ZA IZBOLJŠANJE UST A "G las Narcis" aH t» » urihH Vmm km hrale- GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lAr a dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 entered mm Second Class Matter September 21st, IMS aft the Post Office M New York. N. under Act of Congress of March 3rd. 187». ADDRESS: 216 W. 18th ST, NEW YORK No. 251. — — Stev. 251 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 28, 1938— PETEK, 28. OKTOBRA, 1938 - Volume XLVI. — Letnik XLVL V * NEMŠKA IN ITALIJANSKA VLAD A BOST A POSREDOVALI MED NEMČUO IN ČEŠKO JE BIL VČERAJ PODPISAN DOGOVOR ZA ZELEZNISKI PROMET Problem madžarskih narodnostnih manjšin boste odločili Nemčija in Itejija. — Cehoslovaška je zavrgla plebiscit. — Novi češki predlogi za Madžarsko niso zadovoljivi. PRAGA, Cehoslovaška, 27. oktobra. — Češka vlada je pristala, da je madžarski narodnostni manjsinjski problem prepuščen v rešitev Nemčiji in Italiji. Cehoslovaška je v posebnem naznanilu izrazila svojo željo, da je čimprej rešen spor z Madžarsko zaradi ozemlja z madžarskim prebivalstvom. Ako bi Nemčija in Italija hoteli povabiti še kako drugo državo za odločitev glede čehoslovaškega o-zemlja, zlaysti Poljsko, kar zahteva Madžarska, tedaj bo Cehoslovaška predlagala, da je povabljena tudi Romunska. Izpraznitev odstopljenega ozemlja in druge zadeve, ki so v zvezi s tem, bo nadzoroval skupni če-hoslovaški in madžarski odbor. Prvi ministrski predsednik novo vstanovljene avtonomne Ukrajine (podkarpatske Rusije) Andrej Brody je po dveh tednih odstopil s svojega mesta. Njegov odstop je več ali manj prisilila osrednja vlada v Pragi, ker je v nasprotju drugih oblasti 'zahteval za Ukrajino plebiscit in je zavrgel uradni načrt za razdelitev Ukrajine med Madžarsko in Cehoslovaško. Njegov naslednik je katoliški župnik Avguštin Vološin. ki je po telefonu sprejel mesto iz glavnega mesta Ukrajine Uzhoroda. Politični položaj podkarpatske Rusije je postal zelo napet vsled velike poljske, madžarske, ukrajinske in madžarske propagande. Ta položaj je še posebno poostrilo delovanje madžarskih vstašev, ki vodijo guerilla vojno v karpatskih gorah. Ukrajinski ministri pravijo, da večina Ukrajincev odklanja plebiscit, toda Brody je navzlic temu zahteval plebiscit in je nasprotoval vsakemu drugemu načrtu, ker bi po vsaki drugi razdelitvi Ukrajini ostala samo gorata pokrajina, rodovitna polja pa bi dobila Madžarska. Češki politični krogi pa so mnenja, da je Brody deloval roko v roki z Madžari, ki tudi zahtevajo plebiscit. Zadnja poročila iz Uzhoroda naznanjajo, da je Brody pobegnil na Madžarsko, toda uradni krogi zanikujejo to senzaci-jonalno vest. S tem d«v je Cehoslovaška raj še prepustila rešitev ukrajinskega vprašanja Nemčiji in Italiji, kot pa bi pristala v plebiscit, je mnenja, da je mnogo prispevala k mirni poravnavi tega vprašanja. In sedaj je prepuščeno Madžarski, da odgovori. Parlamentarni odbor za gospodarske zadeve je priporočal, da so odpuščene vse omožene državne uslužbenke in poživlja privatna podjetja, da store isto. V bližnji bodočnosti bo tudi čehoslovaška vna~ nja služba zelo obsežno premen j ena. Mnogim če-hoslovaškim konzulatom je že bilo naročeno, da zapro svoje urade, med njimi je tudi konzulat v San Francisco. Med Nemčijo in Cehoslovaško je bil včeraj podpisan dogovor za normalni železniški promet. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 27. oktobra. — Češki odgovor na madžarski "zadnji" predlog je sinoči dospel v Budimpešto. Talko j sta o njem razpravljala ministrski predsednik Bela Imredi in vranji minister Koloman de Kanya. Iz zanesljivega vira prihaja poročila, da Madžarska ni zadovoljna s češkim odgovorom. Cehi se sedaj celo branijo odstopiti tiste kraje, ki so jih bili d odstopiti. Roosevelt nastopil proti diktatorjem JAPONCI SO ZAVZELI HANKOV 3-LETNI OTROK JE USTRELIL SVOJO SESTRO Mesto je na več krajih v Fantič je zgodaj vstal ki plamenih. — Čankaj- iztaknil revolver, ko sta šek se bo se dalje boril, oče in mati spala. — -Kitajci so izkopali strel- Ambulančni zdravnik ske jarke zapadno od je prepozno dospel. Hankova. V Brooyklynu >tanuje poii-fi^t Harry ilengei", ki ima ti i leta starega sina ter je do sinoči imel tudi ko Ethel. Fant i<*• je vstal, ko sta inati in spala, ter iztaknil očetov . revolver. Šel je v spalnico, kj«_r je zbudil svojo sestro ter i"el kazati revolver. Orožje se je sprožilo in se- oce SANifHAJ, Kiatjska, 26. oktobra. — Japonska armada je včeraj popoldne vkorakala [v Hankov in je našla mesto "gorečega pekla." Po prihodu Japoncev je bilo po mestu slišati streljanje s puškami, ker mnogo kitajskih vojakov ni moglo pobegniti z ostalo arma- stro smrtno nevarno ranilo. Kitajci so pred svojim od h o ( (J-e iu mati sta ,,ianiia 1Z po_ dom odrezali vodovod in elek- stelje videč, kaj se je zgodi- tlično razsvetljavo. lo? >ta klicala ambulanco. — Kitajci so se zakopali jugo- To,hl bilo je žc pl.elVozno. Ko je zapadno od Hankova, ko so se ,lospel ambulančni zdravnik, Japonci polastili treh vulian-skili mest Hankova. \ in Hanjanga. je m0ral pred sinčkom ^edno Japonske bojne ladje .previ- skrivati revolver. Sinoči ga je dno plovejo skozi .polja min po položii v omaro za knjige, toda Jaiigceu navzgor. Infanterga otrok -e kljul> temn naše] j je naglo hitela od