PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXV. St 229 (7423) TRST, četrtek, 2. oktobra 1969 POTRDITEV VISOKE STOPNJE ITfllllflNSKO-JUCOSLOVflMSKIH ODNOSOV Predsednik Saragat danes ▼ Jugoslaviji Na letališču Surčin ga bo ob 10. uri pozdravil predsednik Tito - Spremlja ga zunanji minister Aldo Moro - Izredno ugodne ocene Saragatovega obiska v jugoslovanskih listih |:................ Italijanski predsednik Saragat (Od našega posebnega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Predsednik italijanske republike Giuseppe Sara-8®t pride Jutri, 2. oktobra na 5-dnevni obisk v Jugoslavijo; sprem. Ijal ga bo zunanji minister Aldo Moro. Predsednik Saragat se bo med svojim obiskom srečal s pred-sednikom Titom ter imel z njim uradne pogovore o dvostranskih odnosih, ki zadevajo jadranska soseda, kakor tudi o vprašanjih, ki presegajo ta okvir ter sodijo zavoljo svoje pomembnosti v evropski in svetovni prostor. Zato je docela razumljivo, zakaj v tukajšnji prestolnici pripisujejo Saragatovemu obisku velik pomen in zakaj ga prvič v vsej njegovi predsedniški karieri spremlja na Potovanju nad 140 časnikarjev domala vseh italijanskih dnevnikov, tednikov in radio-televizije ter se je prvič primerilo, da ga na njegovem uradnem obisku izven državnih meja spremljajo tudi predstavniki tujega tiska, akreditirani pri Kviri-nalu. Predsednika Saragata in njegovo spremstvo, ki bosta jutri ob 10 uri pristala na beograjskem letališču Surčin, bo pozdravil predsednik Tito. Visokega gosta bodo sprejeli z najvišjimi državniškimi častmi ter bo dogodek po svojem obsegu in vsebini izrednega političnega pomena. .Po vseh ulicah, kjer se bo vosi! predsedniški sprevod, so danes Popoldne nameščali zastave obeh držav in pa gesla v obeh jezikih, ki poudarjajo, da je borba za mir stvar vsega človeštva. Mestna konferenca Socialistične sveže v Beogradu je objavila poziv na prebivalstvo, naj v kar največjem številu pozdravi državnega poglavarja Italije. «Njegov prihod pomeni nadaljnji doprinos k razvoju dvostranskih in prijateljskih odnosov ter napredek v sodelovanju med obema državama, ki temelji na vzajemnem razumevanju, zaupanju ter na načelih suverenosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Zato izražajo Beograjčani prisrčno dobrodošlico italijanskemu predsedniku in drugim gostom,» zaključuje proglas Socialistične zveze mesta Beograda. Vse tukajšnje časopisje posveča veliko pozornost temu dogodku ter objavlja obsežne članke, M osvetljujejo lik Saragata kot protifašističnega borca kakor tudi kvaliteto odnosov na različnih področjih dvo. stranskega in večstranskega sodelovanja. Komentator zagrebške radio - televizije pričakuje, da bodo dozorele nove teme za nove perspektive italijanske zunanje politi ke v vzhodni Evropi. Pot v severno Afriko vodi preko Alžirije, pot v vzhodno Evropo pa preko Jugoslavije, v zemljepisnem in gospodarskem smislu, kar je bilo riosle, tudi potrjeno; preden je Fiat zgradil svojo tovarno v Togliattigradu v Sovjetski zvezi jo je zgradil v Kragujevcu. Prihodnji obisk italijanskega državnega poglavarja v Jugoslaviji — zaključuje komenta tor zagrebške radio 4 elevizije, n samo odraz novega položaja, ki je nastal v italijansko - jugoslovansk h odnosih, ampak tudi odraz novih okoliščin v splošni italijanski zunanji politiki. Morda najzanimivejši pa je članek Frana Barbierija v Politiki, Id podčrtuje predvsem markantnost Saragatove osebnosti in njegovo Prisotnost v domala vseh pomembnih dogodkih medvojne in povojne Italije. V članku z naslovom »Pravi človek na pravem mestu* sinteti-sira Barbieri nekatere znane in •nanj znane dogodke iz predsednikovega, življenja, jih medsebojno povezuje ter pokaže na ta način celovitost predsednikove osebnosti. Saragat se je priključil odporniške-mu gibanju predvsem zato, ker je bil «proti nečemu* (se pravi proti fašizmu) — in šele potem se je opredelil «za nekaj* (se pravi za demokratični socializem. Bil je predsednik ustavodajne skupščine, ki je sprejela ustavo, na katero se še danes sklicujejo vse napredne italijanske stranke. »Ljudje moje generacije so se morali odločno boriti, da bi si pridobili izgubljeno svobodo — je rekel Saragat — zato moramo storiti vse, kar je mogoče, da ta svoboda ne bo nikoli v nevarnosti.* V tej morda dokaj nepoznani predsednikovi izjavi moremo poiskati tudi odgovor, zakaj so se odporniške si-združile okoli njegovega imena letu 1964 ter ga izvolile za prvega državljana. Predvsem pa hoče Barbieri poudariti Saragatove zasluge pri navezovanju stikov med jadranskima sosedoma. »Hrabrost se vedno izplača,* trdi avtor članka. Saragat jo je v pozitivni smeri pokazal lansko leto v Trstu, ko je demantiral trditve, da je vojna tisočletni zakon sveta. «če je to res, potem bi bil svet v naši, se pravi v atomski vojni, obsojen na uničenje. Mi pa želimo miroljubno sodelovanje z vsemi narodi — je takrat dejal Saragat — in prijetno mi je, da s tega obmejnega kraja v imenu Italije pozdravim prijateljske jugoslovanske narode.* stavljajo. Nasprotno pa vlada gleda zunanje politike med obema strankama precejšnje soglasje, kar daje misliti, da bodo pogajanja za ustanovitev »male koalicije, kmalu privedla do konkretnih rezultatov. Nekoliko težavnejša bodo mogoče pogajanja za podelitev ministrskih foteljev. V tej zvezi krožijo danes v Bonnu različne domneve glede sestave nove vlade. Seveda ni dvomov, da bo novi kancler W .Brandt, medtem ko bi moral liberalni predsednik Walter Scheel postati zunanji minister. Liberalcem naj bi podelili tudi ministrstva za pravosodje, za znanstveno raziskavo _ in za 'gospodarsko sodelovanje. Načelnik socialdemokratske skupine v Bundestagu Schmidt naj bi dobil ministrstvo za obrambo, medtem ko bi moral dosedanji minister za gospodarstvo, socialdemokrat Schiller, ostati na svojem mestu. V Bonnu trdijo tudi, da sta obe stranki dosegli sporazum za omejitev števila ministrstev v novi vladi: prvo ministrstvo, ki ga bodo odpravili, bo ‘Menda ministrstvo za Jugoslovanski predsednik Tito ] begunce. ^ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiihiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiihiiiiiiiim' £jiimiMiiitiiiimniiimiiiiniiNmi gosk mla* onaic Govor Lin Piaa na proslavi .eh ; 20-letnice ustanovitvi LRK POGAJANJA ZA SESTAVO NOVE ZAHODNONEMŠKE VLADE Delno že dosežen sporazum o programu «male koalicije med Brandtom in Scheelom Kiesinger še vedno upa v koalicijo med CDU in FDP - «Osser-vatore Romano» odreka Brandtu pravico, da sestavi vlado BONN, 1. — Socialdemokratska in liberalna delegacija nadaljujeta na Brandtov! rezidenci blizu Bonna pogajanja o programu nove vlade. Na včerajšnjem sestanku, ki je trajal štiri ure, je bil dosežen sporazum o notranjepolitičnih vprašanjih, danes pa so na vrsti mednarodni problemi. Kot je znano, obstajajo glavni razločki med stališčema obeh strank prav v notranji politiki in predvsem glede vprašanja soodločanja sindikatov v vodstvih podjetij, ki se mu liberalci zoper- PEKING, 1. — Nekaj milijonov ljudi je včeraj sledilo v kitajski prestolnici svečanostim na glavnem trgu Tien An Men, ob priliki 20. obletnice zmage kitajske revolucije in ustanovitve ljudske republike. Kot je že včeraj napovedala uradna agencija »Hsing Hua», se je svečanosti udeležil tudi Maocetung, ki mu je stal od strani kitajski obrambni minister in Maocetungov naslednik maršal Lin Piao. Maocetung se je lahkotno povzpel po Tako je s pametno in daljnovidno politiko, ki je bila stalno prisotna v delovanju politikov obeh sosednih držav, bilo mogoče ustvariti stopnjo odnosov, ki so drugim v svetu za vzgled. Predsednikov obisk ne predstavlja samo zaključek uspešnega zbliževanja, ampak prav gotovo tudi začetek plodnejšega ter širšega sodelovanja na najrazličnejših toriščih gospodarske, kulturne in politične ustvarjalnosti. Docela razumljivo je, da se bo nujno vse to odražalo tudi v odnosih do narodnostnih skupin v o-beh deželah, zato od tega obiska pričakujemo uspešne pogovore in zaključke tudi kot narodnostna skupina Slovencev v Italiji. Kakor smo že v uvodu povedali so bili italijanski časnikarji, ki so se pripeljali v Beograd z dvema letaloma iz Rima in Milana, danes za nekaj časa v žarišču pozornosti. Sprejel jih je italijanski veleposlanik Trabalza v svoji rezidenci, tiskovni urad Kvirinala jim je priredil v hotelu Metropol, kjer so nastanjeni, svečano kosilo, na katerem Je veleposlanik Trabalza poudaril izreden pomen političnega trenutka, ki ga doživljamo. Na kosilo so bili povabljeni tudd zastopniki državnega tajništva za zunanje zadeve In ugledni novinarji beograjskih listov. Popoldne je predstavnike tiska sprejel namestnik za zunanje zadeve Anton Vra tuša ter je odgovarjal na nekatera njihova vprašanja. GORAZD VESEL stopnicah na gornji del tribune, zraven «Vrat nebeškega miru., kjer so ga pričakovali najvidnejši kitajski voditelji feienlaj, Čen Po Ta in Kang Šeng. Tujim novinarjem se je stari kitajski predsednik zdel Izredno čil in čvrst, kar je dokončno odpravilo z govoricami o Maocetun-govl smrti ali hiudi bolezni. Ljudstvo, ki Je do zadnjega kotička natrpalo veliki trg, (tiskovne agencije pišejo o stotisočih ljudi) Je predsednika Maocetunga pozdravi-lo z dolgotrajnim ploskanjem. Ta nekaj minut odzdravljal, nato pa se posvetil pozdravljanju in rokovanju s tujimi predstavniki na tribuni. Medtem se je na trgu raz- NAVDUŠEN SPREJEM MAOCETUNGU Izredno zanimanje v Moskvi za vesti, da so Kitajci pripravij ™ .'takoj obnoviti pogajanja za rešitev obmejnega spora - Umirjeno por« rije «lzvestij» vila slavnostna parada ob prihodu deset tisoč ljudskih predstavnikov, ki so zavzeli mesto na velik! tribuni. Gre za izbrano predstav, ntšbvo delavcev, pastirjev, kmetov, študentov, «hungvejbinov» (rdeče-gardistov) in vojakov. Nato še predstavniki tujih gibanj In strank, ki se sklicujejo na kitajske teorije o borbi za socializem. Zbrani množici je spregovoril maršali Lin Piao, ki je v petnajstminutnem govoru opozoril imperia. liste in «sociallmperialiste», naj ne skušajo napasti kitajske ljudske republike, ker bi ta postala njihov grob. Izrekel Je nato občuteno solidarnost boju albanskega ljudstva, iiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiimii NA OSNOVI POSEBNIH POOBLASTIL «Admini$trativna» čistka na pobudo predsedstva KPCS Ne da bi čakalo na sejo CK KP Slovaške, je predsedstvo zamenjalo bratislavski komite in razpustilo partijske organizacije na univerzah Določen naslednik Tageja Erlanderja STOCKHOLM, 1. - Kongres Šved ske socialdemokratske stranke je izvolil danes 42-letnega Olofa Palmeja za novega strankinega leader-ja in avtomatično za vladnega predsednika. Palme postane tako naslednik Tageja Erlanderja, ki je 23 let predsedoval švedski vladi. Pal-me bo prevzel novo funkcijo 14. oktobra. Novi švedski voditelj, ki je bil doslej minister za šolstvo, je pristaš levičarske struje socialdemokratske stranke ter je znan po svojih odločnih stališčih proti ameriški politiki v Vietnamu. Politični opazovalci menijo, da bo doživela švedska politika zmeren premik na levo. PRAGA, 1. — Krajvne in strankarske organizacije s hditrim tempom uresničujejo čistko naprednih elementov, kd jo je v svojem poročilu pred nedavnim plenumom CK KP CS napovedal generalni tajnik Gustav' Husak. Iz dobro informiranih krogov se je zvedelo, da je Aleksander Dubček že napisal ostavko na mesto predsednika zveznega parlamenta, o kateri bo ta razpravljal na svoji prvi seji. Zvedelo se jc tudi, da se bo CK KPCS sestal letos še dvakrat. Na prvi seji bo razpravljal predvsem o gospodarskih vprašanjih, meditem ko bo druga posvečena Sklicanju 14. kongresa partije, poročdllu o rehabilitacij ali ter zamenjavi vseh partijskih iz kaznic. V Pragi se je sestal tudi glavni odbor ljudske fronte, kd je sprejel resolucijo v kaiteri izraža svojo podporo sklepom nedavnega plenuma CK KPCS in vabi vse včlanjene organizacije, naj sledijo zgledu partijskega najvišjega organizma, preverijo svoje politične Izjave iz lanskega avgusta, kritično ocenijo svojo preteklo dejavnost in končno sprejmejo potrebne kadrovske spremembe. Predsedstvo KPCS je na včerajšnji seji prvič izkoristilo široki mandat, ki ga je prejelo na zadnji plenarni seji centralnega komiteja in administrativno odstavilo tajnika bratislavskega mestnega partijskega komiteja in zamenjalo več drugih članov istega organizma Namesto dosedanjega tajnika bra tiislarvskega komiteja KPS je bil imenovan podpredsednik slovaškega narodnega sveta Jan Janik, ki doslej sploh ni bdi član mestnega komiteja. O teh vprašanjih bi bal pravzaprav moral razpravljata CK KP Slovaške, ki pa se bo sestal šele prihodnji teden. Predsedstvo KPCS je tudi skle nilo razpustiti vse partijske komiteje na univerzah v Pragi, Brnu, Bratislavi in Kosicah. Člani vse-uftiliških partijskih organizacij se bodo morali odslej vpisati v teritorialne sekcije KPCS, medtem ko bo njihova dejavnost v vseučiliščih prepovedana. Predsedstvo KPCS je končno spre jelo tudi osnovne smernice novega gospodarskega plana za leto 197U. V London je prispel bivši ravnatelj praške radiotelevizije Jlri Pelikan, ki je sklenil ostati v Ve liki Britaniji. Dejal je, da ostaja zvest idealom komunizma, da pa želi voditi svoj boj proti sedanje mu partijskemu vodstvu iz tujine. Jiri Pelikan je doslej bil posebni svetovalec češkega veleposlaništva v Rimu. V Pragi je medtem opaziti, da so se uradni komentarji o Kitajski popolnoma prilagodili ostremu tonu, ki ga je še pred nedavnim uporabljala Sovjetska zveza pri obsojanju mačistične politike Doslej so češki Usti pisali o dogajanju na Kitajskem zelo umerjeno, medtem ko so bili komentarji oprezni. Demokristjani se medtem še niso sprijaznili z dejstvom, da bodo morali po več kot dveh desetletjih vladanja preiti v opozicijo. Kiesinger je danes izjavil, da je koalicija z liberalci še vedno možna, čeprav je priznal, da so pogajanja, ki so v teku med SPD in FDP, zabeležila znatne napredke. Kiesinger je dejal, da «računa na modrost in na čut za stvarnost, ki sta venomer označevala liberalno stranko*. Glede možnosti obnovitve »velike koalicije* s socialdemokrati pa je predsednik CDU dejal, da je SPD zavrnila, da bi vzela v poštev to možnost. Kancler Kiesinger je nato sporočil, da je na včerajšnjem sestanku z liberalnimi voditelji dal globalne predloge, za dobo, ki gre preko leta 1973, ko bodo prihodnje parlamentarne volitve. Sovjetski tisk posveča tudi danes veliko pozornost dogajanjem v Zahodni Nemčiji ter ugotavlja, da so «v boju za oblast, ki se je vnel v Bonnu, bili socialdemokrati tisti, ki so prevzeli pobudo v svoje roke*. Tako piše današnja »Pravda* v dopisu Iz Bonna, in dodaja, da bodo socialdemokrati in liberalci razpolagali s sicer majhno večino v Bundestagu, ki pa bo zadostna za sestavo vlade. List navaja, da je večina pokrajinskih federacij obeh strank naklonjena taki koaliciji, ter v tej zvezi pripominja, da sta vodili obe stranki svojo volilno kampanjo pod geslom odstranitve krščanskih demokratov z oblasti. «Pravda» se na koncu sklicuje na izjavo vodstva zahodnonemške komunistične partije, po kateri so «mi!ijoni volivcev rekli svoj 'ne' več kot dvajsetletni nadoblasti demokristjanov*. V polemiko glede sestave nove bonske vlade posega tudi zadnja številka vatikanskega glasila »Os-servatore Romano*, ki odločno zavrača možnost koalicije med SPD in FDP. List piše, da so nemški volivci potrdili relativno večino stranki, ki jo je vodil Konrad Adenauer. «Vladati proti temu očitnemu dejstvu — nadaljuje glasilo Vatikana — čeprav bi bilo aritmetično možno, bi pomenilo izpostaviti znatnim neznankam Nemčijo, in mogoče ne samo Nemčijo*. Po mnenju članikarja Federica A-lessandrinija je izid volitev potrdil, da si volivci ne želijo snrememb. «Res je — ie rečeno v članku — da zahteva Willy Brandt zase mesto kanclerja, sklicujoč se pri tem na aritmetično Vsoto socialističnih in liberalnih glasov; vendar oa je v sedanjem položaju težko reči, koliko je ta zahteva utemeliena moralno in torej tudi politično.