PROSVETA prisfetkov. GLASILO SLOVENSKE NA*QDNE PODPORNE JEDNOTg mTS: čry fSJLV,Chicaeo, II!., »oboU, 19. septembra (Sept. 19), 1931 SuUcriptloa 16.00 VtiTlr leto^vear štev,—number 219 1 ol Pet I, 1»H. Mikort-d — Je— 14. litt. --——.j----------:-:---r— jlu ■.. ji« ----= /llinoiske unije za j federalno posojilo ™ Driavna federacij« odglanevala IIV U $10.000,000,000 POHOJIU u .. Javna dala H W/ te pripravlja na sprejem duceja Mueaolini bo aprejet s velikimi ceremonijami. Faftfetom na ljubo' je papež odslovil dva an-tifa&Lstitna urednika Petletni moratorij za stroje predlagan Zupan priporoča. da leglalatura prepove rrfbo atrojev sa dobo pat lat San Antonio, Tax. — (PP) — Tukajlnji lupan C. M. Cham-beri, katerega kampanjsko ge-slo Je bila potem "Happy daya are here again," ima tudi avojo solucijo ta odpravo bresposel-noati. Solucija bi bila Jako učinkovita, ako bi bila iivedena in ie večje pa poeledlee. On priporoča, da legUlatura prepove sa dobo pet let rabo vseh atrojev pri delu, ako bi ga lahko opravljali delavci ali pa sko bi uvedba novih atrojev vrgla delavce na ceato. Ako bi se to agodilo, "bi val delavci imali delo," modruje lupan., "Vsakdo bi imel denar. Pro-duktl bi m mogoče podralili, ampak alkdo bi ne bil brat dala in denar bi bil vedno v cirkulaciji. Deiela bi bila rešena." Vrednost farmaklh pridelkov se Lincoln, Neb.—V tadnjem fiskalnem letu, ki ta Ja taključilo 80. junija t. 1„ ta J« cona farmskih pridelkov v Ntbratki inl-ftala od $46,1,700,000 do $881,-187,000, kot poroča A. D. An-dertoa, drlavni poljedaljtki Ipe-claliat Od ttdnjega Junija pa je cona pridelkom le bolj padla. Piaaio umorjenega bordellrja ratkrilo notranje gangeAko- poHctJske tvete In fakte Chtcago. — V sredo tyečer to čikalki laaopisi objavili dolgo pismo, ki ga je ostavil Mike Heitler, nativan tudi Mike de Pike, ttar niiinski karakter, čigar opaljano truplo to naili v tadnjem aprilu v upepeljenem potlopju t tare leftenioe tunaj mesta. Gangell to ga odpeljtli na "itprevot." V pltmu to navedene podrobnosti rasnih gange-Ikih umorov tadnJHi treh let, podkupovanja policij« In ctle m rele gangelkih intrig v med-teboj nem butlegarskem, borde-lirskem in igralskem businottu. Hoitler Jv vedel, da tudi njtga čaka smrt v gangelkih rokah, ker f« J« isneveril Capontjevi gangi, tato Je narekoval to plimo tvoji hčeri i navodilom, da pismo itročl državnemu pravd-niku Swantonu. Pitmo je rei prlllo v roke Swantonovega štaba, toda na dotlej Ae nepojasnjen način j« letalo tam ignorl-rano. Zdaj Jp pa — na prav tako le nipojainjen način — prlllo na iVetlo. Heitler raikriva v tem pltmu, da je Al Oipona odredil umor Alfreda Unglt, reporterja dnev-! nika Tribune, ker J« bil "doubli-crotter," to ja, da jt bil v alutb! več gang. Dalj« j« Capone odredil umor tvojega bivlega tt-vetnika Jacka Zuta. Imenovan J« gtngelki sindikat. Heitler pl-I«: "Ce bom in kadar bom jat ubit, bodo sledeči odgovorni ta nujo ■mri."»Nato nalteva gla-ve aindikata; Al Capon«, WIIIJ-am R. Skidmore, Jake Gutlk. Jimmy Bruno, Lawrence Man-gano, Jlmmy Adducci, Jama« Belcaatro in neki Hocksy, ki kolekta podkupnino od aalunar-Jev as policijo. Dalj« nalteva imena aedmHi policijskih kapetanov In 84 nitjih policijskih uradnikov, ki ao v stalni svai! i gangalklm sindikatom. Imena ao le ttmolča-ni. Kakor te giatl kolektali po $100 od vtakaga salunarja aH lastnika butlegar-ske pivnice ta policijtkegi ko-mitarja in drugih $100 la kapitana. Razkritje j« naredilo precej hrup«. Kaj bo sledilo i« tega, bomo poročali. Heitler Ji bil če« 30 lat talunar In lastnik borde-lov t«r Igralnic ta denar. Bil ji mnogokrat'« uporu. < ' Chjcago. -r t« nadaljnjih po drobnostl (h pojasnil Ji r*Vid-ru>, 4$ objavjleno H«ltlirj«yo plimo ni original, ki ji