severa m Po newvorški posta vi otro- j vzhoda na pomoč prvim četam, ki še niso stari sedein let> I ki so vkorakale v goreči Vu- u{sQ o^ovo^ za svoja deja- VOJVODA KENT GOVERNER AVSTRALIJE Vzrok imenovanja je bila baje ljubosumnost med ženskami. — Voj« vodinja bo nerada odšla iz Londona. ROOSEVELTOV NASTOP JE ZELO RAZVESELIL LIGO NARODOV HITLER V ZASEDE-NEM OZEMLJU LONDON, Anglija, J6. okt-| — Kralj Jurij VI. je svojega j najmlajšega. ">5 let starega petletno hčer- j brata vojvodo Kent>kega ime-zgoiiaj juoval za generalnega gover-nerja Avstralije, da tem trdnejše zveze dominije z angle k k o krono. Po Londonu pa so razširjene govorice, da je to dosegla kraljica Elizabeta, ki je "bila ljubosumna na vojvodinjo Marino, ker je mesto nje odloče- kujejo, tla bi bil Hitler obirala v Londonu žensko modo. skal bivšega avstrijskega kan-Znano je tudi, da je vojvo-1 »4erja dr. Kurta Schuschnigga. da "Kentški velik veseljak in' Po nekem poročilu se je Hit-mnogokrat so se že Londonča der na ]>otn iz svojega hotela vunan- je i^tjetno dekltce že izdihnilo, ni smejali na njegov račun, --'vstavil pred hotelom Metropo-' u<*aufe"a Oče je pozneje izpovedal, da Tako pripovedujejo o njem, da le, kjer je glavni stan nemške je nekoč prišel na ulico z eno tajne policije in kjer je -tudi roko v obvezi, drugo pa je i- zapH dr. Schuschnigg. mel na več krajih zavezano. Hitler >e je v spremstvu več Drugikrat pa je prišel iz svoje generalov z Dunaja odpeljal v Belgrave palače z enim črnin) Znojm, 15 milj severno od Du- WASHINGTON, D. C., 27. oktobra. — Predsed- nik Roosevelt je včeraj v dolgi izjavi opozoril napadalne države, da so Združene države pripravljene braniti svoje ozemlje proti vsem napadalcem. Združene države ne hrepene po nobenem ozemlju, nočejo vplivati na vlado nobene druge države ter odkritosrčno zagovarjajo splošno razorožitev. cang. i Japonski bombniki so letali j nad vsemi tremi me*ti in so i bombardirali bežečo kitajsko armado. Razst rel be za razs n ei oaim o pretresavale vsa tri mesta. Kitajci so pod vsa važnejša poslopja položili mine in jih razstrelili. Kitajci nameravajo postaviti novo bojno črto ob cesti 30 milj zapadno od Hankova me J Hanjangoni in Hancvanom in okoli močvirij in jezer severno »od Jangcea. Iz Ounkinga prihajaja poročilo, da je maršal Cankajšek odločen v svojem sklepu, da se še dalje upira Japoncem in da nikdar ne bo zapro>il za mir. Cankajšek je namreč mnenja, da bi vsled predaje v sedanjem času Kitajska izgubila vse, medtem ko vsled še nadaljne-ga kitajskega odpora Japonska ne bo več zmogla finančnega bremena. Na bojnem poiju imajo Kitajci še vedno nad niiljon vojakov, 300,1)00 pa se jih še vež-ba. nja. Otroka niso niti zaslišali. KIP SVOBODE STAR 52 LET Danes praznuje kip Svobode iob vliofdu v neworsko pristanišče svojo 52-letnico. Na otoku, na katerem stoji kip, se bo vršilo veliko slavje. Udeleženci bodo imeli na razpolago 100 funtov težak kek iu razna druga okrepčila. čevljem in z rjavim sandalom. Kentski vojvoda bo stopil na mestu lorda Gowriea, ki je pro-sil kralja, da sprejme njegov odstop, ki naj bi stopil v veljavo 1. novembra, 1939. Kentski vojvoda zelo rad obiskuje ponočna zabavališča v zapadnem delu Londona. Ko je voj vodinja Marina iz vedela za to imenovanje, se je zjokala, kajti glavno mesto — Toda, — je dostavil predsednik, — v času, ko je nasilje na dnevnem redu, ko se tvrše preganjanja zaradi plemena in * j vere, ter napadalci brez vzro DUNAJ, Nemčija, 28. okt. ka napadajo, Amerika ne bo — O obisku kanclerja Hitlerja držala rok križem, ampak se na Dunaju je časopisje le ma- 'bo oboroževala. lo poročalo, toda ^ objavilo — Ako se ves svet oborožu-več fotografij. je, se moramo tudi mi, — j*; Uradni krogi odločno zani- nadaljeval predsednik. — Mi moramo biti pripravljeni na vse in 'bomo tudi pripravljen'. — Mi nočemo nobenemu narodu ali skupini narodov vsiljevati načina našega življenja ali pa oblike naše vlade, z vse mi sredstvi,bomo pa branili način nagega življenja in obliko naše vlade. LONDON, Anglija, 27. okt. — Govor predsednika Roose-velta je vzbudil tukaj veliko pozornost. Predsednik je indi-rektno omenjal monakovski ."dogovor*', po katerem je bila Cehoslovaška na milost in 'nemilost izročena Hitlerju. O --i hranjen je bili mir, toda to je Včeraj je minilo osemdeset j mir potom ustrahovanja. Tak let izza časa, ko je bil rojen mir pa ni nič boljši kot je mir, Theodore Roosevelt. Sedanji 'dosežen z orožjem, predsednik Franklin D. Roose ŽENEVA, Švica, 27. oht.— velt je dal položiti na njegov Voditelji Lige narodov so z naja. V SPOMIN THEODOREU ROOSEVELTU grob velik venec. Položil ga je j velikim veseljem in navduše-Avstralije Camberra nima ni-! briga dni general Evan H. njem pozdravili govor pred jsednika Roosevelta. Po njiho-jvem mnenju je postal Roose- ,kaj leti zgrajena v divji po-j ZNANA PEVKA UMRLA •krajini z izdatki $66,000,000. kakih zabavišč. Nova prestoli- {Humphrey, [ca Avstralije je bila pred ne j tikaj leti zgrajena v divji po-1 GARAŽA NA STREHI Nevrvorčani so začeli reževa-! Leta 1933 je imela samo 73251 Kelt prvoboritelj za ohranje-nje svetovnega miru. ( Včeraj je umrla v Rocke- ti težavno zadevo parkanje. Te j prebivalcev. Vsako leto so oko- ifellerjevem institutu v Nevv dni se je pojavil nad euonad*|li mesta gozdni požari. Mesta jYorku ena najslavnejših pevk, stropno hišo na ."33. cesti na-|nhna ni kdo rad in avstralski kaj- kdaj nastopalo na poslanci niso nikdar v mestu, |newyorških odrih, Alma Gluck. kadar parlament ne zboruje. |pQ rodu je bila Nemka ter se Letošnja poletje se je mestu je prea ieti poročila z znanim pojavila cela armada polžev. na eesii napis: '— Za parkanje na strehi. —25 centov na uio. Na strehi je prostora za petdeset kar. Spodaj je restavracija prodajalna tobaka. NEWYORSKI RELIEF j Občinski svet newyorške ob-'.