrstev in mnogih društev. Spremembe v vodstvu ljubljanske podružnice Drž. hipotekarne banke Zagreb, 18. februarja, n. Kakor poročajo nocojšnji listi, je za vršilca dolžnosti upravnika ljubljanske podružnice Drž. hipotekarne banke imenovan dr. Miloš Martechini, uradnik zagrebške podružnice istega zavoda. Mednarodne telefonske proge Beograd, 18. februarja AA. Po sklepu g. ministra za zgradbe so otvoriene nove telefonske zveze z inozemstvom, med Mursko Soboto na eni strani in vsemi mesti Avstrije na drugi strani, nadalje med Suša-kom in Bclogno, med Zagrebom in Bologno med Zagrebom im Coneglianotn, med Novim Vrbasom m Peoujem, med Drvarom in Budimpešto. Strašen samomor trgovca Zagreb, 18. februarja, n. Danes dopoldne ob 10. je sškooiO s četrtega nadstropja v ulici Račkoga št. 20 trgovec Ernest Fischer iz Brada. Trgovec, ki je bil šele v 43 letu stairostj, je stanoval v nekem zagrebškem hotelu, kjer se je pogajal s svojimi upniki in imel konference z advokati snooi nožno v noč Davi je posetil neko svojo sorodnij-co v ulici RaSkoiga. Ko ie ostal nekai trenutkov sacn v stanovanju je stoniil na bai-kon teir skočil s četrtega nadstropja na ulico: Fischer si ie polomili noge in roke ter DopoJnoma razhi lobanjo. Umrl je, ne da bi prišel k zavesti Prodaja alkoholnih pijač v savski banovini Zagreb, 18. februarja, n. Zagrebški župan dr. Srkulj Vn ban savske banovine dr. Šikmč sta se po odobre n ju predsednika ministrskega sveta danes sporazumela ter rešita vprašanje prodaje alkoholnih pijač po maloprodajalcih na ta način, da smejo točiti maio prodata ki vse alkoholne pijač-razen vina. Tekme v Štrbskem Plesu razveljavljene Praga, 18. februarja h. Predsednik mednarodne dirsalne zveze Šved Salchow v Stocknolmu je poslal češkoslovaški drsalni zvezi pismo z dne 14. t. m„ ki se nanaša na afero v Srbskem Plesu. V pismu sporoča, da je evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za gospode razveljavljeno in se bodo nove tekme v tej disciplini vršile dne 16. marca v Berlinu. Razen tega ugotavlja predsedstvo, da ie trdno prepričano, da češkoslovaške drsalne zveze zaradi afere Vodišek ne zadene nikaikšna krivda, ter se zahvaljuje zvezi za hitro preiskavo Sliva ne bo nastopil? Praga, 18. februarja, g. Tukajšnji listi poročajo, da se je Sliva poškodoval pni treningu in da se zaradi tega najbrž ne bo mogel udeležiti ponovne tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju v Berlinu. Komunike JNSa o beograjski konferenci Zagreb, 18. febr. č. JNS je izdal danes z datumom od 17. februarja komunike, v katerem najprej ugotavlja, da so bili na nedeljski konferenci v prostorih beograjskega podsaveza zastopani poleg centralnc uprave JNSa tudi vsi nogometni podsavezi. Glede spremembe pravil je bilo naročeno zagrebški in beograjski podsavezni upravi, naj v roku 14 dni napravita predlog za razširjenje delokroga poedinih podsavezov. Po razpravi o vprašanju prestopa nogometašev iz kluba v klub je bilo sklenjeno, da ima trajati prepoved igranja pri prestopivšem članu v slučaju prvenstvenih tekem šest mesecev, za prijateljske tekme pa tri mesece. Dijaki in vojaki ne uživa io nikakih izjem. Dosežen je bil. tudi sporazum za povračilo stroškov nogometnim sodnikom, ki pridejo na poziv podsaveza sodit tekmo s teritorija drugega podsaveza. Glede letošnjega odigranja za državno prvenstvo pa naj odloči izredna glavna skupščina dne 16. marca. Dalje je bilo govora o predlogu ljubljanskega nogometnega podsaveza, naj hi se igralo državno prvenstvo po ligah. LNPu se je naročilo, naj pošlje ta pred'og z obrazložitvijo JNSu in vsem podsave-zom ter ga predloži izredni skupščini saveza. Dosežen je bil nadalje popoln sporazum glede tehnične izvedbe predstoječe izredne glavne skupščine JNS Konferenca je razpravljala dalje tudi o sklepu JNSa, da Jugoslavija letos ne bo sodelovala na tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo v Montevideu. Delegati beograjskega podsaveza so zastopali protivno mišljenje ter «a podkrepili z nekimi dejstvi, ki doslej savezni upravi niso bila znana. Zato je bilo na konferenci sklenieno, naj se ta sklep eventuelno spremeni, če se res izkaže, da so nastopile nove okoliščine, o katerih do sedaj JNS ni vedel in da bomo eventuelno sodelovali v tekmah za svetovno prvenstvo. Incident v Sobranju Sofija, 18. februarja AA. Danes je bila v Sobranju seja, ki se je zelo burno začela Še pred prehodom na dnevni red k poslanec Radoiov v imenu zemlioradniiškega kluba zahteval parlamentarno anketo, da se doženejo krivci spopadov pri občinskih volitvah. Vladna poslanca Stoikov in Ku-nov sta po kratkem prerekanju dejansko napadla poslanca Radolova. Ako ne bi energično intervenirali nekateri trezneiši poslanci, bi prišlo do velikega parlamentarnega škandala. Ministrski predsednik Ljapčev je Rado-lovu odgovoril, da zdaj še nima vseh podatkov o incidentih in da ie treba stvair proučiti, potem pa bo odgovoril zemtjorad-nikom. Nova angleška stranka London, 18. febr. s. Lord Beaverbrock je s podporo in pristankom gibanja, ki ga vodi lord Rothermere, spremenil ves pokret v politično stranko, ki se imenuje »Združena državna stranka« ter bo pri prihodnjih volitvah postavila lastne kand date. Splošno sodijo, da je ta korak napad na politiko Baldvvina. Senzacijonalna afera v Pragi Praga, 18. februarja, g. V tukajšnjem me-roizkusnem uradu se je izgubil žig za pun-ciranje zlatih predmetov Vsa znamenja kažejo, da je bil ukraden očividno z namenom, da bi storilci žigosali ponarejeno blago s tem žigom in ga spravili v promet. Trenutno se vrše v ministrstvu za javna dela posvetovanja, kaj bi bilo ukreniti v zadevi. Preiskavo vodi sekcijski svetnik tega minsitrstva. Vsem nameščencem mero-izkusnega urada grozi odpust iz službe. Ustanavljanje gostilničarske pivovarne Laško, 18. februarja Od pripraviiahiega odbora za novo pivovarno smo prejeli: Ustanovitev gostilničarske pivovarne se naglo uresničuje. Pripravljalni odbor ie začel pobirati izjave, koliko delnic si bod posamezniki nabavili ob razpisu subskrip-cije. Gg. Drob. hotelir, in Pačnik, gostilničar in veletrgovec iz Laškega obiščeta te dni vse večje kraje Dolenjske, da poučita interesente o nameravani ustanovitvi. Na enaka potovanja se podajo tudi drugi člani ožjega in širšega pripravljalnega odbora. Ko bo informirana Dolenjska, pridejo na vrsto tudi drugi kraji. Za pobiranje izjav je poleg članov odbora pooblaščen tudi g. Anton Komac. bivši tajnik gostilničarske zadruge v Mariboru. Dosedanji pozivi in vse delo pripravljalnega odbora je našlr velik odziv tudi izven gostihiičarskih krogov m ne samo po Sloveniji. temveč tudi iz drugih pokrajin, zlasti iz Zagreba in tudi Primorja. Že sedaj se vidi. da so za akcijo zavzeti vsi sloji. Pripravljalni odbor ie zaradi tega tudi sklenil, da se bodo delnice lahko plačevale v 20-mesečnih obrokih. Svoje delovanje je pripravljalni odbor opisal v brošuri, ki je že razposlana v več tisoč izvodih. Oni, ki bi želeli pobirati delničarske izjave, naj se javijo pripravljalnemu odboru nove pivovarne d. dr. v Laškem. Predhodniki Ljubljana, 18. februaria. Zadnje dni Je ljubljansko deželno sodišče razpravljalo o več zanimivih kazenskih stvareh, kd posegajo v naše trgovsko življenje. Pred kazenskimi sodniki so se morali zagovarjati zaradi goljufij in raznih nepoštenih manipulacij mfeda ljudje, ki so se okrog izdajali za »fabrikante« ia za zastopnike raznih trgovskih pisaren. Bil je tudi zanimiv primer, kako je trgovec izrabil svoje ime in osebni kredit ter skušal opehariti večje tekstilno podjetje. Tako je hi! pred sodnikom -a poedincem pogojno obsojen trgovec, ki je pri tvrdki »Intex« v Kranjm lani naroči! večjo množino tekstilnega blaga ter v kritis dolga posla! menico. Trgovec Fran B. v Sv. Petru pri Ogulinu je naroči! blaga za 4703 Din. Poslal je menico, ki je pozneje zapadla. »Intesi je menico iztožil. Trgovec je ugovarjal, da on «am osebno ni menice podpisal in tudi dotične korespondence ni sam podpisaval. Nadaljne poizvedbe so dognale, da je trgovec blago prejel, toda menico je podpisala neka druga oseba v njegovem imenu. Trgovec je bi! zaradi prestopka pre vare v odsotnosti obsojen na 1 mesec zapora pogojno za eno leto. Manipulacije s poštnimi priznanicami Originalen trik si je izmislila starejša mladoletnica Tončka, ki je bila kot donašalka po*te zaposlena pri nekem Kubljanskem podjetju. Naročila si je pri ljubljanskem graverju štampiljko, kot jo ima poštn-oče-kovni nrad v ratw. Na tri priznanice je štampiljko sama udarila in ponaredila podpis uradnika. Na ta način si je prisvojila 5000 Din. Pred malim senatom je bila obsojena na 1 mesec zapora. Zaradi malenkostnih tatvin obsojen na 3 leta Pred mali senat Je stopil visok, suh in bled človek v starosti 47 let, nesrečnež, zapuščen od vsega sveta in izgubljen Rodil se je tam v Gradcu, pristojen je v Škofjo Loko, kjer ga nikdo ne pozna in se ga občina brani. Je to Janez Karlin, brezposelni delavec, ki se klati od kraia v kraj in se preživlja k od tatinskega posla. Začetkom leta se je pojavi! v Ljubljani. Govori samo nemško, slovensko lomi prav na čuden način. Pri več strankah se je splazil v stanovanje ter po navadi odnaša! samo perilo in obleko Oškodoval je tako štiri stranke za približno 1500 Din Pred malim senatom je bil njegov proces kaj kratek. PrečitaN so mu obtožnico, on je odgovarjal nemški. Njegov kazenski register je prav pester in vsebuje mnogobroine kazni zaradi tatvin in vlomov. Bil je v mariborski kaznilnici že 7 let. Po kratiki razpravi je bil Janez Karlin obsojen na 3 teta težke ječe. Obsojenec je nri-rno-dušno sprejel sodbo. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zaiancem pretužno vest, da nas je danes, dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne po volji Vsemogočnega, po kratki mučni bolezni za vedno zapustila v 81. letu starosti, naša ljuba mama, stara mama in tašča, gospa Marija Ambrožič roj. Quagtia posestnžca in gostilničarka K večnemu počitku spremimo preblago ranjko v četrtek, dne 20. februarja 1930 ob 10. uri predpoldne na domače pokopališče. Ljubno na Gorenjskem, dne 18. februarja 1930. Rodbine: Ambrožičeva, Orlova, Pisrihova in Škedl-Aichholzerjeva. in ljudje Naši kraji Panrik „Daksa" - grob 37 mornarjev V dežju, vetru In snegu NIVEA-CREME Veter In slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaSi koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem pre-rano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NTVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska. Trgovina v Jugoslaviji: P. BEIERSDORF & CO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 56 Naše Primorje je še vedno v globoki žalosti zaradi katastrofe parnika »Dakse«. 04 L 1902., ko se je v Indijskem oceanu potopil z vso svojo posadko parnik »Klek«, je to druga velika nesreča, ki je zadela naše pomorstvo. Parnik »Daksa« je ml zadnjič v Gružu 10. januarja in ie tedai od-Plul proti Afriki. V Le Gomletti ie vkrcaj tovor železne rude in je 19. januarja o