bil Itro^n rtri^vpe^u pravdnlku 8waoio-nu, temveč le kopija, ki Je oata-la v rokah Heltlirjivih torodni-kov. Vprašanje, i katarim ao tdaj btvfjo čikaški časopisi, ja, kam In lakaj ja Itfinflo ono plimo v uradu drtavnigi pravd-nlka. Obenem poročajo, da j« Al Capone Uvedel ta ono pismo pri Swanionu drugi dan potem« ko j# bilo doetavljeno. To je bilo v oktobru 1980. Kopijo pisma to dobili v roke in objavili Hear-t to vi listi. Kakih poeebnlh odmevov na ntkritji v Heitlerjevem pismu le nI videti. Znamenja to, da bodo skulaii vse skupaj potlaši-ti. Heitler ji bil slab karakter in poljg tega Je danes mrtev ( Hoover Medni napram Horahovl Na tahetvo stranke, naj odlešl t tbornlčni mundst. Ja odifovo- uhVo republiko ae spet prekrši IH J*IHd. 18. *ept. — Ofleielni Bv ^Psnijt Je republika de-r*v v novi ustavi Je ti vel aa-24 ur. Predsednik Zamora, * M <*isoten pri iprejetju ■ n«lvs. Je včerij inval po- **«to glede tega in polj11" * mu Je dobiti IS glasov * J Ponovno glasovanje, ki ■Padlo U črtanje beeede "do-J*" It ustave. Zamora je ^ k dsbi tunanjl avet na-Y tobeeedo na Iko- Ws*hlngton. — Hoover Je popolnoma Ignoriral sugestijo senatorja Borshs, da se velesile li-rečejo ta petletni pratnlk pri o-borolevenju na morju. Tudi tunanjl tajnik Htimson Je odklonil vsak komentar. Za molčečnoet in hladno obnatanje v Bell htti napram tej eugeetljl Je odgovorno to, ker Hoover smttri rato-rolevanie m tvoje prlvitno lo-viiče, e Itaterlm misli Iti pr«d volile« prihodnje leto. PZOSfZT* PROSVETLA THE EN1.IGHTHHIENT MKMBES Of THI DCBATED Glasovi iz Zaaiaftv* Mkt b krmje* (Dspissvalri ta ■ ■ Ivesli. ki JUi ProsvcU -Cto^n U M) MHH« im)m 1s» ta Mi Mater. m) ntd, Jasli J« m sv*J prUperelu PlMil Mj bsšt jsšraatl, krat* ta spUsnJ aor>)o bUi N. ta 4»ptm M M ozirali) M km A«*. »I. »Ml». > tam k $ (Mi PMMTtU i* »f* —. < >110 Svoboda — klečefilatenja Ko je Prosvets pred par tedni objavila ngvlco, da je diktatura v Jugoslaviji odpravlje-na In parlamentarna vlada vzpostavljena, J« pripomnila, da Je treba nekoliko P^^tl, predno pozdrsvimo svobodo v Jugoslaviji. Res Je bilo treba — in še bo treba čakati. Zdaj smo prejeli popolno besedilo nove ustave In pHila Je tudi veft o novem volilnem redu za naitfdnS stupKino. Oboje dokazuje, da o kaki politični svobodi ln demokraciji v JugoslsvlJl še ni govora. Nova uitava Je le maika nadaljevane dilff Uture. Ustavo Je diktiral režim in vse točke ustave so tako prikrojene, da jamčijo neomejene privilegije reiimu in izkoriščevalcem IJud-ctva, ljudstvu pa jamčijo le toliko pravic, kolikor ni omejenih v obstoječih zakonih. V teh zakonih je pa vse omejeno, le dihanje Je le dovoljeno ! Vse ustavne svobodščine se gibljejo v "mejah zakona". Ustava jamči zasebno lastnino in daje dr-lavi pravico intervencije v sporih med delodajalci in delavci. Vlada ni odgovorna parlamentu ln ne potrebuje zaupanja zbornice. 8o-diščs so neodvisna, toda soditi morajo po zakonu. Amendmenti ustave so skoro nemogoči. Vaak predlog o izpremembi ustave morata sprejeti nižja zbornica ln aenat s trip^tlnsko večino. V slučaju notranjih nemirov sme vlada izdati izredne ukrepe, ki as naknadno pred-tale skupščini v odobritev. Parlament ae voli za štiri leta, toda kralj, ga ame razpustiti vsak čaa ln volitve se isvrfte v treh mesecih. Vse to — ln le marsikaj drugega — kale, da državna politika in uprava, kakrina je bila v zadnjih dveh letih, ostane v svojih temeljih netzpremenjena; parlament bo le igračka režima, le pečatnik za potrjevanje vladnih dik-tatov. Votlini red za skupičino, kolikor je razviden iz poročila, je prava spaka. Samo le v Italiji, na Ograkem in novejle čase v Rumu-nlji imajo nekaj podobnega. Volitve so Javne 1 To je naj grla' kršitev volilne svobode. ftkoro se nam zdi