čine je včeraj določil za relief ■$18,777,000. Denar bo porab-jljen meseca novembra in decembra. Mesto bo prispevalo 60, država pa 40 odstotkov. FRANCIJA PRAVI, DA NE BO KOLONIJ MARSEILLES, Francija, 27. oktobra.—Nemčija je predlagala Franciji, naj se dogovori ž njo glede kolonij, ki jih je imela Nemčija treba poslati v kakšno zdravilišče. 23 UNČ TEŽAK OTROK ŽIVI CHICAGO, III., 27. oktohra. — V torek je porodila v St. Bernard bolnišnici 24 letna Jean Freckelton otroka, ki je tehtal samo 23 unč. Otroka i-|°gne najbolj majo v incubator ju in ga upa jo ohraniti pri življenju. SUMRALI, Miss., 27. okt.— V tukajšnji bolnišnici je porodila Mrs. Alex Dement 17 funtov težkega otroka. To je najtežji otrok, k#r jih je bilo kdaj rojenih v tukajšnji bolnišnici. LOKOMOTIVE IN VOZOVI ZA! ARGENTINSKI DAR ŠPANSKI TURČIJO ZOBOTREBECJE W)TREBEN ST. LOUIS, 3£o., 26. okt. — Na konvenciji ameriških denti-stov, ki je bila včeraj tukaj tvorjena, se je zavzel dr. I4*n-dor Hirschfield, profesor na Columbia univerzi, za zoibotrebeč. Rekel jer — Bili so časi, ko so nosili moški v žepn zobo trebeč, in nobena ženska ni bila brez njih. Nato se je pa pojavila moda, ki je zobotrebc odpravila, češ, da je nepotreben. Jaz vam pa rečem, da ;je potreben. Kdor m z zobotreb ceni snaži in trebi zo6e, se iz-ražsirjeni zobni bolezni — pioreji. PREDSEDNIKOV SIN NA BEVERLY HILLS ANKARA, Turčija, 25. okt. — Turška vlada je od Nemčije naročila za $13,000,000 lokomotiv in železniških vos. BUlJJNOS AIRES, Argenti na, 26. oktobra. — Argentinska vlada je danes poslala na Špansko dvesto ton pšenice. Pšenica bo razdeljena med re-puJWikanoe in fašiste. HOLLYWOOD, Cal., 26. oktobra. James Roosevelt, predsednikov in in njegov privatni tajnik, je dospel *danes sem z letalom z neke renče v severnem delu Californije. Nastanil se je v nekem hotehi na Beverly HTHs. Nedavno je bil o-periran na želodcu v znani Mayo kliniki v Rochester, Minn. Zdravniki so mik priporočili popoln mir. -GLAS NARODA" (fws or ni i*' , f • «ii PHbUaM »7 PUBIiBWUNft COklfANI (A CorpontU«) J. Loptbt, Bee. «rf 11» corpora tfcw and tddretKfl or tbove offlcert: NBW IOIS, N. £ 45th Year ISSUED RVIBI DAT KXGEFT SUNDAYS AND HOLIDAYS AdvertlMneat am Asreenaot IimIoMotcUi Ua* m Ameriko tm S—Min ..............HOC Sa pol leti .*......•• $SL00 ®® ®>trt Mi |1NK: CBdm S—IMS OSNOVE ITALIJANSKE ZUNANJE POLITIKE nemirna palestina tii Angleški vojaki preiskujejo Arabce prod vhodom v Jeruzalem, kjer so spopadi med Arah ci in Židi na dnevnem redu. ^llllIlliHIIIfc^nillJniilHHI^IIHHIIIIHIIi: BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c r poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Strest New York, M. i is Najnovejša delav&a postava, ki je 'bila v ponedeljek uveljavljena ter določa, da ne sme delavec -zaslužiti maoij kot 25 centov ua uro in da ne sme delati »brez posebnega doplačila več kot 44 ur na teden, je ko j prvi dan naletela na btid odpor. Dve milijonski telegrafski kompaniji sta odpustili z dela skoro dva tisoe raznašalcev brzojavk. Milijonsko podjetje ne privošči svojemu delavcu enajst dolarjev na teden, in •ker se noče pokoriti postavi, i ga raje vrže na cesto. Po zSsedanju Velikega fašističnega sveta, na katerem je Mussolini poda! pregled mednarodnega položaja, je vzbudil pozornost članek, ki ga je o italijanski zunanji politiki objavil v oficioznem organu "Giornale d'Italia" njegov direktor. — Avtor najprej ugotavlja, da je os Rim-Berlin, podaljšana na Tokio, osrednja točka fašistične zunanje politike. Ta zunanjepolitični sistem zasleduje tri smotre: varovanje medsebojnih interesov združenih velesil, sodelovanje v smeri izvajanja re alistične politike novega evropskega Ln svetovnega reda, ki bo pravičnejši in bolj spoštovan od dosedanjega, ter stvoritev »kupne fronte proti komunizmu in drugim razdiralnim pokre-tom, ki komunizem pripravljajo in podpirajo. Avfcor se nato sprašuje, ali bo monakovska lekcija delovala tudi preko češkoslovaškega primera. Italija si v tem pogledu za sedaj še pridržuje svojo sodbo. Vsekakor pomaga v tej smeri v popotni solidarnosti s svojimi preizkušenimi prijatelji. Vendar pa se ne želi še predajati prezgodnjemu optimizmu in zato ne sprejema za dejstva, kar je komaj upanje aH pfa navadno manevriranje. Umik italijanskih prostovoljcev iz Špannije nedvomno močno poenostavlja mednarodni značaj španskega vprašanja. Italijanska pomoč nacionalni Španiji je bila doslej uspešna in dragocena za interese vseh evropskih narodov. Toda pri ten nihče ne sme pozabiti besedila italijansko-angleške pogodbe, ki karafcterizira mednarodni značaj španskega problema. Italija vsekakor ceni prizadevanja angleškega premiera za rešitev te strani vprašanja. Glede sklepa francoske vlade o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnošajev z Itaii jo se avtor omejuje na ugotovitev, da je to ''prvi pogoj slehernega normalnega razvoja političnih odnošajev med velesilami", sicer pa bi 'bilo za sedaj preuranjeno, reci o tem kaj »več. V Framciji so na delu tudi nasprotne sile in razvoj je spričo tega povsem negotov. Avtor končnO opozarja na italijansko sodelovanje z Madžarsko, Poljsko in Jugoslavijo ter ^zaključuje svoja izvajanja: Jasnost in odločnost idej, nacionalna zavest in sprot na takojšnja solidarnost ljudskih množic so stebri moči italijanske zunanje politike, ki se ne sme zamenjavati s politiko sile, kakor bi to radi v nekaterih krogih pokazali. Piše I.