11 Popolo di Trieste-« zahteva, da morata cerkev in država v vseh delih vzhodivh provinc vzgojevati mladino v popolnem soglasju. »Kjer bi ga ne bilo, bi se problem vzgoje ne tikal zgolj duha, marveč tudi plemena, ljudstva, nacije. Na tem terenu ne sme fašistična država odstopiti niti pedi. Nekateri duhovniki ne razr umejo svoje vzgojne funkcije drugače, kakor da odtujujejo mladino od italijanske države. Zato se ne more trpeti vzgoje, poverjene slovenskim duhovnikom, in zato je toliko večja dolžnost države, da vzgaja mladino k nacijonalnemu življenju tam. kjer skušajo nekateri in tudi upajo, da bodo s prevaro zavlekli obžalovanja vredno protiitalijansko dvoumje .. .< V Trstu je umrl v visoki starosti g. Av. gust Jacopig, ki je bil po okupaciji prvi predsednik prizivnega sodišča. Fašistični tisk se ga pominja kot spretnega zaščitnika iredentističnega gibanja pod avstrijskim režimom. Predsednik goriške pokrajinske uprave, domačin Valentino Pascoli, ]e odstopil in na njegovo mesto je imenovan goriški pod-prefekt dr. G. Anza, Itailijan iz starih provinc. V deželnem r-ektoratu ni bil dr. Ma-rani več izvoljen za predsednika hipoteč-nega zavoda, dasi je Pascoli zahteval, da se pusti to mesto še nadalje senatorju dr. Maraniju. Ker ni prodrl, je podal ostavko in tako sta odpadla z vodilnih mest deželne uprave dva stara goriška italijanska politika. Franko ProMska, visokošolec z Reke, si je priboril tekom zadnjih let v smučarskih tekmah prvenstvo. Prohaska je podporočnik pri četrtem alpinskem polku v Aosti. Te dni mu je vojaška oblast sporočila, da je izbran za smučarskega vežbalca in spremljevalca prestolonaslednika ter drugih savojskih princev, ki se sedaj mudijo v Tu-rinu. občudovanje ob delih j^goslov. mojstra Me-štroviča. Tudi sicer je bil gosp. Daubler predmet pplošne pozornosti v prestolnici. Zasluži, da mu Ljubljana vrne njegove simpatije 1 Razstava Kathe Mar Koster ▼ Beogradu. V nedeljo se je otvorila v Beogradu slikarska razstava soproge ondotnega nemškega poslanika ge. Kathe Mar Kosterjeve. Razstavo je otvoril z uvodno besedo pesnik Todor Manojlovič. Med slikami je tudi lepo število motivov iz jugoslovenskih krajev. »Hrvatska Revija« o slovenski kulturi. V 1. in 2. številki zagrebške »Hrvatske Revije« je priobčil prof. Ladislav Žimbrek Voč informativnih poročil o slovenskih kulturnih zadevah. Tako je v 1. številki orisal umetniško fiziognomijo naše slikarske »četrte generacije«, v 2. številki pa je priobčil tri članke. V prvem piše o Maleševih »Rdečih lučkah«, v drugem občuduje uspehe slovenskih revij in knjižnih družb, že-lež tudi Hrvatom kaj takega, v tretjem pa govori o slovenski študiji o A. G. Matošu, ki je izšla v »Ljubljanskem Zvonu« iz peresa B. Borka. Bratko Kreft: Človek mrtvaških lobanj. Prejeli smo: V najkrajšem času bo izšel v knjigi prvi mladi slovenski roman, ki obravnava probleme in življenje mladine, ki je doraščala med svetovno vojno in po prevratu. Knjiga bo izšla v zelo majhni nakladi. Dobila se bo v prednaročilu in razprodaji Tiskovne zadruge po 50 Din izvod. Na tihotapski poti Gederovci, 18. februarja. Med tihotapci, ki jih zalotijo pazljivi finančni organi, se najdejo tudi ljudje, ki jih je revščina zavedla na slaba pota. To so prav taki tihotapci, kakor jih je opisoval Josip Jurčič. Evo primera: Franc Horvat, 231etni mladenič je bil do pred kratkim hlapec pri posestnici Kolari-čevi iz Lutvercev v ljutomerskem okraju. Očeta je izgubil v vojni, mati pa se je že v njegovi rani mladosti izselila v Ameriko. Tuji ljudje so ga zredili in vzgojili in trdo je moral delati že v rani mladosti. Dvakrat je že poskušal priti v Francijo za sezonskega delavca, pa mu ni uspelo. Ko mu je pred par dnevi gospodinja Ana Ko-laričeva odpovedala službo, je hotel mladenič poskusiti srečo na drug način. S skromnimi svojimi prihranki se je na skrivaj napotil preko meje v Avstrijo, kjer je nakupil nekaj saharina, cigaretnega papirja in žveplenk ter se je ponoči napotil nazaj, da bi nekaj zaslužil pri razpečavanju vtihotapljenega blaga. Sreča mnogih tiho^ tapcev pa mu ni bila dana. Že pri prvi poti so ga zasačili finančni organi in odvedli na carinarnico, kjer so mu vse zaplenili. ANGINOL TABLETE delujejo profilaktično in antiseptično proti difteriji, angini, gripi, hripavosti In pre-hlajenju v vratu. 1997 Drzni vlomilci Liubliana, 18. februarja V mestu se znova ponavljajo drzni vlomi v stanovanja in manjše lokale. Policija, ki dobiva skoro vsak dan prijave, je iela razmišljati, če ni na .poslu kaka organizirana družbica, kajti v Ljubljani ne manjka breziposelnih domačinov, prihajajo pa v goste tudi razni tujci, ki se skrivajo _tn pod napačnimi imeni. Taki tipi se zadržujejo in vlamljajo najraje v predmestjih, kjer se jim zdi vse bolj varno. Predsnočnjim sta se pojavila v gostilni Neže Šalamonove na Stari poti št. 2 dva neznanca. Sedela sta sama zase in se pogovarjala tiho med seboj. Pri tem sta se ves večer bistro ogledovala po sobi in se sploh vedla jako sumljivo. Preden sta se poslovila, sta se nekaj časa zadrževaja tudi v veži, nakar šele sta odšla v noč. Naslednje jutro je gostilničarka ugotovila, da je zmanjkal iz gostilniške sobe gramofon s ploščami vred. Vlomilca sta se porioei pritepla nazaj k hiši, šiloma odprla okno. ki je bilo zapahnjeno le spodaj, in se splazila v temno sobo. Tam sta odprla vse omare, ker pa denarja nista našla, sta pograbila gramofon v kovčegu z 12 ploščami v vrednosti 2900 Din, ki ga bosta neznana zlikovca skušala najbrž čim prej spraviti v denar. Istega dne je bilo vlomljeno v stanovanje mizarskega pomočnika Franceta Preka v Dravljah št. 1. Prek ter njegova žena Ivanka sta se zvečer odstranila z doma, pri čemer je gospodinja pozabila ključ v vratih. Priliko je opazil neznan tat, ki Je opre-zoval okrog hiš. Premetal je v stanovanju vse, odprl nasiloma več omar in slednjič iztaknil na omari šatuljo. v kateri je bil poročni prstan, dva druga zlata prstana, zlata verižica, par uhanov, zlata broša in še nekai srebrnine. Poleg tega je drzni uz-movič pograbil tudi skoro nov temno-siv Prekov suknjič. Oškodovanca sta vlom takoj prijavila policiji. Londonska razstava in slovenski nmet-niki. Ljubljanska žirija je te dni izvršila odbiranje umetniških del za londonsko razstavo. Svoja dela je priglasilo 37 slovenskih umetnikov. Pred centralno zagrebško žirijo je bilo odposlanih 54 6lik, 15 kipov, 49 grafičnih listov, skupaj 118 del. Poslovali sta prav za prav dve žiriji: »starih« in »mladih«. Prva žirija je pregledala slike 21 udeležencev, druga pa slike 16 udeležencev. Na razstavi bodo zastopane vse smeri in vse uglednejše osebnosti v svetu slovenskih likovnih umetnikov. Anketa o knjigi in knjigarnah. V beograjski »Pravdi« se oglašajo k besedi beograjski založniki in knjigarnarji, da povedo svoje mnenje o knjižni krizi. Gosp. Ge-za Kohn je z obžalovanjem ugotovil, da je popolnoma zaspala pred leti započeta akcija, da bi 6e tudii pri nas vpeljal »dan knjige«, kakor ga imajo drugi narodi. Omenil je predlog Združenja knjigarnarjev, da naj se pri šolskem vpisu zahteva od vsakega učenca 10—20 Din za šolske knjiži i-ce. To bi pomenilo, da bi samo beograjske šole pokupile na leto vsaj 4000 knjio. V Jugoslaviji bi šlo s to akcijo na prodaj kakih 100.000 knjig na leto. Dalje pravi: »Knjigo kupuje pri nas samo intelektualec, kar je napačen pojav . . . Knjiga bo napredovala samo tedaj, ko se bodo iz nje učili in po nji živeli široki ljudski sloji.« — Lastnik knjigarne Slavija VI. Ležimirac piše v obširnem članku o krizi srbske knjige in predlaga: 1.) zakon o knjigarnah in izdajanju knjig; 2.) 50odstotno znižanje po- Krvavo ženitovanje V malem kmečkem naselju Medvedici, občina Lipljene pri Grosupljem, ki šteje približno okoli 150 duš, so v nedeljo praznovali in svatovali. Pri Jeršinovih je bila svatba. Vse je bilo veselo. Pred hišo se je zbralo mnogo »prežarjev« iz domače vasi, pa tudi iz bližnjih sosednjih vasi, zlasti iz Smerjan in Lipljenja. Proti večeru, ko so v hiši veselo rajali, so začeli fantje pred hišo razgrajati. Vnel se je pretep. Alojzij Jer-šin je skušal fante pomiriti in iim dopovedati, da ne morejo ustreči njih pretiranim zahtevam. Fantje so ga napadli z vilami in noži. Ves krvav se je po napadu priplazil v hvo. kjer se je nezavesten zgrudil na tla. Zdravnik iz Grosupljega mu is nudil prvo zdravniško pomoč. Bi! je ves pobit po glavi in je dobil več vbodljaiev v rebra. Orožniška patrulja je končno napravila red in pričela zasledovati razgrajače. Orožniki so prijeli dva glavna razgrajača in sicer kmečka fanta 21-letnega Janeza Prim-ca in 26-letnega Janeza Novaka, oba doma iz bližnjega sela Smerjane. Janez Prime je osumljen, da je z nožem Jeršina večkrat zabodel v rebra, dočim je Novak osumljen, da ga Je z vilami udaril po glavi. Orožniki so obema napovedali aretacijo ter ju davi odvedli v ljubljanske sodne zapore. Janez Prime vsako dejanle taji. dočirrt Janez Novak prizna, da je Jeršinovega udaril parkrat z vilami po glavi. Težko poškodovani Alojzij Jeršin se bori s smrtjo ter ni mnogo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapreke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik boji. »Franz JosefOva« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. SOKOL Sokolska loterija v Beograda. Odbor za gradnjo Sokol sega doma v Beogradu javlja. da ie preloženo žrebanje od 7. februarja na 10. junija, kar so to povzročile zadnje iiziprememibe v našem Sokolstvu. Ot> enem pa poživlja vse one. ki nameravajo srečke kupiti, da se čimprej prijavijo, da bo stavba doma popolnoma zasignrana. Poziv vetja vsem sokolskam društvom in posameznim članom, da se čiimlboli zavzamejo za to akcijo, ki naj ustvari Sokolsrtvu na sedežu saveza vse predpogoje za redno delovanje s tem. da zagotovfi potrebne prostore za savezno poslovanje. Jugoslovenska Sokolska Matiea, registrov ana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani, je začda z živahnejšimi dalom v zmiislu svojfh pravjl, ki ji dajejo možnost, da vsem sokolskiim organizacijam dobavlja vse potrebščine za pisarnaiško in upravno službo (tiskovine, enotni pisemska papir, žige, vlažni zapisnik iitd.). članstvu, naraščaju in decj preskrblja slavnostne in telovadne kroje že kompletne ali samo blago s potrebnim priborom. V zalogi ima knjige in brošure idejne in tehnične vsebine, rmizTkafije, razglednice, diplome, znake jtid. V najkrajšem času začne JSM, kj Brna svoje prostore v Narodnem domu v Ljubljani (telefon 2543, čelk. račun Ljubljana 13831). Ako bo delo JSM našlo dovolj odmeva in razumevanja m-ed SokoJstvom, bo lshlko leto za letom nudilo več koristi vsemu članstvu deci in naraščaju. Za prihodnje troleije si je Matica izvolila naslednji upravni odbor: predsednik br. E. Gatgi, namettnik br. Kaizelj, tainik br. V. Švajgar, blagajni br. dr. Riko Fux. odbornika