97. številka Ljubljana, v četrtek 30. aprila. XVIII. leto, 1885. rhuja vsak dan iverfer, iziir.si DCđćlfti i;; praznik?, ter velja po pošti prejemati za avstrtif lo-ogemka delale za vse loto 15 gttl., IN pol letu 8 ^Id., M I« (len mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na iloiri za vse leto 13 g)d. za četrt, leta 3 g|& ćiO k-., za jeden mesec I ttld. 10 kr. Za pošiljanje t 10 kr. za mesec, po 0 kr, za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. 7.. » « n M I L. .i., ua ..il . . ^! i l 1.1. t In Ml ^ l^ln lm ^ I. i- /•«• Uii i. tiulr.i 1... ". -. f A.t uit I. ..l-^.f 'l. >w. 1 l^f /.» ftfetlaMl ..li ....Al fietil letu 4 gld\, za na dom rabina se po ,.. ..» imvivv) i« ^ r,,, h vvi.il. iuli.. — mjD uci.c11 uMiKu iq, kolikor postmim znaša. Za oznanila plačuje se od ceti.istopiio petit-vrste po ti kr., de ne oatiaritfd jedenkrat tiska. (>o B t., ee ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrut ali veckr.it tiska. Dopisi naj se izvole traiikovati. — Rokopisi 8« ne vračajo. Uredništvo in upravniStvo je v Frana Snimani hiši, .Gledališka stolt>au. Upiavništvn uaj se blagovolijo pošiijiiti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»o administrativna sr\uri. Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" Telja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 , 30 ., „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — ,, „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Ujtvavniitvo ffSlov. X(ivodaft. Resni dnevi. IV. Recimo, kar hočemo, v našem ljudstvu, v na-'tem že precej zavednem ljudstvu vre velika nezadovoljnost. Toliko je treba davkov plačati, toliko krepkih in najboljših sinov nam jemljejo za tri leta v vojake in nič se ne stori za zboljšanje naših razmer. Dosti jih uvideva, da neso naši poslanci krivi tega za nas neplodnega življenja; prišli smo še le komaj v čase, v kojih mirnejše živeti smemo in dolgo traja boj proti onim, ki so nas prej davili in vlada sama je dozdaj dosti sil uporabila v to, se proti prejšnjemu sistemu, oziroma pojemajočim udarcem istega izdržati in to delo vzelo je tudi naše poslance v zakup. Vodila je naše poslance misel, da je treba sistemo podpirati, ki nam ni sovražna. — To mnogi uvidevajo, aH veliko je število onih, koji so nezadovoljni, kojim je želja po novih možeh. — Ni nam, ako površno stvari motrimo, biti prejšnjih bojev z našimi renegati, vsaj povsodi ne, in ker tega silnega boja ni, prihajajo druge misli; mislimo na naše sodnije, šole in mislimo prav resno o zboljšanji materijalnega narodovega blagostanja, ki je izvan okvira šol in sodnij. Bodimo odkritosrčni, — za Dolenjsko se še nič ni storilo, kar bi količkaj dalo upati trajnega prida. Ubogi smo, nam prihajajo lahko umevno pred vsem materijalna vprašanju v misli in ker nam železnica obeta mnogo in vse, kar si zdaj dobrega želeti moremo, vrti se skoraj ves razgovor o njej. Umevno je, da si želijo najbolj zapuščeni kraji, kakor Novo mesto, Metlika, Černomelj in drugi može za zastopnike, ki so energični in ki bodo obče stališče države manj, nego to ljubo nam dolenjsko stran pred očmi imeli. Ali nam je to zameriti? — Prijatelj, ki v Ljubljani, v Kranji, v Litiji sediš, tebi je lahko, greš k železnici in popelješ se z malim denarjem daleč, — pod streho, pri zakurjeni peči, — mi moramo 3—7 ur na vozu čepeti, ali pete brusiti in to slednje neznosno dolgo. Iz Drage v Novo mesto potrebuješ sem in tja z dobrim konjičem 3—4 dnij. V tačih okoliščinah je potem lahko umevno, da pri nas stari kandidatje za državnozborske mandate opazujejo zdaj tu pa tam nasprotstva. To duševno razpoložje na Dolenjskem možje