* BELFAST, 1. — Preteklo noč je zgorela neka hiša, v 'katero so vrgli steklenice z bencina. Stanovalci, vdova in štirje sinovi, so se komaj rešili skozi okna prvega nadstropja. Vse so morali zaradi hudega šoka odpeljati v bolnišnico. Atentatorjev niso Identificirali, ker so pravočasno zbežali. Tepavac o d«lu OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Neuvrščene države niso neka nacionalna skupina, temveč del sveta oziroma del svetovne organizacije. Že samo dejstvo, da se je v New Yorku zbralo okrog 60 predstavnikov neuvrščenih držav, ki so podkrepili svojo privrženost načelom in potrebi svetovne organizacije, je pomembna podpora zasedanju in krepitvi vloge OZN, je izjavil danes državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac pri vrnitvi iz New Yorka v Beograd. Tepavac je v razgovo-novinarji dejal, da se je ru z predčasno vrnil iz New Yorka za radi obiska predsednika italijanske republike. V zvezi s tem je pouda- jev za 100 mark. ril, da je v New Yorku z več strani slišal zelo ugodno mišljenje o razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, ki služi kot primer dobrih odnosov. Na vprašanje novinarjev o delu sedanjega zasedanja je Tepavac izjavil, da se je na tem zasedanju pokazalo, da svetovna organizacija lahko igra veliko vlogo v svetovnih odnosih. Po besedah Tepavca se je razširilo prepričanje, da je svetovna organizacija učinkovit pripomoček za rešitev mednarodnih vprašanj. Zaradi sklepa vlade Zah. Nemčije o svobodnem formiranju tečaja marke, kar je imelo za posledico spremembo vrednosti marke, se je Narodna banka Jugoslavije odločila spremljati gibanje tečaja marke na najvažnejših borzah in od časa do časa določati tečaj marke. Od t. oktobra dalje se bo nemška marka za plačila in naplačila v plačilnem prometu pri nakupu in prodaji efektivnih nemških mark obračunala po 330 dinarjev za 100 nemških mark. Dosedanji tečaj je bil 312,50 dinar- B. B. ............... Na zasedanju mednarodnega monetarnega sklada Razprava o načinih pomoči deželam v razvoju Tečaj nemške marke v odnosu do dolarja in drugih valut postopoma narašča • Ugodna ocena italijanskega ministra za zaklad WASHINGTON, 1. - Na zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada je bila danes pozornost o-sredotočena okrog vprašanj držav v razvoju in to na osnovi obsežnega, 400 strani dolgega poročila, ki ga je pripravila posebna komisija, ki ji je predsedoval bivši kanadski ministrski predsednik Lester Pear-son. Pearson je obrazložil to poročilo in dejal, da gre za nov koncept, da je treba skupno izkoriščati vse zmogljivosti in da ni dvomov, da bo prišlo do napredka, obstaja pa vprašanje, če bo napredek nagel, ali počasen in kontradiktoren. V poročilu je ugotovljena tesna povezava med gospodarsko pomočjo, mednarodno trgovino in politiko investicij in poročilo priporoča resne izpremembe v trgovski politiki bogatejših držav, saj je sedenje stanje že postalo zavora raz voja. Glede gospodarske pomoči, dolgoročnih kreditov in investicij se poročilo zavzema za ekonomičnost teh investicij in da je treba upoštevati resnični napredek, ki so ga dosegle zainteresirane države. V tej zvezi priporoča, da se zviša obseg pomoči do višine ene- ga odstotka narodnega dohodka razvitih držav. Postopoma je treba prihajati iz sedanjega dvostranskega sistema na večstranski in pri tem premostiti nacionalne prestiže ter propagandne razloge. Glede paritete dolarja in marke pa ni bistvenih novosti in je danes borza v Frankfurtu zabeležila ponoven padec vrednosti dolarja in to od včerajšnjih 3,48 marke za dolar na današnjih 3,80 marke, kar pa so pričakovali. Danes je v senatu minister za proračun Caron pozitivno ocenil nemški sklep in ugotovil, da bi končna revalvacija nemške marke bila koristna za italijansko gospodarstvo, saj bi okrepila italijanski izvoz na nemško tržišče, ki sedaj absorbira 19 odst. italijanskega iz-voza. Francoska vlada je na današnji seji izrazila prepričanje, da bo nemška vlada čim prej uvedla trden kurz marke, ker nasprotuje «gibjivemu» tečaju zaradi posrednih posledic. Tudi položaj funta šterlinga se je danes popravil in je tečaj v odnosu na marko narastel za 19 točk. v;ra Siamcem, Palestincem, drugim Arabcem lin vsem ljudstvom' petih celin, ki vodijo revolucionarno borbo. «Kitajska je danes velikan na Vzhodu,* je dejal, «in predstavlja veliko politično silo.* Nadaljevati je nato s svojim običajnim umirjenim tonom s čita-njem nalog, ki stoje pred kitajskim ljudstvom in omenili v prvi vrsti gospodarske uspehe, katerim mora slediti okrepitev vseljudske obrambe. Posebno je podčrtal važnost petrolejske industrije, ki se je, po njegovi trditvi, razvila na Kitajskem, kljub poskusom imperialistov in sooiaiimperialistov, da bi jo zadušil. Naslovil je nato pozdrav narodnim manjšinam, Kitajcem v Hong Kongu in Maika-u ter tistim Kitajcem v svetu, ki ljubijo domovino. Tribuno, s katere je Lin Piao bral govor, so krasile rdeče državne zastave ter velike slike Marksa, En. gelsa, Lenina in prvega predsednl- ka kitajske republike Sum Jat Se« I iiHiniimiiHiiHiiimmiimiimiimiiiiimmiiiiiiiHmiiiiiiHiHiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiimmiiiiimiiiiiiHiiiiimiHiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiB L:1«^ i PRIČETEK ZASEDANJ OBEH ZBOROV PARLAMENTA goh MOSKVA, 1. — Tuji novinarji z velikim zanimanjem sledijo vsakemu premiku, ki se da opaziti skozi stekla poslopja na Leninskih gričih, v katerem je sedež veleposlaništva Kitajske ljudske republike. Se pred kratkim so bile pred tem poslopjem, nedaleč od nebotičnika moskovske univerze, bur-štiudemtsfce manifestacije ob priliki obmejnih spopadov na reki Usurt In v Simkj-amgu. Danes pa se je po sovjetski prestolnici razširil glos, da je v poslopju svečani sprejem ob priliki 20-letnice ustanovitve Kitajske ljudske republike. Za ta sprejem vlada veliko zanimanje, ker je včeraj pekinški radio povzel daljši članek partijskega glasila «žemdnžifaao» v katerem obveščajo kitajski voditelji javnost, da je Kitajska pripravljena na začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo ea rešitev obmejnega spora. Svečanega sprejema so se udeležili tudd sovjetski predstavniki, z delegacijo, kd jo je vodil namestnik zunanjega ministra Firjubln ob katerem pa je bil tudi namestnik ministra za zunanjo trgovino in bivši predsednik sindikalne zveze Grišin, nekaj vojaških predstavnikov in drugih diplomatskih u-radnikov. Sprejema so se udeležili tudi francoski, angleški, kubanski, danski, švicarski, romunski, jugoslovanski in mongolski diplomatski predstavniki. V večernih urah je v Moskvi izšlo vladno glasilo «Izvesti ja*, M v zelo umirjenem tonu poroča o svečanostih na Trgu Tien An Men in omenjajo tudi nastop predsednika Maocetunga. Lin Fiaov govor sovjetsko vladno glasilo le bežno o-menj-a, ne komentira pa nekaterih gesel o «socdaiimperiaH(Brnu», s katerim označujejo Kitajci v zadnjih časih zunanjo politiko ZSSR. Senat je obravnaval dogodke v Caserti poslanska zbornica pa zaporo Pirellija Skupno in odločno stališče vsedržavnih tajništev CCIL, CISL in BIL o sedanjem sindikalnem položaju SANTIAGO, 1. — Pablo Neruda, eden od največ,jih živečih pesnikov sveta, je bil včeraj zvečer določen za kandidata komunistične partije na predsedniških volitvah, ki bodo v Oilu septembra 1970. RIM, 1. — Danes Je po daljšem premoru pričel zasedati senat, na katerem je poročal podtajnik za notranje zadeve Saildzzoni, ki je govoril o izgredih v Caserti. Dejal je, da je šlo za izredne dogodke, ki niso v nikakem sorazmerju z razlogi in je v tej zveri pohvalil zadržanje policije. Dejal je, da ni bil ravno primeren plakat, ki ga je dal razobesiti župan ta da ti bilo tako velike škode, kot so to poročali razni listi. Zanimiva razprava pa je bila v poslanski zbornici, kjer je minister za delo Donat Cattdn na osnovi razndh vprašanj govoril o dogodkih v podjetju Hrelld. V tej zveri je dejal, da je prišlo do teh dogodkov zaradi akcije oseb, ki so izven podjetja in izven sindikatov in da so se sindikati zavzemali, da bi vzpostavili red. Ponovil pa Je svojo oceno, da predstavlja zapora delovanja podjetja zelo resno dejanje, tudd zaradi vsestranskih posledic, ki jih ima. Minister Je nato povedal, da je ustavni odnos do stavke in zapore bistveno različen, saj ustava izrecno ščiti pravico do stavke. Glede zapore pa je ustavno sodišče izreklo mnenje, da gre za pravico delodajalcev vendar v določenih o-koliščinah. Pravno obstaja tudi dolžnost delodajalcev, da v primeru, ko zapora ni upravičena izplačajo delavcem odškodnino, saj so jim na tak način kratili njih pravico do dela. Donat Cattin je pod- V razpravi so komunistični poslanci vzeli na znanje dejstvo, da je ministrstvo naglo interveniralo, obžalovali pa so, da na prišlo do jasne lajave vlade do sindikalnih borb. Socialisti pa so mnenja, da bi bilo treba prej intervenirati, da sindikalni spor ne bi imel takega razvoja. Zadnja del razprave pa se Je nanašal na zaporo najemnin in jo zbornica ta del razprave izčrpala, tako da bo jutri odgovoril v imenu vlade minister, nakar bodo lahko sledile glasovalne izjave in pričakujejo, da bo še ta teden zakon sprejet. Tajnik PSI De Martino Je danes odgovoril tajniku PRI La Mal fi na njegov pismeni predlog, da bi prišlo do tristranskega sestanka «ladčndh» strank levega centra PSI, PSU in PRI o sedanjem političnem položaju. De Martino pr a vi, da upošteva namere, kd jih pismo izraža, glede bistva vprašanj pa so socialisti pričeli z razpravo o politiki stranke in bo o tem razpravljal centralni komite. Danes so socialistični poslanci izvolili za predsednika svoje parlamentarne skupine Giolittija, ki je prejel 36 glasov, 17 glasov je prejel avtonomist Amaded, štiri glasovnice so bile bele, pet poslancev pa ni glasovalo. Izvolitev je bll-a težavna, čeprav Je bdi kandidat večinske struje, saj na prejšnjem sestanku ni prejel predvidene večine glasov. Vsedržavna tajništva CGIL, Ci črtal, da se je vlada zavzela, da SL in UIL so na skupnem sestan- se je položaj naglo normaliziral | ku obravnavala razvoj sindikal- nih akcij v zveri z obnovitvami delovnih pogodb in še zlasti borbo kovinarjev, kemikov, gradbenikov tor delavcev cementarn. Ugotovili so, da te kategorije podpirajo tudi drugi delavci. Delodajalci so zavzeli zelo ostro stadlšče, ki Je v določenih primerih že provokacij-sko. Jasen dokaz so zapore, ki so jih izvedli v nekaterih velikih podjetjih. Združenje industrijcev skuša premestiti sindikalni boj na drugačen teren, ko iščejo frontalne spopade in centralizirane rešitve, kar pa sindikati odločno zavračajo. Vse tri sindikalne organiza cdje potrjujejo pravilnost načina boja, ki se vrši v obliki artikuliranih stavk In prirejanju masovnih manifestacij. Vse tri sštmdikaJne organizacije zavračajo obtožbe, da bi zahteve delavcev predstavljale nevarnost za napredek gospodarstva in prav o-braitno ugotavljajo, da pomeni izboljšanje položaja delavcev bistveno komponento politike razvoja. Nevarnost za stabilnost valute pa izhaja zaradi napačne gospodarske politike, zaradi bega kapitailov in neproduktivnih investicij. Nadaljujejo se artikulirane stavke kovinarjev In stavke raznih drugih strok. V pokrajini Temi so proglasili za 8. oktober splošno stavko, ki so Jo organizirale vse trt sindikalne organizacije v zveri s protesti proti zvišanju cen in najemnin ie v podporo delavcem, ki se bore za obnovitev delovnih pogodb. SODELOVANJE MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Sfiia Viscosa v Medvodah za obnovo tovarne celuloze Obsojen fotograf ki je klevetal Lollobrigido Sporazum sta sklenili italijanska družba in Združene papirnice Vevče Med italijansko družbo «Snia Vi- scosa*, ki poseduje tudi veliko to- dla- varno za proizvodnjo umetnih ken v Torviscosi v deželi Furlaniji-Julijski krajini in Združenimi papirnicami Vevče je bil pred kratkim dosežen okviren sporazum o sodelovanju pri obnovitvi tovarne celuloze v Medvodah pri Ljubljani. Pri tem poslu naj bi sodelovali tudi Francozi, z jugoslovanske strani pa več podjetij, tako Papirnica Količevo, Sladkogorska tovarna kartona in lepenke in drugi. Tovarna celuloze v Medvodah je začela obratovati že pred 200 leti in je najstarejši celulozni obrat v Jugoslaviji. Pred časom so jo delno obnovili, njena današnja zmogljivost pa se suče med 17.000 in 18.000 tonami celuloze na leto. U-poštevajoč razpoložljivost surovine, tehnološke zahteve in stanje na tr- se bo nova tovarna lahko začela graditi že prihodnje leto, dogradili pa naj bi jo do začetka leta 1973. V njej nameravajo proizvajati viskozno celulozo za izvoz in papirno celulozo za domače tržišče. Novi objekt naj bi soupravljal poslovni odbor, v katerem bodo sedeli predstavniki vseh vlagateljev. Kot surovino bo medvoški obrat uporabljal predvsem lesne odpadke. To in dejstvo, da Jugoslavija letno u-važa okoli 50.000 ton takšne celuloze, kakršno bo proizvajal novi obrat, sta glavna razloga za odločitev Združenih papirnic Vevče, da stopijo v sodelovanje s tujimi vla- MLLAN, 1. — Fotograf Angelo Bruscolotti, star 32 let iz Rima, ki je v oktobru lanskega leta po nudil nekaterim milanskim tednikom «dOkaze» o obstoju nekega tajnega sina Gine LoMObrlgide, je bil danes Obsojen na okrajnem sodišču v Milanu. Sodnik mu Je prisodil zaradi klevetanja in goljufije deset mesecev zapora. Poleg tega bo moral plačati Se 235 tisoč lir denarne kazni in 180.000 stroške zastopnika zasebno stranke. Na kraju bo moral poravnati še moralno škodo, ki jo Je pavtsročil igralki, in o kateri bodo -razpravljali posebej. Bruscolotti Je lani sikušal prodati nekaterim tednikom anagraf-sko potrdilo o rojstvu nekega Gott-frieda, ki se je rodil 26. junija 1945 v Duesseldorfu in katerega oče je bil -neki nacistični častnik, mati pa Luigia LoMobrlgida. Samo en tednik je sprejel Bruscotobtije. vo ponudbo ter mu izplačal predujem v višini 100.000 lir Danes bodo odprli v Parizu 56. avtomobilski salon. Na razstavi, ki je na velesejemskih prostorih pred versajskimi vrati, sodeluje 930 razstavljavcev: 560 Francozov in 370 tujcev. Na sliki: «ferrari 365 gts 4» s Pinintarinovo karoserijo žišču. se je kolektiv pred nekaj leti odločil za preosnovo tovarne in za povečanje njene zmogljivosti na 100.000 ton produkta na leto. Za to delo pa so izračunali, da bi potrebovali okoli 30 milijard starih dinarjev, od tega polovico v devizah, s katerimi bi nabavili v tujini stroje in tehnično opremo, ki jih v Jugoslaviji ni na razpolago. Gospodarska reforma in finančne o mejitve, ki jih je ta povzročila na domačem tržišču, so začasno zavr-le uresničitev načrta, vprašanje pa je postalo ponovno aktualno po sprejetju zakona, ki dopušča vlaganje tujega kapitala v Jugoslaviji. Med morebitnimi partnerji, ki bi bili po eni strani zainteresirani na vlaganju kapitala v Sloveniji, po drugi strani pa tudi pripravljeni snrejemati v odplačilo za vložena finančna sredstva oziroma kredite surovine za proizvodnjo celuloze, je bila tudi milanska družba «Snia Viscosa*, s katero so se Združene papirnice Vevče tudi dejansko spo-razumele. Končni sporazum, ki naj bi ga zastopniki prizadetih družb