neverjetno, da ae vladarji Jugoslavije upajo amellti s takimi "volitvami". Nekoč — menda pred 90 leti — so imeli take "volitve" v stari Avstro-Ogrnkl, ko sta cesarski Dunaj in kraljevska PeAta le lahko brez skrbi brila norce Iz ljudstva. Jugoslavija res napreduje! Volilni red Je sploh tak, da J« ne le zmaga, temveč tudi kandidatura vnuke opozlcional-ne stranke skoro nemogoča. Stranka mora Imeti 18,000 podpisov za kandidate po vaej državi, predno amejo iti na liato; dobiti mora najmanj 50,000 glasov, da dobi en sam mandat v zbornici. In stranka, ki ddbl največ tfla-, sov, dobi dve tretji vseh mandatov. Lahko si Je misliti, kater* ttranka bo dobila vse man-ijln. Jssno je tudi, da napredni nudilo ki POKOSI je za človeka. .. ■so utvari, katere dat« na | tj* JiAčin.]| delavci In Jtyctjf oatanejo brez predatavni Itva — in aa sploh ne potrebujejo za klečeplazenje. Kajti nova jugoslovanska zbornica ne bo drugega kot klečeplaznlca. Razume se, da farta tega "parlamentarizma" ne izpremeni v bistvu razmer, ki gazijo naravni razvoj Jugoslavije le par let. V glavnem oatane vae pri starem. Ljudstvo, kolikor se zaveda «vojlh pravic in svobodIČin, ostanete nadalje nezadovoljno. Oni pa, ki se ne zavedajo, bodo I« večji klečeplasci. Ali so vladarji nale atare domovine rca tako naivni, da mislijo, da bodo s takimi karikaturami političnega življenja dvignili ugled Jugoslavije pred avetom? Ali res fblalljo, da bodo s naail-nlm vzgajanjem hlapcev ln kleCeplaaoev razvili napredno državo? Ali pa morda smatrajo, da je za alromake, ki le niso tnali drugega kot klečeplaziti, vae dobro In da niao drugega vredni l Dobro vemo, da «edo*utkl in pomanjkljivosti ao povaod. Tudi naj Ideal nejša demokracija Je polna lukenj, kjerkoli ae »kula Izvajati v praksi. Tudi f>ri naa v Ameriki ni vae v redu; napake in zlorabe ao na dnevnem redu. Ampak napake in izkušnje ao lota, iz katere ae narod uči ln popravlja, da napreduje. l«jud-atvo ae mora aamo vaditi u demokracijo. Otrok m mora aam navaditi hoj« In Če pri vaji pade in dobi bunko. Je to zanj lota, da potem bolje pasi. Tako j« tudi l ljudstvo«, kadar ae vadi v samovladi. Največjo napako delajo poaamesnJ ljudje in posamezne klike ljudi, ki »matnjo, da le vedno šive v srednjo« raku. ko so JP«aalljen lHe4aUrraeJe y V Rusijo Virgin ia. Mbn. — Pred kratki« je rojak v Prosveti sprožil misel, kako priti do ilvega vsakovrstnim novicam, ki se vodno pogosteje javljajo o sovjetski republiki in naa postavljajo med dvome in ne vemo, katerim bi verjeli, kar je pa mučno, le bolj pa škodljivo za vsakega delavca. Iz te negotovosti pa al lati ko o-po morem o, ako financiramo sred-stva, ki bi omogočila motu potovanje tja, kjer bi ae prepričal na laatne oči in na jx)vrflku pa bi preda tal .po naselbinah o tem, kar je videl in IzkusiL Na ta način bi dobili gotove informacije in pravo sliko ^sovjetski Rusiji, ki je danes edina delavska država. N Delavci se moramo zanimati za delavske drtave in fez njih zajemati življenje našemu mišljenju. Uspehi takega potovanja ne bi izostali, ker potovanji je vedno th primerov in prilik, o iivljen-podvzetju Bi morali upo- števati: Uspeh potovanja zavisi v prvi vrsti»od moža, ki £a polijemo tja. Njemu, ki gleda skozi temna očala v sovjetsko Rusijo, bo vaak vtis teman. Ljudi, ki so kot le pravi Aevtralni, to je,'da se niksmor ne nagibajo, nimamo, ker vaak se kam nagib-Ije. To nagibanje pooetruje pogled in radi tega se razume, da ix> eden našel tam pefcel, drugi Ptftf ' Ruska revolucija s svojimi bližnjimi in oddaljenimi čtaitelji je delo ogromne energije, katere ae tUtl ne zavedamo, ali kljub temu MAfeške narave ni izpremenila; preveč je še prokletatva v nji. Delegat mora biti pripravljen na dvojno razočaranje, ki fa