uporabljajo, da bi se popeli do mandata ter ljudje sami koga iz svoje srede za poslanca žele. — Prve prikazni so vsakdanje, druge redke, prav redke, ali pojavile so se v treh volilnih skupinah. Ne bom razmotri val, kateri teh kandidatov je primernejši; ali računiti moramo s to prikaznijo; ona nam svedoči, da smo prvič torišče, kjer je dosti nezadovoljnežev in drugič, da tudi sami zase misliti začenjamo. — Bilo bi nespametno to vse prezirati, in maščevati bi se čez najmanj G let utegnilo tako preziranje. Pomisliti je, če vse drugo ne, to, da je na Dolenjskem še srednji stan po veikej večini pošteno domoljuben. Ne vrzimo tega mogočnega stebra vsacega naroda lahkomiselno v stran, oklenimo se ga z vso gorečnostjo, držimo ga, prikujmo ga na ljubi slovenski dom! Res je, volitve so prav blizu in kri se v nas hitrejše pretaka, ali jedno vsi brez izjeme mislimo: ne stopamo zdaj na volišče, kjer so nam (vsaj na Kranjskem) poslanci usiljujejo, ki nas prav iz srca sovražijo, zbor je le mej poštenimi domačini. Dajte nam vseskozi pošteno domoljuben srednji stan, in jaki smo, tako jaki, da nas ne vrže v najhujših časih, — kateri nam še utegnejo priti, — najljutejša sistema na tla. Dosti naših meščanov, tržauov je dozdaj v nasprotnem taboru politikovalo; — mirnejši so hvala Bogu časi, — marsikateri ni rad v tem taboru, marsikateremu preseda prusizem, ki se je najedenkrat v prejšnjih ,,Kranjcih" razvil; ni jim še pomrla ljubezen do domovine, lahno ravnajte, ne tirajte ljudi, ki z jedno nogo tam, z drugo pri nas stoje celo kam drugam, ne dajajte ljudem imen, koje žalijo, mislite na to, da dobra beseda zmiraj lepo mesto najde. Žalostno je, ali resnično, boj, ki ga v političnem življenji vodimo, prenesel se je v zadnjih 20 letih tudi v socijalno naše življenje. Naravno je to bilo, nasprotstvo vzeti nam je hotelo vse, obešati nas je hotelo kar v masah. Ali mirnejše čase imamo in kar je pred vsem prvo vprašanje, je to, da zopet pomirimo socijalno naše življenje. Prijatelj mi v socijalnem življenji i nasprotnik v političnem ne bo nikdar tako ljut, kakor pa, če me tudi socijalno sovraži. Zidajmo tudi za bodočnost. Zmiraj bolj utihujejo glasovi, da kdo ne razume našega jezika; — to staro bodalo je skrhalo se; mladež vsa že prav čedno i takozvani novi jezik govori. Ne prizirajmo tega. Srečne roke in ljubezen v prsih do one mladeži, ki ima zdaj nasprotne nam očete, ki bi pa jedenkrat zaniko-vala očetovo nekdanje stališče, — nam je vsem krvavo treba. Ali pa more to koga nasprotnika z nami sprijazniti, ako vidi, da so bijemo mej sabo ravno tako, ko prej složni z renegatstvom. Dajmo mirno, dajmo prijateljsko delati za naše kandidate in zaupni možje, ki kot centrala delate, dajte glasom iz ljudstva tudi mesta. Nemarno dosti izbirati, malo je sposobnih za posel drž. poslanca, ali ako nekateri del ljudstva želi tega ali onega, ne dajte dopuščati, da se zaradi jednega ali druzega kandidata razpor mej meščani, tržani kacega mesta ali trga dela. Uvidevam, volilni boji se ne bijejo z glacerokovicami, ali nam nož germanizacije na tilniku preti, v bodočnost se ozirajmo in ne mislimo v človeku, kojemu se ta ali oni kandidat ne dopada, zakletega sovraga; — vsaj ima vsaki človek pravico, misli svoje izražati. Da je kandidat domačin, pošten domačin in v vsem drugem sposoben, sposoben tudi se večini vseh slov. poslancev udati, zložno ž njo ravnati, na to pride vse, samo ime ne šteje. Tudi mlajši naraščaj naj se uvežba v parlamenti-zem; bodimo veseli, da se še kateri mlajši pošte- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Keue Lofebvro. Poslovenil * * * Stat noroinis umbra.) Dvajseto