br. <;r. Kandare Fran in Kukes Vilko. štnine za knjižne pošiljatve; 3.) ustanovitev državno subvencijonirane knjigarn i ške šole v Beogradu; 4.) ukinjenje monopoli-zaoije šoiskih knjig. »Književne novine« ce imenuje drugi list. ki je začel te dni izhajati v Beogradu. Za njm stoji založništvo »Narodna prosve-ta«, kakor je že zabeležil pred nekaj dnevi naš beograjski dopisnik v svojem pismu o beograjskem kulturnem življenju. Prve številke še nimamo, zato beležimo zgolj informativno. Dejstvo, da sta v naSi prestolnici nastala ob istem času kar dva književna lista, je brez dvoma zanimivo ln značilno. Energije, ki so izrinjene iz političnega življenja. se čutijo kot močnejše pulziranje v književnosti. Toliko se o književnosti ni š« nikdar pisalo, kakor se piše v zadnjem času. saj ji celo beograjski dnevniki posvečajo kar cele strani. Pri tem je opaziti, da nio preveč ne raste izvirna umetniška tvorba, vse večje pa je število književnih teoretikov in kritikov. Ob pomanjkanju močne in obilne književno - umetniške tvorbe — poleg drugih pogojev in lastnosti — se kritiki kritizirajo kar med seboj. Dva nova književna časnika (poleg mnogih časopisov) bosta dajala dovolj prostora tudi za »kritike kritik«, ki so tolikanj prišle v modo. Francoski življenjepis Baknnina. V znani zbirki romaniziranih življenjepisov »Vies des hommes ilhistres«, ka jo izdaja Nouvel-le Revue Francaise, je pravkar izšla knjiga Helene Izvolsky »La Vie de Bakounine«. Nedvomno je življenjepis očeta ruskih anarhistov nadpovprečno zanimiv. Pride! Prvi in največji ZVOCttl veiefilm Sillging Fool Nori pevec! Af TaIcAH prvi pevec sveta poje Pride! JUISUII »glager« pesem »Sonny Boy« €litlli klRO JKatiCa 1 Domače vesti * Razstava Jugoslovenskih ženskih ročnih deL V Kodanju na Danskem se bo dne 6. marca letos otvorla velika jugosloven-ska razstava ženskih ročnih del, ki bo zavzemala prvo mesto zaradi svoje nacijo-nahte ornacnentike kakor tudi zaradi veli-Kkega števila preprog. Razstavo organizira ninfstTStvo za trgovino in industrijo v družbi z Žensko zadrugo v Zagrebu, s Kolom srbskih sester in z Beograjskim ženskim društvom. Razen omenjenih društev se bodo razstave udeležile s svojimi izdelki državne šole za ženska ročna dela v Ljubljani. Splita in Sarajevu. Tudi ta razstava bo, kakor ona v Haagu, velikega pomena za našo državo. * Protituberkulozna liga v Ljubljani. Prosimo, da se do nadaljnega izvršujejo vsa nakazala na Protituberkulozno ligo v Ljubljani z označbo »za račun Protituberkuloz-ne lige« (pošt. ček. račun Ljubljana 10.307) Pokojninski zavod ima svoj tekočli račun pri vseh večjih denarnih zavodih Slovenije. * Razpodelitev ooslov banske uprave v Zagrebu. Naše ožje rojake, ki pripadajo Savski banovini, opozarjamo, da se nahajajo oddelki banske uprave v Zagrebu v treh. oziroma v štirih poslopjih, in sicer na Radičevem trgu št. 2, 3 in 6; sam ban hna svoje uTadne lokale v hiši št. 1, ki je prav za prav ena in ista zgradba s hišo šft. 2. V tem skupnem poslopju se nahajajo: ban dr. Josip Šilovič in njegov tajnik, banov' pomočnik Sava Stojanovič, ki je zakonski zastopnik bana v primeru banove zadržanosti in odsotnosti, načelnik sploš-ega oddelka Petar Zrelee z vsem oddelkom, načelnik upravnega oddelka dr. Stevan Hadži in vršilec dolžnosti načelnika finančnega oddelka banski inšpektor Ivo Mo-šinski. V bivši vladni palači, v poslopju št. 6, se nahajajo naslednji oddelki: za socialno politiko in narodno zdravje (načelnik dr. Vladimir Katičič), del finančnega oddelka ter oddelek za trgovio. obrt in industrijo (načelnik Gustav Huth). V hiši št. 3 na Radičevem trgu se nahajata tako zva-ni ekonomat, ki ima skrbeti za vse pomožne stvari, in glavna pisarna. V I. nadstropju te hiše sta splošni upravni odsek (šef banski insp. Mladen Uzorinac), odseka za samouprave (šef basnki svetnik Iv. Mahin). ki spadata pod upravni oddelek. V II. nadstropju istega poslopja ie oddelek za zadruge m zemljiške zajednice. Prosvetni oddelek ie nastanjen v hiši št. 10. v Opatički ulici (načelnik dr. Ivan Kasumovič). Načelnik kmetijskega oddelka je vseučiliški profesor inž. Jurič in načelnik tehničnega oddelka inž. Mirko Ferič. * Poroka. Poročil se je g. Milan Vertač-nSk, račftelij v Novi vasi. z gdč. Ivanko Cvet-kovo. Obilo sreče! * Trj nove trgovske ladje za Jugoslavijo. Naša trgovska mornarica je nedavno ▼ angleških ladjedelnicah naročila tri pa-robrode s skupno tonažo 18.148 ton. Po na-ročilSi pri angleških dokih je Jugoslavija na šestnajstem mestu. * Predavanje o ženskem društvenem delu. Iz Mežiške doline nam poročajo: V nedeljo 16. t. m. je predavala >0 ženskem društvenem delu pri nas in drugod« našim Kolašicam v Prevaljah in Mežici ga. Mira Engeimanova iz Ljubljane. Predavateljica je očrtala v krepkih, jedrnatih besedah pregled ženskega društvenega dela v minulem letu jn nas ie navduševala za plemenito narodno delo v prid onih, ki so potrebni naše pomoči Z velikim zanimanjem so sledile naše članice lepemu govoru. Izražale so željo nai bi se predavateljica še večkrat odzvala njihovemu vabilu. * Proti ženskim nameščencem v Javni službi. Iz Sarajeva poročajo, da je tamkajšnje Žensko udruženje podalo oster protest proti nameri mestne občine, naj bi se razveljavile nekatere določbe v pragmatiki za mestne uradnike, katere določbe priznavajo ženskam popolno ravnopravnost z moškimi. Mestni župan je izjavil, da nikakor ne podcenjuje vrednost ženskih uradnikov, da pa je praicsa pokazala, da uradnice, ko se omože. ne pokazujetjo več one marljivosti kakor njihovi moški tovariši. Zupan je nag! a šal, da bi ženske, ako se omože, ne smele biti več uradnice, marveč bi se morale posvetiti samo gospodinjstvu. Seveda bi se jim v tem primeru morala izplačati odpravnina. * Slovenskega ribarskega društva občni fbor bo v četrtek 20. t m. ob 20. zvečer v posebni sobi hotela »Union« (»v Rožicah). Na dnevnem redu so: poročila društvene uprave, volitev novega odbora jn slučajnosti. * Smrtna kosa. Umrla je v Hradeckega vasi 42 ga. Ana Vogrinčeva, rojena Pogačniikova. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 14. k Sv. Križu. — V Šmartnem pri Slovenjgradcu je v starosti 52 let po daljši bolezni preminul g. Ferdinand K a c, lestni trgovec, industrijec jn veleposestnik. Pogreb pokojnika, fci je bil ugleden in splošno spoštovan mož. bo v četrtek ob 11. na domače pokopališče. — V Bohinjski Bistrici je preminula gdč. Ruška R a v h e-k a r j e v a, učiteljica v Novem mestu. Pogreb pokojnice bo 20. t. m. ob pol 16. na pokopališče v Bohinjski Bistrici — V visoki starosti 87 let je umrla v Ljubljani ga. Marija S n o j e v a vdova Faukalova, rojena Krašnova. Njem pogreb bo v četrtek ob 16. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaije! * Gradba izseljeniškega doma v Splitu. Med mestno občino splitsko in ministrstvom za socialno politiko je svojedobno prišlo do sporazuma, da se iz sredstev iz-esftjeniškega fonda zgradi v Splitu izsefljemi-ški dom. Gradbeni stroški so preračunani na 3,500.000 dinarjev. Občana se je obvezala, da bo v to srno dala brezplačno na razpolago primerno stavbigče ter dajala vodo itn razsvetljavo za znižano ceno. Z zgradbo izseljeniškega doma se prične v teku letošnjega leta. * Črno bela rednta v Ljubljani. V svrtio čim večjega poenostavljenja v reklamiranju vabil je pripravljalni odbor letos organiziral po Sloveniji poverjenike, na katere naj se Izvolijo obrniti vsi cenjeni reflektan- ti, ki so bi® pri razpošiljanju vabil eventu-elno prezrti. Iz posebne prijaznosti so sprejeli to naiogo naslednje dame, odnosno gospodje: Minka Sorli, soproga notarja v Mariboru. Vrstovškova ulica 4a-IL; Josapina Ogrin, soproga sreskega poglavarja v Kamniku; Anda Elsbacher, Laško; Zdenka Rob-Iek v Žalcu; dr. Franjo Šalamun, odvetnik v Ptuju; dr. Igo Šjlar, odvetnik v Kranju; dr. Stanko Perpar, zdravnik na Planini pri Rakeku; Ludovik Ferči, odvetniški kandidat v Litiji; Srečko Kobi, industrijec v Borovnici; Kopač Filip, lesni trgovec v Logatcu; Raoul Peterka, bančni prokurist v Murski Soboti; Pfeifer Adolf, uradnik Ljubljanske kreditne banke v Celju; Amošt Adamič, učitelj v Zagorju; Kragelj Mirko, železniške hiše, Šlkofja Loka; Bjrsa Peter, bančni uradnik na Bledu; Martelanc Miro, privatni uradnik v Domžalah. Ker imajo zaradi značaja prireditve dostop samo vabljenci, prosimo vsakogaT, ki bj se hotel udeležiti redute in še ni v posesti vabila, naj se obrne na najbližjega poverjenika, nakar mu bo v najkrajšem času ustreženo. * Zanimiva zbirka hroščev. V Krapini je bil prošli četrtek pokopan dr. J. Heusoh, upokojeni polk ovni zdravnik. Pokojnik je v največji skromnosti preživel v Krapini svoje poslednje dneve. Četudi je mož siromašno živel, ker je prejemal le majhno staro pokojnino, se je vendar vse svoje življenje in tudi v zadnjih letih bavil z nabiranjem hroščev Dr. Hensch je zapustil izredno bogato zbirko, ki je znana znanstvenim krogom tudi izven naše države. Zanimal se je za zbirko tudi dunajski muzej in jo hotel odkupiti, a Heusoh se ni hotel ločiti od nje, četudi je živel v siromaštvu. Zbirka obsega več žuželk, ki so velika rariteta, in jilh nima še noben muzej na svetu. Zbirka je ostala v Henschevi zapuščini. Kakor javljajo »Novosti«, delujejo znanstveni krogi na to, da bi ta lepa zbirka prišla v posest zagrebškega muzeja. Novo! Ob 4., pol 6., pol 8., 9. Prvič! Stari grešniki Kino IDEAL.. * Avto usmrtil seljaka. Na državni cesti v bližini Šibenika se je v nedeljo popoldne pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neki potniški avtomobil jiz Šibenika je naletel na seljaka Marka Koštana ter ga zadei v glavo s tako silo, da mu je razbil lobanjo. Ranjenec je ležal štiri ure v agoniji, potem pa .ie izdihnil. Mrtvega seljaka so obducirah. Komisija je ugotovila, da krivda za nesrečo ne zadene šoferja in da se je seljak ponesrečil vsled lastne neprevidnosti. * Prašiček z osmimi nogami. Neki kmet fe osiješke okolice je te dni sreskemu veterinarju prinesel mladega prašička, kj ima dve zraščeni trupli osem nog in štiri ušesa * Leto dni ne sme v gostilno. Okrožno sodišče v Novem Sadu je nedavno neko Marijo Buidoša, ki je v neki tamkajšnji gostilni izustila državi sovražne besede, ob sodilo na 420 Din globe; razen tega pa ie bila še obsojena, da leto dni ne sme obiskati nobene gostilne. Ta postranska kazen je utemeljena po nevem kazenskem zakonu, ki dovoljuje sodniku, da po svojem prevdarku izreče razne postranske kazni. Razsodba je postala pravomočna. * Skrivanje na smrt obsojenega razbojnika v okolici Zadra. Iz zadrske okolice prihaja vest, da se tamkaj skriva razbojnik Todor Medic, katerega je porota v Ši-beniku zaradi njegovih zločinov Obsodila na smrt in ki je pobegnil iz ječe. Kljub vsem naporom mu oblastva še niso mogla priti na sled. Pred mesecem dni ga je sicer v bližini njegovega rojstnega kraja Bjeljne izsledil neki orožnik, a drzni razbojnik ni izgubil prisotnosti