* AjKOViNSKt, Pittsburgh, pil' benarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu I ¥ ITALIJO ni*, lin w Ba |1H • •J00 $ *J0L •••••••• S3 m Din. 1000 Dft*. 9*00 Za S 6.35 Lir 100 f 12.25............Lir 200 9 »4»............Ur 500 f 57.00 ............Lir 1000 $11240............Ur 2000 5107.50 ............Lir 8000 caii* mil hitro mjipjajo bo havtosn* gsns GORI Alil DOLI v ameriških dolarjih ^ » »ii !■ knj« Immtto » OoUrJlk. ■bjha aafai iMnrtilttr i* cnu M Naroda COMPANY- •Koncert našega mladinskega pevskega društva "Prešeren" ki šteje okrog 70 članov, je zadnjo neideljo nad vse pričakovanje u?»pel zelo sijajno v moralnem, kakor tudi gmotnem ozira. Obširna dvorana in tudi dragi (prostori Slov. Doma so bili docela natpolnjeni. Res, da je k temu pripomoglo dosti gorko in krasno vreme, ali ljudje slabo delajo in morajo gledati na vsak nikel, kadar pa prfide do kake kuTturne prire ditrve, rade volje žrtvujejo pristopnino, čas in morebitne drage stroške. Ta uspeh nam jasno kaže, da je naša mladina navdušena •za vse, -kar jp dorbro in plemenito, in med to spada tudi slovenska pesem, samo a ko ima •prave voditelje in učitelje in pa vzpcdbudo. Večje in boljše vzpodbude pa ni, nego da so njihove prireditve dobro obiskane, saj golim stenam in prazni-m sedežem igrati ali peti nikogar ne vedeli. Sodelovali so razen domačega starega pevskega d ruši via 14Prešeren** ttadi jpevski zbo-i ri iz sosednjih naselbin kot "Ilirija" iz CannonSburga; "Bldd" iz Library, in končno "Savica" iz West Newt or.. - Peli so tudi posamezni mladi pevci in pevke solo, duet, trio in kvartet: Marv Žugel, Helen Hall, Dorothy . Jergei, Rose i čhidvat, Albina Buojavil tudi Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik Jug. Kat. Jednote ter izrazil svoje veselje in svoje čestitke k tako lepemu napredku naselbine. Dejal je, da .se je oglasil zato tukaj, ker ga vleče njegovo srce povsod, kjer doni krasna slovenska pesem iz slovenskih grl, zlasti še, a«ko je to v Pittsburghu, ki je bil nekoč nje&ovo dolgoletno bivališče. K temu nimam ničesar več pripoirtniti, nego bi samo izrazij željo, da bi nam naša vrla mladina pripravila tudi enkrat|town Ave.~ zelo prcMraen rop v prihodnji zimsiki sezoni po v neki stilni o belem dnevu. namreč gosta ni^-ela, da bi jo lahko z nožem rezal in za .-splah-ti meglo iz grla ni boljšega ne-| go pivo), so vstopili trije mla- . „ di fantje v starosti od 20 do 22'. Po JUŽmh ^zavali pridelu- let, z glasbenimi instrumenti na V^°?rom.mh "»Ožinah o- strane preko ramen mod njih, večji in močnejši, je bil menda njih vodja, se pribli Eden iz Podjetniki so organizira- ni ter imajo zaposlenih nad 30,000 delavcev. V ponedeljek ža go-podarju za točilno baro|*° ^ spodili z dela, ker jim in ga vpraša, ali smejo malo plačati 25 centov na u- za igrat i. Kot čitaono, bo naše mesto za mesec oktober za 700,000 dolarja v v luknji in si bodo morali to vsoto izposoditi, ako hočejo plačati mestne uslužbence in druge izdatke. V-zlic temu pa že d«>lgo govore, da mesto rabi nujno še najmanj 400 na-daljnih 7>oIici'stov za večjo varnost prebivalcev, ker da se prepogosto izvršijo ropi in tatvine po cestah, trgovinah in stanovanjih. To je sicer istina, ali vprašanje je, ako bi ta pomnoži t ev policijske sile kaj zalegla. Prerl par dnevi se je izvršil ua Home wood delu mesta, Franks- — Ah, zakaj pa ne, kar naprej — mu odvrne gosilničar. Ko so odigrali nekaj komadov, se je podal ed+^n s široko-krajnim, kovbojskim klobukom nkoli ševilnih gostov, in prijeli so deževati' v pokrivalo ro. Za 1 rišeenje orehov so doslej dobili po 8 com tov na uro. V tem se kaže odpor kapitala proti v-emu, kar bi bilo delavcu v prid. Toda tudi kapitalisti se bodo morali polago-cetrtinke, pa|ma sprijazniti z mislijo, da i-polovnjaki, da se je kar groši, deset ice, tudi polovnjaki, da se je kar ma delavec pravico živeti, iskrilo. Ni mi treba praviti. v nujnih slučajih bodo Iju-da so potem še bolj korajžno vedno brzojavljali, in igrali. j brzojavke bodo morale biti do- Pa pristopi eden gostov ml stavljene. In gospodinje bodo sosednje mio bliskovo pobiral iz blagajne ves denar, okoli 400 dolarjev nakar sta brez sledu izginila. V gostilni je bil navzoč eden edini kostumer ki je trepetajoč iz kota gledal kaj se godi. Kip Spangled Banner.'* — Seveda bi znali — mu odgovori vodja — arrtpaik potem bi marali v^i vstati. — Oh, kaj bi tisto, saj pri Največja nevarnost vojne je bari že tako vsi stojijo, okoli ,v tem, da utegne postati oboro miz -pa bi se tudi vzdramili.Vževanje v "zaščito miru" kon- _ Pojdi no. _ ua zavrne čno tako neznosno, da se nam njegov tovariš — za gostilno j vojna v primeri z njim ne bo pač ni primerna ta pesem, si zdela več strasna. cer pa, saj veridar ne gremo! še v vojno nad Hitlerja. Raje! ^^ naj zaigrajo še kakšno na po-1 . .. ^ .