podpisali v najkrajšem času, predvideva naslednje: «Snia Viscosa* bo s francoskim partnerjem prispevala za medvoško tovarno potrebne teh nične naprave, stroje, inženjering in tehnologijo ter komercialni kredit (posojilo) za uvoz opreme v višini 15 milijonov dolarjev; druga sredstva potrebna za povečanje tovarne pa bodo prispevale Združene papirnice Vevče s svojimi domačimi partnerji, bankami itd. Devizni kredit bo tovarna nato odplačevala 10 let s pošiljkami celuloze za «Snio Viscoso*. Predvidevajo, da gatelji. j™. , ■ —«** ‘vv“” *’“• s Pininfarinovo karoserijo ■ m ■■■iiii imii 1111111 iiiiiiiiii "hi, I„||,||„||U||||,|M„, ............................................................................................n ZAGONETEN DOGODEK V BEJRUTU -------------- Libanonska varnostna služba aretirala dva sovjetska državljana Prvi tajnik sovjetskega poslaništva in neki uradnik sta obtožena, da sta se hotela polastiti letala tipa «Mirage» BEJRUT, 1. — Libanonska časopisna agencija je sporočila, da so državni varnostni organi aretirali včeraj zvečer diva sovjetska držav, ljana in nekega bivšega -libanonskega častnika pod obtožbo, da so sc skušali polastiti letala tipa «m-i-rage», katerega so nameravali baje prepeljati v kako socialistično državo, ali -pa v neko drugo, ki piri-pada bloku arabskih naprednih dežel. Aretirani so bili Aleksander Hamjiakov in Vladimir Vasilev. Tretji pa je bivši častnik libanonskega vojnega letalstva Hasan Beti avi, ki so ga izgnaiM, tako je rečeno v sporočilu, že pred 5 leti iz vojaške službe, in sicer zaradi slabega vedenja. V agencijskem poročilu je rečeno, da so agenti libanonske obveščevalne službe vdrli v neko poslopje, kjer sta diva sovjetska državljana pripravljala pod-roben načrt zarote, katere zadnji cilj je zadeval krajo letala «mirage». Stanovanje, kjer sta bila sovjetska državljana v tistem trenutku, je Vladiimlra Va-sileva. Ta ni dlplo-jzeio resno. Pri spopadu z varnostma*,, temveč le uslužbenec pri so- nimi organi je bil Vasilev le laže vjetskem gospodarskem in trgovin- ranjen. skem predstavništvu v Libanonu. I Libanonski organi so menda za-Aleksander Homjakov, ki je bil -plenili sovjetskima državljanoma sku-paj z njima, pa je prvi tajnik COUTflRP BO SNEMAL -vih Indijancev, ki živijo v šestih južnoameriških državah. Mali gumijasti čoln, na katerega bodo trije Francozi natovorili le nekaj živeža in pitne vode, bo začel svojo osem mesecev dolgo odisejo na reki Orinoco. Med potovanjem bo šel preko Venezuele, Kolumbije, Brazilije, Bolivije in Paragvaja do argentinskega pristanišča Rio de La Plata. Eden izmed treh pustolovcev-znanstvenikov, Jean Meunier je izjavil, da se bodo med potovanjem v glavnem hranili z rečnimi ribami in divjačino, katere gotovo ne bo manjkalo v bližnji džungli. Pojasnil je še, da bodo imeli zato s seboj le osnovno hrano, kot na primer: sladkor in sol Meunier, ki je po poklicu znan etnolog, je že dvakrat preplul reko Amazonko in o svojem potovanju napisal tudi zanimivo knjigo. V njej znanstveno opisuje razna odkritja o navadah in šegah pri indijanskih rodovih, ki so zelo zanimiva s socialnega in političnega vidika. Kot je Meunier na neki tiskovni konferenci časnikarjem povedal, se bo to znanstveno potovanje začelo v teh dneh in bi moralo po načrtih trajati približno osem mesecev. Tudi druga dva mlada Francoza, ki bosta šla z Meunier-jem, sta že veterana takih potovanj. Machat je znan znanstvenik, ki raziskuje vpliv, ki ga ima moderna civilizacija na razne skupine indijanskih rodov ob reki Amazonki. Chabert pa je znan časnikar in obenem tudi izvrsten fotoreporter, ki ima za glavno temo svojega dela prav raziskovanje indijanskih rodov. Nekaj let tega je ostal s francoskim fotografom Michelom Siffrejem kar eno leto pri indijanskem rodu »Chacobo* v južni Boliviji. Po vrnitvi v domovino je opisal v svoji letos izdani knjigi, kako živijo indijanski rodovi čisto lase v pragozdovih ob reki Amazonki, ne da bi videli nikoli nobenega modernega mesta ali vedeli celo sploh, da živijo na sveti* dru. gi ljudje, ki so po svoji kulturi, gospodarski in socialni ravni najmanj kakih 2000 let pred njimi. do po potrebi podaljšali čas razi- skovanja in ostali pri raznih rodovih toliko časa, dokler ne bodo dobili vseh zaželenih podatkov. Odpravo, ki so jo poimenovali «Zelena križarka*, bo morala, predvsem v začetku, prebiti razne naravne ovire posebno v bližini pokrajine Mato Grosso, kier Amazonka zavije v temne in do sedaj le redkokdaj obiskane južnoameriške pragozdove v zelenem peklu. Za ta nadvse zanimiv podvig je treba brez dvoma imeti velik no-gum in spretnost, kar pa trem mladim Francozom gotovo ne manjka. Danes na Aleutih ponoven jedrski poskus NEW YORK, 1. - Jutri bodo ZDA izvedite nov jedrski poskus na Aleutskiih otokih. Jedrska bomba z jakostjo enega megatona bo eksplodirala v globini 1.300 metrov na otoku Anftitka na zahodni strani Aleutov. Proti ponovnemu poskusu sta že protestirala kanadska in japonska vlada, ker obstaja bojazen, da bi eksplozija povzročila ne samo zastrupitev ozračja z Jedrskim žarčenjem, temveč tudi možne katastrofalne potrese. Bojazni kanadske in japonske vlade pa delijo tudi številni ameriški predstavniki: znanstveniki strokovnjaki in parlamentarci. Tii so zahtevali, naj vlada odloži poskus vsaj za toliko časa, da bi se lahko ugotovilo, če obstaja nevarnost hujših posledic. Strokovnjaki ameriške komisije za atomsko energijo so izjavili, da so take bojazni brez podlage in da bodo opravili poskus v mejah »popolne varnosti,>, Vendar pa je komisija dovolila objavo neke študije, ki so jo pripravili že za časa Johnsonove uprave, kjer se namiguje na možnost, da je nevarnost, megatonskih jedrskih poskusov mnogo večja, kot se domneva. Tudi senator VVtllaam Fulbright, ki je predsednik zadevne komisije v senatu, je izraz® svojo nejevoljo, ker je atomska komisija obravnavala to vprašanje na preveč lahkomiseln način. 352 mrtvih zaradi poplav v Tuniziji TUNIS, .1 — Po vesteh radia Tunis so poplave v Tuniziji zahtevale do sedaj 352 mrtvih, več kot 91.000 brezdomcev teir 33.969 porušenih hiš. Najiveč mrtvih in bicer sa na jugovzhodnem delu države. Radio Tunis sporoča nadalje, da se rešilna akcija še vedno nadalju- je In da je dio sedaj nemogoče formalno protestno drui. Pozneje je sovjetsko poslanik'11 k v Bejrutu cbjavllio sporočilo, k.mes*e vdor a gentov libanonske v stne službe v Vasllevo stanova' smmbsoija kot brutalna in preračur kje provokacija. Sovjetsko preds skuišbvo zahteva, naj liibanonsktMK) niasti Va-sileva in Hom jakova i P i Izpustijo na svobodo In n). Taznujejo krivce tega dogodka, lič V dobro obvešč enlbf al3j i h menijo, da bodo včeraj. dogodki imeli negativne posled’ ,a Liba- non. To stališče utemeniMdto z u-gotovlitvijo, da se bodo Jnosl med Libanonom in Soviet®k<4 zvezo poslabšali. Na drugi strt ml pa se bodo poslabšali tudi odnosi med Libanonom In sosednimi arabski-mi državami. Pripominjamo še, da sta posebno Sirija in Irak zelo vznemirjena, ker se je prelšnjl teden zvedelo, da je neki švicarski Inženir proda« izraelski vladi načrte zadnjega modela letala tipa «mlrage». Na koncu je treba še omeniti, da se politični opazovalci v Bejrutu sprašujejo, kako je mogoče, da so libanonski organi varnostne službe Izvršili akcijo, ne da bi razpolagali z absolutnimi dokazi o sodelovanju sovjetskih uradnih priti v neke kraje po kopnem. 650 milijonov Ion nafte v zalivu Prudhoc krogov pri tej aferi. Pripaminja- LONDON, 1. — Petrolejska družba BP je sporočila, da bo možna proizvodnja njenih osmih petrolejskih vrelcev v zalivu Prud-hoe v Aljaski dosegla najmanj 4,8 milijairde sodov, to je približno 650 miiliijanov ton surove nafte. Cenitev so opravili ameriški družbeni strokovnjaki. Surova nafta se nahaja v plasteh fliša, katerih starost sega v «trlas». Možno količino proizvodnje sta inženirja De-gollyer in McNaughton ocenila na podlagi standardnih norm za izkoriščanje petrolejskih vrelcev. Povečana proizvodnja družbe BP bo tej omogočila spojitev z družbo Sahio. že pred časom sta se ti dve družbi dogovorili, da bo lahko BP odkupila 54 odst. delnic družbe Sohio, kadar bo njena proizvodnja v zalivu Prudhoe dosegla letno okoli 30 milijonov ton nafte. ________________ mo še, da sl je mogoče razlagati libanonsko ravnanje spričo želje te države, da bi si zagotovila istočasno naklonjenost zahodnih držav in razmeroma dobro prijateljsko vzdušje v odnosih z arabskimi državami. PARIZ, 1. — Znani operater režiserjev, ki spadajo v šolo mou-velle vague» Paul Coutard bo v kratkem izdelal svoj prvi film. Coutard ni fanatik režije, toda kljub temu se je odločil, da bo snemal svoj prvi film, ker gre za snov, ki mu je zelo pri srcu. Naslov filma bo «Hoa binh», to je »Mir*. Film prikazuje gledalcem dramatično odisejo dveh vietnamskih otrok. Eden je star 11 let, drugi pa leto in pol. Oba sta se znašla v vojni vihri, ki jima je pokosila mater, medtem ko se oče bori v vrstah južno-vietnamskega osvobodilnega gibanja. Coutard je pojasnil, da je s političnega stališča popolnoma nevtralen. V filmu nastopata na eni strani neki komunist, na drugi pa Američan. Oba uporabljala isto izrazoslovje, kot «demokracija», «ljudski blagor» in «gotova končna zmagat>, čeprav je smisel teh besed zanju popolnoma drvaačen. če ne celo protisloven. Coutarda pa zanimalo nredvsem človeške d~ame in nevzd^na korvocim. tradicionalnih značilnosti vietnamskega Uudstva spričo nenehnih vojn in okunnrii. Ob zaključku I. festivala turističnega filma RIM. 1 — Ob zaključku prvega mednarodnega festivala turi-tičnega filma, ki je bil v turističnem kraju Campione od 24. do 26. septembra so se sestali Henry Pilata (Francija), Tito Su-ter (Argentina), Duran Tantekin (Turčija), Charles Camilleri (Malta), Floris Ammannati in Leonardo Algardi (Italija), ki so razpravljali o drugem festivalu, ki bo prihodnje leto na Malti. Prireditelji• menijo, da bo moral imeti festival «potujoči značaj», se pravi, da bo vsako leto imel svoj sedež v raznih državah, ki so se do sedaj odzvale vabilu, da sodelujejo pri tej pobudi. Ingrid Bergman o zvezi z Rossellinijem MILAN, 1. - Filmska igralka Ingrid Bergman je v nekem intervjuju spregovorila o svoji zakonski zvezi z Robertom Rossellinijem. Švedska igralka je izjavila. da je imela zelo rada italijanskega režiserja in da je bila zelo srečna, ko je živela skupaj z njim. Bergmanova pa je vseeno pripomnila, da je njena zakonska zveza z Rossellinijem zelo škodovala njeni filmski karieri. «Ko sem spoznala Roberta — je izjavila Bergmanova — sem bila na višku svoje kariere. Za seboi sem imela velika priznanja, kot na primer en «oskan ter film «Komu zvonh. Inieli so me za nekakšno novo Greto Garbo. Moralno licemerstvo določenih krogov javnosti in ameriškega tiska pa je povzročilo mojo obsodbo zaradi dogodka, ki je zadeval samo moje osebno življenje.» «Otok Svedinju verjetno v kinodvoranah TURIN, 1. — Film Silvia Arna-dija «Otok šveainj*. ki so ga oblasti zaplenile 21. septembra v Veroni ter prepovedale njegovo predvajanje v kinodvoranah po vsej Italiji, bo spet začel krožiti po italijanskem polotoku. Ta sklep je sprejel republiški pravdnik v Turinu dr. Lammarca, ki meni, da se filma ne more preganjati zaradi obtožbe domnevne nemoralne predstave. Republiški pravdnik je že izročil preiskovalnemu sodniku zahtevo, naj se kazenski postopek ukine. Pristojno sodišče za obravnavo te zadeve je prav v Turinu, kjer^ so film prvič javno predvajali. ‘ * Jack VVamer je odstopil HOLLYvVUOD, i.,,— Jack War-ner je prekinil vsak odnos z družbo «Warner Bros — Seven Arts», ki jo je on ustanovil leta 1923 skupaj s svojimi brati Harrpjem, Samom in Albertom (ki so že vsi umrli). Jack V/arner, bivši predsednik in načelnik proizvodnje, je praktično izginil z vodstva družbe že v juliju lani. To se je zgodilo, ko je družba Warner Bros, ki se je medtem že spojila z tSeven Arts» (tej je bil Vi amer prodal svoje delnice za 32 milijonov dolarjev) prešla pod nadzorstvo finančne družbe «Kinney National Service». Tedaj je V/arner odsto pil s položaja podvredsednika u-pravnega sveta. V teh dneh pa je odklonil ponudba, da bi kot neodvisen proizvajalec izdelal za družba V/arner Bros film «The Frontinrsmam. Tako ie V/arner dokon/^o prekinil vsak odnos s svojo hiša. Petrus Smith spet v bolnišnici CAPETOWN, 1. — Peitrusa Smitha, ki v Južni Afriki živi najdlje z novim srcem, so spet prepeljali v bolnišnico Groote Shuur. Zdravniki so sporočili, da morajo zdraviti pacienta, ki je star 52 let, zaradi neke krvavitve na želodcu. Prejšnji mesec se je moral Petrus Smith zdraviti v bolnišnici zaradi blažje zastrupitve krvi. Brezhibna vožnja letala «Concorde» TOULOUSE, 1, - Danes so preizkusili prototip nadzvočnega trgovskega letala «concorde», ki je bilo zgrajeno ob sodelovanju Francije in Anglije. Letalo je letelo kakih 10 minut s hitrostjo okoli 1.150 km na uro. To je že 45. polet letala te vrste. Na tiskovni konferenci je polkovnik Andrč Turoat izjavil, da je bil polet brezhiben. Poskus je trajal 1 uro in 38 minut. Pripomnil je, da ni letalo povzročilo ob prekoračenju zvočnega zidu, nikakršnega treska. IIIIIIIMIUIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiriMlIllifllllllilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllIUlIHtlllllllllllUimiMIIIIIII SLIKOVITA NESREČA NA ISTRSKI CESTI Po trčenju v dva avtomobila se je zaletel še v filobus Voznik podivjanega avta fiat 850 se je pri večkratnem trčenju precej ranil • Znatna škoda tudi na vozilih Prehitevanje je bilo včeraj popoldne vzrok precej hude prometne nesreče, ki se je pripetila v Istrski ulici pred poslopjem s hišno številko 4. V nesrečo so bili zapleteni trije avtomobili im fdlo-bus, dve osebi, od katerih ena s precej hudimi telesnimi poškodbami, pa sta se morali zateči po pomoč v splošno bolnišnico. Dinamika nesreče, kot so jo zabeležili orožtniiild iz bližnje postaje, ki so na kraju opravili vse zadevne formalnosti, je potekala na sledeč način: po Istrski Ulici navzgor je precej naglo prihajal fiat 850 z registracijo TS 113168, ki ga .le upravljal 384etnl krojač Giovannl Scrobetta iz Ulice Roma št. 12. Pri prehitevanju nekega avtomobila je fiat 850 najprej rahlo oplazil tega, nakar .je s prednjim levim delom trčil v prednji levi del avtomobila fiat 500 z registracijo TS 115047, ki je ravno tedaj prihajal iz nasprotne strani in ga je upravljal 28-letni Maircello Pecchiari iz Ul. del Veltro. Podiviajii Ples fiata 850 se ,|e končal šele tedaj, ko se je s prednjim delom zaril pod prednjo levo stran fillobusa št. 10, ki je tudi vozil z nasprotne strani. Materialna Skoda na vseh štirih vozUih, predvsem pa na fiatu 850, je precejšnja. Zaradi jx>škodovainih vozil je bil precej časa ustavljen tudi promet. Kmalu zatem je na kraj nesreče prihitelo tudi osebje Rdečega križa ter Scrobetto. ki se je pri trčenju precej potolkel po glavi, obrazu in kolenih ter se porezal z drobci razbitega stekla jdo čelu, pospremili v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo o-ikrevampa v dveh tednih. Nekoliko pozneje se Je v boHniš-nioo zatekel tudi Pecchiari, ki se je potolkel po levi roki in kolenu. Zdravniki pa so mu dali le prvo pomoč. Okreval bo v tednu dni. Pri vstopanju v avtobus si j‘e zlomila glelžen] Včeraj okrog 13. ure so z rešilnim avtomobilom Rdečega križa prepeljali v splošno bolnišnico 63-letmo Elizabeto Kralj por. Križ-mančič Iz Trebi št. 39. Zdravniki so ji ugotovili zlom desnega gležnja ter udarec v levo koleno in jo zato sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno dva meseca. Nesreča, ki je Križmančičevo privedla pred zdravnike, se je pripetila na Trgu Oberdan na postajališču avtobusa podjetja SAP, ki vozi na progi Trst - Trebče. Bito je nekaj pred 13. uro, ko se je ženska pripravljala, da vstopi v avtobus, kf je ravno tedaj prispel. Zaradi mokrega tlaika od dežja pa ji je nenadoma spodrsnilo in je padla na tla ter pri tem zadoblla o-menjene poškodbe. Ljudje, ki so tudi čakali na avtobus, so .ji nemudoma jM-isikočiilii na pomoč a njene poškodbe in bolečine v gležnju so bile tako hude, da ni mogla več odpotovati z avtobusom, temveč je bilo treba zanjo poklicati rešilni avtomobil, ki jo je, kot rečeno, odpeljal v bolnišnico. Trem avtomobilom so porezali gume Neznani brezvestneži so preteklo eoboto med 7.30 in 12. uro porezali gume na kolesih trem avtomobilom, ki so bili parkirani v Ul. Carli v bližini Tovarne strojev pri Sv. Andreju. To je včeraj sporočil komisariat Javne varnosti v Starem mestu, kjer so se v ponedeljek zjutraj zglasili lastniki poškodovanih avtomobilov ter zadevo prijavili. To so 36-letni mehanik Fedele Valentinah iz Milj, ki je na svojem avtomobilu «renault)) z registracijo TS 100742 utrpel približno 20.000 lir škode. Približno Isto škodo je na svojem avtomobilu fiat 850 z registracijo TS 80708 ugotovil tudi 27-letni delavec Giorgto Bensi iz Ul. Sinico št. 72. Ravno tako so neznani pobalini porezali gume na avtomobilu «prinz L. 4» z registracijo TS 83329, ki je last 44-let-nega Stella Steffe Iz Ulice Sancini št 5. Skoda znaša 10.000 lir. Po zadevnih formalnostih so a-genti letečega oddelka uvedli preiskavo. Spet «Gerovital» S Danes ob 10.30 bo na Trgu Stare mitnice (pred UPIM) zborovanje KPI. Govoril bo član pokrajinskega tajništva Claudio Torne! o delavskih borbah, draginji in vprašanju najemnin. (iGerovital)), — zdravilo, ki naj bi pomlajevalo priletne ljudi, je te dni spet razgibal mestno kroniko. Finančni stražniki, ki služijo na mejnih prehodih pri Škofijah in Fernetičih, so v zadnjih urah zaplenili še 7.750 pilul, 174 stekleničk in 75 tablet «Gerovitala H3», tri osebe, dva italijanska turista in ena jugoslovanska turistka, pa so bile aretirane in prijavljene sodnim oblastem, ker so ga skušale vtihotapiti v Italijo 7.000 pilul In 30 stekleničk so stražniki najprej odkrili v potovalni torbi neke beograjske turistke, ki je prekoračila mejo pri škofijah. Vse ostale pilule in stekleničke pa so odkrili v avtomobilih dveh italijanskih turistov, enega iz Riminija, drugega pa iz Latine, ki •rta jih skušala vtihotapiti čez mejo pri Fernetičih. Zdravilo Je bito skrito med oblačili in drugimi o-sebnimi predmeti, ki sta jih prevažala na zadnjih sedežih avtomobilov. A. BAHUN: «IZ ŽIVLJENJA, DELA IN TRPUENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA» V TRSTU od leta 1901 do leta 1919 No, to nam ni delalo skrbi, ker nas je bilo dovolj. Ko sem enemu najbolj hudemu uradniku, kar so jih železničarji sploh poznali — bil je to višji inšpektor ter prometni referent Stiimpl — javil delegacijo, je silno zarenčal nad menoj in dejal: »Zakaj vas je prišlo šest? Ali me hočete ustrahovati (einschuchtern)?» Jaz sem mu odgovoril, da je v zmoti, če to misli, kajti če bi ga nameravali ustrahovati, tedaj bi pač prišlo vseh šeststo. Rekel « Čim številnejša je delegacija, tem večje zaupanje imajo delavci v njo.» Potem sem sporočil sklep sinočnjega shoda, ki ga je Stiimpl vzel na znanje. Delavci pa so tisto jutro odšli na delo. Čakali smo, kaj bo. No, mora se reči, de je železnica izpolnila točno našo zahtevo, kajti še preden je potekel kratek rok, sta že dospela z Dunaja dva zastopnika Juž. železnice, in sicer inšpektor Mehling in direkcijski kontrolor Muchra. Začela so se pogajanja na inšpektoratu. Od strani uprave so bili navzoči: dva iz direkcije, trije iz inšpektorata in šef postaje z namestnikom. Od organizacije železničarjev: tajnik Kopač in osem predstavnikov delavcev. Prvi je govoril tajnik Kopač. Imel je dolg govor, toda govoril je samo na splošno, abstraktno, ni navedel niti enega konkretnega dejstva, ker se ni za to potrudil, da bi zbral podatke. Ko je Kopač končal, je vzel besedo inšp. Mehling. Ta je imel zelo kratek govor, toda razborit, kakor imajo navado govoriti zakrknjeni branilci kapitalizma. Mehling je dejal med drugim sledeče: »Gospoda moja! Trst dela že celo vrsto let upravi Južne železnice velike skrbi in težave. S Trstom ima uprava več sitnosti kot z vsemi ostalimi velikimi postajami. Tako ne more več dalje. Do sedaj je unrava trpela, da se ie od strani delavstva na njo streljalo, ne da bi se ona branila. Odslej bo to drugače, odslej se bo tudi od te strani tja streljalo in če bi pri tem moralo iti na nož.* Te «šarfmaherske» besede je zastopnik izgovoril ter končal. V meni je kar gorelo in komaj sem čakal, da je Mehlig nehal. Takoj sem se oglasil ter prosil za besedo. Vsi so gledali in čakali na to, kaj bo neznanec povedal. Začel sem približno takole: »Gospodje in delavci! Slišali smo izvajanja gospoda zastopnika direkcije, ki je govoril o tem, da bo odslej železniška uprava streljala na svoje delavce, če ne bodo krivice voljno prenašali in govoril je nadalje o nožu. Izgleda, da upravi sploh ni znano, zakaj je to gibanje izbruhnilo. Žal, da zastopnik naše organizacije ni navedel nobenih faktov, zato se bom jaz potrudil, da bi navedel glavne vzroke tega spora: Z uvedbo ključarjev je uprava sama storila zmedo med seboj in delavstvom. Delavstvo je bilo že s samo uvedbo ključarjev hudo prizadeto, ker so stari delavci, ki so do tedaj vršili pošteno službo čuvajev, izgubili eksistenco. Toda ne gre toliko zato, ampak so hujše stvari, ki so povzročile to gibanje. Dve leti in pol trpijo naši delavci to ključarsko sužnost. Delavci so na splošno osumljeni kot tatovi. Toda ključarji so jih že do sedaj malo ali nič dobili, čeprav so ključarji začeli z nastavljanjem pasti, da bi se kalini ujeli. Uspeha niso imeli. Zaradi tega so ključarji začeli sami krasti. Vprašam gospode zastopnike direkcije, če je upravi znano, da so delavci prijeli ključarja, ki je kradel kavo v skladišču C.» Nato je Mehling odgovoril, da direkcija o tem ničesar ne ve. «Nadalje bi vprašal, ali ni direkciji nič znano o tem, da je bil cel vagon desk pri belem dnevu s postaje ukraden, čeprav je bil en ključar na skladišču lesa in drugi ključar pri vratih, skozi katera se roba izvaža?* Na to je prav tako g. Mehling odgovoril negativno. Naposled sem še navedel primer s krajo «mufov» ter dodal: »Čudim se, da vse to ni direkciji znano. Delavci javijo vsako stvar svojemu gospodu šefu. S tem oni izvršijo svojo dolžnost. Vse nadaljnje je zadeva gospoda šefa postaje. On bi moral o vsem, kar se na postaji dogaja obvestiti direkcijo. To je njegova dolžnost. Če pa on tega ne stori, tedaj delavci za to niso odgovorni.* Zdaj se je Mehling razburjen obrnil proti šefu postaje ter ga vprašal, kako je s temi stvarmi. Šef, višji inšpektor Andrej Žbona, se je začel vidno od velike zadrege tresti in je gledal v tla ter nekaj nerazumljivega jecljal. Jaz sem tem faktom še dodal: »Razen vsega tega pa se ključarji mešajo tudi v samo službo, tako da železničarji že ne vedo več, kdo so njihovi predpostavljeni, ali so to organi železnice ali so to ključarji. Železniški u-službenec bi rad svojo dolžnost izvršil, pa mu ključar to brani ter ga ovira. Zato je že nastala pravcata anarhija. Naposled moram še dodati, da je še mnogo stvari na postaji Trst, ki delavstvo stalno razburjajo.* Medtem je prišla dvanajsta ura in sem dejal, da je potrebno vse razčistiti in predlagal, naj se razgovori popoldne nadaljujejo, toda v tej sobi, kjer je vladala silna so vročina, kakršne delavci, ki navajeni mrzle burje, ne prene- sejo. Naj se torej za popoldne določi kak drug lokal. S tem so se strinjali ter so določili čakalnico I. razreda na postaji, in sicer ob 17. uri. Popoldne smo našteli cel «ro- ženkranc* nedostatkov glede »a- j korda* in glede neupravičenih raz- j lik v plačah. Ko sem vse to po- j vedal, je zastopnik direkcije vprašal, kdo da je kriv teh nedostat- j kov. Nato sem rekel, da vsekakor ' gospod načelnik, žbona pa je rekel, da je za razlike v plačah' kriv računovodja Zuzzi. To sem mu pobil rekoč: »To ni res, Zuzzi ne more no-. benemu delavcu niti enega heler- j ja dati niti odvzeti. To je stvar gospoda načelnika. Prav tako je stvar načelnika tudi to, da imamo npr. primere, da je delpvec že 33 let v službi, pa še ni sta- 1 len in zaradi tega ne napreduje na plači in tudi ni deležen akordnega dodatka.* Vse kar sem navedel je zastopnika direkcije vidno ogorčilo in se je obrnil proti šefu g. Žbonu, ter mu dejal: «Gospod postajenačelnik, vi veste kaj imate storiti.* Zaupnikom pa je rekel: «Vi pa si izberite tričlansko delegacijo, ki naj pride na Dunaj k g. generalnemu direktorju v svrho ureditve vseh spornih zadev. Samo kar se tiče odstranitve ključarjev, mislim, da ne bo-sto uspeli.* Nato smo sklicali društveni shod, na katerem sem poročal o razgovorih s predstavniki uprave. Na shodu so bili izvoljeni za delegate Žnidaršič, Makuc in jaz. Čez tri dni smo že odpotovali na Dunaj. Jaz sem imel 32 strani z nedostatki, ki sem jih generalnemu direktorju preči tal ter na kratko utemeljil. Generalni direktor von Weeber me je več kot pol ure potrpežljivo poslušal ter naposled izjavil: «0 vsem se da govoriti, samo o enem ne: to so ključarji.* Rekel je: «Juž.na železnica ima z družbo za straženje in zaklepanje petletno pogodbo, ki pa je ne more enostransko odpovedati pred potekom roka. Toda jaz vam dam koncesijo in sicer: vsakega ključarja, ki bi se kakor koli v službo vmešaval naznanite svojemu šefu in tak ključar bo takoj odstranjen.* Priznati moram, da se je potem to zares izvajalo. Vsi navedeni nedostatki so bili odpravljeni in povrh tega smo dosegli zvišanje nekaterih postavk pri «sub-akordu*. šef postaje, zloglasni Žbona, ki je bil po rodu gorišlci Slovenec, ki pa se je zelo bai v službi slovensko spregovoriti, kakor sicer večina slovenskih uradnikov, je hitro vložil prošnjo za upokojitev, saj je imel že 43 službenih, let. Bil je glavni krivec vseh nerednosti, ker je vse direkciji zamolčal. Gotovo so ključarji sporazumno pustili ukrasti vagon defjk, ,da so izpustili tatove, ki so delali občutno škodo z rezanjem »mufov* in onesposobili več osebnih vagonov za promet: tudi to je bilo Žbonovo maslo, ker ni želel, da bi družba za straženje in zaklepanje prišla v slabo luč, katere delničar baje je bil. Žbona je bil hudoben in brezsrčen človek. če je srečal delavca, ki je šel preko tirov v službo in imel v Ženu suknjiča prazno stekleničko. je delavca ustavil ter vprašal, čemu mu bo steklenica. Delavec je dejal, da bo s potjo zvečer kupil v trgovini kis, da mu ne bo treba dve poti delati. Žbona pa mu tega ni verjel, ampak je rekel, da delavec namerava kaj ukrasti in ea ie takoi odpustil. Organizacija je morala energično nastopiti, da ie bil delavec zopet sprejet v službo. Žbona, ki sam ni imel otrok, ni imel nobenega razumevanja za družine železničariev in ko sem mu pri neki priliki potožil, da težko izhajam samo s suho plačo 1 goldinarja in 30 krajcarjev na dan in ga prosil, da bi me uvrstil med akordante, ki so imeli akordni dodatek, ker mi ie po letih službe prinadal, je dejal: «Nas — to je železnico — vaša družina ne briea, mi imamo samo z vami opraviti.* To je bil moi prvi veliki uspeh. Železnica zopet ni mogla »streljati* na delavce in gospod Mehling ni imel nič prijetnega poročati iz «nemirnega* Trsta. V resnici ni malenkost vreči takšno veličino, kakor je bil načelnik postaje v Trstu. Kakšna je bila družba Južne železnice kot delodajalec in kakšne so bile razmere delavcev v Trstu pred prvo stavko leta 1900 in po njej, do prve svetovne vojne? Južno železnico Dunaj-Trst je zgradila država in ko je bila ta proga zgrajena, jo je država leta 1858 prodala novoustanovljeni družbi, ker je baje potrebovala, zaradi pogostih vojn, mnogo denarja. V Trstu je bilo takrat življenje lahko, ker je bilo celo mesto prosto carine. Toda pozneje, ko so bila z zasipavanjem ter razčiščevanjem obale zgrajena nova ogromna skladišča, je bila prosta luka omejena samo na ta skladišča. Vse ostalo mesto pa je bilo izključeno iz proste luke oziroma je postalo carinsko ozemlje. Med mestom in luko je bil zgrajen visok zid. Od tistega časa se je za tržaško prebivalstvo začela draginja, ki je bila zadnja desetletja v Trstu od vseh avstrijskih mest, naj večja. Južna železnica je bila malo sli r!č boljša kot delodajalec, kot tista že opisana družba za straženje ter zaklepanje. Južna železnica se je ravnala po načelu vprašanja ter ponudbe Mezde delavcem je urejala pn krajevnih razmerah. Pred 50 leti ie na primer zunai mesta, na deželi plačevala delavcem na progi po 50 krajcarjev na dan, ker so se «ofri* in mali kočarji ponuiali za tako sramotno plačo. Vondar pa ni hotela upoštevati velike draginje v Trstu. I O i« U Jug( nov tim Ted: la b .na, To ( sker kori da jono letin Pri nad kanj sivo L 1'ridi kme J>rid ‘ali bir, *er ga Iz Jev boga tako Prid, « ti dja, ^elo Ker vati Po z lika Mščj di v a la turi; Iz gih Kosi, *elo *!ad tur. »kol ničn bod( 3?.0( 170,( » ; tonč da l •kirt Ti pro Vodi lovi, taro Slad dov pov, Slad h i ntkt K V »od, se, *urc dru| slad slov deU 150 V da rezi iič« slat vila ti jo deli niti trži vse, Pra g* tak, sna S, 1*11 z Sar Pod var C Bai c t la d (Nadaljevanje sledi J OB 25-LETNICI TRAGIČNE SMRTI V VALOVIH SOČE Spomini na Jožeta Srebrniča veliki gradnji v Djerdapu na Donavi smo že pisali in objavili tudi kako sliko. Danes objavljamo *• ®*w sliko, da si s primerjavo gradnje in ljudi bralec more ustvariti vsaj približno sliko o dimenzijah na tej gradnji. Pred dnevi so se naši delovni ljudje v Trstu in drugod spomnili 25-letnice tragične smrti pok. bivšega poslanca v rimskem parlamentu Jožeta Srebrniča. Tokrat je izšla o Srebrniču v Trstu — kot smo v našem dnevniku že poročali — posebna brošura, v kateri pa so se o pok. Srebrniču ponovile nekatere netočnosti, hi jih vsebuje zadevna biogra-jija v Slovenskem biografskem leksikonu. Te netočnosti pa popravlja članek dr. Dušana Kermavnerja, ki je izšel v letošnji številki 18 novogoriške revije tSrečanja» pod naslovom *lz spominov na Jožeta Sre brniča». Spričo važnosti teh spominov za politično zgodovino primorskih Slovencev sploh delavskega gibanja v naših krajih še posebej, kakor tudi spričo popravljenih omenjenih netočnosti, je naše uredništvo sklenilo, da Kermavnerjev članek ponatisne, za kar smo prejeli avtorjev pristanek. Svet se je odtistihmal precej spremenil in dandanes ni lahko tistim, ki niso takrat živeli skupaj z nami, prav predstaviti, s kolikšnimi simpatijami smo se srečavali preganjani komunisti, bodisi da smo že prej vedeli drug za drugega ali pa da smo šele ob srečanju spoznali drug v drugem tovariša, ki se je odločil žrtvovati se za našo sveto stvar. Predvsem to potezo smo videli v sokomuni-stu in jo pogrešali pri drugih. Ime Jožeta Srebrniča mi je bilo že znano iz tržaškega Dela, ki sem mu od leta 1920 redno sledil v Ljubljani. Gotovo sem že tudi to in ono čul v njegovo hvalo Pridelek koruze v Jugoslaviji Okoli 7.5 milijona ton zrnja: Tudi sladkorne pese in sonc. ničnega semena je veliko Leto« smo že poročali, kako je Jugoslavija v pridelku žita dosegla nov rekord, ko se .e približala petim milijonom ton pšeničnega zrna. r®daj smo tudi zapisali, da bi zna-a biti tudi letina koruze zelo obil-.ua, če bo pravočasno deževalo. Jo dni pa že beremo v jugoslovan-p®m tisku, da je letošnja žetev Koruze v Jugoslaviji zelo velika, r® računajo s pridelkom 7 mili-Jonov in pol ton zrnja, da je torej mtina prekosila vsa pričakovanja. P» vsej tej letini pa kmetje tožijo £ad nizko ceno in tudi nad pomanjkanjem prostora, kam vse to boga-slvo shraniti. Posebno velja to F? nekatera področja Vojvodine, kjer imajo doma še del lanskega 1’ridelka. Staro pravilo bogatih Kmetijskih področij je bilo, da so Pridelek koruze in tudi žita proda-rj" tik pred novo žetvijo ali pred ubiranjem koruze, ko je cena naj-'lsia. Letos pa se to ni obneslo, er je cena koruzi spričo izredne-Pa novega pridelka celo padla. t* Bosne in tudi iz drugih kra-£v Jugoslavije poročajo, o izredno pogatem pridelku sliv, ki jih prav a.u zaradi preobilice ne morejo pridelovalci vnovčiti in se rešujejo tega stanja v pridelovanju žga-Ja. znane jugoslovanske slivovke. Ge° veliko bo letos tudi jabolk. Vat- 1X8 viabolk ne morejo predelo-®ti v žganje, prodajajo to sadje {j? ze'° nizkih cenah, nekatera ve-trgovska podjetja pa to izko-‘5cajo in vskladiščujejo jabolka tuji'' raz?’h krajih, kjer bodo pri-(,a 'j. Poštev prihodnje leto v času turistične sezone eih* ,NoYega Sada, Subotice in dru-_ . Krajev Panonske nižine na ju-j.|Va riški strani prihajajo vesti o obilnem pridelki, sončnic in tur v>rne P686’ Pa tuč‘ drugih kul-- Sama Vojvodina bo n.pr. dala Ijj?*' 275.000 vagonov koruze, sonč-, onega semena pa računajo, da 27nmna tem Področju imeli okoli 17a ni! vag°nov, kolikor ga bo dalo Z "-000.hektarov, ki so jih posejali sončnicami. Letošnji pridelek g n?u*cnega semena bo tolikšen, ' bo v celoti zadosti! jugoslovan-,Klm potrebam. b")ud' sladkorna pesa je zelo do-Vn.. obrodila in na področju Voj-i0 .lne so je populili doslej že po-ta„co' Računajo, da bo 52.000 hek-,i, ,.v Površin, na katerih so sadili hn.; , no peso- dalo 210.000 vago-. sladkorne pese. če bo ta natrite držala, bo letošnji pridelek l„ ? orne Pese največji pridelek, . hkrati tudi na j višji pridelek po Ktaru. Ker so tovarne sladkorja jVojvodini sprejele obveznost, da “ado predelale 190.000 vagonov pe-'f' bodo morali 20.000 vagonov te urovine izvoziti iz Vojvodine v kraie' kJer imaj° tovarne adkorja. Računajo, da bo jugo-tiHV?nska industrija sladkorja pre-b ves pridelek pese v 140 do (,V.splošnem v Jugoslaviji trdijo, r Je letaš kmetijstvo dalo izredne iTjUutate, razen živinoreje in pra-slahu^e’ kiur se Je zaradi lanskih čil lh. tvžnib razmer vzreja skr-ti.io’ ,cesar slabe posledice se ču-delk i°S °t* izredno velikem pribiti U koruze’ s katerim ne morejo trii-^a domače in celo ne na tuje Vs«*6 zaradi mednarodne, pred-Pra ameriške konkurence, pa če-v je Jugoslavija znana kot dru-. Proizvajalec koruze na svetu, *na°J Za 'n čeprav je tudi no da J« jugoslovanska koruza ip. Kakovosti boljša in zato bolj r' ana od ameriške. Ameriška ko Za rt j-P^ Spodriva jugoslovansko • adi izredno nizke cene, ki je ,Pr°izvodnimi stroški jugoslo-vanske proizvodnje. UgREJKLI SMO S slovenskimi šolniki is zamejstva na seminarju v Podvinu d'information. Edition spe-aia Izdaja mednarodna Studenic Vska zveza, Varna, Bolga. ja. J^unesse Tchecoslovaque. Iz «Mlada fronta* v Pragi. Tiho, skoro neopazno, brez vsakršnih zunanjih ceremonij, tudi brez skupinskih poziranj pred fotografom, se je začel, _ potekal im se zaključil 6. seminar za profesorje in učitelje šol s slovenskim učnim jezikom na področju pod italijansko upravo. Seminar je bil v Podivinu na Gorenjskem v dneh od 14. do 24. septembra letos. Seminarja se je udeležilo 30 šolnikov s Tržaškega, od teh 14 profesorjev in 16 učiteljev, in 5 iz Gorice An okoltice, ki so bili letos prvič zastopani. Povabljenih je bilo tudi 5 šolnikov s Koroške, ki se pa vabilu niso mogli odzvati, ker se je tam pouk že začel. Vodstvo seminarja je prevzel prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec SR Slovenije pri šolskem skrbništvu v Trstu. Njemu gre tudi zahvala udeležencev za prijetno počutje An pa za vse, kiar so na tem seminarju videli An slišali ter tako bogatili svoje strokovno znanje in splošno izobrazbo, obenem pa razširili krog svojih znancev in prijateljev. Pa poglejmo, kako je seminar potekel. Vsem udeležencem je bilo naročeno, naj pridejo 14. septembra v hotel Grad Podvin pri Radovljici na Gorenjskem. Vreme je bilo precej grdo: megla in dež in obetal se je bolj klavrn seminar s tega vidika. Naslednjega dne je bal na programu celodnevni skupinski izlet z avtobusom v Kranjsko goro, v Planico in na Vršič. Ko smo se od-pravLjali je bilo oblačno in ves dan je vreme nagajalo. Brez dežja pa je bilo med_ obiskom Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Take skupne izlete z avtobusom smo imeli še dvakrat in sicer v sredo 17. sept. v Crngrob im Škofjo Loko, ko nas jc spremljal zn-ani umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc, in v nedeljo 21. septembra v Vinico, v rojstno vas pesnika Otona Župančiča, ko smo si spotoma ogledali še Muljavo z rojstno hišo pisatelja Josipa Jurčiča, nato doline Krke in ČJrmošnjice, kjer so bili v zadnji vojni srditi boji med partizani in fašisti. Obakrat smo imeli lepo vreme, posebno pa v nedeljo. Ostaile dni smo poslšald vsako jutro po eno ali dve predavanji, popoldne pa smo bili v glavnem prosti. To je večina izkoristila za krajše izlete v bližnjo in daljno okolico: na Bled ,v Bohinj in k izviru Savice, v Vintgar, v Kropo, znaino po stari kovaški obrti, v Begunje in v Drago na grobove talcev, v Tržič in na Ljubelj, v Vedesovo in na Jezersko, da o bližnjih Brezjah naita ne govorim. Nekateri so jo potegnili celo v Avstrijo do Celovca. Kar se tiče predavanj, so bila ta zelo zanimiva. Prvi preda-vatel j dr. Vladimir Klemenčič, izredni univerzitetni profesor iz Ljubljane, je imel predavanje s temo «Najnovejše tendence socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja Slovenije*, v katerem je nazorno prikazal, kako ima ali bi moral imeti vsak člo vek tri bivanjske prostore ali kraje: za stanovanje, za delo, za oddih. Zato je dobro in potrebno, da se tudi ozemlje Slovenije razdeli na tri področja: stanovanjsko, delovno z industrijskim in poljedelskim področjem ter na letoviščarsko ali področje oddiha. Dr. Emilijan Cevc je podal pregled umetnostnega razvoja na S »venskem s predvajanjem diapozitivov. Marija Žagar, profesorica na gimnaziji v Kranju, je v lepem, izbranem jeziku povedala, kakšen je bil delež Gorenjske v slovenski kulturi; znani zbiratelj narodnega blaga dr. Milko MatičetOV pa je govoril o slovenski ljudski pravljici. Prof. Tine Orel iz Ljubljane je govoril o dosežkih slovenskega alpinizma; njegova izvajanja je spremljal znani slovenski a.pi-nist Stane Belak s predvajanjem diapozitivov o vzponih na Hirndu-k-uš v srednji Aziji in na čopov steber v Severni triglavski steni, vzponih, ki se jih je sam u-deležil in jih znal zelo lepo in zanimivo razložiti. Predavali so še prof. Stanko Kotnik s pedagoške akademije v Mariboru o pouku slovenščine; znani kritik, esejist in literarni zgodovinar dr. Janko Kos o problemih sodobne slovenske literature, prof. Mma Medved s pedagoške akademije v Mariboru o pokrajini v slovenski literaturi 19. stoletja in končno dr. Boris Kuhar, direktor etnografskega muzeja v Ljubljani, o etnografskih vrednotah Soavenije s predvajanjem diapozitivov. Ni treba posebej omeniti, da je za vsakim predavanjem bila živahna debata. S tem pa seveda še ni pove- dano vse. Zelo zanimiv je bil tudi razgovor za okroglo mizo o šolstvu v Sloveniji in zamejstvu z ravnatelji osnovnih in srednjih šol iz Kranja in Radovljice. Razgovor je bil zelo koristen in je mnogo pripomogel k boljšemu spoznavanju razmer na šolskem področju na obeh straneh meje. Dva večera sta bila posvečena predvajanju slovenskih filmov. Končno je treba še omeniti, da je bin 18. septembra zvečer za u-deležence seminarja sprejem, kateremu so prisostvovali najvišji predstavniki šolske ob.asti SR Slovenije, med njimi sam sekretar za kulturo in prosveto. Zadnji večer pred zaključkom seminarja pa je balo družabno srečanje v lepem, prijetnem vzdušju in ob dobrem razpoloženju. Seminar torej, kot si .jih je želeti! JOŽE SERAŽIN V najbolj razvitih deželah prometne nesreče zahtevajo že toliko človeških žrtev, da pridejo takoj za trenutno najhujšimi boleznimi in sicer za okvarami na krvnem obtoku in srcu ter za rakom. Na sli ki razbitine dveh vozil. kot komunista, ko se mi je jeseni leta 1923 ponudila prilika, da se z njim seznanim. Takrat sem bil mesec dni na počitnicah pri družini prijatelja Vladimira Martelanca pri Sv. Ivanu v Trstu. Z njim sva se skupaj odpravila na potovanje, ki naju je vodilo peš od Rihemberka (Branika) v Črniče, kjer se je Vlado kot član pokrajinskega odbora Zveze komunistične mladine Italije ustavil pri sodrugu Batagelju (mislim, da se imena prav spominjam), in dalje prek Gorice, kjer sva tudi imela neki opravek, v Solkan k takratnemu funkcionarju omenjene mladinske organizacije za Goriško — Draščeku. Menda predvsem po moji želji sva stopila tudi na Srebrničev dom. Sprejel naju je toplo, čeprav ni odobril najinega nenajavljenega obiska, ki bi naju lahko ogrozil, ker je policija opazovala njegov dom. Menil je, da je za naju najbolje, da se čim-prej odpraviva naprej in ker nisva imela nobenih ciljev več, sva se po naglem slovesu ukrcala na goriški železniški postaji na vlak v Trst. Iz moskovskih razgovorov in o Srebrničev! mladosti Še ni minilo polno leto, ko sva se poleti 1924 s Srebrničem, ki jo bil med tem izvoljen za poslanca KPI v rimski parlament, srečala v Moskvi. Tja sem prišel kot delegat Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) na IV. kongres mladinske komunistične internacionale, Srebrnič pa je bil član delegacije KPI na V. kongresu kominterne Kot «stara» znanca sva se nekajkrat sešla na daljše večerne razgovore. Na vsaj enega teh razgovorov, ki sva ga podaljšala v kratki moskovski poletni noči do jutranjega svita, sva pritegnila še Franja Vuljča iz Čezsoče. Ta je bil od jeseni leta 1923 na neki moskovski vojaški šoli in je bil pičli dve leti pozneje po najhujšem mučenju ub!t„v.. ^firajski glavnjači. Iz moskovskih razgovorov s | Srebrničem se spominjam predvsem njegove pripovedi, kako se je na karpatski fronti leta 1914 iz nekakšnega tolstojansko socialističnega nasprotovanja proti vojni zaklel, da se bo vojskovanju za njemu docela tuje vojne cilje ognil. V spominu mu je ostalo, da je izkoristil prvo priliko za prebeg čez bojno črto v rusko ujetništvo v temni noči popolnoma sam; od tega spomina bi odstopil le če bi zadel na kakšno močnejše pričevanje, kakor pa je moje. To poudarjam v zvezi s trditvijo v sestavku o Srebrniču v Slovenskem biografskem leksikonu (III. str. 431-2), ki sc ga bom v tem zapisu še nekajkrat kritično dotaknil; pri trditvi o njem, češ da «se je s skupino somišljenikov prostovoljno podal v rusko ujetništvo*, se ustavljam z dvomom, posebej še pri izrazu »somišlje-niki», ki nikakor ne more vzdržati kritične presoje. Nd naneslo, da bi se bil kdaj s Srebrničem razgovarjai o njegovi mladosti in posebej o nagibih in vzrokih, zakaj se je bil kot študent odločil proti nadaljevanju začetih pravnih študij in se posvetil obrtniškemu in vrtnarskemu delu doma. O tem vprašanju pa je razpravljal z njim prijatelj To-s Srebrničem v internacijskem taborišču Renicci pri Arezzu seznanil z njim in ki je v svojih spominih na življenje v italijanskih taboriščih zapisa’, dragocene in dosti bolj sprejemljive podatke o njegovi mladostni odločitvi proti študijam, kakor pa jih najdemo v omenjenem leksikonu. Medtem ko tu beremo, da je šel Srebrnič po maturi leta 1905 k vojakom in da se je leto pozneje »na orožnih vajah (?) iz političnih razlogov odpovedni častniškemu činu*, nas Gmajnarjev zapis pouči, da je po odsluženem enoletnem vojaškem roku ostal v vojski zato, ker se je nameraval posvetiti vojaškemu poklicu, a da ga je takrat obšlo «spoznanje, da kot oficir ne more storiti ničesar dobrega in koristnega*. Potemtakem je Srebrnič zapustil aktivno vojaško službovanje iz nazorskih pomislekov, ne ciz političnih razlogov*. Prav takšne nazorske pomisleke je navedel Gmajnarju kot ffas &ŠMp TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Harmonikar Gern; 12.00 Umetniki o sebi; J. Pe rtotPo rto gra n di; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Russo; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Viozzijev koncert za čelo in klavir; 19.10 Filmski zvezdniki; 19.20 Motivi; 20.00 Šport; 20.25 V. Vuk-mirovič: Nočni ekspres; 21.45 Orkestri; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 A. Smare-glia: La falena; 14.30 Arhivski drobci. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30 16.00, 20.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Glasba za mladino; 9.15 Melodije in ritmi; 10.00 Prisluhnimo jim; 10.30 Zbor in orkester; 10.45 Znani popevkarji; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Orkester Wirtz; 12.00, 12.45 in 14.00 Glasba po željah; 15.30 Iz operetnega sveta; 16.40 Parada uspehov; 17.30 Ritmi; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Ital. narodne; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.00 Prihod predsednika Saragata v Beograd; 10.30 in 11.00 Ura glasbe: 11 30 Baritonist M. Sereni; 12.05 Kontrapunkt; ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1969 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.45 Ital. popevke; 16.00 Spored za _ najmlajše; 17.30 Takšni smo pač; 17.05 Program za mladino; 20.15 Pisan spored; 21.00 Koncert; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Vprašanja in odgovori; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Program z Milvo; 14.05 Juke box; 15.00 Plošče; 15.18 Rim-ski-Korsakov; 15.35 Kolesa in motorji; 16.00 Aktualnosti; 16.35 V diskoteki; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Poletje v mestu; 20.00 športna oddaja: 21.10 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Janaček, Hindemith in Stravinski; 11.15 Dva Schubertova kvarteta; 12.20 Vzporedna glasba; 14.00 Tenorista M. Fleta in G. Di Stefano; 14.30 Vivaldijevi koncerti; 16.05 Ansambel iz Amsterdama; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Ajshil: Uklenjeni Prometej; 20.00 Zandonai: Conchita. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 8.40 Glasba in podoba; 9.10 Orglar E-sposito; 10.20 Klavirske skladbe; 12.30 Portret avtorja: Šostakovič. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.0C, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Darežljiva narava; 9.35 Resna glasba; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Schubert: Scenska glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne iz Medjimur-ja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.06 Mladina poje; 14.20 Operetne melodije; 15.40 M. Musorgski: «Ho-vanščina*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.15 Turizem in glasba; 19.15 Braco Koren; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Samuel Beckett; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Češkoslovaška glasba, 23.05 Carducci: Pesmi; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Prihod predsednika republike v Beograd; 12.30 Angleščina; 13.00 Anketa o življenjskih stroških; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Kmetijska oddaja; 19.15 Rostand; 19.45 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Durbridge: Giocando a golf, una mattina; 22.00 Politična tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Pazi, kako govoriš: 22.10 Za ure oddiha; 22.50 Evropsko prvenstvo v ko šarki. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 23.30 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.15 Pionirski dnevnik; 17.45 Po Sloveniji; 18.15 Zbor Dutovlje; 18.45 TV komedija; 19.45 Cikcak; 20.35 Vozniško dovoljenje, prosim; 21.35 Smart — film; 22.00 Caser-ta: Košarka Jugoslavija;SZ. razlog za to, da je opustil začete pravne študije. Medtem ko beremo v leksikonu, da je te študije obesil na klin «zaradi pomanjkanja in bolezni*, je Gmajnarju takole pojasnil svojo odločitev: «Pri zmedi mrtvih črk in besed prava sem spoznal, da tudi kot sodnik ali odvetnik ne bi mogel drugim koristiti.* Tudi ta razlog ni »političen*, t.j. se ne veže s stališčem katere si bodi takratne ali pa šele poznejše politične stranke ali struje, ampak vsa Srebrničeva odklonitev študij in iz njih izhajajočega inteligentskega poklica nas spominja le na — tolstojanstvo (na katero nas je spomnil že njegov protivojni prebeg v rusko u-jetništvo). Le kot nekakSeri tolsto' jevec se je mogel načeloma obrniti k ročnemu delu, najprej v očetovi mizarski delavnici, nato pa k vrtnarskemu delu. K takšnemu ravnanju ga niso navajale ali celo obvezovale »socialistične ideje*, ampak edinole — tolstojevske misli! Nikakor ni videti sprejemljiva trditev v leksikonu, češ da »se je kot srednješolec navzel socialističnih idej in prišel nato v konflikt s šolsko oblastjo*, zakaj malo verjetno je, da bi se bil v tem primeru po maturi in po vojaškem roku posvetil vojaškemu poklicu. Doomnevati moremo le, da so se ga tolstojevske misli prijele šele po tej odločitvi in da je ob njih nato zdrknil v socialistični tabor. Samo v tem je namreč mogel najti »somišljenike*, ki so razumeli njegovo ravnanje. Gmajnarjevi spomini, iz katerih sem nbvedel ključna pričevanja o Srebrniče vi mladosti, so se ohranili v nepopolnem krtačnem odtisu, ki ga hrani Rado Bordon; izšli naj bi bili v Celju pri Mohorjevi družbi. A prav takrat — leta 1948 in 1949 — je zapihala v Sloveniji najbolj sovražna sapa proti vsakršnim spominom na taborišča — ne samo na tista v Nemčiji, ampak tudi na italijanska — in je odpihnila tudi tiskarski stavek Gmajnarjevega spisa. Tone Gmaj-nar, ki je pred kakimi 10-15 leti umrl, je bil časnikar pri socialistični »ENOTNOSTI* v Mariboru leta 1920, pri mariborski »STRAŽI* v prvi polovici dvajsetih let, v tridesetih letih pa pri ljubljanskem »JUTRU*. Kjer koli pa je bil zaposlen, je bil ta bivši prostovoljec — »levičar*, leta 1920 agitator za listo KPJ in socialistične levice v mariborskem volilnem okrožju, pozneje pa komunistični simpatizer, ki nam je bil vselej pripravljen pomagati, dr. DUŠAN KERMAVNER (Konec jutri) ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE «SGD02NQST> Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča Dr. Stanko Peterin, profesor za mednarodno javno pravo. 1. Poglavitno oviro, ki preprečuje skladen razvoj slovenske skupnosti v Italiji, vidim v miselnosti ljudi in v njenih koreninah, posebej v italijanskih razmerah, a ne samo v njih. Nekaj te miselnosti se kaže že v tem, če govorimo o »asimilacijskem procesu«, o procesu prilagajanja, in ga tako v isti sapi, ko ga obsojamo, tudi opravičujemo. Včasih smo bolj In vendar ne povsem točno ta proces označili s potujčevanjem, z vsiljevanjem in s privzemanjem tuje narodnosti, jezika in kulture tujega naroda. Danes prodira spoznanje, da gre predvsem za odtujevanje svojemu narodu, njegovemu jeziku in kulturnemu izročilu, s tem pa tudi za trganje socialnih vezi in za uničevanje vrednot, ki jih z materin1 m jezikom in od vsega začetka vsajeno in negovano zavestjo dobrega In lepega in svoje vrednosti dojema in razvija — ne brezimni posameznik, ampak človek, zrasel z družbo. Gre za poseben vidik danes splošnega problema, ki je v odtujevanju človeka samemu sebi in njegovemu ožjemu, ravno tako pa tudi širšemu družbenemu okolju. Narodnostno odtujevanje ne ovira le napredka prizadete narodne skupine, ampak je tudi nezdružljivo z razvijanjem osebnosti, »oborožene z znanjem, čustvom in moralo«, s spoznavanjem ln usvajanjem kulturnih vrednot večinskega in drugih narodov ter s prilagajanjem širši družbeni skupnosti, s premagovanjem njenih nasprotij in z njenim napredkom. V najnovejšem času si ti nazori utirajo pot celo v družbi, ki je integracijo^ svojega raznorodnega prebivalstva od nekdaj štela za svojo prvenstveno nalogo. Staro tezo o ,«talilnem loncu« narodov so v ZDA nadomestila — sicer nedosledna — stališča o »kulturnem pluralizmu«, o »pozitivni integraciji« in o tem, da je treba tudi s posebnimi gospodarskimi ukrepi omogočiti manjšinam «večjo in boljšo navzočnost v akciji«. S spoznanjem, da boj proti diskriminaciji in uzakonitev enakih pravic ne rešujeta stvari, in s priznanjem potrebe po posebnem manjšinskem varstvu je bil — ob vseh pridržkih glede pravih namenov avtorjev omenjenih tez in glede praktične pomembnosti teh sprememb — storjen znaten premik v miselnosti nekaterih vodilnih krogov v ameriški družbi. Dejal bi, da se v Italiji odnos do manjšin v slabšem in obenem v boljšem razlikuje od navedenega primera. Novi nazori o manjšinskem varstvu se v tej enonacionalni državi z razmeroma maloštevilnimi manjšinami uveljavljajo z večjo težavo; njihov prodor je bolj kot od vpliva in pritiska manjšin odvisen od moči in zrelosti naprednega gibanja v večinskem narodu. Posebne pravice, ki jih uživata nemška in francoski manjšina, so kljub svoji daljnosež-nosti še vedno izjemne pravice, ki izhajajo iz mirovne pogodbe, ne pa iz spoznanja splošnih in trajnih koristi večinskega naroda in na njih temelječega splošnega manjšinskega pravnega režama. Za ta režim je v bistvu značilno relativno manjšinsko varstvo, zgrajeno na načelu nediskriminacije in enakih pravic državljanov. 2e sama po sebi skopa ustavna določba, po kateri «republika s posebnimi predpisi varuje jezikovne manjšine«, ima zaradi neznatnega ..............»»»im......um......■■iiiiiiiiii.............................im........... OVEN (od 21.3. do 20.4.) V svojem delu ne boste naleteli na nobeno zapreko. Skušajte se pobotati z ljubljeno osebo. BIK (od 21.4. do 20 5.) Ne sprejemajte nalog, ki vam ne nudijo nobene perspektive. Več pozornosti notranji vzgoji. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Razumevanje predstojnikov vam bo še prav posebno potrebno. Resnica ni vedno na vaši strani. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pazite, da vas dosežen uspeh preveč ne omami. Pustolovščina vam ne more zagotoviti sreče. LEV (od 23.7. do 22.8.) Tekmeci vam ne bodo kos v vztrajnosti, ki jo boste pokazali v boju proti njim. Odločitev, ki jo boste sprejeli, ne bo najboljša. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne pozabite na ponudbo, ki jo boste danes prejeli. Utrdite osnove svoje bodoče sreče. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Priporočljiva je opreznost, posebno na finančnem področju. Nikamor naj se vam ne mudi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Neka ponudba se vam bo zdela ugodna, vendar se ne odločite zanjo. Vaš optimizem je utemeljen. STRELEC (od 22.1i. do 20.12.) Poskušajte rešiti nekatera še nerešena vprašanja. Nenaden predlog vam bo olajšal izvedbo programa. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preden se odločite za nakup, še en krat dobro premislite. Posvetite večer koristni zabavi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z intuicijo boste uspešno premagali nevarno^ nasprotovanje. Storite vse, da b.: rešili zavezništvo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prejeli boste več ponudb. Izbira bo težka. Prijetno vabilo. dosega takih predpisov — mednje ne moremo šteti tistih, ki se nanašajo na prevzete mednarodne ob vez nosil — le deklarativen pomen. če upoštevamo nekdanje razmere in okoliščino, da je spremembo stališč po drugi svetovni vojni pripisati bolj vplivu demokratičnih sil kot taktičnemu ravnanju vladajočih krogov, je tudi tako okrnjeno varstvo pomenilo mejnik med preteklostjo in velik napredek. Kakor vsa družbena dogajanja ima tudi ta napredek lahko povsem različne posledica. Lahko je izhodišče za nadal}. nji Korak, za uzakonitev posebnih pravic, ki ba položaj pripadnikov manjšinskih skupin izenačile s položajem pripadnikov večinskega naroda in bi šele tako prvim ustvarile enake možnosti v enakih razmerah. V nasprotnem primeru pa bi vsa sprememba obstajala in obstala le v tem, da so stare oblike odtujevanja, ki so doživele neuspeh, zamenjale nove oblike, prikrite z videzom svobodnega odločanja posameznika, ki ne ravna in ne bi več ravnal pod nasiljem oblasti, ampak »samo« pod silo razmer. Prof. Klineberg, znani strokovnjak za manjšinska vprašanja trdi, da lahko tesni stiki dveh narodnostnih skupin postajajo prijateljski samo tedaj, če gre za stike skupin z «enakim statusom«, z obojestransko »primerlj-vimi stopnjami položaja in ugleda«; drugače se «sodbe o superiornosti in inferiornosti samo še poglabljajo«. Taa lazvoj bi se-vtou porajal nape ros ti in bi končno zopet izzval oblastveno prisiljevanje, ki bi se nujno, kot že nekoč, obračalo tudi proti pripadnikom večinskega naroda, proti njegovi svobodi in proti njegovim demokratskim ustanovam. Ne bi bilo prav, če bd zanikali znaten napredek v položaju, ki ga ima v primerjavi s preteklostjo slovenska skupnost v Italiji, kakor tudi ne bi bilo prav, če bi prearli razumevanje in pomoč na katero je pri svojih prizadevanjih naletela pri naprednih tokovih v italijanskem javnem življenju. Po drugi strani pa bi se vdajali velikemu slepilu, če bi v dosedanjih dosežkih videli izhod iz njenega o-čitno zapostavljenega položaja, konec »asimilacijskega* procesa in s preteklimi zaslugami za njeno stvar odplačano odgovornost vseh tistih, ki jim je pri srcu demokratični red v Italiji. 2. V luči prejšnjih izvajanj bi dal preunost prizadevanj eni za aosiedno uveljavitev 6. ue-na italijanske ustave z uzakonitvijo posebnega manjšmsKe-ga varstva, ki bi po svojih splošnih načelih zajedo vse narodnostne skupine v Italiji v podrobnejših določbah pa bd ustrezalo njihovim posebnim razmeram in življenjskim koristim. Sele v drugi vrsti si posebno varstvo slovenske manjšine zamišljaan tako, da hi izšel poseben organski zakon, in sicer brez zveze s splošnim varstvenim sistemom. Tak zakon ne bi izboljšal sedanjega stanja samo z ustrezno vsebino svojih določb, ampak tudi z njihovim obsegom veljave, s poenotenjem sedanjega ab-suronega pravnega rezana, *i umetno deu sklenjeno naseljeno slovensko manjšino m tu-ai po tej delitvi odmerja neenako pravico. Ob pomanjkar nju boljše rešitve, posebnega varstva v okviru splošne ureditve manjšinskega vprašanja bi bila ravno slovenska skupnost poleg obeh manjšin, kd že uživata posebne pravice, najbolj upravičena do posebnega statuta zaradi svoje strnjenosti, avtohtonosti, mejnega položaja in stika z matičnim narodom. Končno preostane še tretja pot, ki je morda v današnjih razmerah še najbolj stvarna, čeprav je polna trnja in ovinkov: vztrajen vsakdanji boj za posamezne v danem trenutku dosegljive pravice. V vsakem primeru pa bi bilo za Dodočo usodo slovenske manjšine m za njeno pioono sožitje z večinskim naroaom odločimo odpravljanje njenega podrejenega položaja in Uvajanje «enakega statusa«. Zlasti zaradi zgodovinskih krivic, izvirajočih iz slabega socialnega položaja pripadnikov slovenske manjšine, bi od vseh posebnih varstvenih predpisov in ukrepov bili najpomembnejši tisti, ki bi njenim preds ta v nikom odpirali dostop do vzvodov odločanja o vseh vprašanjih, ki neposredno ali posredno prizadevajo pjene življenjske potrebe in koristi. iNadaljevanje sledi) Vreme včeraj 20.8, najnižja stop., zračni veter 4 km/h vlaga 83 odst. morje mirno. : Najvišja temperatura 17.2, ob 19. uri 19.5 tlak 1012,6 stanoviten, jug, padavine 17,3 mm, , nebo 8/10 pooblačeoo, temperatura morja 21,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. ČETRTEK, 2. oktobra MIRNA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17.44 — Dolžina dneva 11.40 — Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 13.30 Jutri, PETEK, 3. oktobra TEREZIJA SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA SGZ ugodno ocenjuje gospodarsko sodelovanje in nakazuje nove možnosti nadaljnjega razvoja Ocena obiska predsednika Kavčiča - Koristen bi bil insti. tut za preučevanje gospodarske strukture sosednih dežel Na zadnjem sestanku izvršnega poslovna komplementarnost Italije oobom Slovenskega gospodamstoeiga j in Jugoslavije sta danes namreč. takšni, da bi se vrednost obojestranske izmenjave med sosednima združenja so odborniki pod vodstvom predsednika Stanka Boleta med drugim razpravljali tudi o nedavnem obisku odposlanstva izvršnega sveta SR Slovenije s predsednikom Stanetom Kavčičem na čelu v naši deželi in o zdajšnjem obisku predsednika republike Sa-ragata v Jugoslaviji. Predsednik SGZ Stanko Boie je takole povzel glavne misli z omenjenega sestanka: Gospodarski krogi v Furlaniji - Julijski krajini in Gospodarsko združenje še posebej pozdravljajo obisk predsednika IŠ Staneta Kavčiča. Poleg velikega političnega pomena, ki ga ima ta o-bisk na poflitdčnem področju, vidijo tukajšnji gospodarski krogi v njem kronanje njihovih prizadevanj pri čemer ima SGZ prav gotovo največ zaslug, po čim bolj razširjenem in učinkovitem sodelo vanju med našo deželo in sosedno repuMiko Slovenijo. Ta prizadevanja bi namreč ostala brez pravega haska, ko bi ostala izolirana na ravni gospodarskih krogov, in ko bi jih najvišji Oblastveni organi z Obeh strani ne povzeli, osvojili in nato izvajali ustreznih ukrepov. S Kavčičevim obiskom je bil na tem področju storjen pomemben korak naprej in prepričani smo. da bodo poslej Izvršne oblasti iz naše dežele In sosedine republike tesneje sodelovale pri reševanju tudi gospodarskih problemov skupnega interesa. Ko ugotavljamo te pozitivne premike pa moramo hkrati naglasiti tudi potrebo po vzpostavitvi novih učinkovitih instrumentov, ki naj o-lajšajo to zaželeno tesnejše sodelovanje. Tak učinkovit instrument bi bil na primer inštitut za proučevanje gospodarske strukture in zmogljivosti v Furlaniji Julijski krajini in v Sloveniji, ki naj bi raziskoval Zlasti možnosti in prijeme za nove oblike gospodarskega sodelovanja med obema dežedama. V ta okvir spada tudi instrument, na katerega SGZ stalno opozarja pristojne kroge, in ki sestoji v izmenjavi strokovnih kadrov med Furlanijo Julijisfco krajino in Slovenijo. Zlasti na tukajšnji strani bi morali poskrbeti za podeljevanje tudijskiih štipendij mladim strokovnjakom, ki se nameravajo posvetiti gospodarskim dejavnostim, .ti so skupnega interesa tako za našo deželo oziroma Italijo na e-ni, kakor tudi za Slovenijo oziroma za vso Jugoslavijo na drugi strani. Takšen instrument bi nadalje predstavljala deželna finančna družba Priiulia, ko bi razširila podnoč-.,3 svojega delovanja tako. da bi pomagala postavljati širše temelje za sodelovanje s sosedno Slovenijo. Idealno bi seveda bdlo. ko bi mogli uresničiti podobno polbudo tudi v sosedni republiki. Posefbno važen pa je v tern o-kviru instrument, ki ga predstavljajo avtonomni računi oziroma blagovna izmenjava v njihovem o-kviiru. Te račune je treba osamosvojiti, da bodo postali pravomoč-ni že ob samem sprejetju ustreznih operativnih določb ter da ne bo poslovanje v njihovem okviru podvrženo še raznim restriktivnim ukrepam, kakor se to dogaja danes. Vse navedene izboljšave so po našem mišljenju izvedljive in uresničljive, ker se vendarle bliža trenutek, ko bo mogoče sklenjen poseben sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo. V tej luči Slovensko gospodarsko združenje in slovenski gospodarstveniki nasploh visoko pozitivno ocenjujejo dosedanjo raven odnosov med našo deželo in sosedno republiko Slovenijo. še z večjimi simpatijami pa spremljamo danes predsednika Sa-ragata na njegovem obisku v Jugoslaviji. S tem potovanjem se odpirajo 'daleč obsežnejše možnosti integracije in sodelovanja med našima sosednima republikama. Gospodarski potencial in medsebojna republikama lahko v zelo kratkem času podvojila. Pomislimo samo, kaj vse je še mogoče narediti s skupnimi močmi na samem Jadranu, v ladjedeistvu, industriji, domačem in tujem turizmu ter še na drugih področjih. Slovensko gospodarsko združenje in vsi slovenski gospodarstveniki v Furlanijl-Julijski krajini si mnogo obetamo od tega obiska, kar zadeva bodoče sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo kot članico Evropske gospodarske skupnosti pa želimo, da se Italija krepko zavzame za sklenitev sporazuma Jugoslavija-EGS.» Na sestanku so odborniki razpravljali tudi o opravljenem delu in bo- dočih nalogah SGZ in njegovih organov. V tej zvezi ,je bila poudarjena zlasti nujnost oživitve problema gradnje avto ceste Trst-Razdr-to, ki_ je v zadnjem času zašlo v nekakšno zatišje. Mešana komisija italijanskih in jugoslovanskih strokovnjakov, ki jim je bila poverjena naloga, da skupno proučijo ta problem, naj se v najkrajšem času sestane, da bi se celoten problem vendarle premaknil s sedanje mrtve točke. Razprava se je nadalje dotaknila tudi skorajšnjega tridnevnega študijskega zasedanja o trgovinski izmenjavi z deželami izven Evropske gospodarske skupnosti, na katerem bo ob okrogli mizi, posvečeni maloobmejni blagovni menjavi in avtonomnim računom sodeloval tudi predsednik SGZ Stanko Bole. TISKOVNA KONFERENCA DR, B0RGNE Družba ATI bo okrepila letalske zveze iz Ronk Na progi Trst-Rim bo sedanje letalo Fokker zamenjalo reaktivno letalo DC 9 - Še dva dnevna poleta Trst-Milan in Trst-Benetke Družba Aero Trosportd Italia-ni ATI bo v bližnji bodočnosti znatno okrepila redne letalske zveze med JuLiijškiim letališčem v Ron-kah in ostalo Italijo. Danes vzdržuje diružba redne dnevne zveze Trst. Benetke - Genova in Trst - Milan -Turdrn ter Trst - Rim. Vse te zveze bodo po novem okrepljene, razen na odsekih Benetke - Genova in Milan - Turin. Kakor je sinoči razložil komercialni direktor dlružbe dr. Borgna na poselbni tiskovni konferenci na trgovinski zbornici, kjer ga je prisotnim gospodarskim in turističnim delavcem z deželnim oidlbomikom za promet Vainiisoam na čelu, predstavil odbornik zbornice dr. Ru6tda-Tradne, bo ATI z nastopom zimskega umika 1. novembra, letos za- menjala sedanje letalo vrste Fok- ......".............................. DANES V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU Stavka in zborovanje kovinarjev zasebnih tovarn in «Navalgiuliana» Zborovanje gradbenih delavcev v sindikalni dvorani NDZ-CEIL in povorka po mestnih ulicah - V petek in soboto stavka v cementarni in opekarni WMM Gradbeni delavci med včerajšnjo povorko po mestu V splošno stavkovno gibanje, ki grozd zajeti tudi druge kovinarske tovorne iz poddržavnih podjetij, se vključijo danes kovinarji zasebnih podjetij v industrijskem pristanišču in tisti, ki jih veže delovna pogodba, sklenjena s CONFAPI. Svoja delovna mesta bodo zapustili delavci v industrijskem pristanišču v Žavlijah in ladjedelnici ((Navalgiuliano)) olb 8.30, ko bodo v skupiinah ŠM. do trga pred sedežem podjetja «Grandi FIAT», kjer bo splošno sindikalno zborovanje, na katerem bodo trije po krajinski sindikalni voditelji predvidoma spregovorili o nadaljevanju boja za novo delovno pogodbo in priznanje osnovnih demokratičnih in sindikalnih pravde v tovarnah samih. V tovarne se bodo delavci kovinarske stroke vrnHi opoldne in redno nadaljevali delo do večerne izmene. Izjemo predstavljajo delavci v mehanični ladjedelski delavnici podjetja «Orlando», kjer bodo stavkali do začetka jutrišnje jutranje izmene olb 6. uri. Včeraj pa so se gradbeni delavci iiiiiiimiiiMiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiuiiiiiramiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiimiiHiiimmiiiimii Pismo Slovenske skupnosti Saragatu Slovenska skupnost je naslovila na predsednika republike Giuseppa Saragata pred njegovim odhodom na državniški obisk v Jugoslavijo pismo (katero je poslala v vednost tudi zunanjemu ministru Aldu Mo-ru), v katerem izraža v uvodu željo, da bi ta uradni obisk bil poln uspehov, in prepričanje, da bo_ utrdil odnose med sosednima državama ter odprl novo obdobje tesnih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih stikov ter prijateljskega razumevanja med Italijo in Jugoslavijo. V nadaljevanju je v pismu rečeno, da «smo kot narodna manjšina vedno zavzemali stališča, ki naj bi učinkovito prispevala k graditvi demokratične družbe in k gospodarsko-socialnemu ter etičnemu razvoju dežele Furlanije - Julijske krajine* ter še, da «bomo vedno osredotočili naše moči in našo politično voljo za popolno odstranitev vsake krivičnosti in za zgraditev pravičnejše in bolj socialne družbe, gradeč bodočnost, v kateri bosta tukaj soživeea naroda, v še bolj tesnih odnosih prijateljstva in sodelovanja in ko bodo predvsem odstranjene krivice, ki danes še vedno ponižujejo slovensko narodno manjšino in ji ne dovoljujejo, da bi se polno razvijala v današnji družbi, ker so na žalost še veljavni zakoni, ki nam prepovedujejo na primer uporabljanje našega materinega jezika s sodnimi in upravnimi oblastmi, zakoni, ki nas podrejajo v današnji demokratični družbi*. Pismo Slovenske skupnosti nato med krivicami, ki se godijo slovenski manjšini v Italiji, navaja pravno neurejenost slovenskega šolstva, primer Beneške Slovenije, kjer ti- soči in tisoči državljanov slovenskega jezika nimajo pravice do vrtcev, osnovnih in srednjih šol v lastnem materinskem jeziku, vprašanje pod fašizmom nasilno poitalijančenih priimkov. Dalje je v pismu postavljena zahteva naj se izdajo posebni zakoni za zagotovitev obstoja in razvoja slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in naj se deželi poverijo pristojnosti za reševanje teh vprašanj v kolikor vlada ne kaže konkretne volje, da bi jih reševala. Pismo navaja, da poteka v teh dneh 15 let od podpisa londonskega sporazuma in da Slovenci v tržaški pokrajini še vedno čakamo na izdajo norm za izvajanje sporazuma, ki so predvidene v sami spomenici. Pismo se zaključuje s ponovno ugotovitvijo, da zaščita narodnih manjšin predstavlja eno izmed o-snov človeškega sožitja in da «re-šitev odprtih vprašanj ni samo naravna pravica etnične manjšine temveč predvsem dolžnost države, ki temelji na demokratični ustavi in katere obstoju so prispevali tudi Slovenci v Italiji s svojimi žrtvami in bojem proti diktatorskemu režimu*. Pismo izraža prepričanje, da bodo ta vprašanja predmet poglobljenih preučitev med predsednikovim obiskom v Jugoslaviji ter do-navlja obvezo Slovenske skupnosti, da se bo »vztrajno zavzemala za prijateljske odnose med soživečima narodoma in za etnično avtonomnost, za socialni napredek, za svobodo in mir v Evropi in v svetu ter za vedno globlje in vedno bolj pozitivno sosedstvo med republiko Italijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo*. olb 9. umi žbnaid v prostorih sindikalnega doma v Ul. Famdares 8. V dvorani «Di Vittarlo« so zbranim zidarjem, delavcem iz cementarne in opefcame spregovorili trije sindikalni tajniki Oniiscemhi (CGIL), De Grassi (CISL) din Zander (CC diL). Vsi so v svojih izvajanjih po-.udarili nujnost strjenosti v boju, ki bo, kot vse kaže, še dolg in naporen. Nasprotna stran namreč trmasto odklanja konstniktivno nadaljevanje pogajanj in sprejem o-snovnih zahtev delavcev gradbene sitroke. O teh smo pisali že včeraj in zadevajo bistvene spremembe delavne pogodbe, ki bi — če bi ss uresničile talko, kot zahtevajo delavci — pomenile korenito spremembo splošnega gospodarskega, toda tudi socialnega položaja grad bendih delavcev. Tajniki treh strokovnih organizacij so ziato pozvali delavce, naj .bodo pripravljeni na še ostrejše nastope in naj vztrajajo v enotnosti, ki je sedaj naiučinkoviitejše orožje letošnje «vroče sindikalne jeseni«. Sindikalno zborovanje je bilo zelo kratko, saj ni trajalo več kot četrt ure, na kar so se delavci podali po mestnih ulicah v povorki. Glasno so protestdralld in zahtevali sprejem svojih pogojev pred sedežem Združenja malih in srednjih podjetnikov v Ul. San Lazzaro in v Ul. San Spdiriddone pred sedežem združenja šnidustrdjcev. Od tod so krenili na trg Undlta, kjer so se nekaj časa ustavili pod občinsko palačo in sedežem prefekture, nato pa nadaljevali svojo pot po Kami, na Trg Goldoni do sedeža Nove delavske zbornice v Ul. Pomdares, kjer so se razšli. Povorke so se udeležili, kot omenjeno, delavci zidarske stroke, uslužbenci cementarne in opekarne, ki so danes spet stavkali. Uspeh stavkovnega gibanja je bil tuda danes dober, saj so izjeme tako redke, in bi se stavkokaze (če izvzamemo urad-ndištvo «Itaicemeotd») dalo piošteti na prsitdh ene roke. V okviru novib stavkovnih pobud, katerih namen je prisiliti delodajalca k pogajanjem na osnovi «listine zahtev« gradbene stroke bodo v petek in soboto ponovno stavkali delavci v cementarna in opekarni. Ni pa še določeno, kdaj bodo spet stavkali ostali zidarji. Vsekakor se v kratkem sestanejo v Rimu tri tajništva sondikabuh organizacij, ki bodo izdelala podrobnejša načrt stavkovnih gibanj. Nova ravnateljica srednje šole pri Sv. Jakobu Novo šolsko leto 1969-1970, ki se je začelo včeraj, je prineslo nekatere spremembe. Dolgoletna ravnateljica srednje šole pri Sv. Jakobu prof. Marija Blažina je odšla v pokoj. Na njeno mesto je bila imenovana prof. Vera Bedendo Semenič. Novi ravnateljici čestitamo in ji želimo mnogo uspehov in plodno delovanje v korist slovenske srednje šole pri Sv. Jakobu, prof. Blažino-vi pa želimo, da bi še dolgo let uživala zasluženi pokoj. Iker z zmogljivostjo 44 potnikov, ki lati dnevno na progi Trst - Rim, z reaktivcem DC 9, K bo lahko sprejemal po 105 potnikov. Z ronskega letališča bo letalo vzletelo .vsak dan ob 7.20 na rimskem letališču FiumldJno pa bo že ob 8.20. Povratni palet bo ob 21.10 iz Rima s pristankom v Romkah ob 22.10. Z uvedbo poletnega urnika 1. aprila prihodnjega leta pa bo ATI uvedla poleg sedanjih dveh poletov v smeri Trst - Padska nižina -industrijski trikot Molan . Turin -Genova, še druga diva dnevna po leta Trst - Miiilan dn Trst - Benetke. Tako bo novi red vožnje na teh relacijah tabšen-le: Proga Trst - Benetke - Genova (letalo Fokker): odhod iz Trsta (Romke) ob 20.35, prihod v Benetke ob 21.00, odhod proti Genovi ob 21.20, pristanek v Genovi ob 22.25. Povratna vožnja: odhod iz Genove ob 6.30, prihod v Benetke ob 7.35, odhod proti Trstu (Romkam) ob 7.50, pristanek v Romkah ob 8.15. To je proga, ki obratuje že danes. Poleg te bodo kakor rečemo s 1. aprilom prihodnjega leta u-vedlld še dnevno progo Trst - Benetke (letalo Fokker) z odhodom diz Trsta ob 14.15 in prihodom v Benetke ob 14.40 ter na povratku z odhodom iz Benetk ob 17.00 in pristankom v Romkah ob 17.25. Proga Trst - Molan - Turin (letalo Fokker): odhod iz Trsta ob 8.35, prihod v Milam ob 9.40, odhod iz Molana proti Turinu ob 10.10 dn pristanek v Turinu ob 11.00. Povratna vožnja: odhod iz Turina ob 17.30, prihod v Milan ob 18.10, odhod ia Milana proti Trstu ob 19.00, pristanek v Romkah ob 20.10. To je proga ,ki obratuje že danes. Poleg rije bodo uvedla novo dnevno zvezo Trat Milan (letalo Fokkeri in sicer po umiku: odhod iz Trsta (Romke) ob 17.50, prihod v Miiilan ob 19.00; povratna vožnja: odhod iz Milana ob 20. uri, pristanek v Romkah alb 21.10. Družba Aero Trasporti Italdami se ukvarja z letalskim prometom oa domačih internih progah, direktor dr. Borgna pa je na sinočnji konferenci prikazal skrb vodstva družbe za sestavo takšnega umika poletov tudi iz našega mesta, ki me le bo ustrezal po-tršbam poslovnih ljudi, ki se bodo posluževali ATI-jevih uslug, ampak tiudli mednarodnemu letalskemu prometu in sicer tako, da bodo odhodi dn prihodi letal na vseh navedenih progah v Skladu z odhodi in prihodi za vsa važnejša mesta v ftalajl in z najvažnejšimi mednarodnimi poleti. Zaradi čedalje gostejšega letalskega prometa nad letališča kot so milansko, tu-rinško dn zlasti rimslko, pa bo omenjeni umik ustrojen tako, da bodlo potniki zanesljivo ujeli zaželene zveze tudi v primeru zamude pri pristanku posameznih letal. RAZPIS ABONMAJEV SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA ZA SEZONO 1969-70 Repertoar: Slovenska dramatika Levstik - Mahnič: Jaka Stoka: Pran S. Finžgar: (V ABONMAJU) MARTIN KRPAN MOČ UNIFORME NAŠA KRI Tuja dramatika: Ignazlo Silone: Bertold Brecht: Georgea Feydeou: DOGODIVŠČINA UBOGEGA KRISTJANA (L’owentura di um poveno oristlano) DOBRI ČLOVEK IZ SEČUANA (Der gute Meosch vom Seznam) SUMNIČENJE (La puce A ToneMle) GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE (IZVEN ABONMAJA) OTROŠKA PREDSTAVA GOSTOVANJE OPERE SNG IZ LJUBLJANE VRSTA ABONMAJEV: Premierski Red A (prva sobota po premieri) Red B (prva nedelja po premieri) Red Mladinski v sredo Red Mladinski v četrtek Red Okoliška (popoldanska predstava Red C Red D na dan praznika) CENE ZA ABONENTE: Premiera Ponovitve Parter A (središčni sedeži) 13.000,— 6.000,— Parter B (ostali sedeži) 7.000,— 5.000,— Balkon 5.000,— 3.000,— MLADINSKI ABONMA Lir 2.000,— OKOLIŠKI ABONMA INVALIDSKI » 6.000,— (preskrbljen prevoz) » 2.000,— (za katerokoli vrsto abonmaja 1 Razen za premiere razpisuje SG v Trstu tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk na podlagi osnovnega abonmaja. Prvi družinski član doplača lir 2.000.—, vsak nadaljnji družinski član pa Mr 1.000.—. ABONMAJI SE POBIRAJO VSAK DAN RAZEN OB PRAZNIKIH: od 10. do 14. ure v Kulturnem domu, od 16. do 19. ure v Tržaški knjigarni. Abonma je plačljiv v dveh obrokih: do 31. decembra. prvi ob vpisu: drugi Za ostale operne in dramske predstave nudi SG v Trstu svojim abonentom 50 % popust. Umestitev komisije proti onesnaženju voda Včeraj so v prostorih deželnega odbora umestili posvetovalno komisijo ,ki se bo ukvarjala z vprašanjem onesnaženja rečnih in morskih voda, s čimer se je začela akcija za »zdravo in čisto vodo* v naši deželi. To je izjavil odbornik za zdravstvo in higieno Devetag, ko je pozdravil strokovnjake, ki so v komisiji. Odborniku je odgovoril prof. Vendramin, ravnatelj inštituta za higieno padovske univerze. IRMA in BOŽO SEDMAK zakonski par na letošnji «Kra-ški ohceth, se preko našega lista najprisrčneje zahvaljujeta vsem, ki so kakor koli sodelovali pri izvedbi letošnje «Kraške ohceth in jima pripravili nepozabno doživetje. Posebej se zahvaljujeta predsedniku zadruge «Naš Kras» tov. Egonu Krausu, tov. Silvani Malalan, vsem vaščanom, številnim darovalcem krasnih daril, narodnim nošam, nastopajočim ansamblom, repentabrski občinski upravi in gostincem re-pentabrske občine in sploh vsem, ki so s svojo prisotnostjo naredili ta praznik tako lep. Včeraj se je po vsej državi uradno začelo novo šolsko leto. Učenci in dijaki so se zbirali v šolah, nato pa so v spremstvu učiteljev in profesorjev odšli k maši. Odrasli so prišli sami in so se veselili snidenja s svojimi sovrstniMi. Najmiajše, zlasti tiste, ki so zdaj prvič prestopim šolški prag, so spremljale mamice. Prvi stik s šolo, novi obrazi, večja družba, vtisi, ki se bodo danes, prvi dan pouka, pomnožili in ki tc bodo moč- no vtisnili v spomin, toda brez posebnega presenečenja, saj so vsi že obiskovali otroški vrtec. Veselo razpoloženje, živžav je bal pred šolo in pred cerkvijo, vendar red in disciplina. Danes se začne redni pouk. Dramska skupina SPD Tabor z Opčin priredi v soboto, 4. oktobra ob 20.30 in v nedeljo, 5. oktobra ob 17. uri v prosvetnem domu na Opčinah priljubljeno komedijo Vdova Rošlinka Občinstvu še’ bo predstavil tud! novo ustanovljeni PEVSKI ZBOR SPD TABOR pod vodstvom prof. Svetka Grgiča. Ukrepi deželnega odbora v prid kmetijstvu Na včerajišnjd popoldanski seji le deželni odbor sklenil izdati nadaljnjih 350 milijonov lir za področja, ki so jiih prizadele vremenske neprBillke v avgustu. 100 milijonov lir bodo porabili na podlagi zakona št. 23 za pomoč družinam, na področjih, ki so bila zelo prizadeta. 250 milijonov pa bodo uporabili na podlagi zakona št. 33 za vzpostavitev proizvodne učinkovitosti posestev, ki so utrpele veliko škodo. Obisk luksemburških turističnih operaterjev Na povabilo deželnega odborni-štva za turizem je bila pred kratkim na obisku v naši deželi delegacija turističnih operaterjev iz Luksemburga. Delegacija se je srečala z združenjem hotelirjev in s predsednikom konzorcija julijskega letališča prof. Ferrarijem. Med svojim obiskom so luksemburški gostje sklenili pogodbe s hotelirji iz naše dežele za prihodnjo kopališko sezono ter so postavili osnove za bodoče «charterske» polete iz Luksemburga v Ronke od prvih dni junija do konca septembra prihodnjega leta. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredil v nedeljo, 12. oktobra ob 17. uri v Kulturnem domu KONCERT godb na pihala Posamezno in skupno bodo nastopile godbe iz Doberdoba, Nabrežine, Proseka in Trebč. IZŠLA JE KNJIGA PAVLA HOČEVAR: Pot se vije PONATIS SPOMINOV, KI SO IZHAJALI KOT PODLISTEK V PRIMORSKEM DNEVNIKU Gabite jo v to&aiki Unfigatoi Resolucija pristaniške sekcije KPI Na treh zaporednih sejah so delavci, člani priistaniščne sekcije KPI razpravljali o položaju, v katerem je, kljub ustanovitvi samostojne pristaniške ustanove, tržaška luka. Dedoval so ostro obsodili pomanjlkanje osnovnih infrastruktur, kot so ceste, železnice in stvarna samostojnost EPT pri izdelovanju finančnih načrtov in spre jemanju novih naročil. Včeraj -danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. oktobra 1969 se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 77-letna Giusepplina No-vari, 78-leina Erama Taucer por. Poz. ziutti, 67-letni Cosmo Caprlo, 82-letnl Antonio Bertlni, 71-letna Anna Fi-clch por. Prelazzi, 91-1 etn a L/ulgia Puntln por. Fe del-'. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bemini 4. Benussl, Ul. Cavana 11. Spon za, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLU2BA LEKARN (Od 19.30 do 6.30) Vielmettl. Borzni trg 12. Centau ro, Ul. Rossettl 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanPAnna Erta di S. Anna 10. K?/ KASTA priredi 6-mesečni tečaj srbohrvaščine za I. in II. letnik. Lekcije dvakrat tetien-sto v ponedeljkih in pet-knh. — Informacije in prijave do 12.10.1969 na tel. 744-449 od 14. do 15. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina dragega pri. jatelja Josipa Faganela daruje družina K ar: S 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Angela Vergiriele daruje družina Strekelj 5000 lir za športno društvo Primorje. V počastitev spomina pok. Niktta Ukmarja daruje Milko Milič s Proseka 2500 lir za prosvetno društvo Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. Angela Verginele daruje Milko Milič s Proseka 2500 lir za prosvetno društvo Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok. Josipa Faganela poklanjajo Alma, Marica in Grozdana 3000 lir Dijaški matici ter izražajo svojcem globoko sožalje. V spomin pok. Milana Pertota daruje Albert Ščuka 1000 lir za Dijaško matico. Razstave V trgovini - galeriji »La Gorgona« v Ul. Malcanton 16 razstavlja svoje «zidne skulpture« Marko Hreščak. V hotelu »APPRODO« v Devinu je odprta kiparska razstava Dušana Dža-monje, Draga Trša-rja, Bruna Alzet-te, Uga Čara, Marjana Černeta, Luciana Ceschie in Glannina Grimaldi-ja. Razstava bo trajala do 26. t.m. V soboto, 4. t.m. ob 18. uri bo v galeriji Torbandena, otvoritev razstave, na kateri bo prikazal svoje tempere znani italijanski pesnik Al-fonso Gatto, ki se je nekoč ukvarjal tudi s slikarstvom. Razstava bo nato odprta do 24. t.m. V znanem devinskem gostišču «L’Ap-prodos se nadaljuje razstava del sedmih kiparjev, lin sicer petih iz naše dežele rn dveh Jugoslovanov. Razstava bo odprta do 24. t.m. Nazlonale 16.00 «11 fango verde«. Robert Horton, Luciana Paluzži. Te-ohnicolor. Fenice 16.00 «Dove val tutta nuda». Tomas Mihom, Maria Grazia Buc-cella. Technicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Sento che ml sta succedendo qualcosa». Jack Lem-mon, Catherine Deneuve. Technico-lor. Eden 16.00 «Les strip-teaseuses«. Pre-povedano mladini pod 18. letom. ExceIsior 14.30 «Satyrlcon». Film Fel-linija. Martin Potter, Magali Noel, Lucia Bose, Capucine. Technicolor, Panavision. Rltz 16.00 «Vivi o preferibllmente morti«. Nino Benvenutl, Giuliano Ge,.ima. Eastmancolor. FUodrammatlco 16.30 «L'ultimo paradi so«. Dokumentarni film v bar-vah .Prepovedano mladini pod 16. letom AUbarda 16.00 «11 monaco dl Mon-za«. Lisa Gastoni, Don Backy. Aurora 16.30 »Franco, Ciccio e H pirata Barbanera«. Franchi in Ingras-s'a. Techmicolor. Cristalio 16.30 «Le amanti di Dracu-la». Christophe Lee. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capltol 16.00 «11 suo nome e donna Rosa«. Al Bano, R. Povver, D. Pa-lumbo. Technicblor. Impero 16.30 «Metti una sera a ce-na«. J. L. Triintignant. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «Rosemary oa-by». Mia Farrow, John Cassavetes. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.00 »Tutte le sere alte nove«. Dick Bogarde, Pamela Franklin. — Technicolor. Abbazia 16.00 »Contrabbandlerl del cielo«. Claudla Cardinale, Rod Tay-lor. Technicolor. Prepovedano mladimi pod 14. letom. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri technicoloa' diramotičen film. NON SI MALTRATTANO COSI’ LE SIGNORE Igrajo: R. Stedger, L. Retniok, G. Segal. KINO «1R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni avanturistični fillm: MATCHLESS Igrajo: Patrick 0’Neai, Im Ftirstenberg. — Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Prosvetno društvo »Vesna« priredi v nedeljo, 5. oktobra Izlet v Idrijo ln v bolnišnico Franja. Vpisovanje v Ljudskem domu v prostorih »Albert Sirk« vsak večer od 20.30 do 21.30. SPDT priredi dne 5. oktobra izlet na Snežnik. Vpisovanje v Ulici Geppa 9 (pri Norči). Odbor za proslavo bazovi- šklh žrtev organizira v nede- ljo, 19. oktobra ob 40-letnici usmrtitve Vladimira Gortana celodnevni izlet v Pazin. Vpisovanje pri SPZ, Ulica 1 Geppa 9, tel. 31119. Izšel jc pesniški prvenec miadega tržaškega avtorja MARKO KRAVOS Knjiga vam je na razpolago v Uiailti UnjlgatoiL TRST ■ Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 rpH Rettavracija KRAS Vam nudi vsak četrtek svoj nagrajeni kraški menu. - Tel. 22-71-13 ODPRT JE NOV KAZINO V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni v jugoslovanskem »Milanu« s sedežem v modernem, izbranem ln središčnem HOTELU SLON Dve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni klub, dva bara, dve kavarni, slaščičarna, sladolcdama. ■nack-bar ROULETTE, BACCARA, CHEMIN DE FER, BLACK JACK obra >b 13,! SEJA DEŽELNEGA SVETA orgoB a sv4 5Cak. ivinu na Di i Ali' :ta, t rimali . t.m. Večina zavrnila zahtevo po odškodnini kmetom za uničeni in izgubljeni pridelek Meglen položaj v zvezi z industrijsko dejavnostjo, ki naj bi nadomestila v Tržiču podjetje Solvay, ki bo zaprlo svoje obrate konec meseca Na včerajšnji seji deželnega sve-so razpravljal, o položaju -i ho Itodjetju Salva y v Tržiču in o hudi ev n sltadi, M jo je utrpelo kmetijstva. ,! svC žaradi hudih nalivov, neurij in dru-mik I vremenskih neprtllk. Zlasti raz iikvad Ptava o tej škodi je tila zelo živa b0 , m celo ostra, saj je oilo v dvorani navzočih kakih sto kmetov in kms-,. JJc, ki so prišli nellašč za to iz i st Fprlan|ije in ki so na koncu dali i*'1 «3 Klasno izraza svojemu nezadovoljni", fvu. Razprava o tem vprašanju se Ka Je vrtela okrog dveh resolucij: **o so predložili svetovalci KPI in PSIUP, drugo pa svetovalci strank kjve sredine. Komunisti in pskipov-so zahtevali predvsem, da se teplača 'kmetom odškodnina tudi za ie». J izgubljene pridelke, levosredinska zz>. y»*ina p« ni hotela pristati na češ da spada to v državno nu
  • ( «Meblo» gradi v Nevi-Goriei nove poslovne prostore V središču Nove Gorice, nasproti marketa, nastaja veliko gradbišče. Tovarna pohištva Meblo narn-leč financira izgradnjo velike trgovske hiše, v kateri bo Imela razstavljene svoje proizvode in bo seveda tudi uredila prodajo pohištva. Nov trgovski objekt bo brletažen. Skupaj bo v njem čistega prodajnega prostora nič manj kakor 1800 kvadratnih metrov. Pohištvo bodo prodajali predvsem v pritličju in prvem nadstropju, medtem ko bodo klet rezervirali za skladišča. »Meblo« se je odločili za gradnjo novega poslovnega objekta predvsem zaradi tega. ker je v Novi Gorici vedno večje povpraševanje po njegovih izdelkih. Razen domačinov prihajajo sem kupovat potrošniki Iz drugih slovenskih ln I jugoslovanskih središč ter itall-1 Janškega obmejnega prostora. Samo v minulem letu Je znašala prodaja milijardo dinarjev, za letos pa računalo, da bo presegla milijardo tristo milijonov dinarjev. Dijakinje in dijaki slovenskih srednjih šal so včeraj zjutraj prisostvovali v gorniški stolnici začetni šolski maša. Danes se na slovenskih srednjih šalah v Ulici Oroce, v Ulici Ranidaccio in v Ulici Se-miinariio prične reden pouk. Običajnim poslopjem v katerih se že vsa povojna leta vrši pouk v slovenskem jeziku, se je letos pridružilo še poslopje bivšega malega semenišča v Ulici Seminario, kjer so za silo namestili dva razreda slovenskega trgovskega zavoda, ki je bil na novo osnovan šele v lanskem šolskem letu. Skupno število dijakov, ki obiskujejo sioveoske srednje šole, se je letos v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Ta krivulja v višimo se že nekaj let ponavlja in kot smo že včeraj, ob pregledu vpiisov v slovenske osnovne šole, ugotavljali, je to znak zaupanja v slovensko šolo. Veča se počasi, a stalno že nekaj let tako števila učencev-v-oartovnih-šotah,--kot■ tudi število dijakov v srednjih šolah Prepričani- smo, da bi se število učencev in dijakov še bolj povečalo, če bi se zlasti v mestu vodila bolj koordinirana in širša akcija pri pridobivanju otrok slovenskih staršev. V bodoče bo treba na to resno misliti. Pred seboj imamo Primorski dnevnik od 2. oktobra 1968. Tam stoj’, zapisano, da je bilo 1967 v slovenskih srednjih šolah na Goriškem 243 dijakov, teta 1968 se je to število zvišalo na 265, lani pa so spet dih ima.Jo letos 86 učencev (lani štvom, da bo danes ob 18. uri v 93), v štirih drugih 83 (lani 691, | podružnici Kmetijskega konzorcija v treh tretjih pa 50 (lamd 51). Skup-! v Ronkah Prispevajte za DIJAŠKO MANCO! no je torej na nižja sredhjd šoli letos 219 dijakov, lani pa jih je bilo 213. Nekoliko višje je tudi število dijakov na klasični gimnaziji in liceju. Lani je billo na tej šoLi, ki je nastanjena v Utici Croce, 26 dijakov, letos jih je 28, ki so po razredih takole razdeljeni: sedem v četrti gimnaziji, štirje v peti gimnaziji, šest v prvem liceju, pet v drugem liceju, šest v tretjem liceju. Na učiteljišču pa je v primerjavi z lanskim letom število dijakov padlo za štiri enote. Lani so imeli 32 učencev, letos jih je samo 28. Ta padec je treba pripisati majhnemu številu vpisanih v prvi razred. Po posameznih razredih je položaj naslednji: prvi razred 4 (lani 13), drugi razred 10 (lani 8),. tretji razred 7^(lami 7), čet£jj, ■ed, 7 (lani 4).r.... .... T^f lici Seminario, kjer za silo dobijo zatočišče tudi nekatere italijanske šole, pa imajo 15 vpisanih v prvem in 10 v drugem razredu. Skup no število znaša torej 25 dijakinj in, dijakov. Ko govorimo o tem zavodu moramo ponoviti to kar smo povedali že pred dvemi dnevi. Profesorica ki jo je šolski skrbnik začasno v Ronkah sestanek, na katerem bo dr. Pier Luigi Carniel s kmetijske, ga ravnateljstva predaval o rezultatih, ki so jih dosegli z novimi sortami mehke pšenice. Predavanje bodo spremljali številni diapozitivi. Zaradi važnosti skorajšnjih posevkov so kmetovalci in tehniki vab- Na svojem zadnjem zasedanju je prizivno sodišče v Gorici med drugim v dveh primerih vrinilo zadevo okrajnemu sodniku v Tržiču, ki ni v dovoljini meri proučil vso zadevo, oziroma so med tem nastopili novi elementi. V prvem primeru so Obravnavali primer Sergija Tonzairja iz Škocjana ob Soči. Obtožnica pra-vi. da je Tonzar 27. novembra 1966 podrl na cesti v Ronkah 65-letnega Gioacchina Crocija, ki se je peljal s kolesom ter mu povzročil poškodbe, ozdravljive v 90 dneh. Ton-zar se je peljal z vespo namenjen v bolnišnico v Tržiču, ko mu je kolesar nenadoma presekal pot pri gostilni «Alla pesa« v Romkah hoteč zaviti v stransko ulico. Na razpravi ritne 12. decembra lani mu je okrajni sodnik v Tržiču prisodil 100 tisoč lir globe pogojno. Kot rečeno, pa je prizivno sodišče vrnilo akte okrajnemu sodniku s priporočilom naj jih ponovno prouči in izreče novo razsodbo. Obtoženca Je zagovarjal odv. Boni V drugem primeru se je moral zagovarjati Tržačan 50-letnl Bruno Vascctto iz Ul. S. Vito 3. Ko je dne 5. aprila 1966 na cesti v Tržiču nenadoma odprl vrata svojega avtomobila, je s tem podrl kolesarja Egista Snaidera, ki je padel ter Je moral v bolnišnico zaradi telesnih poškodb. Okrajni sodnik v Tržiču je na razpravi dne 19. decembra lani obsodil Vascotta na plačilo globe 50 tisoč lir in povračilo škode ln stroškov Snaideru. Tudi to zadevo je višje sodišče vrnilo prvostopnemu v Tržiču, da ga ponovno preuči in Izreče novo razsodbo. Branilec odv. Borgogna iz Trsta. Drž. taž. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Man-cuso in Gridelli; zap. Nodettl, Začasno odložena zapora v Solvayu Na sedežu Zveze industrijeev v Tržiču je bil včeraj dopoldne napovedani sestanek med predstavnikom Solvay jz Milana m predstavniki kemičnih sindikatov, da bi se pocaizgovoriiJi o preklicu zapore tovarne v Tržiču. Sestanek je te delno uspel ter so začasno odložili zaporo oddelka za proizvodnjo kalcijevega klorida, ki bi ga morala zapreti že 30. septembra. Po vsej verjetnosti gre pri tem samo za nekajdnevni odlog. Med razgovori se je zbrala pred sedežem večja skupina delavcev, ki so zahtevali preklic zapore tovarne, vendar ni bito izgredov ali neredov. Včeraj so se zbrali tudi predstavniki političnih strank levega centra in KPI ter izrazito svoja soglasje s sklepom občinskega odbora v Tržiču glede obrambe koristi delavcev podjetja Solvay. O položaju v tržiškem podjetju Salvay so razpravljali tudi na seji deželnega odbora. O stvari je obširno poročal odbornik za industrijo Dulci, ki je govoril o dosedanji posredovalni akciji in o možnostih za novo industrijsko dejavnost, ki naj bi nadomestila Sol-vay. Odbornik je tudi dejali, da je prosto glavno ravnateljstvo Sol-vay, naj odlloži zaporo podjetja v pričakovanju ugodnega zaključka -pogajanj z neko drugo industrijsko skupino. Končno je sporočil, da se bo danes sestal s siinčkikalniTnl predstavniki delavcev Solvay. ljeni na predavanje. ........................................................................ DANES ZVEČER NA SEJI V S0V0DNJAH Občinski svet bo razpravljal o spremembi trase za avtocesto Župan-Češčut je pripravil poročilo o dosedanjem poteku akcije v tem smislu trgovskem zavodu, ki so ga smo že povedali, V..... ^ miškem poslopju v f*' Danes zvečer z začetkom