duha, marveč je skrit za neko pečino, ustrelil orožnika. Tako je razbojnik zopet srečno ušel jn na begu ubil še nekega kmeta. Sedaj ie bil zopet opažen v zadrski okolici. Italijanska oblastva so poslala za njacn orožnike in vojake, a doslej brez uspeha. V tamkajšnji okolici ie zavladal velik strah pred nevarnim razbojnikom. Danes premijera! Ufa film! Ob 4., %6., V28. in 9.! ŽENA V ZRELIH LETIH hrepeni po uživanju sveta in ljubezni Jftadame Colibri M ARI A JACOBIN1 in FRANZ LEOEBER Divna vsebina, očarljive slike Alžira! Tel. 2124 Elitni kino Matica * Senzacijonalna aretacija beograjskega milijonarja. V Beogradu je bil te dinii znani vinski veletrgovec Radojiča Starčevjč, ki ima baje največjo zalogo vina v Jugoslaviji, aretiran pod sumom, da je zakrivil razne goljufive manipulacije in zlasti ponarejal dokumente, tičoče se uvoza vina. Poizvedovanja so se vršila cela dva meseca. Na podlagi senzacionalnega rezultata teh poizvedovanj je bil Starčevic sedaj aretiran in sodišču izročen. * Nedolžna žrtev gostilniškega pretepa. V Can^aviru pri Subotioi je došlo do pretepa, čegar žrtev je po nedolžnem postal nefci Peter Marinovič. Seljaka v gostilni so se namreč sprli in neki Jovan Kamber je potegni iz žepa revolver, nato pa ga vtaknil nazaj, češ da se je hotel samo pošaliti Marinovič je skočil k njemu ter mu hoitel odvzeti revolveT, ki pa se je po nesrečnem naključju sprožil ter je krogla zadela Ma-rinoviča v glavo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa ie kmalu umri. t> potreb6%ne n»je«o»J» r drogerijah KAMC, LJUBLJANA ia KAMC (VoUram), MARIBOR CENIK GKATISi * Materino mleko Je za dojenčka. Naj-zdravejša hrana za dojenčka je materino mleko. Vsaka žena, ki doji, mora jemati OVOMALTINE, da bo imela boljše rnileko, ki bo vsebovalo več viltaminov in bo re-djlnejše. 46 'Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos, Reich. * Opozarjamo na današnji oglas celjskega mestnega načelni® t va, s katerim se razpisuje služba mestnega fiznlka v Celju. * Opozarjamo na današnji oglas mestnega načelnjštva v Celju glede prodaje bu-kovine iz mestnega gozda v Pečovnifcu. * Obžalujem in preklftujem vse, kar sem govoril žaljivega o gospe Kuščerjevi z Bleda in se ji zahvaljujem, da odstopa od tožbe. Besede so bile izrečene v jezi. — Bled, 17 februarja 1930. — Gogala Zoran. Iz Ljubljane u— Recitacijski in predavateljski večer slovitega nemškega pesnika Daublerja bo v petek 21. t. m. v ljubljanski drami kot predstava izven abonmaja po znatno znižanih cenah. Sloveči nemški pesnik ie obiskal našo državo na povabilo beograjskega Pen-kluba. Prvi literarni večer je priredil v Beogradu, drugega bo drevi v Zagrebu in tretjega v petek v Ljubljani. Občinstvo opozarjamo na ta večer velikega nemškega pesnika. u— Iz gledališča. Drevi se bo pela v operi Wagnerjeva opera »Valkira« za red E, jutri zvečeT Weinbergerjeva ljudska opera »Švanda dudak« za red C. V petek zvečer se bo prvič v letošnji sezoni ponovila Puc-cjmijeva »Boheme« za red A. — V drami se bo uprizorila drevi francoska komedija »Življenje je lepo« za red A Premijera Shakespearejevega »Viharja« bo v začetku prihodnjega meseca. u— Kongres dijaštva Male antante v Pragi. Vsi udeleženci naj se danes sigurno javijo v sobi SSLU zaradi kolektivnega potnega lista. Obenem naj primeso seboj 660 Djn oz. 760 Din. StvaT je izredno nujna. u— Predavanje T. K. Skale od dr. Turne, sklicano za 20. t. m. se preloži na 25 t m. u— Društvo »Treznost« v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje na članski sestanek, ki se bo vršljl v sredo 19. t. m. 8. zvečer v glasbeni dvorani moškega učiteljišča v Ljubljani. Predava br. Angelo Cerkvenjk., u— Spremenjeno vreme. Po lepih solnčnih dneh smo naenkrat dobili zopet dež pomešan s snegom. Pomalem je pričelo snežiti že v nedeljo zvečer, nakar je ponoči izmenoma rosžl dež in padal sneg. Hujše kakor v Ljubljani in njeni okolici, je zunaj na deželi. Kakor pripovedujejo Gorenjca, je zapadel sneg zlasti pod planinami, v Kranjski gori in nad Tržičem. Obeta' se torej tudi letos še lepa smuka. Snega pa ne manjka tudi na Dolenjskem, kjer so zasnežena Da je Eifflov stolp 300 metrov visok, je prav tako znana stvar, kakor da je »Roman« edini slovenski tednik, ki prinaša zanimive romane in povesti v obilnih nadaljevanjih. Kdor tega še ne ve, naj si kupi v trafiki številko na poskuš-njo; stane samo dva dinarja. V interesu Vašega zdravja je, da kupite aluminijasto kuhinjsko posodo, ki ne rjavi in je tudi najbolj trpežna. Dobite jo najceneje edino le pri cvrdki STANKO FLORJANČIČ Ljubljana Sv. Petra cesta 25 (Dla&no vreme povečava nevarnost prehlada. Te nevarnosti vas obvarujejo okusne ANACOT-PAf pa vrmrro?©n (Ples {JadransGe n co v narodni nošah HH. februar — Um«« vsa brda in dcAnek Povsod Je nastopi tndi občuten mraz. n— Huda nesreča t strojnih tovarnah. Včeraj okroig 15. se je pripetila v omenjenem obratu na Dunajski cesti težka nesreča Ob omenjenem času je bilo zaposlenih pri prenašanju 540 kg težkega obroča za oblikovanj« okrog pet delavcev, med njimi tudi 19 letni vajenec Ivan Gorenc, stanujoč v Komenskega ulici št. 12. Obroč so kotalili po tleh, pri čemer pa jicn je zaradi teže ušel iz rok in padel. Dočim 90 drugi še pravočasno odskočjli je Gorenca zadel rob obroča na stopalo in mu ga popolnoma stri. Obroč so ostali delavci le s težavo premaknili in osvobodili nesrečneža, ki se je zvijal in kričal v strašnih bolečinah. Po ponesrečenega fanta je prišel rešilni avto in ga nemudoma odpeljal v bolnico. Njegove poškodbe so zelo komplicirane in mu bodo morali nogo skoro gotovo amputirati. n— Z motocjklom v zapore. Kovač Fr. Lampel iz Jarš je doživel predsnočnjim nesrečo, ki bi ga pa skoro stala življenje. Omenjeni je okrog 18.20 privozil po Pokopališki ulici v smeri proti železniškemu tiru, namenjen dalje profi Sv. Križu. ZaTadi radi teme in keT na motociklu ni imel luči, ni opazil, da sta na prelazu zapori zaradi prihajajočega tovornega vlaka zaprti. Tik pred prelazom .ie imel še to smolo, da mu je priletel v oko košček blata, zato se ni zmenil za opozorilne krike železniškega čuvaja Alojzija Koširja. Prihodnji trenutek se je Lampel že zaletel z vso silo v zaporo in jo prelomil na dvoje. Sam je k sreči padel v stran, ne da bi se preveč poškodoval. Ako bi ga motor potegnil naprej, bi Lampel zavozil tik pod vlak, kar bi ga brezdvomno stalo življenje. o— Listnico s 300 Din in vojaško izkaznico je izgubil v nedeljo zvečer od Jeflači-nove gostilne na Rudniku do Rožne doline knjigoveški pomočnik. Pošten najditelj se prosu da vrne izgubljeno proti nagradi Ft. C. v Rožni dolini cesta IJ. št 20. o— Okraden v prenočišču. Pred dnevi je iskal prenočišča v gostilni »Novi svet« na Gosposvetski cesti šofer Alojzij Kova-čič, kamor je spravil tudi svoj kovčeg z obleko. Zljiu/traj pa je Kovačič opažal, da mu je bilo v teku noči ali morda zgodaj zjutraj v bovčeg vlomljeno. Neznani vlomilec mu je odnesel ia kovčega 600 Din vredno modro obleko. Oškodovanec je zadevo prijavi policiji u— Še preklie odnašajo. Posestnik Jakob Telhovnik z Viča je imel spravljenih pod svojim kozolcem v Rožni dolini nekaj nad 400 fižolovih prekelj. Ko pa je v nedeljo odšel pod kozolec, ni našel tam nita koli-ča. Vse preklje so izginile. Najbrže so iifh odnašali pomoči domov ljudje, ki so jih porabili za kurjavo. Oškodovanec je tatvino seveda prijavil, vendar bo tatove težko iz-silediiti, ker so prihajali tj najbrže od drugod. u— Tatinski drobiž. V noči na ponedeljek se je splazil na dvorišče Vinka Sirca na Cesti na Rožnik št. 19 neznan kokošji tat ter odnesel 50 Din vredno kokoš nakar se ie prihodnjo noč zopet vrnil ter od-pelljal še 150 Din vredno samokolnico. — Z neke ograde v Mariborski ulici le pred paT dnevi ukradel neznan zlikovec Antonu Lindiču 450 vreden površnik. — Z dvorišča Lasanove gostilne v Kersnikovi ulici je odpeljal dne 15. t m. Viktorju Lovšinu neznan tat 1200 Din vredno kolo znamke »Goreč.« u— Crno-bela reduta I. marca v »Unionu«. RekJamcLiska služba vsak dan razen nedelje v damski sobi kavarne »Emona« od 15.30 do 19. Istotam se rezervirajo balkonski sedeža. o— »Preporodova« maškarada. V soboto 22. t. m. bo v veliki dvorani Kazine ples v maskah. Začetek točno ob 8. uri Geslo maškarade je posrečeno, sad je omogočen pristop vsaki dostojni maski. Maškarada sama naj postane tradicijonelna dijaška prireditev vsakega predpusta »n vsakdo, ki si želi neprisiljene zabave in modernih plesov, bo prišel na svoj račun. Na prireditvi bo sodeloval izvrstni !azz Odeon. Če še kdo želi vabilo, ga dobi v »Preporodu« v areni Narodnega doma vsako popoldne. _ n— Namočena polenovKa se dobi pri J. BUZZOLINIJU, delikatesni trgovini za škofijo. Iz Celja e— »Radikalna kura« Mariborčanov v gledaliSču. Drevi ob 20. bodo gostovali v celjskem gledališču Mariborčani z veleza-bavno dr. Doboviškovo burko v 3 dejanjih »Radikalno kuro«. Nihče naj ne zamudi ogledati si te i zborne domače oderske novosti. Vstopnice se še dobe danes res dan v predprodaji v knjigarni Goričar & Le-skovšek, zvečer pa pri gledališki blagajni. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. Pretekli ponedeljek je predaval na celjskem Ljudskem vseučilišču univ. prof. in predsednik Ljudskega vseučilišča v Zagrebu dr. Ba-zala o pomenu umetnosti v življenju. Razložil je bistvo umetnosti, njen namen in njene naloge, dalje njene odnošaje do drugih oblik našega življenja, njene dolžnosti in pravice ter je na podlagi teh izvajanj pokazal velikanski pomen umetnosti za človeško življenje. Umetnost je človekova potreba in ni le slučajen dodatek k življenju. Popolnega človeškega življenja ni brez umetnosti. Predavanje je bilo podano na lahko ranljiv način. Obisk je bil kljub slabemu vremenu prav dober. e— Prihodnje predavanje na Ljudskem vseučilišču. V ponedeljek 24. t. m. bo predaval n& celjskem Ljudskem vseučilišču ob 20. v risaknei meščanske šole mestni učitelj in pisatelj g. Franjo Roš o velezanimi snovi: Celje v dbbi svetovne vojne, tragika njegove mlade literarne generacije in recitacija del njenih padlih (Puncer, Videro-sek). Celjani, pridite vsi! e— Redna javna seja mestnega občin-skega sveta celjskega bo v petek 28. t. m. ob 18. z običajnim dnevnim redom pod predsedstvom mestnega načelnika dr. Al. Goričana. Smeh! Vihar smeha! Vesele pustolovščine nezvestega moža ... Ljubi svojo ženo! Premijera! Ob 4., četrt na 7., pol 8. In 9. Tel. 2730. Kino »DVOR« e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla v starosti 46 let ga. Fani Druško-va, vdova podporočnika iz Maribora. Blag ji spomin! e— Splošna gradbena zadruga v Celju, r. z. z o. z., bo imela redni občni zbor 24. t m. ob 19. v Celjskem domu z običajnim dnevnim redom. Pristop k zboru bodo imeli le zadružniki. Kot legitimacija bo veljala zadružna knjižica s potrdilom o vplačanem deležu. e— Yel!ow and blue reduta. Še nekaj dni nas loči od veselja, ki ga bodo vživali vsi ob priliki maškarade, ki jo priredi Aero-klub« Celje pod gornjim geslom dne 22. t m. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma. Kakor že rečeno, bo to za Celie posebna senzacija. Ne pridejo samo plesalci na svoj račun, temveč vsi. Kdor ne bo plesal. bo ob zvokih taiinstvene glasbe, ki se bo razlegala po ostalih prostorih prireditve. vžival čar naše narodne pesmi. Zaradi tega naj pridejo vsi. ki imajo le količkaj daru za humor in neprisiljeno zabavo. Na-glašamo, posebna vabila se ne razpošiljajo! e— Izgubljena suknja., Urar Abdulah Ularica je pred dnevi neko noč na še nepojasnjen način izgubil v mestu svojo 700 Din vredno zimsko suknjo. Kje bi ]o mogel izgubiti, se Ularica ne spominja. Iz Maribora a— Za novo šolo na Pesnici se Je pričela že lansko leto večja akcija s strani prizadetih občim. Obe šoli, v. Sp. Kungoti in Jarenani ste prenapolnjeni in je nujna potreba. da se razširite. Ker je Pesnica v sredM meid obema in cent.rum občin Ranče, Pesnički dvor, JeJeuče ter delov Gačnr ka in Dobra ja, se je tam pričelo delati na to, da bi se zgradila v Pesnici šola in so se že lani med ljudstvom pobirali podpisi za vloglo na oblast. Izkazalo se je, da bi nova šola imela okrog 200 otrok. Bivši prosvetni oddelek velikega župana ie že lani vrnil vlogo predlagateljem z zahtevo, da se pritiavS za zgradbo nove šole tudi občinska odbor v Pesničkem dvoru. Ne vemo kje so ovire, da se fco še do danes ni zgodilo, dasi je jasno, da bi bila nova šola v nujnem interesu navedenih občin in njih otrok. Pripomniti je še, da obstoji že izza predvojne dobe za novo šolo v Pesnici posebna Draschova 'jstanova, ki znaša dane okrog 22.000 Djn. Ker je računati tudi še na pomoč države, ni razumljivo, zakaj ena občina akoiio zavlačuje, dasi dobro ve, da bi itak morala prispeva® ra mimo potrebno razširjenje šole v Jara^ni, če se ne bi gradila nova šola v Pesnici. a_ VolHve v sreski kme iiski odbor so se vršile v nedeljo pri Sv. Petru niže Maribora za občine Sv. Peter. Sv. Marjeta ob Pesnici. Dragučova in Grušova. Za odbornika je bil soglasno izvoljen župan občine Sv. Marjeta ob Pesnici, veleposestnik g. Alojzij Schicker. za njegovega namestnika pa g. Ludovik Fluher, posestnik pri Sv. Petru niže Maribora. a— Zidanie kolodvorske in carinske pošte ter carinarnice. Kakor znano, bi se bili morali že pred dvema letoma graditi na našem glavnem kolodvoru dve novi veliki stavbi in sicer poslopje za kolodvorsko in carinsko pošto ter poslopje za carinarnico. Bile so v glavnem določene tudi že vse tozadevne modalitete med prizadetimi činite-Iji, vendar pa se vsa stvar ni mogla ganiti z mesta zaradi vprašanja odorodaie stav-bi*ča, ki je last železnice. Kakor doznava-mo, je sedaj ugodno rešeno tudi to in se ba zidanje obeh poslopij najbrž pričelo že letošnjo spomlad. S tem bo dobi! Maribor dvoje lepih, velikih in modernih uradnih poslopij, ki pa bosta imeli tudi precejšnje število stanovanj za uradnike in nameščence pošte, odnosno carinarnice. Pomagano bo tedai tudi ublažiti pomajkanje stanovanj v mestu. ^ a— Mariborski češki klub je hnel v soboto v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor ob lepi udeležbi članstva in cb navzočnosti zastopnikov Jč-lige. Iz poročila tajnika g. Kovara posnemamo, da je imel klub lani 85 članov. Udeležil se je po delegatih sestanka saveza češkoslovaških društev v Beogradu in jubilejne proslave juž-noavstriiiskih čeških društev v Gradcu, sodeloval je pri prireditvi koncerta Hlahola Vinohradkesga v Mariboru, priredji 26. jun. izlet češke dopolnilne šole na Smolnjk, poslal 24. julija fe Maribora sedem otrek na počitnice v češkoslovaško, udeležil se ie v avgustu izleta k Sv. Venčeslu pri Slovenski Bistrici v proslavo 1000-letnčce sv. Vadava. priredil v jeseni koncert umetnika na dudi Maudra, sodeloval pri koncertu slovaških učiteljev ter pri mnogih sprejemih češtooslovaškrih gostov na kolodvoru. Klub je priredil tudi božočnico češkim otrokom, skrbel za češko dopolnilno šolo, ki jo obiskuje 56 otrok, itd. Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Gintz Klub ima redne sestanke ob sobotah, svoj kagliašfci krožek in svojo knjižnico. Za predsednika ie bil soglasno ponovno izvoljen g. Franjo Bureš, za podpredsednika g. Ivan Knop. Tudi ostali odbor je večinoma ostal neiz-premenjeu. Klub bo priredil skupno s sokel sko župo in Jč-lFgo slavnostno proslavo 80 letnice predsednika Masaryka. a— Zgodovina Maribora, s posebnim ozirom na razvoj mestne uprave in mestne meje je naslov predavanja, ki ga priredi društvo mestnih uslužbencev v M^r;Wv-u danes 19. t. m. ob 17.30 za svoje člane mestne uslužbence v mestni posvetovalnici, RotoVški trg 1. a— »Sinja ptica« v Mariboru. Sloviti groteskni teater »Sinja ptica«, ki šteje čez 40 ljudi ansambla in ima lastne moderne dekoracije, bo gostovala 19. in 20. t. m. Nekaj vstopnic je še na razpolago, zato jil čim prej rezervirajte, a— Y 12. tot« po prevratu bf bil gotovo fe čas, da bi se na državni cesti čez Pesnico med Pesnico in Lajterspergocn nemški naris nadomestil s slovenskim. Kako tiaj dob' ljudstvo ob severni mejo, ki ie itak prepojeno z nemškim duhom, spoštovanje do slovenskega jezika, če dan na dan gleda te refikvtje iz dni našega suženjstva? a— Zdravniško društvo v Mariboru. Na zadnjem občnem zboru Zdravniškega društva, ki se je vršil 16. t. m. je bifl za predsednika ponovno izvoljen banskij sanitetni referent dr. Jankovjč, za podpredsednika pa primarij dr. Raišp iz Celja. Društvo štede seda: 110 članov in ima tudi svod lastni pogrebni sklad. a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek, 20. t. m. predava ga. Anka Mešičko-va o varčnem gospodinjstvu. a— Muzejsko društvo v Mariboru ima v nedelio 23. t. m. ob 10. v čitalnici študijske knjiižnice svoj red rti občni zbor. a— Nenadna smrt. V Cvetlični ulici je včeraj ob četrt na 11. dopoldne nenadoma umrl družabnik jaljčje izvozne tvrdke Soup-panz liiimrrrlor in dr., g. Adolf limHriler, star 712 let. Nenadna smrt ie v zvezi s krizo, v katero so zaradi silne konkurence Rusije in Amerike na jajčjem trgu prišle naše izvozne tvrdke. Tvrdka je tekom zadnjih dni moraila odpustiti 20 uslužbencev. O. Hšmrnler je bil ugleden in spoštovan meščan, odlikovan tudi od kralja z redom sv. Save V. vrste. a— poskus samomora. Včeraj zjurtraj je bila mariborska rešilna postaja iz Prager-skesa avMrama, da ie natakarica Ana Kraigher na Pragerskom izpila lizol. Rešilni voz jo je takoj prepeljal v bolnico, kjer so ii izprali želodec. Kraigher je že lansko leto v Mariobru Pri treh ribnikih poskušala samomor s prerezanjem žil. a_ Nezgodna kronika. Zaradi oslablje-nja se je zgrudil 17. t. m. na Glavnem trgu 60-1 etni Alojzij Wolfgang. Na kralja Petra trgu pa ie omedlela 21-letna posestnikova hči Marjeta Frasova od Sv. Kungote. V Studencih je zadela kap 64-letno železni-čarjevo ženo Ano Čeričevo. v koroškem predmestju pa 40-letno Nežo Grabnarjevo. Vse je rešilni avto odpremil v bolnico. a— Iz policijske kronike. V času od 15. do 17. t m. so trgovcu Ivanu Slugi na Tr škj cesti 5 ukradli neznani storilci vz skednja 100 kg bombaževjne za čiščenje strojev. vredne 700 Din. — Avstrijski orožniki so včeraj zjutraj pripeljali v Maribor 56 letnega hlapca Franca Grmermana iz Bre-brovnika pri Ormožu, ki so ga zasačili brez potnih listov pri Ernovžu. Služil je za hlapca v Špičnjku, pa odtacn pobegnil čez mejo. Oddan je zaradi prestopka potnih predpisov »reškemu načelniku. — Že ponovno, poslednjič minuli teden. ;z Maribora zaradi potepuštva in vlačuigarstva izgnana Ljudmila Starčič se je dne 17. t. m. zopet pojavila v Mariboru m je bila zvečer aretirana. Iz škoSje Loke §t_ prvi planinski ples. katerega je prr ••edila šaleška podružnica SPD 8. tm. v So-kolskein domu je uspel izredno dobro. Materialni uspeh prireditve je tolik, da se bo počasi ob drugih dohodkih vendarle lahko pričelo 7. gradbo turistovSke koče na Smrekovcu. Zahvala vsem damam in gospodom, ki so na katerikoli načim pripomogli d'0 dobrega uspeha prireditve. Iz Kranja r— Zahvala. Nadučitelj Janko Žirovnik se prav iskreno zahvaljuje vsem, ki so ga pozdravili ob njegovi 751etnici. r— Obrtniki v Kranju prirede v soboto 22. t. m. veliko veselico v vseh prostorih Narodnega doma Prebitek se uporabi za Obrtni dom. — Dobrodošli vsi! r— Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju bo imela letni občni zbor r četrtek 20. t. m. ob 6. uri popoldne v pritličju državne gimnazije. Dnevni red običajen, posebno važna točka pa bo razgovor o okrepitvi in obnovitvi gorenjskih podružnic. Vabljeni vsi brez posebnega obvestila. Iz Kamnika ka— Strelska družina v Kamniku bo imela še v teku tega tedna sestanek, na katerem se bo razpravljalo o oživljenju dela. Strelska družina je bila ustanovljena pred tremi leti, pa se do danes še ni mogla razviti. Pričakujemo, da se bo posrečilo obdržati to organizacijo, ki bi se lahko prav lepo razvijala. N^boPe, MfMnefc«, zato n ka— Poslednja pot Josipa Vanosija. V ponedeljek ob 4. popoldne so pokopali Josipa Vanosija. Vanosi je bil poveljnik gasilnega in reševalnega društva v Kamniku in so ga na posldnji poti spremili številni gasilci iz vsega okraja. Prapori »Narodne čitalnice«, »Sokola«, »Lire«, kamnških gasilcev in Delavskega pevskega društva so se formirali v sprevodu za kamniško godbo, ki je igrala žalostinke. Zelo velika je bila udeležba pokojnikovih prijateljev — lovcev, ki so šli v sprevodu s smrekovimi vršički v gumbnicah. Občinstva je bilo toliko, kolikor ga že dolgo ni bilo v Kamniku pri kakem pogrebu. Na Žalah je zopet zapela »Lira«, zaigrala godba in zatrobil je trikrat lovski rog, nakar so lovci, ki so spremljali krsto, trikrat ustrelili. Vse to je napravilo na pogrebu zelo globok utis. Iz Slovenjgradca Sg— Smrtna kosa. V Šmartnem je umrl 17. t. m. g. Ferdo Kac, veleposestnik, industrijalec in lesni trgovec, v starosti 52 let. Rodbina Kacev je med najuglednejšimi v mislinjski dolini. Starejši brat dr. Viktor Kac je ugleden zdravnik in javni delavec v Mariboru, drugi brat Ivan, odličen veleposestnik in župan v Šmartnem, Josip p« veleposestnik v Janževem vrha pri Ribnici. Pokojni Ferdo je bil vzoren narodnjak in gospodar. Blag mu spomini Iz Kočevja kč— Smrtna kosa. V Gornjih Ložinah je umrla najstarejša vaščanka Neža Kost-nerjeva. Rojena je bila 1. 141. — V Ver-drengu je umrla ga. Jožefa šuštarjeva. — V Inlaufu pri Borovcu je umrl Jurij Mihič. Iz Ptuja j— Zanimiva poljska drama v ptujskem gledališču. Prihodnje gostovanje mariborskega gledališča bo v petek, 21. t. m. z izredno zanimivo in globoko poljsko dramo »Sneg«, ki je v Mariboru dosegla zelo lep uspeh. j— Kolo jugoslovenskih sester v Ptuju priredi na pustni torek popoldne v Društvenem domu svojo običajno otroško ma-škarado. Vabimo vse otročičke, da pridejo v sredo 19. t. m. ob 4. v »Mladiko«, kjer jih bo naučil g. prof. Jurko najnavadnejših korakov, da bo na pustni torek prihod malega karnevala in njegovega spremstva lep in dostojen. Pouk bo brezplačen. GOSPODARSTVO Ugodni razvoj slovenske premogovne produkcije vi. 1929. 