monrfa pričakuje. Vtisi, katere snio prejeli do danes, ao svetli in temni, ker črna očala ne naj-defo biserov. Zanimanje za Rusijo raste med Jugoslovani v A-meriki, raste po celem sveftu, aH nale zanimanje bi moralo biti vse večje od drugih, radi sorodnosti jezika — kar bi smeli nekaj pričakovati tudi od Ituslje, ako prav je uposlila stroga gospodarska načela — imamo prednost pred drugorodci. Nobenega dvoma ni, da bi ae česa ne naučili od svojega aose-da, ali pomisleki »astopajo ia ss upirajo: Cemu iti v šolo k daljnemu sosedu in si poostriti Jasnovidnost, ako ftivlpio pod istim solncem kakor on tam? Kaj nismo najbolj proslul* industrijska dežela, ki zalaga ves svet s strojnim blagom? Po ideji, pa pride mrzla zima, a delavske pa so le vedno na alčll. V najbogatejši doleti as sratu. po toliko »Iromaltra! Na tisoče delavskih <*ru*in strada in unlr« .hI glada. se delavske mase prebude, posebno ob času volitev, da volijo delavske kandidate v razne javne urade. Ogibljimo se republikancev in demokratov. Dovolj dol#o so nam metali pesek v oči in nas vlekli za nos. Nikar ne ppslu-lajmo njihovih sladkih besed, s katerimi so nas zavajali, četudi ne vseh delavcev, vendar pe v pretežni večini, kar ao vaelej pokazale volitve. Tudi tiatima dvema rojakoma iz Claridga priporočam, naj nikar več ne prideta affitirat za republikanske kandidate na Yukon. Saj imamo že sami prfcveč lokalnih republikancev in znano nam je, kaj in kak-Inl so ti kandidatje, ne da bi jih le ona dva hvalila in sama sebi vrat rezala! NI častno za naša rojaka, da ne apregledata ali nočeta spregledati, da bi videla posledice republikanskih in demokratskih mahinacij. Republikanska stranka nas tepe od vseh strani, pa ji naša rojaka še pomagata. Vsekakor ao taki afitatorji ali dobro plačani ali pa slepi, da ne vidijo prave in resnične strani, ki je pred nami. Vsak napreden delavec lahko danes vidi, kam vodi politika republikancev, ki so direktni zagovorniki kapitaliati-čnega sistema. Delavci b! radi delali, da bi se pošteno pre&(\< li, toda današnji sistem, ki ga podpirata obe atranki, jim tega ne da. Množice tavajo po ceetafc in iščejo dela in jela. Po stranskih ulicah pobirajo ostanke, da se aa filo preživijo. Vse to se dogaja danes, ko nam vlada slavna Hooverjeva prosperiteta. On pravi, da je prevelika produkcija tudi, na farmah, zato pa živet v morje dum-pajo. Na milijone ljudi v najbogatejši deželi pa je lačnih 1 Ironija vseh ironij! Tak sistem bi noben delavec ne smel podpirati. Ako bi dali brezposelnim milijonom delavcev delo in zaslužek, bi lahko pokupili ves pridelek in vse produkte in problem bt bil kmalu rešen. Toda tega kapitalistični sistem ne bo storil, ker bi na ta način večina denarja krotila med delavstvom, a sedaj pa je skoro vse bogastvo koncentrirano v rokah par magnetov, ki diktirajo milijonom delavcev in njihovim druiinsm ter jih drle v pomanjkanju in bedi. Ako delavstvo prosi pomoči da so ga ne ho tako odiralo, pa pošljajo nanj pobojnike namesto pomoči. Ker se ljudsko mase puste, da dela vladajoči razrod iz njih kar hoče, pa jiorajo množice trpeti in stradati. Tak si-stfcri je nepošten ln nečloveški. Zato moramo atpritl vse, da je čim prej odpravi in nadom z bolj poštenim in človeškim stemom. Da Je preprečil rev cljo, Je Hoover hitro pom _ Nemčiji, nas doma pa je' pustil, da naprej stradamo, ker ve, da ainerUki delavci niso zreli za to, da bi odločno zahtevali svoje. Priporočam vsem nsprednlpi delavcem; da se organizirsmo in držimo skupaj ter da volimo 4e-lavake kandidate, ne kapitalističnih, ki nam mečejo blato v oči, da ne vidimo kakšni so, Rudolf FradeL ko dela norca (z njih s njegovim beračenjem in f<< ijam ameje v pest. Od delavcev prjb$račeq de-,aer ae bo gotovo