„ .. skok. Fn tak,, so tudi storili. K« .st,'' elta\ V. VceraJŽDJ1 Sprehajajoč se po Fifth,^številki, bo v soboto m v ne Ave., naslednjega zaspazil to mlado trojico v več delavcev zaposlenih. Zdaj pa bi bilo potreba š?t nadaljne [n vse to se je zgodilo skoro postave, ki bi vsakeniti zmožne- ^ di*ža\Tie motorne policij- postav mu delavcu zagotovila recimo 40 ur .deta tedensko. Nekateri priporočajo kot na primer A. F. of Tj. 30 urni delavski teden, in to bi bilo zelo umestno z oziram na vedno številnejše stroje in popolnejšo tehniko, da bi ta'ko kolikor mogoče iztrelbila nezaposlenost. Ali to ne bi držalo, vsaj tako dolgo ne, dčkler imamo se- a nje M« J« MMMQjee potovati v atari kraj aH MIU tega iam, Je potrebo«, da j« pebtea t tm* 4vartk. VM leta« aico^Bje Vaa iwirn dati naJboMi« pa|a»wlla in MU w *a Je ptUffJ^Mifcin !■ MIwl M aa- vm, Mhi prataje gwial lUI^ TlMje ja sploh ne, kar. Je ■aJkltreJAcea «aea. la kar Je siaeaa, «a Nedrtavtjaal naj ae m Ml iS trpt itvaUnJa. PUlte torej takej sa la la ndebae pelavaU. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) " 216 West 18th'Street New York, N. Y. ske postaje, saimo troje vrat proo Pa kri-ee: vee policajev! Ta gostilna je bila oropana tudi leta 1923, ko je bil -službujoči toeaj ustreljen, ker se je zopeiipostavil roparjem. V St. Francis bolnišnici iščejo zdravja sledeče rojakinje iz mesta: Mrs. Frances Pogačar, Mrs. Mary Budkovich in Jose-plhine Jordan, žena Martina Jordana. Želim vsem skorajš-nega okrevanja. V bližini našega zavoda se nahaja gostilna, kjer točijo po 5 centov velike 12 urocne čase piva, in a'ko se tocajiu pripeti po nerodnosti da nalije prilič-no do vrha ( kar pa je le redkokdaj) po tem res dobiš vrednost za svoj groe. Ko sem s£. nekega večera mudil v tem gostišču, (bila je P0CAMJ. M TE D0M0 IHMMIOMMVUCM MM-cmutuia^ TO BO NAGLO OOPttAVILO 1COAMJt IN aOLtČIN£ V. Do, j.ogi pKo. "i»ne*>! ali p>frtop«io. ne p.*itoiojl« t boJe<'m (mcz , poi'cbc. Upoiob/tOiie Uiatu, lu w noto Voii »loriii in cifd,« ,no 1867 • VptaiaiW Vofe Iiako in kdo| upo>obl|0|0 fop(H«< Ku-. pil« JbiK odloionia Urllenico .pelwyp T bUnt. Momi. 2ahie»0(>* Poni||il|l|M»ll.ij||i|l|HHMltiiti|iPUltllt | "GLAS NARODA" \ \ pošiljamo v staro do- J S movino. Kdor ga ho-S če naročiti ža svoje I riftrodnike ali prijate-f tje, to Itthko stori: — ^ Naročnina za stari raj štartfe I V ne poši- Ogledoval sem sliko Članov "Domovine", ki je bila včeraj objavljena amo zakrknjene. Poznam take primere. Celo mnogo. To je strašno. So pa ljudje, ki jih revščina navada z upanjem. Njihovo 1 N6W York, N. Y ... Večje število jugoslovanskih kulturnih in podpornih društev iz Greater New* Yorka in okolice, nad katerimi je tudi podporno dmuštvo sv. Frančiška Seraf. <št. 46. KSKJ, priredi vel?ki koncert v proslavo 20- bo ka&atrje f i krnskih slik, posnet iQi na parniku "Jadran" ob obisku istega v new^prsjti luki v mesecu juniju t L, kakor tudi velike poverite raznih jugoslovanskih društev, v počast istemu, kaltor tudi velika proslava^ ki se je vršila na tem Ako še katero društvo želi'krova v svet. 55 ozirom na predelovati pri tej velikr pri- jete informaciji pa opozarja reditvi, n\f se prijavi podpisa- Rafelova drtržba na sledeče: nemu najkasneje do 15. novem- Argentinska vlada je sprejela bra t. L, ker čas je tkTatefc. Bo-1 glede borbe proti gobavosti di omenjeno, da eiwti dobiček va<žne sklede in ob tej priliki VAŽNO ZA NAROČNIKE Imate plačano naročnino. Prva tretja pa leto. Da nam prihra-ras prosimo, da skufiate naroCul-Pofiljlte naročnino naravnost nam att Jo Sem kraja aU pa kateremu honed s debelimi črkami, ker so oprarl-kjer Je kaj nafiih rojakov nase-potrdilo aa plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Colls. £ 8*tlB Walaenburg, ML J. INDIANA: . Indiana pol la, Wr. ILLINOIS: •-"jv. Chicago, J. J. (Gbheaco, Otoaco to Illinois) Hart* dticafo la Wauksfan, MAK"? LAND: J. IMl OHIO: Barberton, Cleveland, Anton. Bobek. Itofer, Jacob Resni k; Job« »upnik Glrard, Anton Nagode Lorain, Louie Balant^ John K Youngstown, Ante Klkall ORBOON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, JbtuC Jevnlkar Broogbtoo, Anton Iparss Qooemsngti. J. Dressrec Coverdato la oknHca. Mrs. Ii Export,' Farrell, Jen* Ota* WISCONSIN. Wast AlUs, nr. WYOMING: Rock Spring sanje mnogo bolj, kakor njegovo ljubimkovanje. Govoril ji je: PoeaJkaj, ko postanem bogat, potem iboš videla . . . Kaj vse bo dobila od njega, ko obogati! Fanastične stvari! Da! In zadostovalo bi bilo samo seči ji v ročno torbico ali izpolniti in podpisati -Ček, pa bi mogla imeti vse te fantastične stvari. Te stvari so bile fan-, tastiene samo zato, ker ji ni mogel ponuditi jih. Stvari, ki jih je rabila vsak dan in ki so bile tako zvezane z njenim življenjem, da jih sipi ob ni več o-pazila, so ddbivalqi zopet svojo polno vrednost, ker je on sanjal o tem, kako jih bo dosegel : avto, spalni vagon do Nice, prstan, kraisne obleke, mehke preproge, centralna kurjaVa. Denar ni tako slab, dokler člo vek sanja o njem, da ga bo zaslužil. Bil je inženir