poglavje. Duhovniški zajutrek. •Da\je.) Še jedno vprašanje, doktor, in ne zamerite mojej skromnosti. Katera mej temi urami je pač prava? Čudno vprašanje! Ura je za vsak kraj prava, ker vsakemu kraju solnce na različni točki vzhaja, ali vsaj nam se dozdeva, da vzhaja. Ali je gospod profesor zadovoljen s svojim sivobradatim učencem ? Da, da, doktor, vidim, da se midva v bogo-slovstvu in zvezdoznanstvu popolnem vjemava. Gospodine Naman, sedaj začenjam vas razumevati. Resnica vam je solnce, katero vsak izmej nas različno vidi, prav po obzorji, ki ga oklepa. Nedvomno je prezbiter i j anski veri poludne, ko je ta ura baptistom že odbila, metodistom pa še bila ni. Kdo ve, ali se katoličani ne prištevajo k protinož-cem? Vsakakor je to kaj umovit način združevati napuh s pobožnostjo in skromnostjo. Gospodine, rekel je Naman zarudel, vi mi delate krivico. Razumeli ste moje misli, a napačno si razlagate moje čuti. Da, vsaka vera, in rekel bi skoro, vsak kristijan, kot jaz mislim, ima različno obzorje. Rojstvo in odgoja določujeta nam izhodišče; mi pa potem korakamo k onej resnici, ki nas k sebi kliče; naša dolžnost je, da se jej po učenji in krepostnem življenji neprestano približujemo. Naj bodo vere, katere božja luč bolj razsvetljuje, rad verujem; a zaradi tega pa nesem nič manj prepričan, da se tudi v najneznatniši veri lehko nahajajo najboljši kristijani. Gotovo je velika prednost, stati blizu solnca, a to ni zmeraj razumen uzrok, da bi je bolje videli. Ravno zaradi tega, gospodine, ljubim jaz prezbiterijansko cerkev in zaradi tega tudi nikogar ne obsojam. Vse to je govoril z najljubeznjivejšo odkritosrčnostjo. Kako lepa je pač krepost v mladej duši; pravo smehljanje je jutranje zore prve dni spomladi! Dragi prijatelj mladi, rekel sem Namanu, vaše iluzijo so nekako zapeljive, spoštovanja vreden je čut, iz katerega izvirajo, a najmanjša sapica zdravega razuma jih bode razpršila. Če vsak kristijan resnico gleda na svoj način, ni je resnice. Tako so zopet povračamo k sumnivosti Montaignovi. Vi pač ne bodete našli verske dogme, katere ne bi napadali, niti vere, katere ne bi spodkopavali. Vaš nauk (teorija) na videz toli krščanski, obsoja nas k nepremagljivi sumnji ter nas konečno vodi k splošnemu neverstvu. Doktor, odgovoril mi je mladenič z glasom tolike skromnosti, da me je prav ganila, zdi se mi, da napravljate tožbo človeškemu duhu t. j. delu božjemu. Po različnosti in slabosti naših očij bi pač tudi lahko sklepali, da nič ne vidimo. To bi bila pač ista logika in isti lažen izvod (sofizem). Pri-rodoznanskih vednostij si vsak po svoje prisvoji, ta več, oni manj; a ta različnost vednostij uničuje vednost? Ali obsega fizika le jeden učni stavek, ki ne bi ga spodkopavali? Ali bodete zaradi tega tajili, da jo kaka prirodoznanska resnica? Pripodoba šepa, dragi Naman. Kaj je dan njak za to osebnemu mirnemu življenju sovražno delo žrtvuje ter za politiko, ki je že tolikim gmotno lepo pot razdrapala. Ne mislite, da je potem vsa disciplina uničena, prihodnost vidi potem, ako treba proti sovražniku iti, pomnoženo krdelo in tedaj ne bo motilo kar nič složnosti. — Jedini smo v programu, vsi imamo isto svrho, nasprotnik se nam bo le v nekaterih krajih s tem pokazal, da bo v ozadji kakega nemškega kandidata imel, katerega bi mej naša dva potisnil, opominjajmo mirno rojake k slogi in sloga se bo dosegla; ali če ne-bi bili, s hudim rauianjem ne bo razmerje drugače postalo. Dva kandidata se ne moreta za jedno volilno skupino postaviti, ali ne uvidevam, da bi se zaradi dveh kandidatov v lase skakali. Dajmo mirno se dogovoriti in mirno za jednega se zjediuiti, da nasprotnik ne bo smehom gledal na nas, če si sovražno nasproti stojimo. — Nekovo centralno vodstvo mora biti, brez njega ni ničesar doseči. Se ve da ta naj uvažuje glas ljudstva. Torej ne rušimo našega srednjega stami, pomirujmo socijalno naše življenje, bodimo složni, ako smo se odločili za jednega kandidata, ne odpirajmo duri, skoz katere bi kak prusijan prilezel v naše svetišče! S—c. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. aprila. Oficijozni listi se jako vesele, da se je sklenil kompromis v moravskom veleposestvu, kajti s tem je storjen začetek tako težko pogrešanej srednje stranki v državnem zboru. Da se mi nemarno nobenega povoda veseliti srednje stranke, pač ni treba praviti. Z njo bode vlada samo zavirala opravičene terjatve nenemških narodov avstrijskih. Če kje, gotovo tu velja svetopisemski pregovor: „Kdor ni l menoj, je zoper mene." Ako srednja stranka ne pojde povsod z desnico, pojde proti njej. — Volilno gibanje je po vseh kronovinah že precej živahno. Poslanci poročajo svojim volilceni o njih delovanji v državnem zboru. Zanimivo je, kar je izrekel poslanec Ilichter v Stockerau u pred svojimi volilci, kako on misli, da se bode organizovala le vica v bodočem državnem zboru. Po njegovem mnenji je naravno, da se bode nemški klub osnoval. Oni levičarji pa, ki ne marajo pristopiti temu nemškemu klubu, bodo pa osnovali poseben liberalen klub. Nemški konservativci Lienbacherjevega mišljenja bodo pa imeli svoj klub. Vsi ti trije klubi stopijo mej sabo v tpsno zvezo. Levica bi tedaj bila sestavljena iz več klubov, kakor je desnica. Ali jo bode to okrepilo, je vprašanje. Mord'i se je bode polastila ona onemoglost, katera vlada na desnici. Desničarji so še imeli večino, pa neso mogli nič kaj doseči, in temu je bila kriva razcepljenost v več klubov, ki jili je slabila. „Madjarsko kulturno društvo" je na tteriino-givilnkcin mej rumunskim in saksonskim prebivalstvom vzbudilo jako veliko nevoljo. Ko se je na Sibinjski občinski zbor obrnilo dotično društvo s prošnjo za podporo, izrekel je ta svoje obžalovanje, da se tako protizakonito skuša urivati uiadjarski jezik in sklenil to svoje mnenje sporočiti tudi drugim občinskim zastopom. Ta sklep pa ni bil po volji ogerskej vladi in ministerski predsednik Tisza ga je razveljavil. Nedavno je pa zborovala rumun-ska pravoslavna sinoda. Pri tem zboru so se tudi mnogi pritoževali, kako se širi madjarizaeija in vsprejel se je sledeči predlog: „Z ozirom na to, da se dele nagrade onim učiteljem, ki se v romunskih šolah posebno odlikujejo s poučevanjem in širjenjem madjarščine — če tudi se kak predmet more pre- več gojiti le v škodo drugih predmetov — z ozirom na to, da noben zakon ne zapoveduje jednostran-skega izučevanja kakega predmeta v nižjih šolah, ampak se le lednakomerno izobraževanje zahteva — obžaluje sinoda, da se razdeljujejo taka darila za širjenje madjarščine in naroča konzistoriju strogo paziti na take učitelje na konfesijonalnih šolah in proti učiteljem, ki so dobili take nagrade, začeti preiskavo in konstatovati, če se ni madjarščina preveč gojila v škodo drugih predmetov." Vsi uiadjarski listi so jako razdraženi zaradi tega predloga. Reforma ogerske gospodske zbornice je sicer dovršena, ali se pa bode mogla takoj popolnem izvršiti v praksi, se pa ne ve. Škofje in kuratorji reformo vane cerkve imajo še neke pomisleke proti ustopu v zbornico. To stvar bode odločila sinoda. VnaiLje države. Kakor se sme iz poslednjega govora angleškega ministerskega predsednika sklepati, je malo upanja, da bi se mir ohranil. V tem govoru je angleški ministerski predsednik izjavil, da Anglija obstoji na tem, da se