porabil, zopet zm, vohune, ki lazi jo okrog delavcev, da slišijo kaj na svoja izdajalska ušesa. Za to umazano delo pa prejemajo plače, u-trgano od žuljastih rok zasužnjenega trpina. Koliko milijonov gre v ta namen, vedo ljudski krvosesi najbolje. Če zasledujemo novke v mestnih Časopisih, ne najdemo v njih drugega kakor oglase in povesti, tudi nekaj prav žalostnih novic, in sicer na prvi strani je največ o tatvinah in ubojstvu. Mestna policija je pridno na delu, da z a.hI«--d i zločince, katerih je vedno več. Ceato ae primeri, da katerega primejo, pri zašlišanju zvedo kdo je. Največkrat je to kak oče več otrok ali kak brezposelni delavec, ki ni mogel več živeti in zato poskušal silo. Pravih roparjev in morilcev pa ne primejo, ker ti so preveliki gospodje in se jih ne morejo dotakniti, pa tudi ne mislijo, da bi bili gospodje v Wall streetu, VVashingtonu in še po ato drugih krajih ena velika banda goljufov in ubijalcev, katerih ne doaeše roka pravice in je tudiliie poznajo, čeravno jo sami postavijo. To tnoč hi imeli le delavci, 4a bi strmoglavili te grozne hijene, ki pijejo kri iz živih teles delavcev in njegovih otrok brez usme-ljenja. Tega pa sedaj Še ni pričakovati, ker več kot polovica a-meriškega naroda misli, da so "fornerji" krivi vsega gorja. Tudi vera pomaga današnjemu sistemu, zato pa se vidi še v teh časih kako hitijo zidati nove cerkve, da bodo molili, da jim kaj pade iz oblakov za tisti pri-stradani denar, ki so ga dali cerkve. Videti nočejo, da iz oblakov ne moi^pasti drugo kot dež, sneg ali toča, včasih pa tudi kaka strela, h vesoljstva pa kak meteor, ki pa ni primeren za lačne želodce. ' Vseeno ti ljudje pričakujejo nekaj iz nič in se tolažijo z besedami "bo že bolje" "Bog hoče tako". Ce ne zdaj^ bo pa po smrti bolje,. Ti ljudje so tako sebični ali brez možganov, da ne želijo niti svojim otrokom bolje kot Imajo sami. Druga polovica je pa v toliko taborih in se sovrateo napada, da se ni treba bati image ne od enega tabora ne od drugega. To gospodje paraziti dobro vedo in jih ni strah. Detroitski župan Murphy je dovolil komunistom svdbodo govora in Jim dal Grand Clrcus park na razpolago, da lahko govorijo kar hočejo. Če ga socialisti prosijo za drugi tak park, ga bodo« tudi prav, tako gotovo \l dobili. Svobodno vam \e. Ce pri-' de še tretji tabor, bo seveda tudi dobil svoje. Mož Ima glavo na mestu in ve kaj dela — brez strahu. Ce bi se pa ti tabori sklicali skup v en park in bi si voditelji podali roke in rekli: za enega, eden za vse V' ln za vpil i med ljudstvo:. "Bratje J zbudite se k novemu, krepkemu življenju! Pomnite, da ste vi tisti, ki rahljate pernice bogatinom, pomnite, da jim vi nosite šampanjec in da vaši žulji obkladajo bogate mize, ob katerih se prenasičajo bogataši! Ne zabite, To In ono Is Detrolta Detroli, Mleh. — V vsakem 2a~ aoptsu Čltamo kako težke borbe Imajo delavci šlrom Amerike v Hoovcrjevl prosperitetl. v kateri nam očitno kaže, da se ne boji nič protestov in demonstracij ubogih delavskih mas. Dobro mu je znano, da dokler bodo dela vc i raatrešenl in sprti, se )#h- da eo oni takisto prišli nagi na avet kakor vi! Zakri&imo enkrat z glaaotti razdivjanih valov v u-šesa vsem, tlačiteljem: "Dovol! In zaorje naj ta glaa po pravici, da s* bo razlegal kakor glas leva, da bodo bogataši strepetali strahu, da jim odpremo oči, da bodo Čltali, čeprav a krvjo zapi-eano." Brez nas ni vas, taio ne more več naprej, če bomo vsak sam zaae, bomo kaplja na veji; veter pihne, kaplja zatrepeta, pade In se sirubi med travo brez sledu. Toda če sa.\se kaplje zlijejo v ogromen val, ki bo nosil Aa avo-Jem hrbtu pene naše pritajene jfa tedaj bomo delavci krepke SOBOTA, 19. SEPTRinn Aviatik Bert White je pri letalskih vajah v Clevelandn skočil a parašutom iz višine 24,600 čevljev in doeegol rekord. 