23odstotno povečanje produkcije. Slovenski premogovmiki eo imielfi lani prav ugodno leto. To smo lahko ugotovili že pred meseci, ko je bilo videti, da je produkcija v jesenskih mesecih dosegla re&ordno višino. Sedai eo nam znani tudi podatki za december in nam je s tem dana možnost, da pregledamo razvoj naše premogovne produkcije v preteklem Mu. Produkcija v decembru. V premogovnikih dravske banovine se je v decembru nakopalo 201.576 ton premoga napram 207.673 tonam v novembru in 204.882 tonam v oktobru. Ce to količino primerjamo s produkcijo v istem mesecu predhodnega leta, tedaj vidimo, da se je povečala za 14.094 ton. napram produkciji v decembru 1927. leta pa lahko zabeležimo povečani e za 27.080 ton. Kakor druga leta, opažamo tudi lani v decembru malenkostno nazadovanje produkcije napram predhodnemu mesecu, kar pa je predvsem posledica praznikov. Premogovniki so v decembru oddali: železnicam 84.253 ton (v novembru 96.654), brodarstvu 400 (4c0), industriji 72 567 ton (75.734), raznim strankam 21.740 ton (22.143), sami so porabili 13.654 ton (13.266), izvozili pa so 4247 ton (6731). Ker je znašala skupna oddaja 196.861 ton (v novembru 214.927) in je bila torej manjša kakor produkcija, so se zaloge premogovnikov^ po dolgi vrsti mesecev prvič zopet povišale od '56 472 na 61.187 ton. Število povprečno zaposlenih delavcev se je ponovno dvignilo za 64 na 10.709 in je bilo torej lani v decembru povprečno zaposlenih za 1333 več delavcev kakor v decembru 1928. V ostalem je bilo zaposlenih 259 uradnikov (v novembru 249) in 241 paznikov (242). Produkcija se je lani dvignila za 430.000 ton. Skupaj je bilo lani v slovenskih premogovnikih' izkopanih 2,293.390 ton, to je za 426.8?7 ton več nego v letu 1928. Ce primerjamo lanskoletno produkcijo s produkcijo prejšnjih let, tedaj vidimo izredno velik napredek, ki je gotovo v zvezi z zboljšanjem gospodarske konjunkture. Produkcija je znašala: 1913. „ 1924. „ 1925. „ 1926. „ 1927. * 1928. 1929. 1,587.000 ton 1,898.200 „ 1,822.600 „ 1,678.000 „ 1,912.200 „ 1,866.500 „ 2,293 400 Padec produkcije leta 1926. je bil v zvezi z nastopom gospodarske krize po stabilizaciji dinarja. Zanimivo je tudi pregledati razvoj produkcije v posameznih četrtletjih. Zaradi napovedanega sezonskega povišanja prevoznih tarif s 1. septembrom sta se v III. četrtletju produkcija in oddaja izredno dvignili. Navzlic temu ap je bila produkcija v zadnjem četrtletju za 64.700 ton večja nego v zadnjem četrtletju 1. 1928. V posameznih četrtletjih je znašala produkcija (v tonah): 1928. 1929. razlika I. četrti. 515.268 562.282 + 47.014 II. „ 372.105 534.326 -f 162.221 III. „ 429.686 582.651 +152 965 IV. ,,_549.454 614.131 + 64.677 1,866.513 2,293.380 + 426.877 Povečanje produkcije je v prvi vrsti povzročila večja potreba železnic in industrije. Od skupne produkcije je lani industrija odvzela nič manj kakor 808.664 ton napram 692.317 tonam v 1. 1928. in 609.959 tonam v 1. 1927. Povečanje porabe premoga v industriji pa je gotovo najboljši znak napredka in ugodnejšega konjunkturnega razvoja. — Zakon o nadzorstvu nad živIH, k.i vsebuje stroge odredbe glede na produkcijo, shrani je varuje in prodajo živil in glede tozadevne kontrole (glej »Jutro« od 12. t. m.) je sedaj objavljen tei proglašen v »Službenih nov in ah« od 15. t. m. Zakon dobi ozve-zno moč 30 dni j>o objavJjenju, to je 17. marca t. 1. — I. kongres za zdravstveno tehniko in higije-no mest se bo vršil ob priliki pomladanskega ve-lesejnua v Pragi drve 16., 17. m 18. marca t. d. Vremensko poročilo Meteorološki »vod t Ljubljani. 18. februarja 1930. Višina barometra 3088 m «s Kraj Gas M Barom. Temper > K Opazovanja u Ot Ljubljana 762-5 3- 70 Maribor 7646 2- t-0 Zaereb 762-9 3- 80 Beograd o 76 < "3 3 70 Sarajevo o. 761 1 • 90 Dfkrovall Skoplje 7. 7644 2- 30 Split 756-9 9■ 70 Smer vetra in brzina V m in eek. E 2 SW 2 NE 5 SE 3 mirno mimo ESE 5 Jo ii 10 10 10 10 10 K) 10 Padavin« vrc*ta det In neg sneg del to enef Dež ▼ mm do 7 ve 6" 12 Solnce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 17.32, luna vzhaja ob 0.9, zahaja ob 9.38. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 4.4, najnižja 1.0. Dunajska vremenska napoved za >iedo: Nobene bistvene spremembe. Udeleženci kongresa bodo imeli pri prevozu na češkoslovaških želcznicah 33%. na )uko slovenskih, avstrijskih in madžarskih železnicah pa 25% pop-ust. Podrobne informacije o kongresu daje pripravljalni odbor, ki posluie v Pragi VII, Vele t rini palač. = Izkoriščanje Po napredku željnega kmetijstva. Pred meseci smo poročali, da je dresdenska tvrdka Hausniann kupila Tvornico suhomesnate robe v Zaprešiču. ki se ima staviti v pogon za produkcijo konzerv in za izvoz svinjskega mesa v Anglijo. S tem v zvezi je bil z novosadsko »Agra-rijkK sklenjen dogovor, po katerem bo tvrdka Hausniann dobavila iz Nemčije 5000 plemenskih svinj, ker pri nas baje ni za izvoz primerne pasme za mesne prašiče. Ta aranžma izgleda na prvi pogled zelo koristen, v resnici pa predstavlja za tvrdko Hausmann sijajno kupčijo. Kakor dozna-vajo zagrebške »Novostk, dobavlja tvrdka Hausmann kmetom te plemenske svinje po ceni 48 Din za kg na podlagi menice, ki se ima plačati v dveh letih v naturi, to je v obliki odgojenih prašičev, ki jih bo tvrdka prevzela po ceni 12 Din za komad. Za 600.000 kg dobavljenih plemenskih 6vinj bi morali torej kmetovalci vrniti 2 milijona 400.000 kg odgojenih mesnih prašičev. Ce se upošteva, da znaša pri nas cena za plemenske svinje le 24 Din za kg, torej polovico cene, ki jo zahteva tvrdka Hausmann, in da je nakupna cena tvrdke Hausmann za mesne prašiče za 4—5 Din nižja od tržne cene, tedaj je razvidno, da bi ta aranžma na škodo kmetovalcev prinesel tvrdki Hausmann prekomeren dobiček od 19 milijonov Din. — Spremnjen način kotiranja državnih papirjv na ljubljanski borzi. Uprava ljubljanske borze je na svoji dne 17. t. m. sklenila, da s počenši s 24. t. m. uvede na ljubljanski borzi kotiranje obveznic 7 in 8 odstotnega Blairovega posojila in 7 odstotnih zastavnih listov Državne hipotekarne banke. Trgovanje s temi obveznicami se vrši pod nastopnimi pogoji: 1. Trguje se v dinarskih odstotkih; 2. Višina posameznega zaključka se določi na 1000 dolarjev nominala; 3 Preračunavanje nominala dolarjev na nominale dinarjev se vrši na temelju tečaja čeka Newyork predhodnega borznega sestanka zaokrožena na pare, a na način, da se temu srednjemu tečaju doda razlika vrednosti med čekom in kablom; 4. Ta razlika, ki jo določa upravni odbor, mora biti označena v tečajnici; 5. Dobava je prompt v Ljubljani; 6. Notacija se razume brez obresti, torej ne »tel quel«; 7. Preračunavanje dospelih obresti v dinarje se vrši po istem tečaju kakor preračunavanje nominala dolarjev v dinarje pod toč. 3.; 8. Mešetarina je enaka kakor za ostale državne papirje. Z istim dnem se uvede tudi za ostale državne papirje notiranje s posebnim obračunavanjem dospelih objesti, torej nc več »tel quel«. S tem je ljubljanska borza izenačila način kotiranja z zagrebško borzo. BORZE 18. februarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab in je bilo le v devizah Dunaj. Berlin in Trst nekaj več potrebe. Tečaji deviz so se v splošnem nekoliko okrepili, le devizi Dunarj in Budimpešta sta nekoliko popustili. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes ponovno popustila ter se je trgovala za kašo po 409—407. V ostalih državnih papirjih ni bilo sprememb in tudi ne zaključkov. Zasebne vrednote so bile povsem zanemarjene ter je prišlo do prometa le v Etno po 163 in v Tvornici vagonov p« 110. Trboveljska je nekoliko popustila, Vevče pa so se okrepile. Devize in valute Ljubljana Amsterdam 22.78, Berlin 13.5425—13.5725 (13.5575), Bruselj 7.9102, Budimpešta 9.9288. Curih 1095.9, London 275.74—276.54 (276.14). Newyoik 56.71, Pariz 222.37, Praga 167.74—168.54 (168.14), Trst 296.21—298.21 (297 21). Zagreb. Amsterdam 22.74 — 22.80, Dunaj 797.96-80096. Berlin 13.5425—13.5725. Budimpešta 992.88 blago, Milan 296.162 do 298.162, London 275.74 — 276.54, Newvork kabel 56 61 — 56.81. Pariz 221.32 — 223 32, Praga 167.74 — 168.54, Ourih 1094.4 do 1097-4. Curih. Zagreb 9.12875 Pariz 20.285, London 25.19025, Newyork 518.45, Bruselj 72.175. Milan 27.12, Madrid 63.50, Amsterdam 207-85. Berlin 123.69, Dunaj 72.98, Praga 15.345, Budimpešta 90.61. Bukarešta 3.07875, Var&va 58 075, Sofija 3.735. Efekti. Zagreto. Državne vrednote: Volna Skoda kasa 407—407.50. za februar 408—409, za marc 407 do 410, investicijsko 80,50—81, agrarne 50—51, 8% Blair 90—91, 7% Blair 80—81; bančne vrednote: Praštediona 927.50—932.50, Jugo 87—88, Union 203—204, Srpska 162 den., Zemaljska 137 den., Poljo 65—66.50, Ljubljanska kreditna 125 den.; industrijske vrednote: Nar. Samska 40 bl„ Gut-mann 165—190, Slaveks 88—90, Slavonija! 200 d„ Drava 380—325, Šečerana 390—395, Brod vagon 110—120, Union mlin 130—140, Vevč« 130 den., Dubrovačka 425 den.. Jadranska 450—500, Trbo-veMska 480—485. Beograd. Vojna škoda 410—410.50. investicijsko 82.50, zaklj., agrarne 51.50—52.50. Blagovna tržišča Jajca '+ S tržišča jajc. Stagnacija na tržišču jajc, ki smo jo opažali zadnje tedne, je pričela popuščati. Na skoro vseli inozemskih tržiščih je tendenca postala čvrstejša, ker eo se zaloge konzerviranih jajc precej skrčile in je povpraševanje po svežih jajcih živahnejše. Pričakovati je, da se bodo tudi cene nekoliko okreiple. Les. + Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov. in sicer 2 vagona tramov, 2 vagona bukovih hlodov in 1 vagon bukovih palic. Povpraševanje je za bukove hlode (od 18 cm navzgor), za bukove plohe (suhe, obrobljene in neobrobljene, 60, 70, 80 mm, 2.50 — 4.50 m) in za hrastovino v fiksnih merah (l. II., kupec nudi 1670 Din fco Postojna). Nudi pa se 100 m3 brodarskega poda (25 mm, 4 m, 95 — 155 mm širine). Žit«. + Žitni trg (18. t. m.) Navzlic nadaljnjemu popuščanju tečajev na inozemskih borzah (v Budimpešti je pšenica za marc ponovno popustila na 21.08) so naše cene ostale skoro nespremenjene. Bašl^a pšenica stane še vedno 215 Din, potiska pa 220 Din za 100 ka. + Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Eksekutivno je bil kupljen 1 vagon (120 vreč) pšenične moke znamke »Patria«. Baška Topola, feo postaja Bled; bruto za neto; plačljivo v 3o dnoh po prejemu blaga po 420 Din za 100 kg. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška 80 ks po 268 do 270. 78 kg po 265.5 _ 267.5: 77 kg po 260 do 262.5; moka: »0g< fco Ljubljana, plač. po prejemu po 415—420; koruza: baška 185 do 187.5. po mlev. tar. 180—182.5; čas. prim. suha 157-5 — 160: ječmen: baški 63/64 ka 170 — ly5; oves: baški. navadna voznina 205 — 210 : i + Novosadska blagovna borza. (18. t. m.) Tendenca neenotna. Promet: 24 vag. pšenice. 