preišče, kdo je zakrivil boj pri Penždehu mej Rusi in Algaiii. Rusija se vedno dosledno brani, da bi se ta slučaj še dalje preiskoval, ter tudi sedaj ni verojetno, da bi v to privolila. Najbolj bo pa to otežilo ohranenje miru, da se iz Gladstonovega govora razvidi, kakor bi bila Rusija prelomila pogodbo s 17. marca. Tega Gladstone naravnost trdil ni, a vendar bode vsakdo to sklepal iz njegovega govora. To mu bode teško odpustila Rusija. Vojna se pa tako hitro Še ne bode začela, ako jo ne pospeši kak nepričakovan dogodek. Tak dogodek bi bil, ko bi bili res Afgani uničili jeden ruski batalijon, kakor poročajo nekateri angleški in ruski listi, kar se pa še dvomi. Rusi bi tedaj bili prisiljeni začeti boj z Afgani da popravijo svoj poraz in rešijo čast svojega orožja. Da je pa vojna skoraj gotova, kaže izrek poslanika neke tuje države v Londonu, ki se tudi jako zanima za to stvar, da so šanso za vojno še nad "°/, m. Hiteti pa z vojno nemata nikakega povoda niti Rusija niti Anglija, kajti obe se še morata pripravljali. Posebno v Rusiji poslednje tedne hitro utrjujejo obrežja. Na Finsko se odpošlje v kratkem iz Kijeva 50 težkih topov. V llelsiiuforsu delajo so priprave, da državni arhiv in zbirke vseučilišča spravijo v varnost Poveljnikom trdnjave Sweaborg imenovan bode šef ženijskega voja na Finskem, geno-ral-lieutenant Sederholm Mnogo ruskih častnikov, ki so dovršili visoke vojaške šole, prestavilo se bode k polkom v srednjo Azijo in pri tem bodo povzdignem v sledeči čin. Sedem angleških ladij približalo se je ruski trdnjavi Vladivostak ob Tihem oceanu. Dozdaj še neso skušale nič ovirati prometa. Nastavljene so v polukrogu okrog Vladivostoka. Zato pa Rusija pridni) utrjuje obrežje ob Tihem oceanu. Kitajskim oblastvam je še naznanila, da z drugim majem ugasne svetilnik v Vladivostoku in se tedaj zapre tamošnja luka z dvojno vrsto torpedov. An-Ješki vladni listi bodo neki sedaj začeli pomirljivejše pisati, ko je zbornica dovolila kredit. To pa najbrž ne bode več odvrnilo vojne. Turški sultan je, kakor se poroča iz Carigrada, z redi odlikoval več uradnikov ruskega mi-nisterstva vnanjih zadev. Knezu Obelanskemu, gospodoma Baturskemu in Hewettu poklonil je Osmanie-red druge vrste, gospodu Zencu Medžidie-red druge vrste, potem Osmanie- in Medžidie-red tretje vrste več drugim činovnikom tega ininisterstva. Temu odlikovanju pripisuje se velik političen pomen. — Turčija se neki še ni nič odločila zaradi prehoda angleških ladij skozi Dardanele, ako pride do rusko-angleške vojne. — Po policijskih poizvedbah je pri poslednjih protiži*lovskih izgredih v Kadikiii-ji bilo 40 židovskih hiš več ali manj poškodovanih. Dozdaj so zaprli 63 osob. mej njimi 5 žensk. Trije Ira t tc os L i departementi so v nedeljo volili senatorje. Izvoljeni so sami republikanci, kar se zmatra za dobro znamenje za bodoče volitve v zbornico poslancev, ki bodo jeseni. Konflikt mej egiptovsko in francosko vlado je že neki poravnan. Posredovala je Anglija. Egiptovska vlada bode Franciji dala zadostenje. Dotičnomu listu bodo zopet dovolili izhajati. Francija odstopi od terjatve, da se kaznuje dotični policijski častnik, ki je nepravilno postopal proti uradnikom francoskega generalnega konzulata. Dopi si. Ik Tržaške okoliee 27. aprila [Izv. dop.] Za 5. okraj bil je pred 6 meseci izvoljen poslancem g. M. Živec inženSr iz Trsta. Ker se sedaj bližajo volitve, prišel je včeraj ta gospod poročat svojim volilcem, kako in kaj je delal in sicer je bil v Treb-čah. Trebenjci so ga z veseljem vsprejeli in mu izrekli zahvalo, ker tako moško in krepko postopa proti naporom Italijanov. Bilo je zbranih okolu 40 