in povrhu še pesnik. Poezija namreč ni za-popadena v pripovedovanju o ptičici in metuljčku, sedečem na roži. Kadar je govoril o batih in volanu, je bila to vzvišena in sijajno recitirana fantastična pesem. Pesnik. Izumil je sijajen motor — teh nekaj ur, ki jib je mogla preživeti z njim, je preživela v mrzličnem ozračju nestrpnosti, plahega zaupanja in žgočega nemira. Ah, ta divni občutek, pričakovati od jutranjega dne nekaj boljšega! Človek je srečen samo tedaj, kadar se peha za srečo. Ah, da-bi bila z njim srečna: Bolj ob njegovi strani, nego v njegovem naročju. Manj ob njegovih poljubih, nego ob nje govih besedah. Idealen ljub-ček ni tisti, ki poljuiblja, temveč oni, ki govori o tem, da bo klatil zvezde z neba. Hrepenenje vseh ženk je mlad ljubček. Toda o nikakor ni v zvezi z leti. Človek je tako dolgo mlati, dokler ima v sebi ogenj. Potem — da, mlad je človek tako dol'go, dokler ničesar ne doseže, dokler ne napravi kariero. In še nekaj je igralo u svojo vlogo: bila je s tem možem srečna, ker jo je občudoval. V njegovih oceh je bila dama velikega sveta. Takrat je mislil, da je še ni vreden. Ko se mu je udala, je bilo to dobro delo, neke vrste miloščina — in to ni bil prijeten dbcutek. Poljub, 'ki ga je pritisnila 'kraljica spečemu pesniku na čelo. Peteriik pa ni spal povsem trd-jio in zato ini ostalo pri poljubu na čelo . . . Potem ji je pa nekega dne sporočil. Sem že prodrl, bogat sem. In to je bila resnica. Bil je zares bogat. Našel se je bil inteligenten mož, ki je spoznal njegovo genij al nost. Kupil je njegov izum, njegov motor. Tistega V tej knjgl obuja naS znani potoplsec župnik ' Lavtlžar spomine na svoja brnfiterilns potovanja. Cena $1,50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI m IZBOLJŠATI POLJE m VRTOVE, Cena broB. Cena—50ot SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SL0VA9L 148 stranL Cefla 90c. 8LOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR 143 atr. -: Druga polovica knjige vsebuje 'hemSkonio-venski slovar in kratko alovnlco slovenskega ln nemftefs jezika. Gen& 40c. (JVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 302 atranL Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. Cena brofi. Cena 504 VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretno- l stl; burke ln Šaljivi poskusi; vedeževalna ta- ^ bela; punktiranje; zastavice. Cena $1.40 VODNIKI IN PRKROKl. 1x6 stranL Knjiga je IzSU v založbi Vodnikove dnŠtta / ter vsfebuje šivljenjepiše mcA. id so a svojim delom privedli slovenski narod Ja aošenjstva rm*Mo. < QMKL*90d ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti Is make agedovine ln nttanden opis vojaSke republike saporofikih kosakov. Gena 50oij ZDRAVBLNA 03 atrmnL ,„ Cena 50c. VKRME DUŠE V VICAH Spiaal Prosper Meiimee. 80 atranL Oena.. je »len najboljilh spisov francoskega mojstra, vneto to natega kmetakega Rvljenja. VOLK SPOKORNIK ItH ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA OB**- Friday, October 28, 1938 EttOEOT «LDVEjm HXZLT IN O. I. K ! ^ sS-I SiMni'gli'tilt Pi 1 11 ti i i II t Vt^A-^^'« IliililjjllJHHI IHlillli?Mlilll liliiilitMnti 84 KOMAH IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. "Nastopati moraš samo 8 potrebno gotovostjo, Dagmar, slišhšf in takoj spočetka, moraš obvladati svoje stališče. Takoj spočetka bos odločila, da boš v bodoče živela v Italiji, kot doslej, ker tvoj oče ne živi več. Nič te ne bo zadrževalo v Nemčiji. Tako neumni ne bove, da (bi .se nastanili v dolgočasni Nemčiji. Kalkorhitro so rešene potrebne formal i-tdte, ai bove preskrbeli potrebni denar in bove odpotovali. Kaka sreča, da je bil Rudolf Strasser tafco trdovraten, da Dagmar ni smela nikdar pisati domov in tako tudi njena pisava ni poznana, kar je zelo važno. Skratka, tebi se ni treba ničesar bati." "Saj se udi ne bojim, draga teta Katarina! Bodi bree »krbi, tam bom že nastopila kot prava gospodarica in bom skrbela ,da bo «k> vse po moji želji." "Samo škoda, da ne moremo imeti ni'kakega dobička od krasote vile, ki je bila last Rudolfa Strasserja. Kot sem slišala, je zelo razkošna in krasna. »Seveda, ko bomo v Ri-nm zopet erfkrat stanovali v lepi, stari palači, tedaj se ne bomo zmenili ea vilo v* Hamlburgti. Pa vendar moremo po ne-' kaj mesecev v njej živeti, ko bo trava prerastfa celo zadevo in bomo popolnoma na varnem. Pozneje ne bo niikdo več prišel na misel, da bi nad teboj kaj dvomil. In ne pozabi — ako te bodo kaj kočljivega iapraševali, tedaj mirno odgovori, da se stvari, ki so že talco daleč za teboj, ne spominjaš več." "To se vendar razume," odgovori Elena. "O tem ne imej nikakih skrbi. Svojo vlogo bom dobro Lgrala. Rečem' ti, sedaj, ko je Rudolf Strasser mittev, se mi cela stvar zdi popolnoma kot kaka šala. Slednjič bomo zopet kaj doživeli in bomo prišli iz večne tišiaie samotnega gradu, v vseli prstih mi kar mrgoli, kot kalka pustolovščina, katero bom sedaj mogla vresničiti." S postnim občudovanjem gleda mati sjvojo ličer. "Pogum imaš — si prava Consistelli. In tako zapeljivo in krasno izgledaš." To sliši Elena rada in je še bolj zapeljiva in lepa. "Prosim, pozab:, teta Katarina, da sem Consistelli; kajti i to edino prednost moram dati za bogato dedščino." "Samo na zunaj — samo na zunaj; v srcu boš vedno ostala. Misflkn pa, da Marietta nima