30 vag. koruze, 3 va-ducirana glasba. — VARŠAVA 17.45: Pevski in klavirski konoert. — 19.35 Reprod. glasba. — 20-30: Večerni koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15-30: Koncert firkes-tra. — 20.05: F lotov a romantična opera »Alessando Stradelfe-.. — BERLIN 16.30: Orkestralen konoert. — 19.30: Koncert pevskega libora. — 20.30: Komedija. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos koncerta iz Stuittgarta. — 21: Prenos programa iz Langenberga. — 23.10: Godba za ples. — LANGENBERG 17.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert orkestra. — 31: Komedija. — Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Stot-iigarta. — 19-30: Koncert godbe na pihala. — 20.15: Madžarske narodne pesmi. — 21: Prenos iz Langenberga. — 23.10: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Pevski koncert. — 12.0S: Koncert orkestra. — 17.40: Koncert na oitre. — 19-30: Prenos iz opere. — 22-30: Lahka godba™ — LONDON 20.45: Klavirski koncert. — 21: Orkestralen in pevski koncert. — 22.40: Nove in stare pesmi. — Godba za ples. — RIM 17-30: Vogalen in instrumentalen koncert. PIJANCE lahko popolnoma odvadite alkohola, da oni za to sploh ne vedo, z »AVINALOM«, zdravju neškodljivim preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Imamo mnogo po-hv?i od ozdravljenih. — Cena Din. 220.— Razpošilja glavni zastopnik za Jugoslavijo; N. Popovič, Beograd, Kolarčeva 7. 12. marca 1930. 1. se bo vršila grandi-jozna modna revija modne palače Julius Krupnik-a, Dunaj (Wien VII.), Kaiserstrasse 115, v veliki Dunajski koncertni dvorani (Kon-zerthaussaal). Pokazali bomo cca. 500 pomladanskih modelov s sodelovanjem prvovrstnih umetniških močL Rezerviranje prostorov brzojavno. 3480 Samo 49 Din et. 125 budilka, 16 cm visoka, dobro kolesje. 31etno jamstvo. Št 105, ista, 19 cm visoka, Din 64.30. Št. 106, ista, z radijskimi kazalci in urnikom, Din 76. Št. 120, kovinska žepna ura, z dobrim kolesjem, poolje- na in regulirana, 31etno jamstvo, Din 44. št. 121, ista, z radijskim urnikom in kazalci, Din 58. Katalog gratis in franko! H. SITTNER, Ljubljana 4 Prešernova ulica 4 Lastna protokoltrana tovarna nr v Š v i cl Emerson Hougft: MOŽJE Roman Vin. POGLAVJE Kmalu potem sem odšel v Harrisburg in stopil tam na železnico, ki vodi po krasni dolini Susquehanne globoko med gore in preko njih. V Pittsburgu sem se prepričal, ubogi vaščan, ki sem bil. da je tudi ta dežela zelo stara in da je pustolovščin treba iskati več ko tisoč milj dalje na zahodu. V tem mestu, ki leži na reki, je vladalo neprestano gibanje in hrup. Velik oddelek vojske se je v Krča va! za Zahod — dve stotniji dragoncev s častniki in konji vred. Posrečilo se mi ie, da sem dobil dovoljenje za vožnjo s to ladjo do Louisvi'iea in odtod prav do mesta St. Louis. Tako smo naposled pristali ob širokem, živahnem nabrežju te vojniške metropole na Zahodu Tiste čase ;e bil Jeffersonov tabor osrednje zbirališče brambovcev za vojne operacije na Zahodu. Tu so sprejemali zaloge in teknite ter po potrebi oboroževaHi predstražne oddelke, razsejane po indijanskih kra.ib. A vendar niti tu še nisem bil m Zahodu, zakaj St. Louis je bilo staro mesto, tako rekoč enako staro •kakor naša prelepa dolina doma v Virginiji. Slišal sem o še borj daljnih deželah, še tisoč milj delj na Zahodu, slišal o velikih rekah, ki vodijo do gora, in o širnih, skrivnostnih planinah, ki so tiste čase možje še s spoštljivim strahom govorili o njih. Vkljub ža-k>sti in skrbem ml je sfce hitreje utripalo ko sem mislil nanje. Ničesar si nisem tako želel, kakor da bi se mogel spretno pridružiti tej resni, burni, neučakani trumi Američanov, namenjenih na Zahod. Zdelo se m-' je, da šele zdaj prvič slišim glas mladosti in življenja in da je bSa mladost, ki sem jo zapravil med višnjevimi vir-ginskimi griči, zaman iztrgana iz mo:tga življenja. V svojem hotelu v mestu sem vprašal po polkovniku Meriwet-herju, pa ,nisem mogel dobiti zanesljivega odgovora, kje biva, čeprav je prevladovalo mnenje, da mora biti nekje dalje na Zahodu. Zato sem moral takoj kreniti v Jeffersonov tabor. Tam sem imel vsaj enega znanca, namreč kapetana Martina Stevcnsona pri šestem konjeniškem polku, marylandskega rojaka, s katerim sva se prej večkrat sreča vala, ko je dvoril Kitty Dillinghatnovi iz Shennandoah-ske okolice. Odkar se je bil poročil, je bil ves čas s posadkami v zahodnih krajih. Oddal sem svoj poklon na Častniški cesti št. 16, kjer sta stanovala v Jeffersonovem taboru. Kitty sem našel popolnoma takšno, kakršna je bila doma v svojih mladih letih, enako brezskrbno in divjo, enako razposajeno in polno dobrosrčnosti. Niti moja zgodba, čeprav je bila tako žalostna, je ni dolgo težila; po stari navadi me je jela tolažiti s svojim večnim razlogom, da je najbolje, če smo danes veseli, pa naj nam preti jutri še tolikšno zlo. »Vidite,« je dejala, »nastanimo vas pa kar tukaj pri nas. Johnson, vzemi gospodu Cowlesu njegove stvari iz rok in stopi takoj dol v mesto po njegovo prtljago!« A Uprl sem se:'»Ali, draga gospa Kitty, ne morem! Res moram iti. Prišel sem zaradi poslovnih razgovorov s polkovnikom Meriv/ether-jern.« »Pustite polkovnika Meriwetherja!« je odgovorila gostiteljica. »Njega najdemo pozneje — mislim, da je nekje tam na reki. Najprej se mora človek zanimati za resne stvari. In najbolj resna stvar na vsem svetu je danes drevišnji častniški ples. Ali ne vidite, kako postavljajo na zbirališču plesni oder? Kar dobro je, da mačka ni doma, tako bodo miši vsaj brez skrbi židane volje!« In tako se je zgodilo, da sem pustil posle v nemar in ostal pri Kitty Stevensonovi. Med tem, ko sem okleval, ali bi ali ne bi, mi je Johnson že vzel klobuk in palico iz rok. Ponovim, da je bilo mesto St. Louis najbogatejše in najbolj veselo glavno mesto na Zahodu, središče trgovskega in družabnega življenja zahodnih in južnih krajev obenem. Nekaj žena je bivalo tam, krasotic, da jim svet ne premore enakih, in prepričan sem, da m imela lepota še nikoli bolj hrabrih častilcev od teh, ki so prihajali tod skozi ali se tu zadrževali pri vojski. Zato ni nič čudnega, če moram reči, da ni šel noben pripadnik vojske skozi St. Luis, ne da bi tamkaj pustil svoje srce ah odnesel kako srce s seboj. Ni čudo, da so te mlade in vesele krasotice izpraznile žepe nekaterega člana armade, ki jim je kupoval cvetlice in dragulje, z druge strani pa napolnile srce mnogih vojnikov z ma-lodušiem . . . Ples se je vrstil s plesom, gostija z gostijo. SKupnl obedi, pošiljanje cvetlic in zvečer ljubimkanje — takšna so bila ob tistem času glavna opravila v Jeffersonovem taboru. St. Luis je zabaval častnike, kakor je vedel in znal, ne da bi pričakoval za to kakega povračila; a časih so se Martovi sinovi vendarle oddolžili s kako zabavo, sijajno do skrajne zmožnosti njihovih mošnja. Na častniške plese v tem taboru je z zavistjo gledala vsa vojska m dvomim, da bi bila v igranju valčkov kdaj kaka polkovna godba spretnejša od tukajšnje. O teh in takih stvareh mi je pripovedovala gostiteljica, ko sva sedela na senčni galeriji številke 16., kamor nama je bil Steven^ sonov človek prinesel mizico z vrčem in nekaj stekleuk. Tu se nama je kmalu pridružil kapetan Stevenson in o kakem begu ni bito zame poslej niti govora več. »Kaj misliš, ali je Mr. Cowles zaročen?« je vprašala Kitty svo-iega moža, čeprav ni bilo za to nikakega vidnega povoda. »Sodim, da ne, preveč svež je videti!« je počasi odvrnil Stevenson. Kar zasmejati sem se moral. »Tedaj ne bo dolgo trajalo, da bo,« je dejala Kitty in se mi namuznila. »Nu, s kom neki?« sem vprašal. »Kako bi mogla to vedeti? S katerokoli iz tucata deklet; s prvo, ki jo zagledate, s ptvo, ki bo zagledala vas. Zato, ker ste visok* in ker dobro plešete.« »Ne verjamem, da bi me spravili plesal« »Kakopak! Ce se boste branili, vas vržemo v železje, zjutraj vas pa odvedemo venkaj in ustrelimo. Slaba vam bo predla, ubogi dečko, če mislite mirno sedeti in premišljevati.« »Sai nimam obleke,« sem se uprl. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše nad vse ljubljene hčerke, sestre, svakinje, tete JUSTI se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom tukajšnje brat. skladnice, osobito gosp. dr. Tone Cizelju, čč. sestram usmi-Ijenkam, prečastitim gg. duhovnikom, gasilskemu društvu Trbovlje, dalje rudniški godbi, vsem darovalcem za poklonjeno cvetje in vsem, ki so našo ljubljenko spremili na poti k večnemu počitku. V Trbovljah, dne 17. februarja 1930. 3511 Rodbina Dolinškova smrnm-. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobrosrčni in iskreno ljubljeni soprog, oz. oče, brat, stric in svak, gospod Kac lesni trgovec, industrijalec in veleposestnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu dne 17. februarja 1930 ob 16. uri po daljši mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 52. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 20. februarja ob 11. uri predpoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče, kjer položimo truplo ranjkega v rodbinsko grobnico. Šmartno pri Slovenjgradcu, Maribor, Brezno, Skale, Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 19. februarja. 1930. Marija Kac roj. Rogina, soproga; Gustl, Mila, Anica, Ferdo in Vidica, otroci; dr. Viktor, Ivan in Josip, bratje; Marija Skaza, Jožefa Witzmann in Frančiška Barle, sestre; in ostali sorodniki. 3514 ba stane O in. 4ML— Ras pošiljam po poit-nem povzetlu Lesena patent postelja iložltiva. c tapeciranim madraiom. tele p»ak-fčna sune Oia 280.— Lc2a1Va za »anianje — ftle« gcituhl) naioovijc »rsti »ta-BC 01«. ISO— L. SRozonOt Zagreb, Site H. Zastonj Vam polijemo na ogled eno številko ilustrirane revije »Domači prijatelj« in »Naš obzor«. Pišite dopisnico upravi, Ljubljana, poštna predal 291 Amerikanski izum novega prehranje-valca bencina Walter Critchlow, 1924-L st. Wheaton 111. U. S. A., je dobil patent za prihranje-valca bencina in odstranjevalca ogljika pTi avtomobilih in plinskih motorjih, ki nadkriljuje vse dosedanje. Stari »Fordi« dose-zajo 26 in pol km z 1 litrom bencina, novi »Ford« do 22 in eno četrtino km. Vsaka druga znamka pokazuje neverjetno večje delo od Yt—%. Izumilec nudi brezplačno tako napravo za vpeljavanje. Isto-tako odda povsod agenture in zastopstva, ki donašajo mesečno 250 d o 1000 dolarjev. Pišite ie danes v angleškem jeziku na W. Critch!ow, 1924-L st., Wheaton 111., U. S. A. 3096 Štev. 7434/29. Prodaja bukovine v 1. 1930. 