mož, ki so bili jednega duha in jedne misli, da bodo zopet volili njega Ali glej čuda, v njihovi sredi prikaže se agitator nasprotne stranke v podobi gospoda župnika Paharja. Kako da se je najedenkrat ta gospod preobrnil, kako da je najedenkrat postal pristaš Burgstallerja? Pričel je tako zvito govoriti in preobračati besede, da smo se vsi čudili. Pritrjeval mu je tudi župan. Oba sta izrekla očitno v obraz g. Živcu, da njega ne bodeta volila, ker on nič ne doseže. Burgstaller da bode preskrbel cerkvi nove zvonike in še več druzega. Čuda, dašenesta rekla, da bodo dobili Trebenjci in Openci fabriko za plin s pomočjo Banskega lorda. V Trebčah snuje se tudi društvo pevcev. Poučevati jih je pričel g. učitelj. Ali nasprotna sta župnik in župan in zato je moral nehati učiti. Lepa predstojnika to, ki zabranjujeta našemu narodu omiko in napredek. Ne bodita taka ko veter, ampak stojta trdno, da bodeta uzor celej vasi. Baš vidva bi morala navduševati narod, da se probudi, in da si iz revščine pomaga, ali vidva mu kop ljeta grob italijanskemu magistratu na ljubo. Upamo pa, da Trebenjci ne bodo vaju poslušali in tudi ne ubogali, ampak volili moža, ki se krepko poteguje za naš rod, ne pa onega, ki vam druge pravice ne privošči, kakor da smeta voliti svojega čednika. Slavo kličem Trebenjskim in Openskim rodoljubom, vama odpadnikoma pa črt in--—. H Krke 28. aprila. [Izv. dop.] Že tri tedne čakam, da bi kdo kaj poročal o čudnem dogodku, o katerem tu vsi govore. 7. t. m. pride že v mraJUt od Trebnega kramar, doma iz Črnomaljskega okraja, kateri je več nego dve leti blago po Bavarskem na drobno po hišah prodajal, kar se razvidi iz njegovih papirjev. Poprosil je za prenočišče pri nekem, kakor smo vsi mislili, poštenem kmetu. Po noči se je pa unel mej kramarjem in gospodarjem, Bog ve zakaj, jako hud prepir. To bilo je okolu jednajstih. Kramar je skočil skozi okno in se na roki močno obrezah Kričeč je tekel po vasi, prišedši do hiše, kjer je videl luč, poprosil je, da ga puste notri. V tej hiši so bile tri ženske, ki so mu hitro odprle, potem so mu pa na njegovo prošnjo roke umile in obvezale. Pravil jim je, da je že v drugič, kar po svetu hodi, bil v takoj nevarnosti. Več povedati ni imel časa, kajti pritekel je za njim oni gospodar, pri katerem je prenočeval. Terjal je, da naj plača stekla v oknih, katera je pobil. Ko ga tujec zunaj zasliši, se močno prestraši. Hitro seže po listnico in jo danes še ostalo od prirodoznanstva, kot je bilo pred petdesetimi leti V Včerajšnja resnica je dan danes zmota. Ne, doktor, le kar je včeraj bilo zmota, padlo je, kakor suho listje pada; resnica se ni nič pre-meuila; kajti resnica je le pravo izpoznanje prirode in priroda sama se ne preminja. To vam rad priznam, mladi gospodine, a verska resnica je druge vrste kot prirodna resnica. Doktor, odvrnil je Naman, ko bi hotel vam to vrh tega kaj dvomljivo misel tudi priznati, ne prišla bi zaradi tega dalje. Naj bodo telesa, svet napol-nujoča, Še toli številna in različna, imamo vender le svoje oči, da jih vidimo; česar ne vidimo, ne biva za nas. Kolikor različna je tudi resnica, imamo le našega duha, da jo razumemo. Ali so naše dušno moči dvojne? Da razkrivamo naravne resnice, podaril je Bog vsakemu raziskavno, nemirno, delavno moč, katero razum imenujemo. Ali je razven tega v nas še kaka druga moč, ki versko resnico dobiva na ta način, kot se v zrcalu predstavljeno stvari upodabljajo? Če ni take moči, po tem je različnost o verskih mislih naravno izsiljena; ravna se po starosti, po odgoji, po domovini, po naravni moči ali delavnosti našega duha. Nasproti če pa je taka dušna moč, moramo