'ru ,n »■ nanra <*i giaoa. Večkrat NJrao • "tlačnih *M*rUkik -»____^ m - r . •fajlUMU V takih okotttlnah p« J. i.., d» ^Tr^T^Tr* • — .............. ■ ' " " ' ■ Čete, ki bodo imele svoje generale, ki prično boj proti tlaČite-Ijem in krivici. Za,krivico.storjeno enemu naj se dvigneii&.zašumi celo fljorje delavstva, jjp.ladje bodo trepetale, da ne utonejo v našib.,,valovih. Na take. in enake besane v združenju delavskih mas bi bili pa parki in dvorane hitro prepovedane, če bi jih mogel kdo prepovedovati — ali za koliko časa ? Krasne sanje, ki so še daleč in se jako počasi bližajo svojemu cilju. Kakor se vidi, se nam obeta še huje kot je bilo do sedaj. Zima se bliža, ki nam bo prinesla še ve£ gorja in še večjo bedo. Tudi podporna društva so Jako prizadeta, ker veliko članov ne more plačevati svojega aseementa, blagajne so pa tudi praane in jim ne morejo pomagati. Edina pomoč, ki jo večina društev vidi, W bila z veselico ali kako drugo prireditvijo, da se opomore blagajni, šetudi se ne more pričakovati velikega finančnega Ufpeha Tako je tudi društvo "Wolveri-nf št. 677 SNPJ namenjeno, da na 4. oktobra priredi veselfeo Z Igro in plesom. Pri tej igri bo tudi nastopil Frank Snyder z novim jako krasnim kupletom. Gotovo se ga še spominjate od "Prisege opolnoči" kako komično nastopi in gotovo se bo tudi sedaj pokazal pravega mojstra^ Med dejanje bo petje, imena pesmi vam pa danes še ne morem povedati Naj vam nekoUko om$r nim dramo, katera bo igrana na 4. okt. in v kateri naatopijo vsi turojeni fantje in dekleta, Člani društva "Wolverine". Ta drama nosi ime 'Tri kapeli". Po moji misli bi moralo biti ime te drame "Uboj pri kapeli", da bi že ime povedalo, da se cela stvar suče okrog uboja nekega poštarja, ki je bil ubit pri vaški kapeli. Od tod torej ime. Ta drama je vzeta is ljudskega življenja in je v ravno takem duhu spiapna, kot "Divji lovec", "Deseti brat" i* te veliko v drugih slovenskih dram, katerih pisatelji so vzeli snov iz kmetskega življenja. Glavno vlogo Lipeta ima Pete Verderbar in je gotovo, da jo bo prineeel na oder dovršeno. Spomnite se ga lahko is drame "Hlapec Jernej", v kateri Je on igral hlapca Jerneja in marsikatero o-ko se je orosilo. Publika se je jako pohvalno izrazila. 2ensko glavno vlogo Ima Velma 8nyder, katera je tudi jako dobra moč In se je fte parkrat odlikovala, posebno v drami "Morje" in "Pegica, srček". Jako komično vlogo vaškega čednika ima Joe Tre ven in upamo, da se bo tudt on po-kazal mojstra. V tej drami nastopijo tudi ženice in perice kakor tudi fantje In moMe. Igra vsebuje več lepih pesmi, katere tu rojena dekleta kaj lepo izvajajo. Ne amem p« pohabiti povedati, da tudt fantje kaj pridno napredujejo. Par pesmi bo pel mešani zbor. Priznati moram, da ae mladina Jako pridno uči in smelo lahko rečem, zlata v gorovju v notranjosti del^- JJ valeč je prepridaft. da .pomenijo te kosu starejše dosedaj poznane človeške ost*« "Avstralska prašena" je Živela v dob še ni napredovalo človeštvo do pok one* in nedvomno tudi ni bilo deležno raxlo» vorice. Sir Mackensy Je dobro razisss« njo "avstralske pražene" ia se preprifisl moralo človeštvo razmeroma šele preo kim pričeti hoditi pokonci. Ta rszvojj kor ni zaključen, in označiti moramo m stanje kot "poiskusns tisočletja končne hoje." Ni dvoma, da izvira predek človeškega razuma U predhodne* voja in utrditve splošnega »lllčsvja^" a____ i________...