3515 Razglas Mestna občina celjska proda tekom leta 1930 iz mestnega gozda v Pečov-niku (gozd. odd. 12 a) vso za leto 1930 za posekanje določeno BUKOVEVO (cca. 1000 m3) najboljšemu ponudniku, stoječo na panju. V tej lesni množini je zapopaden ves za tehnične svrhe (hlode) sposoben les, kakor tudi ves les za izdelavo drv. S sekanjem lesa bo pričeti takoj. Za posekanje določen les se lahko ogleda na licu mesta v gozdnem odae.ku 12 a po prejšnji pismeni prijavi pri mestnem gozdarju na mestnem načelstvu. Obvezne pismene ponudbe, glaseče se na ms za hlode sposobnega lesa oziroma na seženj drv (cepanic in okroglic ločeno) na panju, sprejema mestno nacel-stvo v Celju do vključno 28. februarja 1930 do pol 6. ure zvečer. Ponudbe je vložiti v zapečatenih ovojih z označbo »Ponudba za bukov les«, priporočeno po pošti. Podrobnejša navodila daje mestni gozdar med običajnimi uradnimi urami. Mestno načelništvo Celje dne 14. februarja 1930. Mestni načelnik: Dr. Goričan s. r. ONIM KI BODO ZIDALI HuncDinoLC TEHNIČNI BIRO ARHITEKT IVAM ZUPAN L3UBLMNA GRABfttE15 NEPRISTRANSKI EKOhOHltHA P03ASNU.A SKICE,Ntf RTE PRORAČUNE, NADZORSTVA I. T. o. TEL.iT.2796 Štev. 203/29. Zadeva: Razpis službe mestnega fizika. '516 RAZGLAS Mestna občina Celjska razpisuje mesto mestnega fizika. Ta služba se odda kot pogodbeno mesto, proti obojestranskemu trimesečnemu odpovednemu roku in mesečnemu honorarju Din 2000 (reci: dvatisoč dinar jev^. Pravilno kolkovane prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se vlože do dne 3. marca 1930 pri podpisanem predsedništvu. Prošnjam se mora priložiti: L) Dokazilo o jugoslovenskem državljanstvu (dcmovnieo), 2.) Rojstni list. 3.) Dokazilo o pravici do izvrševanja splošne zdravniške prakse. 4.) Dokazilo o uspešno dovršenem zdravniško-strokovnem izpitu, ki se zahteva za trajno nastavitev v javni sanitetni službi (fizikatni izpit). Predsedništvo mestnega načelništva dne 12. februarja 1930. M Mestni načelnik: DR. GORICAN s. t. Zahvala Vsem, ki so v najtežjih zadnjih trenutkih tolažili in bodrili ter spremili našega Mirota na njegovi zadnji poti, prisrčna zahvala. Hvala še posebno prečast. g. proti Trbojevidu, cerkvenim in pevcem »Jadrana«, njegovim bivšim stanovskim tovarišem in vsem, ki so položili na prerani grob cvetja in zelenja. Maribor, v februarju 1930. 3513 RODBINA RIBARIČ. Pozor ženini In neveste! 2IMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 2 Jazbečeve In lisičje kože ter drugih divjrii ii. vala t a p n j e stalno sfcoai c»lo leto D ZiraviS. trg trenja ▼ Ljubi iaai, Florijan-sfca attoa «. 1680-» Zahvala ^ ■tz dna duše se prav iskreno za prodajalke ali blagajnlčinke. Po-5 niidbe na oglasni oddelek i; »Jutra« pod »Blagajničar. . 5187 Gospodična želi mesto blagajničarke. Nastopi lahko takoj. Cenj. ponudbe na osplas. oddelek »Jutra« jjod šifro »Služba«. 5201 Trgovski pomočnik mlad, išče mest« za takoj. Poreudibe na oglas, oddielešk »Jutra« pod »Pomočnik«. 5200 Elektrotehnični vajenec z enoletno učno roti kavciji oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« -v Mariboru pod šifro »Restavracija«. 5221 Stanovanje tri- ali štiri.-obno iščem za avgustni termin v mestu. Ponudbe pod »Avgust« na ogl. odd. »Jutra«. 4937 Lepo stanovanje 2 sob, kuhinje ta vseh pritiklin, v novi vili oddam za mesec. maj. proti mesečni najemnini 1000 Din Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 6tranka 1000«. 4765 Stanovanje 3 ali 2 sob. s pritiklinami. mirno in ločeno, iščem s 1. majem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno in ločeno«. 5026 Stanovanje 3 ali 2 sob. v mestu iščem za takoj ali pozneje. Plačam do 1200 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dr.« 5178 Stanovanje 2 eob. sobice za služkinje in pritiklin išče mirna in solidna stranka za maj a'i pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »800—1200 Din«. 5174 Dijakinjo sprejmem ▼ vso cekrbo. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 5185 Gostilno vzamem y najem eventnel-no tudi na račun. Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra gostilna 50«. 240 Žago s polnojarmenikom r na lesu bogatem kraju, ne daleč od železniške postaje vzamemo takoj ali pozneje r najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Žaga 83«. 4883 Lokal ▼ mestu na deželi takoj oddam dobremu krojaču. Ponudbe na naslov: Franjo Cerne, Radeče. 5085 V Kranju oddam z majem v najem lokal na glavnem trgu — za manutakturno, galanterijsko aM modno trgovino. — Interesenti naj pošljejo svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod zna&ko »Kranj industrijsko mesto« 4776 Pekarno dobroidočo, iščean v najem. Isto bi prevzel najraje od ptarejšega mojstra, ki mu ni več do vodstva in bi podjetnemu mladeniču pomagal do eksistence. Imam nekaj kapitala. Ponudbe na podir »Jutra« v Maribcm pod značko »Pekama«. 5137 Pekarno dobroidočo. v mestu aTJ na deželi, vzamem v najem. Plačam primerno odstopmi-no. Ponudbe na podružnico »Jrabra« Maribor pod »Primerna«. 5133 Žago (samico) oddam v najem na Gorenjskem v prometnu kraju za 3—4 leta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5130 Gostilno in posestvo oddam takoj v najem ka/vei-je zmožnemu reTleV-tantu. — Nabaja ee blizu Krškega, in je vse v najboljšem .stanju. Saimo resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gostfna »a prometnem kraju«. 5157 Mesnico vzamem tako1} v najem. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« 5199 Stanovanje 2 ®ob, kabineta za služkinjo, opremljene kopalnice na plin in ostalih pritiklin, v sotačni legi-, oddam s 1. majem samo mirni stranki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepo stanovanje 1600 D. M.« 5198 Starejša gdč. gre kot sostanovalka. — Florijanska ti, 27/lp, levo 5002 2 veliki prazni sobi za pisarno ali boljši stranki oddam. Tavčarjeva ulica št. 12/1., levo, vrata 4. 5105 Sobo z 2 posteljama oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5151 Resnost življenja naj dvigne pi--mo. 5208 Ma. Zi. Čakam torek in sredo ob 4 na križišču. 6149 Dama v črnem (Tieftrauer), katera se je pe jala s avtobusom v nedeljo od pokopališča okoli 16. ure v družbi stare.sega gospoda ter fantka, se na-preša za sestanek, oziroma cenjen* na-lov na oglasi oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa dama«. 5184 Tračno žago stružnik za les več kovaškega orodja, cilin ler meh in nov platonski voz na vzmetih proda Anton Petkovšek. Logatec. 4772 Šivalni strofl Haid & Neu, na ugodne obroke »Centra«, Miklošičeva cesta 7/HI, Ljubi ana 57 Razmnoževalni aparat »Opa'ograf«, kanci, formjt. pri-iraven za tisi jedilnih li--tov, not. vabil itd., pro. dam za 1000 Din. Poja-nila daje pod. »Jutra« v Ce ju. 4754 Prvovrsten stroj za rezanje papirja takoj poceni prodam. Naslov pove oglasni oddele'-»Jutra«. 5189 Dieslov motor 50 HP. z električno centralo, prodamo zaradi preureditve obrata Naprava je primerna za privatno in javno električno centralo Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod naslovom »Nenavadno ugodna prilika«. 3727 Klavir znamke »Stingl«, dobro ohranjen ugodno prodam. Naslov v og asjiem oddelku »Jutra«. 4812 Preklic Svarim vsakogar, kd kaj kupi od Uršule Koder, bivše poisestnice v Ja-šah — vdove po železničarju Jožetu Koder, ker nima seda.] nobene pravice do prodaje, bo lisi karkoli. Tudi ' nisem plačnica za event. dolg. ki bi ga -~edaj ona napravila Ljubi ana. 15. februarja 19:>l. Iv, na T a n c i k, sedanja lastnica, 5153 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče.-om »CLAVEN« je mast Črn pianino eleganten, radi odpotovanja naorodaj na Gruberjevem nabrežju 16. Na ogled med 8. in 12 uro. 4*324 Dobite v leka-nah, droge-rijah ali naravnost iz tvor-nice in glavnega skladišča M, Hrniak lekarnar — S i s a k Opremljeno sobo odid-am stalnemu goqpcd-u. Naslov v oglasnem oddelku »Juitnac. 6150 Opremljeno sobo lepo, e separatnim vhodom in elekbr. razsvetljavo oddam solidnemu gospodu ali gospodični na Tržaški e. št. 43, pritffiGje. 5164 2 veliki sobi e predsobo, pripravni za odvetniško pisarno ali sli-6en urad, v lepi novi stavbi v centru me-ta oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Centirum mesta«. 5116 Gospoda sprejmem takoj na stanovanje v sobo g pc -ehnilm vhoidotn. Ulica na grad 7. 5181 Opremljen kabinet separiran, z elektriko, sredi mesta oddam za 180 Din mesečno. Ogledati opoldne med 1. in Vi 2. uro in zvečer med % 8. in 9. uro. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 5188 Lepo, solnčno sobo na Resi!jevi cesti oddam samo solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 5194 Veliko sobo s štedilnikom, primemo tudi za obrt, v mestu oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5191 Opremljeno sobo solnčno, z uporabo kopatai-ce, pri operi oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 5205 Zelo lepo sobo s elpktr. razsvetljavo in vhodom iz 6topnjiišča oddam mirnemu gospodiu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5203 Gospodična i5če siobo e souporabo kopalnice, v centru mesta za takoj ali e 1. marcem. Ponudbe n» oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 5325 D&piti »Epizoda« Dvignite pismo. 5148 Škofja Loka Gospodično na ofic. plesu, ki je imeda srebrne čeveljčke in mod-ro-plavo obleko. velike postave ta dolge lase, prosim za cenj. naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šitfro »Očarala si me«. 5154 Mlad samotar zaposlen pri lesni industriji. želi .kore^ipondiTati s simpatično gospodično, katera gleda predvsem na značaj. V pismih sledi, kaj me teži, kaj mi greni sla-t mladostnih dni. Dopise po možnosti s sliko v slovenskem ali francoskem jeziku pod: Ghef d' equipe buche-lon. ReMaurant 7 tu« de Oren, CharatiMy (Oise) La France. 6190 žaluzife lesene tekstilne rolete (drvonitke), rolete iz gradlna, samonavijalce in lesene rolete »Esslinger« v vsakih konstrukcijah izdeluje solidno in najceneje tvrdka PETER KORAL, Kranj — Slovenija Brzojavke: Kobal. Tel. interurb. 32. Večje podjetje v Ljubljani sprejme &teHogra§in)Q perfektno strojepisko, zmožno slovenščine, srbohrvaščine in nemščinef slovenske in nemške stenografije• Mesto trajno. Reflektiramo samo rta prvovrstne moči s prakso. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Perfektna-Ljubljana 27«. PROTIV KASUA PROTIV PREHLADE Najbolje sredstvo protiv prehlade, kašlja kao vratobolje i astme Liječnici preporučaju! SAM0PR0IZVADJAČ KANOLD D. D. KARLOVAC Odlikovani clatnota kolajnom a KopenhagentL. pvorskl dobavljačl Njeg. Vel. Kralja Švedske te Njeg. Kh Vis. Prestolonaslj. Kralj. Švedske. 0VE PO CUEL0M SVUETU ČUVENE TABLETE DOBIVAJU SE SVAGDJEI TVORNICE* KOPENHAGEN, GČTEBORG, WIEN, BERLIN, N0RNBERG, ESSEN, MILA NO, PRAG, LESZNO 3510 Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod . V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je dne 18. t. m. po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, v 87. letu starosti, mirno v Gospodu zatisnila svoje oči, gospa Marija Snoj vdova Faukal, roj. Krasna K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 20. februarja 1930, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gasilska cesta št. 5, kjer jo položimo na pokopališču v Dravljah k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 18. februarja 1930. Globoko žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravijen, Izdaja za konaoccij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jeseišek. Za imseratni del je odgovoren Alojzij. Novak. Vsi v LjubloanL