vsi jednako misliti, kakor po prirod-nem zakonu tudi vsi jednako sopemo. A hvala Bogu, to ni tako. Bog jo vsakemu izmej nas dal svobodo, da ga lehko napačno razume, a s tem je dal vsakemu tudi pravico, ljubiti ga. Ta svoboda, ki vas toli straši, je naša najlepša dota, kajti ta svoboda dela vero za ljubezen in krepost. Naman, vzkliknil sem, vi ste prorok največe zmešnjave (anarhije). Vi razpihujete najlepše sanje človeštva. Une foi, une loi, u n r o i (jedna vera, jeden zakon, jeden kralj) bilo je gaslo srednjemu veku, gaslo, katero še sedaj vsak človek globoko v srci nosi. Kaj nam zato ponujate? Zmešnjavo. Kaj bode cerkev, kjer vsak različen jezik govori in jezika svojega soseda ne razume? Gospodine, odvrnil je mladi duhovnik, jaz ne ljubim manj jednote kot vi. Kristus pravi, da bode napočil dan, ko bode samo jedna čreda in pastir; jaz verujem v besede Kristove. A jedinost ni jednoličnost. Opazujte naravo: kako občudovana jednota! In vender ni drevesa, ni rastline, ni cvetke, kaj pravim ? ni celo lista na drevesu, ki bi bil drugemu jednak. Iz neskončne različnosti ustanovlja Bog živo in popolno jedinost. Zakaj ne bi prirodni zakon bil tudi zakon človeštva? Zakaj bi glas vsake stvari ne našel svojega mesta v hvalni pesni, katero zemlja Gospodu popeva? Kaj je žalostno jedno-zvočje jedne same sekirice v primeri s tem bogatim soglasjem (harmonija) ? Meni je jedinost le vesoljna cerkev, ono cerkev, ki vse vernike obsega. Kdor ljubi Krista, brat mi je; jaz gledam le na njegovo ljubezen, ne pa na njegovo znamenje. Sv. Avguštin, sv. Janez Krizostom, Gerson, Melanchthon, Jeremija Tavlosd, Bunvan, Fenelon, Law, Chaning so vojniki te nebeške vojske. Njih beseda mi nič ni mari; a zastava njih je moja zastava, namreč zastava resnice. Dobro, dobro, Naman! rekel je Truth položivši roko na ramo mladega duhovnika; spreobrnite mi tega nevernika. Vi sami ste neverniki! vskliknil sera. Tukaj, mislim, sem jaz jedini kristijan, ali, če vam je ljubše, jedini katolik v pravem pomenu besede. Vi razko-sujete vero ter jo vsakateri muhi izročate, jaz sam pa, zvest starim in trdnim načelom, hočem le jedno veroizpoved, ki naj bode zakon človeškemu duhu; da bi pa ohranil ta zakon resnice, kličem posvetno oblast na pomoč. (Dalje prlh, vrže pod mizo. Potem pa izvleče mošnjico in da radovoljno kmetu goldinar, rekši: „Tu imate, samo pustite me." Zunaj se je zbralo več radovednih ljudij in tem je pripovedoval napominani gospodar, da mu ni nihče nič hotel, pa je zbežal od njega. To ni nič prida človek, in nagovarjal jih je, da naj zvežejo tega »lumpa" in zapro v klet. Ko je tujec slišal, kaj oni govori pod oknom, vzel je svojo palico, in bežal ven, če tudi ga je jedno dekle prosilo, da naj nikar ne hodi, kajti v hiši mu itak ne sme nikdo nič storiti. Tekel je naravnost proti vodi. Od tistega Časa ni več sluha ne duha o njem. Njegovo palico in robec našli so v vodi. Zato se sodi, daje najbrž v vodo pal in utonil, kajti tista noč je bila temna, voda pa velika. Kmetje so 25 t. m. nekaj iskali po vodi, pa njegovega trupla neso našli. To iskanje bilo je pa le bolj šala, kakor pravo iskanje. Žandarmerija si tudi prizadeva, kaj zvedeti o njem, pa dosedaj brez vspeha. Čudimo se pa, da se kazensko sodišče za to prav nič ne zmeni, mislijo menda, naj le mirno počiva v hladnem in mokrem grobu. Radovedni smo, kaj bode obelodanila preiskava, če se sploh vrši. Kadar kaj natančnejega zvem, bodein vam že poročal. Domače stvari. — (P r e s v i ti i cesar) podaril je v svojem imenu in v imenu prestolonaslednika Rudolfa 500 gld. za spomenik slavnega pesnika Gundulića v Dubrovniku. — („Matice Slovenske'1)