^-.il« m-(iinjS r tega bo prav lahko povzročila s^^j rana gojitev zgolj moigMMfcflg* .r»,u"T ga življenja naknadno propadanje vm zmožnoati. To pomeni, da bo lahko ps» veštvo za ftivljenje prešibko ln zapi«* paati, če ne bo poskrbelo zs iavwW duševnim in telesnim razvojem > " ' zgodovinske ž^as aam prinaša U resno svarilo, ki ga ae smemo vrv pa sir 51:» k en* svoje poročilo. (MašaljsvMis ■ pne — ciM delili vso pravico s msjhno l* moralo vse sprejeti kot JsU <***?u živine. Tega veka ni več! In napaka pogubila. L^lJiJEPTEMBltA Vesti ii Jugoslavije (Izvirna porodi« ls Jugoelsvlje.) pOUTlCM PREGLED vija dobila ustavo Uublj*^5»ePt. 1931. TIiJ manifestom o. t. I^ONAHEJEVALCI BANKOVCEV PRED SODNIKI t,n.iirnale d'Italia" sliks ta sporazum kot nov doka? državniške modrosti predsednika Mussolinija. S svojo odlofcno taktiko je dosegel kar je *t»lel. Vatikan j« moral »rfanati, da je vzgoja mladine izključna pravica držav* in «e sprijazniti z vrhovnim načelom fašlama, ki v takih vprašanjih ne pozna kompromisa. Po sporazumu sklenjenim s Vatika- nom, je omejeno polje delovanja Katoliške akcije samo na verafe propagando. Za vedno pa ji if zabranjeno vmešavanje v politiko. Fašizem je dal a tem, da je dovolil delo Katoliške akcij« na verskem polju, Bogu kar Je božjega, toda pod pogojem, da prizna Vatikan tudi cesarju, kar je i '■■-urjevega. - "Corriere della Sera" pa % plo priporoča italijanskemu ff rodu, naj sedaj pozabi siH>r, ki je za hip grozil razdrti italijanski narod v dva tabpra. Fašizem je znova pokazal, ga mu je blago drŽave nad vse, P* J* ^di v sporih * Vatikanom ne vtika v privatne cerkvene zadeve, ker so bili tudi za časa spora fašisti cerkvi prav tako naklonjeni« kakor vedno. Potek »aključne bor-be je pokazal, da nI nobene nevarnosti za združeno in po fašizmu prerojeno Italijo in^d* ae končno znajdejo na istem polju vsi Italijani. V nočni temi ao atreli padali na obe strani. — fttrajkarjl pome-MH skehom prtljago v reko n Slovenski liroJZi """"te*1 Ponoru Jsdaotd Uhrnp. liOT vdMav« HM MST-89 8o. Uwi»š«W At«4 Ckkafo, !U. ftLATN! ODBOR 9. N. P. i. ' . UPRAVNI ODSKII _ m Kock w tU 4M4 VINCKNT OALNKAR. pr«d.»dnlk... »657 8. UwndsU Av., Chlcago. 111. FRED A. VIDKR, gl. tajnik..........»u.7 8. Uwndalt A v«., Ckic«r». IU- BLAfl NOVAJL toJnUt bal «xMslka....t<^7 S. Uwnd«W Av«., Ohleaco, 111. JOHN VCKiKiCH, gl. blaiaJaMt......8. Uwodsl« Avt., Chicago, 111. yiUP OODINA, ujtfsvlUU glasila..,. »667 8. Lswadal« A ve., Chlcago, III. urvdnik fl»«il».«t>inii e etaveUei M vi* /»KnVhNK "utrl. kt Mi M »»iUMJe M M nll 1» m*«m*w»i, »Ij* Mihw ne N*h*ee««l*e. M Miti« «L «pi«M|i NhU ta MmU ««Me, UjaUlH. ,« t--- \ t * k m tetaMhe n»iw> mJ ae »eltUMe m M. tajnillfe. • Mm«J»UII*i Mi, mJ m eeMUeie m WaiJ«lM»^ ■M« MrisvMle v |L iinvam edkera Mi M peAlMeie »m* S«ira. m m! MUJeJe ee JelM OmIU. Il aM »ee, ker le v iml raisrvi m «>• eeteaa ■Kf^v + T t am*pom <»eei m«tti% m "PSOSVatO,- W1 a U«edele Aren 0tUM«e. IH. CMlAM^MlIilll f®g |||g lipiMMI | h—m AnM to Uirmm* eftfe. . ■■ . , —M i,- . I__t-ii .it__ I It. (Ml— -k —IJ ^ ' IPHIM MH. HV |WMV1WI •■^■il« V miM «Mb ef tM eeMellve ktevd jsMls kp e6kMsal le KieSk fthl. MIim* «f Um buri SeeeeeiteNe. CkerfM, wpe»h>nta m4 ii»Ii iht«M edineae4 ta leta fluia tMImm. JedMel i rudniku Biverseam kom- Cisti vode imamo povsod sa panije v bližini Morgantowna Je pa letelo kamenje na državne policaje in so peli količki po glavah stavkarjem, ki so skužali pi^pre-čitl otvoritev rudnika. Večje |te-vilo stavkarjev je bilo aretiranih tudi pri rovuf Bryn Coal »oropa nlje radi mOltantnega plketlra-W ' • " _1 ' ■!' K "'« ' " -HOU; . Zdravnik: uNerad vam 19 povem. toda niso mi Jntall isiila-čati čeka, ki »te mi ga dali kot planilo sa idrgvljenje." vti Pacljunt: "Nič naj v»g to ne vsnemirja. Mgnl ae je ravnožako vrnila plesen, im katero at« nu* zdravili." Marf v T«uw m pojavljajo. rojažke žele lumiroUrajo oljna del. držav«. Mrn^o lil« Jr rfOf^T Voj.ilvo> dobilo aavadUa. da mm.* Mil toda ttrnm it nikogar. ,/ H 1» j^ i^ jji jj Nlii tilc^vflHMB ♦ * ' Kladoltd Človek ■• p<»ti, če mu Je vro-če; | potenjem oddala vodo, ki Veji tekožine pa človek ne mo- te Moče vati kakor j6 Ima. Ker pa potrebuje človok poleti m po-tenje precej več tekočine lpkor ob hladu, sato poleti tudi več pije. Ce pil hočemo pUi mnogo, si djslamo pijačo prU«tno in kusno s raznimi dodatki. Med taklmt dodatki, i im Jiajyt?čJo vlogo ogljikova , kfilUia jCogljl-kov oksidfcld «>aži grlo 1» tudi mmLm H stonj dovolj, ta ofljikovo kislino pa moramo nekaj plačati; pri tem seveda ne pomislimo, 4* H 6lcer vedpo trudimo, da se kolikor mogoče mnogo Ogljikove kisline iinablmp. Ogljikovo kislino namreč vil iidlhava-mo I Mogoča ljubijo ljudje ogljikovo klsltno y pl)*l\ »ato, ker je to menda edina stvar na svetu, sa katero plačujemo manj ki-kor J« vredna. Kosaree sodavl-ce ima v sebi -pravstprav dva ko/arta ogljika« kisline, v«aJ dokler j|f mr*ln j fle se pa sgrej^ ogljikova t^UlIna s« v< da uhaja, IJudjo pa hočejo tudi, nsj bo njihovi poletna plj^Aa okusna, nladka aH grenka a1l kisla tli kar fe. Kislino nam dajejo ei-trone, jesih , Ii? druge tv#rlne; nlsdkorno pijačo t različni sla* dlli; d|AeČ# pijače pa si nspr/i-vfnjjp^t dodatkom soka rasnih Ka redllno vrednost pijtč se otiramo, kajti ^ranjls delajo toploto, te pa iKiletl n« potrebujo-mo, Pijača nsm ,ne sme dov*k j i« 11 poleti novih kulorlj* ampak nam jlb mora odvMmM|! S priletno pijačo je tako kakor s pečjo: pr<*dno nam peč ogreva sobo, so mora sama segreti. Tudi povllta pijača se mora v telesu s*ma Vgreti do normalne UHea-n« temperature, tor« pffjbliino HO kalorij. Ali sladoled *e odtegne tfleau torej le 96 kalorij, ampak ie 80 kalorij ve*, torej JU Hlalerljs in^kljt McKeesport, Pa. - Kljub temu, <|a ja vsak delavski shod v tem mestu strogo prepovedan, se Ja te dni vseeno vršil ob reki velik thod levičarske strokovne II-ge. Z* to so odgpvernl »viti or-ggnjzatorjl, ki so eno uro prod shodom namnh poplavili mesto z letaki, v katerih so vabili Jeklar ske delavce naj pridejo ob 8. zvečer ns shod k reki. vačje P* Ims HI- cija. ki Je pričala divjati f*# me stu, ko so se pojavili letaki. Pridrvela Je tudi k reki, na kateri je bil čoln, v čolnu pa govornik. Trobila Je na avtnl rog toliko, da sa,Je pokvaril, $ tem Je privabila večje število radovednetev, ki so nemoteno poslušali govornika. Policija se ni upala aretirati govornika, ker Je reka pod evnno MjpbaU* . Kiparji odnsali katoliški sklad za nboge Chleago. — Katoliški šupmk Htophen Kowalcayk Je pred nekaj dnevi s štirimi drugimi duhovni debatiral v ftupnišču svoje (are 0v Hiadnte, M* Wolfram si., o vprašanju, kaj bi ukrenili o vaoll |7ft0, ki je bila nabrana IH uboge. Tedaj ao stopili v sobo trije bandiu In rešili vpraša- '.I AlUNrl? Matiji: lanskega gradiva &e najdbe iz najnovejšega dana. , ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ €1C7 50 V TRETJEM $10 I.— RAZREDU (U. S. davek po.ebeJ) Ti ena je zdi) veljavna m vseh naših paraiklkl Se podrobnosti vprašajte hiral— «|«U ali je ta poznana banka vsena trojim obavlja vnh vnt bančne pade In prodaja "iifkarte" vnk družb. Na pozabite m obrniti na njo kadar kaj. potrebujeta. Ob tihi vodi sem sedel sam, z vej nad menoj ao kapljale Črne kaplja in noč je poiume-vala v gozdovih okrog mene — — — — Vaši prihranki ao zavarovani pri KONIC. CHICAGO, I 1900 blub island avenue Tlaka vabila sa raaaHoa In ahoda^ rlsitnice, čamika, knjig«* koledar-K lttaka Itd. y aloranakam, hrratakam, iloraškam, češkem, neinft«. ■ngtoHrm Jezika In dragih ki, pri katerih lahko plačate yOD8TVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO 8JH.PJ-DA H8KOVINK NAROČA V SVOJI TBEARNI Vaa pojasnila daje vodstvo tkiaraa. Ceaa aioi valjala delo prva n* Upramtttro "PR08VETA' tui a LawadaW Avtu Chicac