preveč preglaivie e ubogo Kleno, mnogo se bo morala truditi, da jo prepriča, da je Mena." "Kaj pa je na tem: saj Elena ne bo niksdar prišla nikomur pred oči. Naj bo še vesela, da more tako mirno in brezskrbno živeti pod Mariettinim nadzorstvom. Za moj okus seveda, bi bilo predolgočasno, toda — ali more tam živeti v samoti, ali pa bi morali medve, in mislim, da pri tem ni ni-kake izbire. Ti in jaz smo morale dovolj dolgo +»-neti pori ran jk a nje." In nobena nima ni kak i h očitkov ve>ti pred dogodki, ki prihajajo in vedno ste bolj gotovi in brez skrbi. Obe ste si znali dopovedovati, da ste si samo pomagali do svoje pravice. Kar ju je moglo pri tem prepričanju motiti, zametujete kot nevažno. Bili ste tudi popolnoma gotovi, da se jima načrt !ie more izjaloviti. Mati in hči ste bili tako zelo prepričani o tem. da je samo ctročja igrača preslepariti neumnega vem-ca, da si iavedbo načrta predeta\ijate lažje, kot pa je bilo v resnici. Malo prej, prerlno pridete v Hamburg, se signora Katarina spomni, da ji > njen mož nekoč samo mimogrede pripovedoval o neki gestrični Brigiti in Eleno na to cpc^ri, da mora to ljubo teto Brigito spoštovati. "Je že zelo stara in nama ne bo težko jo preslepariti." Elena- se smeje. - "Na kak način ji bom že kako prišla blizu, tega se ne bojim," pravi Elena. Obe niste nič-esat slutili, kako iskreno je bila teta Brigita naklonjena Dagmar v svojem srcu. Pa če bi tudi vedeli, bi se komaj za to kaj zmenili. Svoje stvari si« bili preveč gotovi. In v najboljšem razpoloženju pridete slednjič v Hamburg. 34. POGLAVJE. Rudolf Strasser je onega dne, ko ga je obiskala njegova nekdanja žena, prišel domov v nepopisnem 'razpoloženju. Teta Brigita ga je že pričakovala polna nemira, kajti vedela jc, da ga je obiskala eljanora. Talko j tudi pride k Brigiti in ji pove vise, kaj je onejga dopoldne prišlo nad njega. Neii-merno je bil zbegan in razburjen in Brigita ga iskreno prosi, da se pomiri. Rudolf pa ji odgovori s hriipavkn glasom: "Ah, Brigita, kako bi še sedaj mogel imeti kako mirno uro, dokler svojega otroka nimam v svojem Objemu in ga' prosim za odpuščanje! Saj ne veš, Brigita, koliko sem navzlic vsem dvomom trpel vsled ločitve od Dagmar." <4Pa vendar, Rudolf, sem vedela, .saj te vendar poznam. In tako si se mi smilil. Hvala Bogu, da te je enkrat Lieonora prepričala, in kaka škoda je, da se to že ni prej zgodilo.9' "Da, marsikatero britko uro bi si mogel prihraniti in tadi mogoče svojemu ubogemu otroku. Četudi je Dag-mar pfri Bgomi dobila mogoče lep dom, se mi vendar dozdeva, da ji njegova žena ni bila dobra. Egon me v svojem, zadnjem pismu nujno prosi, da pošljem Dagmar v kako drugo okolico, ker se boji, da Dagmar po njegovi smrti pri njegovi ženi ne bo imela več ddbro. Upam pa, da Dagmar ni mnogo povtzela po Katarini. Setdaj me v resnici skiibi in hmdo si o-oitujem, da se za Dagmar nisem prav nič pobriga*. Šele potem bom popolnoma miren, kadar bom svojega otroka zopet imel. Upam, da mi bo oprostila mojo strogost." "O Um bodi samo pomirjen, Rudolf. Ko bo izvedela, kaj si rpel, tedaj ti bo rada odpustila. Sedaj 5e že dovolj stara, da sme vse to izvedeti." (Dala* nrifcodnj&) . ... OD TRSKE DO ELEKTRIČNE ŽARNICE. Na razne pridobitve se tako^ hitro (navadimo, da se nam končno zde ob sebi umevne. Prednosti naše električne razsvetljave se nam pa zde, kakor bi bilo vedno tako, pa še ni tako daleč nazaj čas, ko je bila po deželi goreča trska običajna razsvetljava. Trska je ■pokala, se kadila in porčnila strop in stene. Komaj si predstavljamo, ' kako so ljudje to vzdržali. Hodili so pa takrat ljudje s kurami spat in so o-pravljali svoja dela s&mo čez' dan. Desetletja je služila narodom raiffivietljavo palica, ki je bila na gornjem konou ovita z vlaknom, ki je bilp prvotno namočeno z maščobo, pozneje pa v .smolo, torej bakla: " To je bila že izboljšava v primeri z leseno tiwko, ker je maščoba dajala nekoliko sve*i<\;£i plamen. , fyveoa je prav za prav posnetek bakle. Izdelovali so jiJi v začetku iz lahko raztopi ji vi^ maščobnih surovin s stenjenfiz vlakenc papirovega stebla. V srednjem veku >o uporabljali za sveče loj, stenj so pa delali iz lanenih vlakenc. Še na kon cu 18. stoletja so v mestnih gospodinjstvih sami delali sveče iz maščoibnili ostankov. Kar pa je bilo to zelo mučno delo, so s svečami zelo varčevali. Navadno so «e zadovoljili v stanovanjski sobi samo z eno svečo, samo za praznike so jih prižgali več. Takšna je bila v "dobrih, starih časih" navada; danes pa nam da ena električna žarnica za 75 watov toliko luči kakor približno 100 sveč. Dosti boljše kakor sveče t?u-j tehnika pripravljali za člove atvo še boljšo razsvetljavo. Že leta 1802 so odkrili, da električni tok lahko služi za proizvajanje svetlptb-e; 50 Lkšt pozneje se je posrečilo Henriku Goebe-lu, ki se je izselil iz Nemčije v Ameriko, da je v brezzračnih steklenicah zogljenele bambusove nitke razgrel tako močno, da so začele svetiti; eletkrična žarnica je bila izumljena. Spet 30 let pozneje je Edison na njegov sodelavec Bergman jo je enak način ustvaril žarnico in opremil, kakršna je še danes. Medtem se je posrečilo zgraditi stroje za proizvajanje močnega električnega toka, ki lahko pošiljajo električno silo daleč naokrog v vse hiše in sta novaaija. Električna luč je doživela svoje zmagoslovje. Sčasoma so električne žarnice še zboljševali. dokler nismo dobili današnjih, ki so višek tehnike. MALAJSKI PRINC IN NJEGOVA IZVOLJENKA. Sfaltan iz Tringana,- starejši brat princa Mahmuda, ki se je med študiran jem v Oxforclu seznanil s hčerko bogatega krojača Joyce Blencewsovo je izjavil, da se bo poročil z njo, je obvestil angleške oblasti, da nima več pomislekov proti bratovi zakonski zrvezi, če bo sklenjena po mohamiedanskih obredih. Po prvi vesti o bratovem namen« oženiti se z ox-fordsko lepotico, je izjavil sultan Tringana, napol odvisne države na Malajskem polotoku, rta bratovo poroko ne bo dovo lil in da mu ustavi vsako gmotno podporo, šli velike ameriške petrolejske vrelce — že takrat so začeli uvajati plinsko, razsvetljavo — pa amo dobili po izumitelju imenovane Auerjeve aarnice. Plinske žarniese so pripravile petrolejkam odločilen poraz, že pa sta znanost in ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO IGRE dranut v 4. dej......... .69 'semenj t Richmondu, 4. Prepeiub, narodna pravljica r 6. dejanjih ................... Teotkeve njne m MikMev veter, Mladinska Igra s petjem v 8. dejanjih R. .II. K. Drama v 3 dejanjih t predigro, (Čapek). ves. Revizor. 6. dejanj, tras vestna Vrtinec, drama v S dejanjih _______ 9m kri« ta svobod* jgroka* v 0. » dajanjih .45 ški državljan pravico sam odločati o svoji bodoči ženi, da se hoče na vsak način oženiti in da se bo preživljal kot šofer ali pa kot natakar v Angliji. Princ Mahmnd je po letih četrti brat sultana, ki ima že tudi vec svojih otrok tako, da je malo verjetno, da bi mogel kdaj zasesti prestol. Zato se ni čutil vezanega po dinastičnih ozirih. Sultani je končno tnvidel, da ima prav in opustil je svoj odpor proti bratovi poroki z mlado Angležinjo. KOLIKO JE BANK NA SVETU. Liga narodov je izdala zanimivo statistiko o bankah na svetu. Brez hranil^q in emi-^sijf&ih narodnih bank) je .na svetu 19,75?) bank, od '' tega 15,000 v Združenih državah, na to sledi Romunija z 893 bankami, Jugoslavija s 610 bankami. Japonska s 466, Madžarska s 431, Švedska s 240, Italija s 188, Danska s 168, Kiajska s 144, Belgija s 1*35, Norveška s 105 in Bolgarija s 100 bankami. Vse ostale države na svetni imajo manj kakor po 100 bank. Moški zbori OSKAR DEV: Rarčica; oj, moj Socel je Sov; Kam mi. fantje, drev v vas poj-demo .......................20 OSKAR DEV: -Srečno. ljuln*a moja: Ko ptiči-ea na tuje fjre; Soči: Moj očka ?ma konjička »»šljite na : VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL C0. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St., New Yorie, N. Y. KRETAJNjE PARNIKOV SHIPPING NEW.*? 29. oktobra: Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne 4. novembru : Queen Mary v Cherbourg 5. novembra: Satumia v Trst Paris v Havre Europu v Bremen S. novembra : Xieuw Amsterdam v Bolougne !). novembra: Hamburg v Hamburg 1(>. novembra: i'olunibus v lSicujt'n 12. mivembra : Normandie v Havre Citute d i Savoia v e. "Saj dobro veš, da mora to iz mene ven. Jaz sem namreč ta žena, in ti si ta mož!" "Kaj?" Prassu je krik nil in ,»lanil iz Pri ž samokresom, to se ne ujeina z j .. njegovim znaeajem in to bi po-ipostel,e- PrizraI Jt' lue ~ 1,1 vzroeilo škandal, ki bi Škodo zbegam razburjeni ob- val njegovemu družabnemu po-! !*az f Povedal vee. nego vse loža ju in poklicu. Toda člo-j^ede' govoril vek lahko namesto ljmbekai brez V5ake zvezo" Vldehl ^ ubije storil njegov izum, motor, in mu dal zanj celo bogastvo. — To sem zvedela danes popoktne. New Y«»rk v llaiulmri; l>». novembra: (Jueen Mary v 4'herbour; l'->. novembra : Kes v Genoa lie de France v Havre novembra: Ilnnsa v Hsiinburc liT>. nttreuibra : Kuri>|ki v' Bremen novembra: Vnl<-aiiia v Tr>t Xormaiidle v Havre Aipiiiania v Cberlamrc ilctriuliru : 1'haniplain v Havre *Jueen Mary v Cherbourg 7. ib*«-embru : Ctnite di Savoia v Genoa Hamburg v Hamburg 1<». de<*eml»ra : Normandie v Havre Ai|uitauia v «'berbourg l.{. dt"eeml»ra: Bremen v Bremen 14. tb^-enihra : New York v Hamburg Bex v < ieiioti l»i. dtN-euibra : t^ueen Mary v Cherbourg 17. sleeembra : Paris v Havre lil. dei-embra : Haiisa v Hamburg -ti. decembra : Normandie v Havre vzkliknila. "Ker je bila to imenitna kupčija, to je naravno." Tedaj je jela gospa Piassu-jeva ihteti, kajti kot uteha za njeno krasno izgubljeno ljubezen ji je ostala domneva, da jo ije ljubezen. In to je tndi.da St:je ^"t'!8' f\a ''f^lje mož tak« ljubil, da je'žrtv . »ril. KU.pil je od ljubofci » »« .1» »• O val c-lo premoženje, samo d, vspm tem niti pojma. *4 Zakaj si tega fanta pa potem takem financiral?3 premoženje, l>i >e ji nespametno osvetil. fn zdaj je bilo tudi one njV- je iie druge iluzije konec. 19 .73 .45 . .60 . .60 ......—-----I . ...M r» ■ J 1 h 12 letih. 4. dejanja ., 11. «▼. Zapravljive«.......... 12. sr. Shopob .............. TMrka Uodsklb Mer S. anopie. Mita pmd ^ NciSi Sanje IS. nopie. Veetellu, Device. Marijin atrek 14. aoopič. 8v. Bdttju, Mdlca, Materin blaceetav 15. aoopUL ToU F»feje!» ta Nefta SOL metM. Sv. * KNJIGARNA rGLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NTEW TOBK V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — $i. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jeiero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK