VELIKO NAGRAD ZA VSE STARE IN NOVE NAROČNIKE — 100 NAGRAD V VREDNOSTI PREKO 1,5 MILIJONA DINARJEV! LETO XVIII. — Številka 3 Ustanovitelj!: občinski odbori SZDL J« •enlce, Kranj, Radovljica, Skofja Lolr B ržlč. — Izdaja Časopisno pod fetje »Gorenjski tisk« — Glavni in Odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 8. 1. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ust Uhaja od oktobra 194? kot tedniki O j L januarja 195)1 kot pol tednik. M 1. Januarja 1960 trikrat tedensko.' Od L Januarja 1964 kot poltednlk. in sicer ob stedab tn sobotah ZA GORENJSKO PRED ZIMSKO TURISTIČNO SEZONO Bohinjci za svoje goste Smučarska šola — Prospekt v štirih jezikih — Spominki, drsališča .. skratka, nekoliko živahne je Kljub temu, da novi hotel na Voglu še ni odprt, je v lepem bohinjskem kotu vedno več domačih in tujih turistov, predvsem smučarjev. Zato je začela na Voglu delovati tudi smučarska šola. Bohinjci so pripravili za svoje goste tudi ličen prospekt z urnikom in osnovnimi navodili ter ga tiskali v štirih jezikih in razposlali domačim in tujim potovalnim Uradom. Na Voglu bodo odprli tudi trgovino s smučarsko opremo, kjer bo moč kupiti še razne spominke in po- dobno ali pa si izposoditi smučarsko opremo. Na voljo imajo 70 parov opremljenih smuči, z nekaj smučarske opreme pa razpolagajo tudi hoteli v dolini. Pripravili bodo tudi nekaj manjših drsališč pri hotelu Jezero, pri Zlatorogu in morda še kje drugje. Razvojna pot kamniškega podjetja »SVIT« je strma. Iz majhne delavnice se je podjetje razvilo v pravo tovtrno z bogato proizvodnjo večmilijardne vrednosti. Doslej so ostali stari le prostori sredi mesta, ki pa so kljub prezidavam in dozidavam postali pretesni. Zato je kolektiv zunaj mesta zgradil nove, moderne prostore, ki bodo zagotovili boljše delovne pogoje in kvalitenejšo in v določeni meri tudi novo proizvodnjo, ki deloma že teče. Prva sta zajokala Emil in Gregor V obeh gorenjskih porodnišnicah sta se kot prva novorojenčka v letošnjem letu rodila dečka. OCENA NEZADOSTNO za gostince na Šmarjetni Dolgoletni porodni krči so na Šmarjetni gori rodili na zunaj sicer krepkega otroči-ča, s katerim pa je vse prej kot vse v redu. Morda je res napaka v tem, ker smo preveč pričakovali, pa smo Zdaj toliko bolj razočarani posebno nad postrežbo. Da se razumemo: zdaj je Se čas, da v interesu hotela in podjetja in v interesu Kranjčanov in vseh drugih bodočih obiskovalcev te edinstvene razgledniške točke popravimo te prve napake, da z mnajhnimi denarci pa z nekoliko več dobre volje, prizadevnosti in odgovornosti preprečimo tisto, kar se zna zgoditi: da bo velika in lepa restavracija prazna, da bodo milijoni propadali na Štnar-jetni. Zato smo tole napisali, ne zato, da bi kritizirali. Opozoriti hočemo, da je težje gori slabo popravljati kot pa dobro ali vsaj boljše začeti, in da sicer še ni prepozno, da pa ne kaže več odlašati, da je končno le treba začeti s solidnim poslovanjem. S tako postrežbo in s tako ureditvijo restavracije kot je -v teh prvih dneh, bo šla Šmarjetna gora rakovo pot. Tega pa si ne želimo. -t r OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJAVI • OBRAZI IN POJ Iz malega raste veliko Pritožujemo se, da ni sodelovanja med šolami in športnimi organizacijami. Nekateri pravijo, da se pritožujemo ' neupravičeno; Občinska zve?a za ;elesno kulturo v Radovljici je razpisala tekmovanje šolskih ekip v odbojki Prcdtekmovanje naj bi bilo 19. decembra v Radovljici in na Bledu, finalni turnir pa 26. decembra v Radovljici. Odbojka je priljubljen šport med mladino. Tudi težek ni. Vsi otroci jo radi igrajo, saj ni težko obvladati osnov igre. Naredili so razpis in ga razposlali. čakali in čakali so prijave. Prijavili sta se le dve ekipi osnovne šole iz Radovljice. Ena šola je odgovorla pismeno, da njeni učenci za tekmovanje niso pripravljeni, da bi to motilo njihovo delo po učnem načrtu. No, vsaj odgovorili so, pa čeprav so izgo- vori popolnoma nerazumljivi. Zanimivo je, da ni nobena druga šola sploh reagirala na razpis. Da ne bo pomote. Ni šlo za neko večje prvenstveno tekmovanje, tukaj ne bi nihče pridobil ali izgubil svoj športni sloves. Bil bi le majhen turnirček, ki bi naredil otrokom malo veselja, vresel malo razvedrila. Morda bi se kdo tako celo oprijel odbojke! S svojim nastopom bi šole, čeprav profesorjev ta šport menda ne zanima, vendar lahko dokazale da so pripravljene sodelovati tudi v telesni kulturi. Seveda so tudi takšni, ki sodelujejo, a jih je premalo če bi hoteli doseči višjo stopnjo v razvoju naše telesne kulture, ne bi smeli poznati takšnih nepomembnih, majhnih problemčkov. Iz malega raste veliko! P. C. Na Jesenicah je prva rodila Jožica Novak. Emil je tehtal ob rojstvu 3000 g, velik pa je bil 52 cm. Rodil se je 1. januarja ob 6.10 uri. Sedaj je že malo zrasel in je že pravi ponos štiriindvajsetlet-ne mamice z Jesenic. Kranjski fant, ki se je rodil ob 4.30 zjutraj devetnajst-letni Ljudmili Ribnikar, je bil nekaj časa brez imena. Mamica se je odločila za Gregorja, vendar ne vemo kako se je odločilo »»ostalo sorodstvo«. Mlada Šenčurjan-ka je rodila 3350 g težkega in 56 cm velikega dečka. V preteklem letu se je rodilo v porodnišnicah na Gorenjskem 2777 otrok — na Jesenicah 941, v Kranju pa 1836. Iz kranjske porodnišnice nismo dobili točnih podatkov o spolu rojenih (izve- deli pa smo, da je bilo 23 dvojčkov), na Jesenicah pa se je rodilo 477 deklic in 464 dečkov. Pri pregledu našega najmlajšega naraščaja poglejmo še koliko se jih je rodilo zadnji dan starega in prvi novega leta. 31. decembra se je na Jesenicah rodila ena deklica, v Kranju pa dva đačka in ena deklica. 1. januarja se je na Jesenicah poleg Emila rodila še ena deklica. Gregor (?) v Kranju je ta dan ostal kar sam svojega spola — rodile so se še tri deklice. Povprečno se je rodilo v preteklem letu v Kranju na dan 5 otrok, kar je skoraj dvakrat toliko kot na Jesenicah kjer znaša povprcfeJa 2,5. P. C. Novo stražiško pokopališče Novo stražiško pokopališče bo na Sorskem polju, 200 do 300 m od cerkve sv. Uršule proti vrtnariji. Komisija, sestavljena iz predstavnikov sanitarne inšpekcije in urbanistov, si je 27. decembra lani ogledala teren za novo lokacijo in meni, da je ta prostor najbolj primeren. Istega dne se je sestal tudi gradbeni odbor za novo pokopališče in sprejel predlog •komisije. Torej bo. Stvari so se po sklepu občinske skupščine, da se sedanje pokopališče opusti in da je do konca aprila letos treba pripraviti načrte in določiti lokacijo za novega, le premaknile naprej. Menda Stražišani res še ne bi naredili nič konkretnega za novo pokopališče, če sklepov skupščine ne bi bilo, posebno še zato, ker vedo, da je na starem še prostor za pokopavanje in da razlogi za opustitev le niso taki, da bi zahtevali tako hitro ukrepanje. Vendar je prav, da se zdaj — če že odločitev je — čimbolj prizadevajo za ureditev novega pokopališča. Gradbeni odbor meni, da je treba z akcijo za zbiranje samoprispevkov počakati dotlej, da občinska skupščina i«, pristojna republiška komisija lokacijo na Sorskem polju odobrita. Takoj potem pa bo treba z lastniki prizadetih zemljišč urediti lastninske zadeve, kar pa verjetno ne bo težko, saj -jih je precej, ki zemljo ponujajo zastonj, -at 999995 2 NOTHANJA POLITIKA ć. JANUAR 1966 * GLAS PRED KONGRESOM SZDL teži Kamničane ? Nove oblike združevanja članstva — Ne le poslušalec, marveč aktivni ustvarjalec Na prvem Javnem pogovoru z ljudmi naj bi se pomenili o preskrbi z zelenjavo, zatem o urbanističnem urejevanju in stanovanjski gradnji v Kamniku, o šolstvu in o drugem kar pač teži Kamničane. To je povedal predsednik krajevnega odbora SZDL Kamnik, inž. Ferdo Cvetko. V Kamniku se je v zadnjem času dokaj razmahnilo družbeno življenje: V vrste SZDL so pridobili kakih 70 novih članov. Sestanki in druge oblike zbiranja in pogovora ljudi postajajo vse bolj živahne. Toda izkušnje so pokazale, da je treba za javni pogovor (na primer tribuno) pripraviti samo en problem, ki ljudi teži in na razpravo dobiti odgovorne ljudi, ki niso le seznanjeni z zadevo, marveč tudi odgovorni za izvedbb. Tako ljudje najbolj neposredno lahko vplivajo na oblikovanje stališč in so hkrati obveščeni »iz prve roke« kot se temu pravi. Tako je predvideno, da bi že sedaj v januarju sklicali javno tribuno o preskrbi v tem mestu in okolici. V glavnem gre za preskrbo z zelenjavo, pa tudi za kruh, meso in druga sveža živila. Čeprav je v zadnjih letih trgovina tam napravila velik korak, pa imajo občani še precej pripomb prav na organizacijo te vrste preskrbe. Prav tako je med ljudmi, zlasti v mestu, precej pripomb na stanovanjsko gradnjo. S tem pa je povezana urbanistična perspektiva mesta kot celote in je prav, da občani v tem sodelujejo ne le kot poslušalci, marveč kot ustvarjalci novega. Tako želi organizacija SZDL v Kamniku z javnimi razpravami, ki naj bi se začele v januarju, vključiti široki krog občanov k reševanju najbolj perečih problemov tega industrijskega mesta. K. M. PRESTOPNIŠTVA MLADOLETNIKOV V TRŽIŠKI OBČINI Standard in vzgofa Največkrat so krivi prav starši za nepravilno vzgojo svojih otrok. Njihovo hlas-stanje po stanardu povzroča, da ob tem pozabljajo na lastne otroke in na njihovo vzgojo in se potem čudijo, če otroci zaidejo na krivo pot. To je med drugim povedal predsednik sveta za varstvo družine pri občinski skupščini Tržič Mirko Brejc odbornikom, ki so pretekli torek razpravljali o imladinskem prestopništvu v tej občini. V tej razmeroma majhni občini, so- imeli lani (1965) opravka z 28 mladimi prestopniki, veliko primerov pa niso uspeli obravnavati ali pa so bili pre-prestopki lažji. Odborniki so se o tem pojavu, ki zadnje čase narašča, zelo temeljito pogovorili in sprejeli ustrezne zaključke. Menili so, da se morajo za te stvari bolj zavzeti vse družbeno politične organizacije, šole in tudi podjetja, kajti bili so primeri, da so mlade- ga človeka ob prvem, malem spodrsljaju vrgli na cesto, kar je bil povod za še večji prestopek. Tudi reševanje takih zadev se ne bi smelo zavlačevati po več mesecev. Tako in podobno so trži-ški odborniki z občutkom odgovornosti do mladih razpravljali o tem in upati je, da bodo z enotnejšimi napori do-/segli zaželjeni uspeh. K .M. Slovesnost V Komunalnem servisu Priznanje delu Zadnji dan starega leta so imeli v Komunalnem servisu v Kranju majhno slovesnost. Kot že več let, so tudi letos obdarili delavce, ki so zaposleni v podjetju 10 let. Osmim, delavcem so podarili zapestne ure, na katerih je gravirano: Komunalni servis Kranj — 10 let dela. 1. januarja na vrhu Stoia Na Novega leta dan je skupina turistov izpred Valvazorjeve koče opazovala od sonca in snega bleščeče pobočje in vrh Stola v Karavankah. Edini daljnogled je neprestano krožil iz rok v roke. Mislil sem, da opazujejo divjačino. Pa ni bilo tako. Njihovi pogledi so spremljali 25-letno Heleno Lu-žar, trgovsko pomočnico, članico Planinskega društva Kamnik, ki se je sama napotila od Valvazorjeve koče na vrh Stola. »Kako to, da ste se kar sami odpravili na vrh?« sem jo povprašal, ko se je vrnila. »Nisem dobila družbe. Sla pa sem se iz čistega hobija!« je rekla Helena. Tako je Helena letos prva, ki je stopila na vrh Stola. Mislim, da to ni tako preprosto; lahko bi bilo nevarno. Morda misli Helena drugače. Vsaka gora ima svojo čud. To- krat je bilo vreme vrh Karavank naklonjeno Heleni. Kaj pa, če bi iznenadna megla in snežni vrtinec sprejel na vrhu Heleno v svoj objem? Zato svetujem: spoštujte previdnost, ki je mati modrosti! - J. VIDIC T »T O S O«, tovarna obutvenih strojev in opreme KRANJ, Struževo 3 zaposli pogodbeno — za dobo 6 mesecev MATERIALNO KNJIGOVODKINJO POGOJI: ustrezna izobrazba in nekaj let prakse v knjigovodstvu. Kandidati naj se osebno ali pismeno zglasijo v splošno kadrovskem oddelku našega podjetja. Razpis velja do 15. 1. 1966. Zdravstveni delavci v Kranju o izdatkih za to službo Smotrneje trositi skupni denar Najprej vedeti koliko imamo in to strokovno razporediti — Zdravstveni delavci naj bodo osnovni nosilci zadovoljevanja družbenih potreb na tem področju Potrebe za zdravstveno zavarovanje na območju komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj — Tržič — Skofja Loka se v letošnjem letu ne bi bistveno spremenile. Podjetja, organizacije itd., naj bi vplačevale v ta namen 7 odstotkov od bruto osebnega-dohodka, nekatere organizac;'<- pa naj bi še z dodatnim p-ispevkom poravnavale na Ipovprečni stalež svojih zaposlenih. Skupno je predvideno, da bi dohodki in seveda tudi izdatki znašali letos 4.129.126.000 dinarjev oziroma po novem 41.291.260 dinarjev. Ta vsota, predvidena na povprečnem povečanju osebnih dohodkov za 22 odstotkov, pa je seveda zelo velika. Ob trošenju tako velikih družbenih sredstev ni čudno, da je bilo že precej pri- pomb občanov, zlasti pa samih zdravstvenih delavcev. Tako je prišlo konec decembra v Kranju do uspešnega pogovora zdravstvenih delavcev o organizaciji zdravstvene službe. V pogovoru je sodeloval tudi podpredsednik glavnega odbora SZDL Slovenije dr. Jože Vilfan. Prva zahteva zdravstvenih delavcev je bila, da bi morala zdravstvena služba vedeti koliko sredstev bo na določenem območju in obdobju zbranih za ta namen. To naj bi omogočilo, da se ta sredstva racionalno in strokovno usmerjajo po predvidenem načrtu. Poudarjali so, da ni prav, če o teh sredstvih odloča ' zavod za socialno zavarovanje, marveč da je treba te razprave in končne odločitve prepustiti strokovnemu organu — zdravstvenim delavcem. Pred-9 stavniki zavarovancev — O plačniki teh sredstev — # so bili doslej slabo ob-O vesčeni o trošenju sred- 9 stev. Tako je prihajalo 0 do odločitev, ki so bile 9 bolj izraz stališč admini-0 stracije socialnega zavaro-$ vanja, kot pa izraz potreb % samih zavarovancev. Za-9 vodi za socialno zavaro-® vanje naj bi v prihodnje 9 postali bolj finančno O servisna služba in ne go-® spodar sredstev za zdrav-Q stveno dejavnost. S temi # sredstvi naj bi gospodari- # la sama zdravstvena služ- # ba, ki bi dajala svoj Q obračun občinskim skup-Q ščinam in zavarovancem O samim na zborih voiiv-9 cev, na raznih tribunah in 9 podobno. Na istem pogovoru so zdravstveni delavci opozarjali tudi na različna stališča gorenjskih občin do preventivne in kurativne zdravstvene službe in ocenjevali to kot oviro v načrtnem in smotrnejšem usmerjanju sredstev v te namene in organizacijo zdravstvene službe na širšem teritorialnem območju. K. M. Poklicna šola za slikopleskarsko stroko Kranj razpisuje delovno mesto TAJNICE (opravljanje računovodskih in administrativnih poslov) Nastop službe 1. febr. 1966. Razpisni pogoji : — dovršena ekonomska ali njej ustrezna šola, — sposobnost za samostojno opravljanje računovodskih poslov, — stanovanje v Kranju ali bližnji okolici, — dobro zdravje. Sola sprejema lastnoročno pisane prijave do 20. jan. 1966. Prijavi je priložiti dokazila o usposobljenosti. Ravnatelj: 8. JANUAR 1966 * GLAS GOSPODARSTVO r Gospodarske novice PROIZVODNJA — DOBRO V primerjavi z letom 1964, se je proizvodnja nekovin v 1965. letu povečala za 10 %, kar je celo nekaj nad pričakovanji, hkrati pa precej nad povprečjem za celotno gospodarstvo. LAHKO BI BILO BOLJE V 1965. letu smo po nepopolnih podatkih načrpali okoli 2 milijona ton nafte. V primerjavi z 1964. letom se je proizvodnja povečala za 6%. Strokovnjaki pa menijo, da bi bilo moč v preteče-nem letu načrpati še precej več nafte, če bi bilo več denarja za opremo naftnih polj. Tako pa smo lani morali uvoziti 1.5 milijona ton nafte. KAR V REDU Po približnih podatkih je tekstilna industrija v Jugoslaviji povečala proizvodnjo v 1965. letu za 6.7 % v primerjavi s prejšnjim letom. Največji vzpon je dosegla konfekcija, in sicer 16.9%. CRTA POD 1965. Skupni obseg kmetijske proizvodnje v 1965. letu je za 6.3 % manjši kot v letu 1964. Na velikih posestvih se je proizvodnja lani sicer povečala za 4.2 %, medtem ko je na privatnih kmetijah padla za 8,5 odstotka. Odkup živine in mleka Domžale in Kranj — glavna proizvajalca na Gorenjskem Podatki o lanskem odkupu živine in mleka ter mlečnih izdelkov na Gorenjskem kažejo, da sta glavna proizvajalca občini Kranj in Domžale, kar je razumljivo, saj imata največ ravninskega sveta in tud' družbena proizvodnja je tu najbolj razvita. Ostale občine močno zaostajajo. V odkupu živine je daleč na prvem mestu domžalsko področje, medtem ko je v odkupu mleka in mlečnih izdelkov na prvem mestu kranjska občina. Domžalska občina je tudi edina na Gorenjskem, kjer je odkup z družbenega sektorja (Agro-kombinat Emona s farmo bokonov v Ihanu in drugimi obrati!) mnogo večji kot s privatnega. Loško področje se izrazito ukvarja s pitanjem, manj z mlečno proizvodnjo; ta je v hribovitih predelih v glavnem za dom, ker je predaleč, da bi mleko vozili v zbiralnice in naprej v kranjsko mlekarno, v ravninskih predelih okrog Loke (Sorsko polje) pa mleko tudi prodajajo. Proizvodno bolj obojestransko je radovljiško področje, kjer so lani v devetih mesecih odkupili za dobrih 196 milijonov din živine (z družbenega sektorja za dobrih 16 milijonov din), mleka in mlečnih izdelkov pa za dobrih 138 milijonov din (z družbenega sektorja za 64 milijonov din). V jeseniški občini so odkupili za skoraj 69 milijonov dinarjev živine in za dobrih 14 milijonov din mleka, na kamniškem področju za skoraj 90 milijonov din živine in za dobrih 25 milijonov din mleka, v tržiški občini pa le za 29 milijonov din živine in za nekaj manj kot 5 mili-Oonov din mleka. — at BESEDA ŽELEZNIČARJEV O UKINITVI NEKATERIH PROG Tokrat Jesenice ■ Planica O predvideni ukinitvi nekaterih železniških prog v Sloveniji, na Gorenjskem Kranj—Tržič in Jesenice—Planica, je bilo že precej besed in tudi pisanja. Po tiskovni konferenci, ki je bila pred novoletnimi prazniki v prostorih izvršnega sveta Slovenije, so nam iz Združenega železniško transportnega podjetja Ljubljana poslali tudi obsežno dokumentacijo o prizadetih progah z ustreznimi obrazložitvami. Iz tega gradiva posnemamo tokrat nekaj glavnih ugotoivtev o progi Jesenice— Planica, prihodnjič pa nekaj o progi Kranj—Tržič. Proga je bila zgrajena leta 1870 in je povezovala Gorenjsko z Gorico, Trstom in Beljakom. Ko pa je leta 1906 stekel prvi vlak po novi progi Jesenice—Bohinj—Gorica, je železnica preko Planice izgubila na veljavi. Na italijanski strani so progo opustili že pred desetimi leti. V lokalnem prometu je proga pomembna zaradi prevoza potnikov, blagovni promet pa je minimalen. Tako ta železnica prevaža dnevno povprečno 1.250 potnikov, kar po- meni okroglo 40 odstotkov vseh potnikov, in 15 do 17 tisoč ton blaga letno, kar pomeni 55 do 60 odstotkov tovornega prometa po tej dolini. Od leta 1958 se je potniški promet zmanjšal za 22 odstotkov, tovorni pa (v glavnem les in premog) se je povečal za 41 odstotkov, ki je še vedno za železnico majhen. Ce bi železnica še nadalje prevzela prevoze na tej progi, bi znašale cene za prevoženi ootniški kilometer 31,69 dinarjev (vse v starih cenah!) in 360 dinarjev za netotonski prevoženi kilometer blaga. To pa niti ne bi krilo stroškov in bi ostal primanjkljaj v-znesku okroglo 392 milijonov dinarjev. Proga je v zelo slabem stanju in bi bile nujne naložbe v osnovna sredstva. Če bi hoteli povečati njeno dosedanjo obremenjenost, odplačevati anuitete in obresti za najete naložbe, bi to v prvih petih letih še povečalo stroške obratovanja za 352 milijonov dinarjev. Predlog: # Proga naj se ukine, pre- # vozi pa prepustijo cestne- # mu prometu, katerega # zmogljivosti so za sedanje # potrebe zadostne. Pri znat- # nem povečanju prometa pa # bi bilo treba povečati tuđi % cestne zmogljivosti. Vovemu dinarju na pot Novo leto nam je prineslo tudi nov denar. Dinar je sicer ostal, vendar je novi stokrat »dražji«. To je tudi smisel odločitve o novem dinarju. Denar naj namreč postane drag. Za manj denarja naj se dobi več. Skratka, uveljavi naj se stari ljudski rek, ki pravi, da je denar vedno več vreden tedaj, ko ga je malo. O novem dinarju v novem letu smo vedeli precej prej. Vendar kaže, da smo o tem premalo razmišljali. Zato smo dočakali spremembo nepripravljeni. Sedaj nastajajo težave in nepotrebna razburjanja. Toliko bolj zato, ker je stari denar še vedno v veljavi in bo ostal še nekaj let. Razumljivo je, da zategadelj vse vrednosti izražamo še v starih dinarjih. Tako bi bilo celo, če starih dinarjev ne bi bilo več. Le pomislimo, kako dolgo so naši očetje in stari očetje računali še v goldinarjih, ko jih že zdavnaj ni bilo več s črno žolto monarhijo vred. Zato je toliko bolj prav, da v »prehodnem obdobju« veljata oba dinarja — stari in novi. Toda obračun mora biti enoten. Zato že od novega leta izražamo vse dohodke in izdatke v novih dinarjih, čeprav jih lahko poravnavamo tudi v starih, seveda v stokrat večjih vsotah kot smo jih po novem napisali. Zato bomo na položnicah napisali vsoto po novem — denimo 100 dinarjev, plačali pa bomo lahko tudi v starih dinarjih, v tem primeru 10.000 dinarjev. Tako bomo plačevali davke in vse drugo. Za prvo četrtletje npr. 300 dinarjev, ne da bi kdo pomislil, da je zato na boljšem kot lani, ko je za enako obdobje plačal 30.000 starih dinarjev. Prav tako ne bi smelo biti nikogar, ki bi pomislil, da bo dobil manjši osebni dohodek, če bo na kuverti napisano 800 dinarjev namesto 80 tisočakov po starem. Seveda bo prihajalo do pomot. Bolj računskih kot stvar-rtih. Toda, to ne bi smel hiti vzrok za razburjanje. Korak k novemu, vrednejšemu dinarju smo morali storiti. Do novega dinarja se bomo dokopali postopoma in se mimogrede tudi nanj navadili. Bolj pomembno bo, da se bomo hkrati naučili tudi varovati njegovo vrednost, kajti vreden bo natančno toliko, kolikršna bo povpreč>ta produktivnost. Vsak pa bi ga moral imeti natančno toliko, kolikor ga bo zaslužil z delom, o Zato moramo zavihati rokave in delati. Hkrati pa paziti, da se ne bodo ponavljale napake iz preteklosti, ko so eni delali, drugi pa obirali kljuke in moledovali, ko so eni denar služili, drugi pa zanj pekljali. Skratka, načela reforme bomo morali uveljaviti povsod. Vsak dinar bomo morali dvakrat obrniti in enkrat zapraviti. Potem bo nov dinar res vreden ne le doma, marveč povsod v tujini. Slavko Beznik Komisija za osnovna sredstva pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: izklicna cena Gospodarsko dvorišče Mavčiče št. 18 z vsemi obstoječim5 objekti N. din 28.500.— Kašča s silosi N. din 1.500.— Pripadajoče zemljišče m' a N. din 1,80 Sadno drevje kom. a N. din 50.— Gospodarsko dvorišče s pripadajočimi objekti in stavbam? ter kmetijskim zemljiščem N. din 75.000.— Stavbe brez kmetijskega zemljišča N. din 30.000.— Javna dražba bo: v Mavčičah, v petek, dne 14. januarja ob 8. uri; v Povijah, v petek, dne 14. januarja ob 11. uri. Kupno predpravico ima družbeni sektor. Vsak kupec, ki se bo udeležil dražbe je dolžan položiti garancijski znesek v višini 10 odstotkov od izklicne cene, ostali del kupnine pa je plačljiv v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Stroške prometnega d:vka in dajatve za prepis lastništva poravna v vseh primerih kupec. Ogled je mogoč dc dnevr prodaje na kraju samem. Informacije lahko dobite na upravi Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, C. JLA 2. KULTURA IN PROSVETA ■8. JANUAR 1966 * GLAS LJUBO RAVNIKAR RAZSTAVLJA V KRANJU Ođ 1IM do realizma Ob šestdcsetletnici akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja so v galeriji Gorenjskega muzeja v Kranju odprli njegovo retrospektivno razstavo, ki je skromen izbor njegovih del od leta 1926 tJ« 1964. Za dela, ki so nastala v zadnjem letu, ni bilo prostora. Ljubu Ravnikarju smo ob tej priložnosti zastavili dvoje vprašanj: — Kakšna je bila vaša umetniška pot? V katere likovne smeri sodijo vaša dela? »Prvotna dela so zadnji odtenki impresionizma pod vplivom Jame, Groharja in drugih. Od tega postimpresioni-tmresoji potreb po novih kapacitetah je dan poudarek predvsem že sedanjim potrebam po gostinskih zmogljivostih oz. neizkoriščenim možnostim, ki se ponujajo vzdolž glavnih prometnih žil in v večjih, že znanih turističnih krajih kot tudi na zanimivih točkah in v vaseh, ki so še ohranile svoj prvotni videz. Predlog programa razvoja gostinstva v občini Kranj je sestavljen s tendenco, da se promet v gostinstvu vsaj podvoji, zgradi potrebne kapacitete, zagotovi nova delovna mesta in tako prispeva svoj delež k povečanju narodnega dohodka. \ stor za gradnjo tovrstnih objektov in sicer kot samopostrežne obrate srednjih ali manjših kapacitet. Potrebe po razvoju teh kapacitet in zahteve po asortimanu storitev se bodo ravnale po ureditvi delovnega časa, organizaciji šol in Šolskega dela, razvoja prehrambene industrije in razvoja osebne potrošnje. Predpriprava hrane v industriji, celodnevno otroško varstvo pa tudi večje vrednotenje osebnega dela, ki bo prineslo podražitve gostinskih storitev tako, da bodo ti obrati dopolnilnega pomena za prehrano družin. Kapacitete planinskih domov so sorazmerno velike, čeprav ne morda idealno razmeščene. Stanje kapacitet je zadovoljivo za namene in obseg dejavnosti planinstva, z izjemo Češke koče, za katero bo potrebno najti rešitev v povezavi z razvojem Jezerskega in njegovega vplivnega območja. b) Promet Nepretrgan porast vrednosti prometa v gostinstvu v preteklih letih izhaja tako iz večanja obsega storitev kot zaradi stalnega naraščanja cen vsem vrstam blaga in storitvam. Od leta 1960—1964 znaša porast vrednosti prometa v celotnem gostinstvu 91,17%. Če upoštevamo, da so naraščale cene v tem obdobju povprečno 11 % letno, lahko računamo s cca 8% letno stopnjo rasti obsega prometa v celotni panogi. ' - Verižni Indeks Let0 indeks 1960 = 100 1960 — 100 1961 116 116 1962 107 123 1963 129 159 1964 120 191 Pogoji za razvoj prometa v komercialnem in nekomercialnem gostinstvu se vedno bolj razlikujejo, zato je potrebno posebej obravnavati razvoj prometa tega dela gostinstva. Udeležba komercialnega dela gostinstva v celotnem prometu: Leto Delež v % Kapacitete in razvoj prometa Na razvoj gostinstva, tako kapacitet kot prometa so v preteklih letih vplivali predvsem ekonomski instrumenti in turistična politika pa tudi razvoj osebne potrošnje, šele z letom 1962 se je sistem delitve dohodka v gostinstvu izenačil z drugimi gospodarskimi panogami in obenem priznala potreba panogi, da akumulira sredstva, ki so potrebna za reprodukcijo in razširjeno reprodukcijo. Od leta 1956 do 1962 so dobivala gostinska podjetja premije za penzion-ske gostinske storitve za domače in tuje goste, cene storitvam pa so bile predpisane. V okviru podjetij ni bilo materialne podlage za razvoj, razen tega pa so bila na območju naše občine le manjša podjetja, ki tudi organizacijsko niso dosegala potrebne ravni. Zaradi centralnega razporejanja sredstev, namenjenih za izgradnjo v gostinstvu in zaradi večjega pomena razvoja turizma v več drugih območjih, so bile investicije v gostinstvo pri nas skoraj neznatne. Nekateri novi objekti in preureditve datirajo šele iz obdobja preteklih dveh ali treh let. a) Kapacitete Stanje komercialnih gostinskih kapacitet: 5 restavracij 1.370 sedežev 19 gostišč družbenega sektorja 1.726 sedežev 33 zasebnih gostišč 2.203 sedežev 2 slaščičarne-kavarne 126 sedežev 1 mlečna restavracija 40 sedežev 15 bifejev, od tega štirje s sedeži 280 sedežev Skupaj 5.745 sedežev Od vseh vrst gostinskih kapacitet so najmočneje zastopana gostišča, kjer je v zasebnem in družbenem sektorju 68,6% vseh kapacitet, v restavracijah 23,7 %, slaščičarnah, kavarnah samo 2,2%, v bifejih 4,8% in mlečni restavraciji 0,7 odstotka. Očitpo je, da porast turizma in spremenjene potrebe drugih potrošnikov niso našle odziva v obliki sodobnejših gostinskih kapacitet kot restavracije, kavarne in bifeji s primernejšim izborom pijač in jedi oziroma v povezavi s prodajo trgovskega b\aga. Nekomercialne gostinske kapacitete predstavljajo predvsem obrati družbene prehrane pri gospodarskih organizacijah (52,5 %), po kapaci-. tetah so na drugem mestu planinski domovi, nato samopostrežna restavracija in poslednji še počitniški domovi. Skupaj je: — 6 obratov družbene prehrane delovnih organizacij z 906 sedeži — 1 samopostrežna restavracija s 300 sedeži — 6 planinskih domov s 428 sedeži — 2 počitniška domova s 94 sedeži; šteti so samo tisti počitniški domovi, ki so stalno oskrbovani. Z dograditvijo obrata družbene prehrane oziroma samopostrežne restavracije v centru mesta Kranja, s kapaciteto 300 sedežev in z upoštevanjem zmogljivosti obratov družbene prehrane pri delovnih organizacijah so za bližnjo bodočnost ti problemi rešeni. Z dograditvijo stanovanjskih sosesk kot: Vodovodni stolp, Planina. Čirče, Stražišče pa bo potrebno zagotoviti pro- 1960 1961 1962 1963 1964 72,2 71,5 65,0 70,0 63,4 Zmanjševanje deleža komercialnega gostinstva v celotnem prometu je posledica narašča-' nja cen gostinskim storitvam, sprememb v potrošnji družin in v veliki meri tudi preorienta-cije prebivalstva na potrošnjo v obratih družbene prehrane, kjer so cene storitvam bolj sprejemljive. V letu 1964 je k ponovnemu znižanju že doprinesla nova samopostrežna restavracija, ki posluje kot obrat družbene prehrane. Tekom štirih let (1960—1964) se je povečal promet v komcrc\a\n\h gostinskih kapacitetah \e za 71%; povprečna letna stopnja rasti znaša 14,5%. Z upoštevanjem podražitev je bil povprečni letni porast obsega gostinskih storitev torej le cca 3,5 %. Letna stopnja rasti obsega nekomercialnega gostinstva je bila v istem obdobju več kot dvakrat večja. Velik del vzroka za tako počasen razvoj komercialnega gostinstva je gotovo v stagnaciji razvoja kapacitet. Skoraj ves promet v gostinskih organizacijah izhaja iz prodaje pijač in hrane. Delež prometa za nočnine, prodaje trgovskega blaga in neblagovne storitve je bil doslej še vedno minimalen. Delež prehrane v prometu je odločilnega pomena za organizacijo obratov, za potrebe po opremi in delavcih, zato navajamo delež prehrane v prometu za pretekla štiri leta: Leto % 1961 1962 1963 1964 39,2 46,1 41,9 42,5 Ti podatki sicer kažejo na rahlo tendenco porasta deleža prehrane v prometu, čeprav bi lahko pričakovali, da se bo z razvojem turizma ta delež povečeval hitreje. Promet po vrstah obratov Promet ni naraščal enakomerno po posameznih vrstah obratov, tako, da'so tekom let nastale v strukturi prometa znatne spremembe. Razdelitev prometa po posameznih območjih: ;_ v % Skupine obr?tov 1960 1961 DViež v % 1962 v btih 1963 ' 1964 Hoteli in restavracije 21,47 19,91 18,99 18,35 14,32 Gostišča — družbeno 19,14 21,75 19,57 25,17 22,40 — zasebna 12,82 1190 11,18 9,32 11,71 Bifeji 11,40 • 11,00 11,06 11,76 8,82 Kavarne 5,87 6,1/ 4,23 5,60 6,09 Mlečne restavracije ► 2,45 ' 2,65 2,84 2,55 2,97 Družbena prehrana 23,28 23.14 2« ,59 25,59 30,96 Planinski domovi 3,22 l 2,82 2,89 1,10 1,85 Počitniški domovi 0,35 0,66 0,65 0,56 0,88 Skupaj 100 100 100 100 100 Območje 1960 1961 Leto 1962 1963 1964 Kranj 71,83 73,iC 72,90 74,60 74,30 Jezersko 9,10 6,40 5,70 6,20 6,50 Preddvor 2.20 1,40 2,80 2,90 3,20 Gorice 2,80 3,10 3,20 3,00 2,90 Predoslje 1,30 1,30 1,30 1,10 1,40 Cerklje 4,70 4,70 5,10 3,30 4,10 Šenčur 3,24 3,70 3,50 3,90 2,50 Naklo 2,70 3,40 3,10 3,10 3,60 Mavčiče 0,60 0,60 0,30 0,30 0,10 Besnica 0,50 O.50 0,90 0,70 0,40 Žab niča 1,10 1,j0 1,10 0,90 1,00 100 10U 100 100 100 Delež prometa v hotelih in restavracijah se je zmanjšal v štirih letih od 21,47% na 14,32%. Največji padec- je bil zabeležen v letu 1964. Za gostišča družbenega sektorja pa je delež prometa porastel od 19,14% na 22,40%, vendar pa je v letu 1963 znašal celo 25,17%. V zasebnih gostiščih pa se je delež prometa nekoliko zmanjšal, od 12,82 % na 11,71 %. V tej skupini kapacitet je bilo sorazmerno največ prometa v letu 1960, najmanj v letu 1963, nakar je bil v letu 1964 ponovno zaznamovan porast. Nihanje deleža prometa v bifejih je bilo v obravnavanih letih majhno, večji padec prometa je bil zabeležen v letu 1964, ko je znašal «,82 %, medtem ko je bil leta 1963 11,76%. Relativen padec prometa v bifejih je povezan s spremembami, ki jih prinaša motorizacija in turizem. Klasični bifeji s svojo ureditvijo in ponudbo nimajo perspektive, ker se oddaljujejo tudi od potreb domačega potrošnika, nikoli pa niso bili v skladu s potrebami evropskega turista. Delež prometa v mlečni restavraciji je sorazmerno naraščal vsa leta, nekoliko je padel le v letu 1963, nakar se je v letu 1964 znatneje povečal, čeprav je ostal še daleč od ostvarljivih možnosti. Težko je tudi pričakovati, da bi promet še nadalje naraščal brez povečanja kapacitet. V gibanju deleža prometa v obratih družbene prehrane je prav tako opazno nihanje, ki je značilno za razvoj prometa celotnega gostinstva v preteklih letih. Velik porast deleža v letu 1964 je posledica aktiviranja nove.samopostrežne restavracije, ki funkcionira kot obrat družbene prehrane. Delež prometa v vseh obratih družbene prehrane se je tako povečal od 25,59 % v letu 1963 na 30,96% v letu 1964. Razvoj prometa v planinskih domovih je zaostal za razvojem celotnega prometa. Od leta '1960 do 1964 je padel delež prometa, ustvarjen v teh kapacitetah od 3,22% na 1,85%. Delež počitniških domov je v skupnem prometu ves čas naraščal, vendar pa je ostala vloga teh obratov nepomembna za gostinstvo. Spremembe, ki so nastale tekom zadnjih let v strukturi prometa po posameznih skupinah gostinskih kapacitet niso v celoti odraz razvoja potrošnje. Vedno bolj prihajajo do izraza zaviralni vplivi kot: zastarele in premajhne zmogljivosti, reven sestav ponudbe posameznih skupin gostinskih obratov ipd. V primerjavi z republiško strukturo prometa po posameznih skupinah obratov so razlike predvsem v deležu komercialnega gostinstva, ki je pri nas nižji kot v merilu SRS za skoraj 8%. Medtem ko se v republiškem merilu promet v restavracijah in hotelih veča, se na območju naše občine zmanjšuje. Večja razvitost nekomercialnega dela gostinstva v naši občini kot na splošno v Sloveniji je pogojena v strukturi prebivalstva, vendar pa je vzdrževanje takega razmerja tudi v bodoče nesprejemljivo ob upoštevanju pogojev, ki so in bodo v bodoče za ustvarjanje narodnega dohodka na tem področju. Za predvidevanje razvoja gostinstva v perspektivi je potrebno ugotoviti vsaj osnovne značilnosti razvoja prometa po območjih, saj je za uspeh dela v gostinskih obratih odločilnega pomena lokacija. Na območju mesta Kranj se realizira največji del prometa v občini^ delež se sicer vedno veča, še vedno pa ni v skladu s koncentracijo prebivalstva, potekom prometnih poti in končno tudi z možnostmi za razvoj turističnega prometa. Delež Jezerskega se je v gostinskem prometu zmanjšal od 9,10% v letu 1960 na 6,5% v letu 1964. Nekoliko hitreje kot v povprečju se je povečeval promet razen v Kranju še v Preddvoru in v Naklem, medtem ko so nastali na drugih območjih le manjši pozitivni premiki. Obstoječa razmerja v gostinskem prometu po območjih imajo sama za sebe za predvidevanja razvoja gostinskih kapacitet zelo omejeno vrednost. Potrebno je ponoviti ugotovitve, napisane ob pregledu razvoja prometa po posameznih skupinah gostinskih kapacitet in sicer, da je neustrezen nivo obstoječih in pomanjkanje sodobnih kapacitet zavora za razvoj gostinstva, posebno na območjih, ki so turistično interesantna. Nesorazmeren razvoj ali celo nazadovanje turistično znanih interesantnih območij kot Jezersko, Cerklje, Preddvor, pa tudi Naklo dokazuje, da niso bili v preteklosti zagotovljeni potrebni pogoji za razvoj te panoge. Količinski promet Gibanje prometa prodanih pijač v gostinstvu, po cenah v letu 1963: V 000 din Vrsta Leto pijače 1959 1960 J.961 1962 1963 1964 pivo 157.419 170.216 181.242 149.420 151.327 181.733 vino 257.026 306.688 \ 582.527 204.423 215.903 241.754 | žganje 38.912 44.937 50.199 52.441 63.751 62.970 j druge žgane pijače 99.844 70,254 88.973 95.480 106.955 102.424 j' alkoholne pijače 553.201 592.095 902.941 501.764 537.936 588.881 j sadni sok 9.038 12.341 15.398 20.166 11.128 14.004 ] vita sok — — . — 3.548 8.218 8.976 ] druge brezalkoholne pijače 11733 18.815 237.240 273.200 32.456 30.078 ] mineralna voda 15.092 19.078 20.636 19.270 19.929 24.838 j Skupaj 591,064 642.329 1,176.215 817.948 609.667 666.777 • Delež alkoholnih pijač 93,5% 92,3% 76,8% 61,4% 88,5% 88,2% Potrošnja pijač je porastla od leta 1959 do 1964 za 11,4 %, čeprav so bila nihanja po letih zelo velika, v letu 1961 pa lahko rečemo, ekstremna. Skupna prodaja pijač se je od leta 1960 na 1961 povečala*kar za 52,8%, v letu 1963 se je zmanjšala za 30,4 %; proces zmanjševanja se je nadaljeval tudi v letu 1963 in sicer znaša padec prometa 25,5 %. V tem letu je bil promet le malo nad prometom v letu 1959 s to razliko, da se je bolj povečala prodaja brezalkoholnih kot alkoholnih pijač. Nenormalni pojavi v razvoju prometa v gostinstvu so v neposredni zvezi s povečevanjem fonda za osebno potrošnjo in tudi s postopnimi spremembami, ki so nastale v struk- turi potrošnje stalno naseljenega prebivalstva. K preobratu razvoja v pozitivno smer v letu 1964 je po izpadu potrošnje rednih potrošnikov doprinesel povečan turistični promet, predvsem prehodni in izletniški. V letu 1964 znaša skupen porast prometa pijač 11,1 %. Razumljivo je, da so nastale tekom obravnavanega obdobja, ki obsega čas preusmerjanja v potrošnji in začetni del obdobja ustaljevanja strukture potrošnje občanov ter naraščajoči vpliv turizma, spremembe v razvoju potrošnje posameznih vrst pijač in končno tudi spremembe v njihovi strukturi. Verižni indeksi za posamezne vrste pijač od 2 ekstremnim letom 1961 leta 1959 do 1964 in primerjava let 1963 in 1964 Vrsta pijače 59/60 60/61 62/63 62/63 Leto 63/64 63/61 64/61 pivo 108,13 106,48 82,50 98,70 120,10 83,50 100,30 vino 119,20 119,00 35,00 105,00 111,90 37,00 78,80 žganje 115,30 111,70 104,20 122,00 98,80 127,00 140,10 druge žgane pij. 70,50 126,50 107,30 112,00 95,70 120,00 145,80 sadni sok 136,70 125,60 131,00 55,30 ' 125,80 72,50 113,50 vita sok — — — — 109,20 — — druge brezalk. pijače 137,30 126,00 111,50 11,88 92,67 137,00 160,60 mineralna voda 126,30 105,20 93,20 103,30 124,60 96,20 130,20 Iz podatkov je razvidno, da je naraščala količinska prodaja vseh vrst pijač do leta 1961. V naslednjih letih pa je zdržema naraščala le količina prodanih žganih pijač in sadnih sokov in sicer do leta 1964, ko je bil spet zabeležen večji porast prodaje piva in vina ob istočasno zmanjšani prodaji žganih pijač. Na potek prodaje pijač je imel vedno velik vpliv prometni davek, ne glede na to, da so k tako velikim nihanjem pripomogli spreminjajoča se kupna moč prebivalstva, mototurizem itd. Vse te spremembe, ki so nastale v količinah prodaje posameznih vrst pijač tekom let so prinesle v strukturo potrošnje pijač nekatere bistvene spremembe, ki vplivajo tudi na formiranje dohodka v gostinskih organizacijah. Struktura potrošnje pijač Vrsta pijače Leto 1959 1960 1961 1962 1963 1694 pivo 39,4 36,6 37,5 36,8 24,9 27,3 vino 38,9 38,9 36,3 305 35,4 36,2 žganje 2,4 2,4 2,5 3,2 10,5 9,4 druge žgane pijače 3,1 3,1 3,8 4,8 17,5 15,5 sadni sok 0,9 1,0 1,2 1,9 1,8 2,1 vita sok — — — 0,6 1,3 1,3 druge brezalk, pijače 4,7 4,7 5,8 7,9 5,3 4,5 mineral, voda 11,3 12,3 12,9 14,3 3,3" 3,7 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vino se je obdržalo vsa leta v strukturi na prvem mestu, po nazadovanju v letu 1962 je v naslednjih dveh letih dosegla tovrstna potrošnja spet staro mesto, vendaT pa ne dosega tako visokega deleža kot v merilu republike. Pivo je na drugem mestu v strukturi, čeprav zadnja leta zaostaja, kar je verjetno vzrok v premajhni ponudbi oziroma proizvodnji. Prodaja žganih pijač se je v zadnjih dveh letih povzpela v strukturi že na tretje mesto pred brezalkoholne pijače. Delež teh je pri nas mnogo večji kot povprečno v Sloveniji, istočasno pa je na območju naše občine mnogo manjši delež prometa z brezalkoholnimi pijačami kot v republiškem merilu. Znotraj potrošnje brezalkoholnih pijač so nastale spremembe, povečala se je prodaja sadnih sokov,, zmanjšala pa prodaja mineralne vode. Na prodajo žganih pijač gotovo vpliva dejstvo, da je občina Kranj obmejno območje. Na počasen porast brezalkoholnih pijač pa vpliva slaba izbira in občasno pomanjkanje sadnih sokov v gostinskih obratih, pa tudi relativno visoke cene, čeprav ni za prezreti vpliva potrošnih navad domačih potrošnikov. Stanje in delež zasebnega sektorja gostinstva V celotnem gostinskem prometu se je delež zasebnega gostinstva od leta 1960 dalje spreminjal. V letu 1960 je znašal 7,22%. V letu 1963 5,1 %, in po spremembah, ki so nastale v poli- tiki do zasebnega gostinstva se je ta delež povečal v letu 1964 na 11,7 %. V obravnavanem obdobju se je do neke mere jačal družbeni sektor gostinstva na območju mesta, medtem ko je na deželi stagniral po zavzetju nekaterih pozicij. Z izdajo novega zakona o gostinstvu je bila dana perspektiva tudi za zasebno gostinstvo, po katerem zasebniki lahko odpirajo na novo skoraj vse vrste gostinskih obratov, brez krajevnih omejitev. Od leta 1962 do leta 1964 je bilo zabeleženo sicer majhno število novih zasebnih gostišč, vendar je ugodno že to, da gre razvoj v smeri povečevanja in ne zmanjševanja zasebnih gostinskih prodajnih mest. Ob ugotavljanju stanja zasebnega gostinstva in njegovega deleža v celotnem gostinskem prometu, se ne da prezreti dejstva, da je kljub vsemu dobrih 38 % vseh gostinskih zmogljivosti v zasebnih gostiščih in da že v okviru teh kapacitet obstojajo možnosti za povečanje prometa, ne glede na to da je večina zasebnih gostišč na manj frekventiranih točkah. Struktura prometa v zasebnih gostiščih na splošno ni zadovoljiva, pa tudi v nivoju kapacitet in strežbe so še znatne rezerve, ki jih bo potrebno izkoristiti. K temu gotovo lahko pripomore večja konkurenca tudi v okviru zasebnega gostinstva in ne samo v relaciji z družbenimi gostinskimi obrati. Zaposlenost, kvalifikacija in produktivnost v gostinstvu V družbenem sektorju gostinstva je bilo v letu 1962 zaposlenih 348 oseb, v letu 1963 le 281 in v letu 1964 pa je znašalo povprečje 288 oseb ob tem, da je bilo stanje zaposlenih v mesecu juliju 361 oseb, kar je nekoliko več kot v povprečju leta 1962. Od skupno zaposlenih v gospodarstvu jih je bilo v letu 1964 1,71 % zaposlenih v gostinstvu, ki so ustvarjali cca 1,25 % narodnega dohodka. Gibanje Števila zaposlenih v gostinstvu v preteklih treh letih se je sicer spremenilo^ letu 1965, ko se je zaposlenost v tej panogi povečevala hitreje kot drugje v gospodarstvu, vendar pa sedaj še ni preseženo stanje, kot je bilo doseženo v letu 1962. V republiškem merilu pa je bil porast zaposlenosti delavcev v gostinstvu že prejšnja leta večji kot porast v celotnem gospodarstvu. Gibanja zaposlenosti v merilu republike so neposredno povezana z večjo investicijsko dejavnostjo, z usposabljanjem novih kapacitet in zato tudi večjo potrebo po novih delovnih mestih. Letna sezonska nihanja števila delavcev so na območju naše občine minimalna, ker ni sezonskih gostinskih obratov. Kvalifikacijska struktura zaposlenih je problem gostinstva tako v merilu občine kot v merilu republike, saj se razmerje med kvalificirano in nekvalificirano delovno silo, še vedno 4:6, kljub tehničnim izpopolnitvam kuhinj in pripomočkov V strežbi še ni popravilo. Razen tega obstoja v tej panogi še problem pomanjkanja moških delavcev; posebno bo postalo pereče to vprašanje z zidavo in usposabljanjem večjih obratov višjih kategorij. Od vseh zaposlenih v gostinstvu v občini je bilo v mesecu oktobru letos 81 % žensk. Po nujno potrebnem znanju in spretnosti za opravljanje del, ženske sicer ne zaostajajo za moškimi, vendar obstoja v gostinskih obratih določeno število delovnih mest, ki so za zaposlitev žensk manj primerna. Z zmanjševanjem števila in izbire delovnih mest, posebno v industriji, se bo nujno povečevalo zanimanje moških za možnost zaposlitve v gostinstvu. Z uveljavljanjem delitve osebnih dohodkov po vloženem delu in doseženem dohodku sicer zgublja razvrščanje delavcev po kvalifikacijskih stop- njah svoj prejšnji pomen, čeprav v praksi še vedno obstajajo posamezni nazivi kot visokokvalificiran, kvalificiran, priučen, seveda kot merilo za obseg strokovnega znanja, ki je potrebno za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. i Podatki o kvalifikaciji, ki se zbirajo po statističnih metodah, na splošno ne dajejo slike o dejanski strokovni izobrazbi. Netočna razporedi-1 tev delavcev zavaja že same gospodarske organizacije pri presoji potreb po izpopolnjevanju in šolanju kadra ter pri sprejemanju mladine z ustrezno strokovno izobrazbo na delovna mesta praktikantov in pomočnikov. Še bolj pa onemogočajo tako zbrani podatki presojo stanja pri organih izven podjetij, kar ni brez pomena pri vodenju politTke štipendiranja in snovanja ter finansiranja centrov za strokovno izobraževanje delavcev v gostinstvu. Po ugotovitvah,.navedenih v perspektivnem planu gostinstva za Slovenijo, zadošča priliv delavcev iz vseh vrst strokovnih šol komaj za naravni izpad delavcev v gostinstvu, nič pa ne ostane za fluktuacijo in za zboljšanje kvalifikacijske strukture. Količina in kvaliteta vloženega dela je pri enakem prometu v posameznih vrstah in kategorijah gostinskih obratov zelo različna, zato se razlikujejo tudi potrebe po delavcih v vseh fazah delovnega procesa. Poleg teh razlik vpliva na storilnost tudi lokacija posameznega obrata in tudi dejstvo, da obratovalni čas v gostinstvu večkrat ni enak delovnemu času, ki bi bil potreben za dosego dnevnega prometa. Ugotavljanje delovne storilnosti s tem, da razdelimo dosežen promet na skupno število delavcev ima zato le", orientacijski pomen, ki pa vendarle lahko služi za primerjanje rezultatov, doseženih istočasne) na različnih območjih. V letu 1962 je odpadlo na zaposlenega v gostinstvu v občini Kranj .3,833 milj. din, v merilu republike istočasno 2,959 milj. din. V letu 1964 je znašal promet na delavca v gostinstvu 4,8 milj. din. število zaposlenih ni naraščalo hitreje kot količinski promet, prav tako pa je prispeval k rezultatu tudi dvig kvalitete storitev. Ekonomski položaj gostinstva 2e iz ugotovitev smeri in intenzitete razvoja osnovnih gibanj v gostinstvu kot: razvoj kapacitet, prometa — po vrednosti in količinah, produktivnosti, je mogoče sklepati na ekonomsko šibkost panoge. K životarjenju panoge so družno prispevale tako organizacijsko-kadrovske zavore kot razdrobljenost že itak malenkostnih sredstev za obratovanje in investiranje. Vendar pa ne bi bilo prav v celoti pripisovati odgovornosti sami panogi, ki je šele v letu 1962 dobila več možnosti pri ustvarjanju dohodka in uporabi skladov. Investicije, ki bi mogle dati razvoju panoge potreben pospešek so bile tudi po letu 1962 minimalne, n. pr. v letu 1963 so znašale 153.876 milj. din, kar je pomenilo 2,08 % vseh investicij v občini. V letu 1964 je bil delež investicij manjši kot 1 %. Od skupne akumulacije sredstev v gostinstvu jih je ostalo v letu 1962 28 % v podjetjih, v letu 1963 pa celo samo 24,8%. Nominalna vrednost skladov narašča vsako leto, vendar je to naraščanje v strukturi celotnega dohodka zelo počasno. Od 3,35 % deleža v letu 1962 so porastli na 3,56% v letu 1964. Čeprav je bil njihov delež večji kot povprečno v republiki, ta rezultat ni pomemben, saj ni bilo naše območje deležno kreditov iz skupnih skladov. Od skupne vrednosti osnovnih sredstev je bilo v letu 1963 ustvarjenih v gostinstvu 8,5% skladov, v republiškem merilu pa 4%. Rezultate primerjave pa nikakor ne gre ocenjevati enostavno pozitivno, ker se je potrebno zavedati, da je vrednost osnovnih sredstev naših podjetij relativno majhna, saj ni novih objektov in razen tega je več lokalov v najetih prostorih. V zvezi s tem je tudi razumljivo, da je iztrošenost osnovnih sredstev pri naših podjetjih večja (38,6 %) kot je znašalo republiško povprečje v letu 1962 (37%). Dokaz, da se položaj gostinstva v naši občini razlikuje od republiškega povprečja je tudi podatek o deležu gradbenih objektov v skupni vrednosti osnovnih sredstev. Vrednost gradbenih objektov znaša 60,5 %, to je 10 % pod povprečjem republike in sicer kot posledica zastarelih objektov in poslovanja v najetih prostorih. Seveda naša podjetja na ta način izkazujejo visok odstotek opreme, kar pa redkokdaj pomeni dejansko prednost oziroma zadovoljivo tehnično raven opreme, za sodobnejšo organizacijo dela in obratov. ' II Predvidevanje razvoja gostinstva Izhodišča Pri ugotavljanju možnosti nadaljnjega razvoja gostinstva na območju občine Kranj in določanju ciljev, ki jih je potrebno doseči v prihodnjem obdobju, so upoštevane — obstoječe kapacitete — ugotovitve predhodnih analiz — razvoj turizma in izletništva t— razvoj potrošnje občanov. Po programu razvoja turizma se računa letno na porast turističnega prometa za 7,2% ali za • 62,8 % v sedmih letih. Ker se predvideva hitrejši^ porast tujih kot domačih nočitev, bo potrebno ustvariti v gostinstvu pogoje za 2—3 kratno povečanje potrošnje v gostinstvu iz naslova turizma t. j. od 0,7—2,1 milijarde din. Potrošnja stalno naseljenega prebivalstva se bo predvidoma povečala od 0,67 na cca milijardo din, po 3,5 % letni stopnji oziroma skupaj za 38,4%, delež izletništva in maloobmejnega prometa pa bi lahko znašal cca 900 milj. din, skupen promet pa cca 3 milijarde din. Za dosego tega cilja je poleg sredstev in razvijanja drugih vzporednih dejavnosti, ki so predpogoj za živahnost na našem območju, potrebno zaradi posebnih pogojev za obratovanje v tej panogi predvidevati razvoj po posameznih manjših gravitacijskih območjih. Predvidevanja razvoja kapacitet in prometa po posameznih območjih V programu se računa z 11 območji, ki pokrivajo celoten teritorij občine. Pri tem gre pravzaprav lc za upoštevanje dejanskega stanja, ki se je izoblikovalo po naravni, upravni in ekonomski poti. Zaradi večje preglednosti in potrebne povezave bodočega razvoja s sedanjim sta- njem je za vsako območje najprej opravljena kratka analiza sedanjih kapacitet in doseženega prometa po vrstah obratov; nato pa je navedena potreba po kapacitetah v perspektivi z upoštevanjem možnosti plasmana gostinskih storitev. a) Mesto Kranj Sedanje stanje: Skupine obratov Promet v 000 din v 1. . 1960 1963 1964 S obratov Štev. sedežev hoteli ^in restavracije 144.297 199.441 252.556 3 470 kavarne-slaščičarne 54.600 82.844 108.172 2 126 gostišča — družbena 118.602 181.347 181.932 7 526 — zasebna 34.057 27.644 41.885 4 216 mlečna restavracija 22.827 32.567 52.764 1 40 bifeji 54.600 82.844 110.183 5 214 obrati družbene prehrane 216.326 328.242 550.003 7 930 planinski dom 5.481 5.209 6.170 1 40 Skupaj 682.791 1,153.137 1,303.665 2.562 V obratih komercialnega gostinstva je skupaj 1592 sedežev, povprečni promet na sedež pa je znašal v letu 1964 470.000 din. Od celotnega prometa znaša delež nekomercialnega gostinstva 42,5 %. Po ureditvi samopostrežne restavracije in z aadaljniiii obstojem obratov družbene prehrane v tovarnah ter obstojem manjših obratov, ki deloma tudi preskrbujejo s hrano bližnjo okolico, čeprav v tem pogledu niso zajeti (gasilski dom, dijaški dom), je na območju mesta Kranj vprašanje družbene prehrane rešeno za čas bližnje perspektive. Potrebe, ki bodo nastale s poveča- njem in kompletiranjem posameznih delov mesta, bo možno reševati v okviru manjših samopostrežnih enot, komercialno gostinskega tipa. Pereče pa je vprašanje razvoja komercialnih gostinskih kapacitet na območju mesta Kranja in sicer je že sedaj, posebno pa v perspektivi potrebno računati na povečanje števila vseh vrst gostinskih obratov od restavracij, tako samostojnih kot v povezavi s hoteli, preko kavarn in gostišč do mlečnih restavracij in bifejev. Tudi nujno potrebno izboljšanje nivoja gostinskih storitev, je v veliki meri povezano z izgradnjo in urediiv^jo novih kapacitet. Pri tem ko računamo, da Lo večkrat porastla potrošnja v gostinstvu iz naslova turizma, moramo obenem računati tudi s standardom in zahtevami tujih turistov. Nujno je potrebna gradnja hotela A kategorije, da bi pridobili nujno potrebne prenočitvene kot gostinske zmogljivosti. Tak obrat je potreben že zaradi števila prebivalstva v Kranju, zaradi potreb poslovnega turizma, da ne omenjamo potrebe in možnosti povečanja prometa iz naslova turizma. Za hotel je že rezervirana lokacija. Potrebe po povečanju kapacitet so obravnava' ne okvirno, razporeditev oziroma lokacija posameznih obratov pa je odvisna predvsem od poteka prometnih poti in turističnih tokov razporeditve drugih objektov in naprav, ki bodo povzročale gostejši promet in ne nazadnje tudi od stanovanjske graditve. Predvidene kapacitete in promet 01 . , število Število Promet Skupine obratov obra(QV sedežev v milj. din Hoteli in restavracije 5 810 600 Kavarne-slaščičarne 4 320 200 Gostišča — družbena 7 526 210 — zasebna 8 380 95 Mlečne restavracije 3 150 150 Bifeji 12 320 160 SKUPAJ komercialno gostinstvo: 2.506 1.415 Stanje leta 1964: 1.592 747 Pri predvidenem povečanju števila sedežev za 63,5%, števila prodajnih mest za 78%, bo potrebno povečati promet za skoraj 90%. Pri računanju na povečan promet se ni mogoče opirati na obstoječe kapacitete, ampak predvsem na nove, zato bo toliko važnejše gradili posamezne objekte oziroma odpirali lokale na lokacijah, kjer je možno zagotovili pogoje za zadostno frekvenco gos I o v. b) Območje Jezersko Po udeležbi v celotnem goslins! em prometu je Jezersko še vedno na drugem mestu in ima pogoje, da tudi v bližnji perspektivi ostane drugo največje potrošno mesto v občini, v daljši perspektivi pa lahko ogroža njegovo uvrsti lev območje Krvavca s Cerkljah« in pa tudi območje Preddvora. Sedanje stanje: „, . j Promet v 000 din vi. -§ | .2 jj Skupine obratov ,%0 1%3 i964 Š2'>3 S Jg ** • £ j;»g v letih 2£ §"% 1960 1963 1964 73 0 Območje Mavčiče Na območju Mavčič, kjer živi nekaj nad 1.200 prebivalcev, je eno samo gostišče v Podreči, ki ima 70 sedežev, promet pa je bil leta 1960 5,074 milijonov din leta 1963 4,160 milijonov din leta 1964 3,129 milijonov din Promet je v'letu 1964 padel zaradi opustitve gostišča med letom. V letu 1965 gostišče spet obratuje in jc doseglo v II. tromesečju 1,062 milj. din prometa. Cesta, ki pelje skozi vasi pa kljub nazivu »turistična«, to ne bo postala brez povečanja števila obratov in drugih vzporednih ukrepov (ureditev površin za rekreacijo, usposobitev vsaj minimalnega števila turističnih postelj ipd.). Za lokacijo gostišč bi prišli razen Podrečc v poštev še 2 lokaciji: Breg in Mavčiče. Skupno število naj bi znašalo v perspektivi 120 - 130, promet pa bi moral doseči vsaj 18 milj. din. Potreb po gostinskih kapacitetah v primeru gradnje hidrocentrale sedaj še ni mogoče predvidevali. Pregled razvoja kapacitet m Pri obravnavanju vsakega posameznega po-trošnega območja so bile po možnosii upoštevane značilnosti posameznih območij, sedanje stanje in izgledi za povečanje potrošnje v gostinstvu. Pri predvidevanju razvoja kapacitet je bil dan poudarek predvsem a) razporeditvi gostinskih obratov po celotnem teritoriju občine b) pojačanju kapacitet posebno tam, kjer je očitno, da bi bila potrošnja lahko večja, če bi obstojale primerne kapacitet c) popestritvi gostinskih kapacitet, kar lahko doprinese k višjemu nivoju gostinskih storitev in k večji družabnosti ter gospodarski živahnosti območja č) hitrejšem razvoju te panoge gospodarslva, katera lahko doprinaša večji delež k rasti narodnega dohodka v občini in absorbira del delovne sile ter nudi tudi dodatno zaposlitev in zaslužke občanom. Numeričnih rezultatov predvidevanj razvoja gostinstva po posameznih območjih ne gre je* mati preveč enostavno in jih ocenjevati posamično, ampak samo relativno, v medsebojni povezavi. Pri programiranju gre namreč predvsem za vzpostavitev realnih in ekonomsko ugod-rih razmerij najvažnejših elementov, ki ta razvoj pogojujejo. Pregled razvoja gostinstva po nekaterih elementih in območjih Območje Stev. prodajnih mest 1964 Persp. Število sedežev Promet v milj. din 1964 Persp. 1964 Persp. Kranj 30 39 1592 2506 747 1415 Jezersko H 16 410 107S 113 317 Preddvor S 11 320 482 56 113 Cerklje 10 15 776 1008 73 232 Šenčur s 9 287 420 43 349 Predosije 3 6 189 282 19 36 Gorice 2 6 145 253 51 92 Naklo 4 6 318 398 64 132 Besnica 3 5 120 180 9 18 2a trtica 2 4 80 130 17 28 Mavčiče l 3 70 125 3 18 Skupno 73 120 4307 66o2 1195 273G Z 4 — GLAS, 8. januarja 1966 V primerjavi z letom 1964 se bo v perspektivi povečalo število prodajnih mest za 64%, število sedežev za 59 %, promet pa za 128 %. Prizadevanja za uresničitev novih medsebojnih razmerij bodo prinesla s seboj predvsem intenzivnejše izkoriščanje kapacitet :n boljše pokritje teritorija občine z gostinskimi obrati, da bi zajeli največ možnega prometa in obenem dosegli primerne finančne rezultate. če bi hoteli doseči predviden razvoj v obdobju sedmih let, bi morala znašati letna stopnja rast; prodajnih mest približno 7%, stopnja rasti števila sedežev 6,75% in stopnja rasti prometa (na bazi cen leta 1964) 12,5 %. Seveda kolikor ne bo materialnih pogojev, bodo stopnje rasti nižje, realizacija programa pa se bo raztegnila na ustrezno daljše obdobje. Investicije in kadri Grobi predračuni za gradnjo gostinskih kapa-citet se navadno delajo na podlagi števila sedežev oz. se vse stroške preračunava na to enoto. V programu je predvideno povečanje števila sedežev za 2.555, od tega odpade skoraj 35 % na zasebna gostišča za katera bo potrebno manj investicijskih sredstev. Računamo, da bodo aktivirane v ta namen mnoge neizkoriščene zmogljivosti in da bo tudi sicer čista gostinska investicija manjša, ker prostori kot kuhinja, shrambe, kleti služijo ludi osebnim potrebam lastnikov oziroma njihovim družinam. Največ sredstev bo potrebno zagotoviti za gradnjo in ureditev restavracijskih kapacitet, bodisi za samostojne ali hotelske restavracije in sicer gre po tem programu za 952 novih sedežev ali 37,2% povečanja vseh sedežnih kapacitet. Pomemben je tudi delež novih zmogljivosti v slaščičarnah-kavarnah, na ta način se povečuje skupno število sedežev za 16,4%. V preostalih 11,4% povečanja števila sedežev pa so vštete mlečne restavracije in bifeji. Ker se računa v bifejih ie na majhno število sedežev, je potrebno upoštevati, da bodo skupne investicije, preračunane na sedež, nekoliko višje. Če računamo, da bodo znašali skupni povprečni investicijski stroški na sedež 500 - 600 tisoč din, potem moramo računati z investicijsko vsoto 1,3 —1,5 milijarde din, V to vsoto seveda ni všteta potreba po sredstvih za gradnjo prenočitvenih hotelski!, zmoglji/osti in dopolnilnih objektov. Z upoštevanjem obstoječih proporcev v delitvi dohodka v gostinstvu je jasno, da tudi v bodoče ne moremo pričakovati sorazmernega razvoja panoge brez zagotovitve kreditov in vodenja smiselne politike kreditiranja. Za vsako novo delovno mesto se okvirno računa investicija 10-13 milj. din, kar pomeni 110 do 140 novih delovnih mest. Ker bodo delo v gostinstvu opravljali lastniki zasebnih obratov velik del s Člani lastnih družin, se verjetno lahko računa s pribl. 70 — 75% izračunanih delovnih inest. VIRI: 1. Statistična poročila o gostinstvu od leta 1959 dalje 2. Osnova za sestavo sedemletnega načrta razvoja gostinstva v Sloveniji 1964 — 1970 3. Program razvoja turizma v občini Kranj PANORAMA mo vzkliknil emogoče,« -je potreboval.-« i lepo in pra-Končano!« je leset sekund! kmovanja je trat prvi!« je Vidal zmage, hiladega pri- 156. Marko je dobil osemsto točk, Peter 770. Sledili so skoki v začrtane kroge. Prvi najožji je meril sto metrov, drugi dvesto, tretji štiristo. Komur se posreči skočiti v najožji krog, prejme dva tisoč točk, kdor doskoči v drugega, dobi tisoč točk, v tretjega petsto, kdor pa pristane izven krogov, ostane brez točk. »Ali boš ohranil prvenstvo?« je učitelj pobaral Marka. »Bomo videli,« je kratko odvrnil ta in sedel v letalo. .. • dni reformo presenetili. Mnoge bile da je Ostale tako blažil tudi Vdvidenim Anjsko av-jlal, da so roizvedela ka šla na Wianjkalo K so tisti pepelnike \lo njega. • Ker nisem mogel v Radovljico sem se vrtel po Kranju. Zašel sem.za nebotičnik, da bi obiskal znanca že dve leti stanuje v novem bloku. Toda naokrog so šc veliki kup*, zemlje. Pravijo, da ob deževju ne pomagajo ne škornji ne čolni. Pa sem pobaral nekega delavcp kda^ bodo to uredili. Zabrusil mi je: »Kaj mislite, da ste v Parizu! Zdaj pa je tako vse zmrzlo, kal sitnarite!« O Da bi sc potolažil sem šel v Mlečno na palačinke. »Danes jih nimamo. Ni dosti kuharic, ne utegnejo,« je dejala točajka in kaj sem hotel. Spomnil sem se na reformo in rentabilnost in morda bom jutri doživel podobno v neki restavraciji da bodo rekli: »Imamo samo konzerve ker ni kuharic« Ah pa v banki: »Potrdilo dobite jutri, ker nI dovolj uslužbenk!« So pač taki časi! v # Iz Stražišča pa si. se pritožili na dimnikarje. Komaj tri tedne je bilo od zadnjega čiščenja, pa je že bil znova dimnikar v hiši. Ko so se ljudje upirali je dejal: »Dobro, če ne pustite, plačali boste pa vseeno! In že je pisal potrdilo, šele ko so mu slučajno našli zadnji liste« je popustil. Zanimiv klepet # Alberto Moravia, italijanski znani pisatelj, se je pogovarjal s fotografom Halsmannom o opremi naslovne strani nove knjige. Ob robu izumrle velemestne ceste naj bi čepela gola ženska. »Skoraj nerešljiva naloga«, je pripomnil fotograf,« kje in kdaj naj bi slikal izumrlo velemestno cesto?« © Shirlev Mac Laine naj bi spadala med deset najslabše oblečenih Holly\vood-čank. Ona baje izda samo 10 dolarjev za garderobo. O Elke Sommer — nemška izvozna igralka, si je kupila peti avtomobil, in sicer Rolls-Royce izdelan 1936. leta. O Lana Turner, sedaj že malce postarana filmska lepotica, je ustanovila lepotilni salon, ki predvsem uspešno odpravlja dvojno brado. MODNA LINIJA 1966 Važni so dodatki Modni ustvarjalci so izrabili geometrijske oblike, niso le kroji geometrični, tudi vzorci so tako začinjeni. Pazimo na noge Nohte na nogah bomo skrbno opilili, vendar ne okroglo, kar lepo naravnost, niti ne prekratko niti predolgo. Če so nohti trdi, jih najprej po-režite s škarjami. Kožice ne bomo strigle, pač pa porinile nazaj. Vsak dan si noge operete v topli vodi z milom. Nato jih splaknite z mrzlo vodo. Če veliko hodite ali stojite, masirajte noge s kremo. Masirajte vedno krožno in sicer proti srcu. v Ce se počutite utrujeni... »Vedno grem pravočasno spat, vendar zelo slabo spim, ves dan sem kot pretepena in vedno zeham.« Tožba, ki jo tako pogosto slišimo. Pogosteje prihaja iz ženskih ust in to vseh starosti. Pogosto se ustrujenosti pridružijo še izredno mrzle noge, vrtenje v glavi in nagnjenost k depresiji. Marsikatera žena se drzne, ko ugotovi, da je sedela popolnoma brez misli in zrla molče predse. Vsi ti pojavi so pogosti vzroki prenizkega krvnega pritiska. Seveda, se pa včasih ^kljub zmanjšanemu pritisku ti znaki ne pojavljajo. Komaj, da bi pri »večni utrujenosti« lahko kaj pomagali z zdravili. Važen po- goj je, da spremenimo življenjske navade. Samo, kdo to lahko stori? Uvesti moramo v dnevni red: telovadbo, mrzlo kopel in redno življenje. Vsi ljudje z nizkim krvnim pritiskom morajo zjutraj počasi vstati. Če z vso naglico planemo v zadnjih minutah kvišku, dobimo vrtoglavico. Le lepo počasi! Spomnimo se na motor v avtomobilu, ta se mora tudi ogreti. Nato se oprhajmo z mrzlo vodo in če se le da trdo skrtačimo Vse telo. Seveda, na dober in obilen zajtrk ne bomo pozabili. Zelo koristno nam bo dela vsaj polurna telovadba, plavanje poleti in smučanje pozimi. Oblika trapeza se je vrinila med oblačila. Mladostna jej sveža in zopet nova. Romantični nadih belih ovratnikov, in obrob se ni povsem umaknil, združil se je v stroga geometrijsko obliko. Rokavi 60 ali ozki in dolgi alt kratki. Modni dodatki kot torbica« čevlji, uhani, zapestnice in ogrlica so zelo važni. Moderni so barvni kontrasti bclo-črno, pri torbicah so cenjene stroge geometrijske oblike« pa tudi pri nakitu. Tako naj bi bili novi uhani pravcati kvadratki ali pravokotniki. Čevlji so udobno okrogli, pete' debele in nizke, pravcati otroški čevlji. Prav res, ali ne? Preprosta popoldanska obleka v stilu 1966 • <^ -3n «v -o. ^gladili spore. Ah m Vja in poravna spore ^škega razuma. Samo ^netili svet v požar, feralom, da je vojna preproste ljudi po-*lrbnikov in rednikov, Zato se je sleherni in obupanci, ki se te morda že zatekali or nalašč velika in Toda takih ljudi med preprostimi ljudmi, ki jemljejo življenje, kakor se jim. daje, ni veliko. Preprosti ljudje vdano prenašajo jarem in ojnice oblasti, v katere so vpreženi. Zavedajo se, da delajo za ljudi, ki so zgoraj, za njihovo bogastvo in čast, čeprav je jarem premnogokrat pretežak in ojnice pretesne. A kako naj si pomagajo? Svetu vladajo od vekomaj tisti, ki so zgoraj, in vladali mu bodo do vekomaj. Tako je usojeno. Oni zgoraj so gospodarji, a drugi komaj kaj več kakor vprežna živina. Toda to naposled še ni najhuje, če je gospodar pameten'. Pameten gospodar vpiežne živine ne bi gnal vse naenkrat v klavnico ali celo dovolil, da bi -]X trgali volkovi. Torej bo tudi cesar ravnal pametno in ne bo dopustil vojne. Tako upajo, a so za svoje upanje ogoljufani. Dne 28. julija 1914 zvedo, da je cesar napovedal vojno Srbiji. Vojna? Človek se ji ne more upreti. Če se uspeš, te postavijo pred zid ali pa ti obesijo zanko okrog vratu. Tako je bilo od vekomaj in bo do vekomaj. Zato človeku ne preostane drugega, kakor da se napije. Pijača je močnejša tolažba kakor župnikova pridiga, da bodi hraber vojak in da je za vsakega sina svete Avstrije najvišja čast, če sme zastaviti svoje življenje za vero, dom in cesarja. Pijača je prepričljivejša tolažba kakor župnikov blagoslov, ki naj bi te po njegovih besedah varoval in obvaroval pred sovražnikovimi kroglami. Pijan celo zaviiskaš in z vriskom izgrgraš bolečino, ki te grabi v grlu ob ženinih ali materinih solzah ali solzah otrok. "(n navsezadnje ne odhajaš v nesrečo sam. Skoro vsi pojdejo. Samo škarte ostanejo doma. Na tihem čutiš, da ti škarte privoščijo. Tudi slutiš, da odslej ženske ne bodo več brezbrižne do njih in da bodo škarte prišli na svoj račun. A ko vidiš, da te žena ali dekle vsa objokana spremlja prav v Trst do kasarne, ti je prijetno. Ne zato, ker joče in ker je žalostna, marveč zato, ker čutiš, da te ima bolj rada, kakor si mislil. i — Ce se vrneš iz vojske, te bo znala šele prav cenili. Voljna bo, da jo boš lahko ovil okrog prsta in vselej bo sladka kakor med. Pred kasarno igra godba, da človeka zasrbijo pete. Zakaj se cmerite, ženske? S tako imenitno godbo so doslej sprejemali samo cesarja in najvišje generale. Zdaj pa sprejemajo nas, Kraševce in, Istrane. Ko bomo slekli svoje cajgaste ali platnene hlače in se preoblekli ,se ne bomo prav nič razlikovali od teh bledih in preplašenih Tržačanov. Lepši bomo od njih! Močnejši! Bolj zdravi! Eh, žena! To culo z dobrotami nesi domov otrokom. Tako sladka si bila zadnjo noč. Otrok bo. Prav gotovo bo otrok! V tolažbo ti bo. A kaj govorim. Preden bo trte pod Prošekom pordele, preden bo listje odpadlo, bomo doma. Avgust, september, oktober! Največ še november! Eh, takrat se ti bo že premikalo pod srcem. Pobožal te bom. Živi, bom rekel. Fant bo. Po premikanju bom čutil, da bo fant. Kaj pa naj bi bil drugega kakor fant, če mu je bil tisto noč oče pravzaprav že vojak. Ne skrbi, mati! Država ti bo plačevala zame. Tako je rekel cesar. Ne pusti, da bi te občina ogoljufala. Če bi te, jim povej* da sem vojak in da bom vse postrelil, ko se vrnem. Dekleta, žene in matere pa nimajo besed. Imajo samo solze. Ne jeze se, če fantje, možje in sinovi pijejo in pijejo, pe ne morejo biti popolnoma pijani. 12 GLAS PIONIRJEV JANUAR 1966 * GlAS NEZAUPANJE DAJTE MARIJI PETICO V predzadnji številki Glasa pionirjev je prišlo P1* enem članku do večjih napak. Namesto pravilnega & slova »Rešitev bratov Kavčičev« smo zapisali »... V* vačičev«. Popačili smo tudi ime avtorice. Marija Kern iz škofje Loke ras je prisila, da P* pravimo napake. V šoli namreč tekmujejo. Tisti i# nec, ki ima objavljene tri prispevke dobi v slovenš«^ odlično oceno. Zmotili smo se! Marija oprosti, a tvojo tovariš prosimo, da naj sedaj verjame, da si ti avtorica Že deset let so hodile tri Želve po puščavi, le deset let so bile vedno skupaj. Že deset let je minilo odkar so se odločile, da bodo prišle na drugo stran puščave. Že deset let niso poizkusile tuli kapljice vOde. Točno deset let je minilo, ko so prišle do oaze, v kateri je bilo jezero. Odločile so se, da bodo vse naenkrat pričele sta pogledovali vodo, dane obljube pa nista hoteli prelomiti. Minilo je še deset let, tako jih je bilo skupaj že dvajset, in najmlajša želva bi se morala vrniti. Čakali in čakali sta, a najmlajše od nikoder, še novih deset let sta čakali želvi, skupaj celih trideset let, a najmlajše želve Pokvarlei* šolski zvonec piti vodo. Ko so jo hotele pričeti piti, pa so opazile, da imajo le dva kozarca. Premišljevale so, kaj naj naredijo in so sklenile, da bo morala najmlajša iti nazaj še po en kozarec. Najmlajša se je s tem strinjala, vendar sta ji morali starejši obljubiti, da ne bosta prej poizkusili vode. Ko sta želvi čakali ob jezeru novih deset let, sta postali le tako žejni, da sta se te težko premagovali. Žalostno ni m ni bilo od nikoder. Najstarejša je bila že tako izmučena, da ni več zdržala. Nagnila se je k mlajši in ji zašepetala na uho: »Vsaj po en požirek narediva vsaka, da bova lažje čakali.« Komaj pa je to spregovorila, je izza grma prilezla najmlajša želva in ogorčena zavpita: »Vedela sem, da ne bosta držali obljube ter zaradi tega sploh nisem odšla po kozarec. Res sta me hoteli goljufati.* Bilo je meseca maja. Po šolah so že zaključevali rede za spričevalo. Na neki šoli pa so imeli posebno smolo, vedno jim je nagajal šolski zvonec. Dolgo so se mučili, da bi ga popravili, a se jim ni posrečilo. Slednjič pa je potrkal na vrata konferenčne sobe sluga Matevž in dejal ravnatelju: »Prava reč, če nas zvonec ne uboga. Doma imam leseno ragljo, ki jo uporabljam na nogometnih tekmah. Od danes naprej bom, namesto da bi zvonil, »rahljal«. S tem Matevževim predlogom so se vsi strinjali in prepričani so bili, da bo od zdaj naprej v šoli spet vse v redu. Sluga Matevž je ragljal za začetek pouka, za odmore, za konec odmora in za konec šole. Zvonec pa je molčal. Toda samo šolski zvonec. V mestu pa se je začelo dogajati nekaj čudnega. In to s stanovanjskimi zvonci. Vendar samo pri tistih učencih, ki so imeli slabe ocene. Če so ti učenci pozvonili, je to zazvonil: drrr, drr, dr, prav tako kot nekoč šolski zvonec. Tako so vsi v mestu vedeli, kako je s šolarji in njihovimi ocenami. Starši po navadi vedno hvalijo svoje otroke. K Mirkovi mami je prišla njena prijateljica, Majdina mama. Mami sedita v kuhinji Loize župane Prašiček itt deset brzostrelk Zadnjo zimo okupacije je trda predla tudi Nemcem na Gorenjskem, kjer so se sploh še držale njihove postojanke. Počasi so se tudi oni nasitili vojne, ker so vedeli, da jim hiše in družine v Nemčiji razbijajo zavezniška letala. V okupiranih gorenjskih vaseh pa so jih iz dneva v dan uspešneje napadali in preganjali hrabri partizani. Nič več Švabi niso bili varni življenja. Brž ko so zapustili utrjene postojanke, je bilo že po njih. Tudi hrane proti koncu vojne ni bilo več toliko ko v prvih letih okupacije, dokler so bili še na vrhuncu mori, dokler so lahko še brezskrbno odhajali na hajke, požigall slovenske vasi in kmetom kradli živež in živino. Nekako tako st je grdilo tudi nemškim vojakom, ki so se zabarikadirali v tržiško postojanko, zato je njihov poveljnik nekega dne ukazal desetim vojakom, naj odidejo v bližnjo vas Palovičl, kjer uaj kmetu zaplenijo prašiča, da bodo za novoletni obed imeli pečenega prašička. Rečeno — storjeno! Na starega leta dan se je deset z brzostrelkami oboroženih Šva-bov odpravilo v Paloviče, kjer so ustrahovali kmeta, da jim Je »poklonil« edinega pitanca. Grozili so mu namreč 2 internacijo, češ da ima zveze s partizani, č« bi jim praSiča ne dal. Tistega; dne pa se je v hosti nad Paloviči utaborila partizanska četa, ki je bila tudi lačna, kajti bore? so bili že nekaj časa brez hrane. Komandir čete je poslal tri borce v Paloviče, naj si pri tamošnjih kmetih izprosijo vrečo krompirja in pehar moke za močnik. Partizani so odšli, a še preden so prišli v vas, so že od daleč zagledali Nemce, ki so pred svinjakom klali zaplenjenega prašiča, da bi ga odpeljali v Tržič. Partizani so se previdno približali kmetiji ln najprej »položili« stražarja, ki so ga bili Švabi pustili pri brzostrelkah, prislonjenih na podstenje kmetove hiše, nato pa iz zaplenjenih švabskih brzostrelk užgali po vsiljivih gostih ob zaklanem prašiču. Nemci so jo ucvrli v takšen dir, da bi jih ne ulovil sam hudir! Partizani niso videli drugega kot njihove podplate. A ušel jim je en sam, vsi drugi pa so prerešetani od krogel obležali nedaleč vstran Gospodar Je Mi tako srečen, da je partizanom podaril vreec krompirja in pehar moke, za nameček pa jim Je dal še polovico zaklanega prašička. Tako so naslednji dan hneH za novoletni obed svinjsko pečenko partizani, ki so se še bolj ko novoletnega kosila veselili desetih brzostrelk, ki jih je Švabom zaplenila hrabra trojka in Mirkova mati pravi: »Ja veš, kar zadovoljna sem s svojim Mirkom. Bliža se konec šole in včeraj mi je rekel, da bo zagotovo prav dober ...« Takrat pa se zasliši v predsobi: drr, drr, drrr, dr. Mirkova mati odpre vrata in zagleda pred njimi svojega pridnega sina Mirka, ki ves rdeč poveša oči. Mati samo stisne ustnice in reče: »Učit se pojdh potem pa se bova pogovorila o tvojem prav dobrem uspehu.« Mati se vrne k prijateljici, Maj dini mami. Majdina mama pa: »Ja, otrokom včasih ni verjeti. Toda moja Majdica, ta bo zagotovo odlična. Saj veš, punčke so vedno bolj pridne kot fantje.« Takrat pa v predsobi: drrr, drr, drr; drr. Mirkova mati spet odpre vrata in pred vrati Majda vsa rdeča s poveše-nimi očmi. Večina učencev se je začel« učiti in marsikdo je svoje ocene popravil. Pri vseh teh so zvonci zvonili spet t**' kot prej. Drugi lenuhi pa se zvoncev izogibali in vrata trkali. „ Vendar niso imeli sr^ Nekega dne so zvonci za^ zvoniti kar sami. Šolarji slabo oceno se sploh ni >>r treba dotakniti zvonca. štovalo je, da je šel samo J* mo njega pa: drrr, drrr, drr, dr. In to pri vseh m/m vratih, pri vseh stanovaU)1: To je bilo lenuhom udarec. Kjer koli so se p<^ zali, jih je spremljalo: df^ drrr, drr, dr. Ljudje pa kazali s prstom in jim g0v'( rili: »Spet eden izmed ^ ktorjev.« Ime doktor se ji*1,! prijelo zaradi zadnjega J Tega tudi največji lenuhi* so mogli prenesti. Iz dneva v dan je bilo učencev, ki bi imeli $ ocene, tisti pa, ki so iz vedenja ocene tri-šttf1; postali vzorni učenci. Julijana Tič, Kranj osn. šola France Pre^ DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ razpisuje naslednje tečaje: 1. Začetni in nadaljevalni tečaj tehničnega fV sanja 2. Tečaj poslovne korespondence in admiriistra' cije 3. Začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaj 4. Kinooperaterski tečaj 5. Pripravljalne tečaje za pridobitev poklicev ^ elektro in kovinski stroki 6. Debatni stenografski tečaj 7. Pripravljalni tečaj za opravljanje sprejemni!1 izpitov na višjih šolah iz predmetov: mat^ matika, fizika in kemija 8. Intenzivne tečaje tujih jezikov — začetni nadaljevalna in konverzacijska stopnja — nemščina — angleščina — francoščina — italijanščina Tečaji trajajo tri mesece, pouk pa je dv^' krat na teden po tri šolske ure 9. Krajše specializirane tečaje nemškega, itatf' janskega in angleškega jezika za trgovska $ gostinska podjetja. Prijave sprejema Delavska univerza »Tomo Brej^ Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, in sicer osebno, pi*' meno ali telefonično (21026, 21243) vsak dan v dopo1' danskem času in popoldne od 14. do 17. ure. Prijave sprejemamo do 20. Januarja 1966 (za točko V-pa do maja 1966). ____✓ A SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za finance Stev.: 422-01/66-03 Datum: 6/1-1966 Oddelek za finance skupščine občine Kranj izdaja na podlagi 146. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64) naslednji Do najkasneje 31. januarja 1966 morajo vložiti napoved za odmero prispevka od osebnega dohodka, prispevka od skupnega dohodka občanov in davka na dohodke od premoženja in Premoženjskih pravic za leto 1965 naslednji zavezanci: 1« vsPzavezaiici prispevka od osebnega dogodka od opravljanja obrtnih in dragih gosposkih dejavnosti, *atenm se prispevek odmerja od dejanskega dohodka Po preteku leta — nepavšalisti — za dohodke, dosežene v letu 1965; 2. vsi zavezanci prispevka od osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektual-nih storitev 23 dohodke, dosežene v letu 1965; t 3. vsi zavezanci prispevka od skupnega dohodka občanov, kateri ^/so° v leT'1%5 imel, rf^gjSŠ 2,000.000 dinarjev iz naslednj.a^^8^^ nega razmerja, od drugih in tehnicnih iz. hodka, od avtorskih pravic, pattm ^ ^ boljsav, od kmetijske dejavnosti o storitev, od gospodarskih dejavnosti, od ■*J*gKkjh pravic; stavb in od premoženja in premoženj v m . . j i,« -na dohoake od pre- 4. vsi zavezanci davka na "» ^oženja in premoženj skJiP^h v zakup, od (od nepremičnin ali premicnui o ih pravic> od Podnajemnin ali od drugih Prer" ,Vnbno) za dohodke oddajanja opremljenih sob m Pouu dosežene v letu 1965; . „m„w{cnPVPir 5. vsi zavezanci za krajevni samopnspevek *a gradnjo šol, . _ zapOSleni pri delov-\so občani občina Kranj ter sc» ^ občinCj nm m drugih organizacijah s s dohodka, ki morajo pismeno sporočiti visino o»* 3mi je bil izplačan v letu 1965.^ poved za odmero Zavezanec, ki jc dolžan vlozin » mj navedenem Prispevka in davka, pa je ne vioz* čanega prispevka r°ku, bo moral plačati na račun F zneska prispevka oziroma davka 5 % od odmerjenega zn PM* davka. jspevka .n dav_ Tiskovine - prijavc - za oan ljučno 4) tega pp. *a za zavezance pod točko 1) d° v i^^^ občine ?jva se dobijo v sprejemni V**™ ih uradih, kjer se Kranj — soba št. 70 — in na krajevn tudi vložijo izpolnjene prijave. ^ ^ ^ Prijav za odmeio pnspevka in ariccm prispevati za dohodke od stavb in * sL^ravljanja obrtnih in ka od osebnega dohodka od opra J lektualnih po_ drugih negospodarskih dejavnosti te klicev, katerim se prispevek odmerja f osnovi ali v pavšalnem letnem znes*u. Za zavezance davka na kmetijske proizvajalne pri-m-av« rrtVtYance, aavKa ....•„ 7a cestna vprezna vo-prave ter za odmero pristojbin za ^ Zlla za leto 1966 bo rok za vlaganje pi-Jav objavljen naknadno z javnim pozivom. OBLETNICA Vč vednr,ei-aj' 7 JanuarJ" Je minilo 4 leta odkar smo za 0 zgubili našega nadvse dragega moža jn očeta JANEZA ŽVAN — Dravski nažih srcih nam bo ostal v lepem Spominu. žena Vida, hčerka Ivanka In sin Janez V torek zjutraj bo v kranjski občini pričela letna registracija motornih vozil za leto 1966. V mestu Kranj bodo lastniki vozil lahko podaljšali v pisarni AMD, ostali pa na krajevnih skupnostih v njihovih krajih. Prav tako lahko podaljša dovoljenje nekdo od domačih. S seboj V Kranju Jabolka 120 do 150 din, hruške 200 din, suhe slive 500 din, krompir 85 do 90 din, solata 240 do 260 din, korenček 130 do 140 din, peteršilj 180 do 200 din, zelena 200 do 240 din, kislo zelje 150 do 160 din, kisla repa 140 din, fižol 300 do 320 din, radič 800 din, motovileč 800 din, skuta 400 din, surovo maslo 1800 din, med 900 din za kg; zaklana perutnina 100Q do 1200 din, živa perunina 700 do 750 din, svinjsko meso 1000 do 1200 din za kg; kaša 400 do 450 din, ješprenj 260 do 280 din, ajdova moka 250 do 260 din, koruzna moka 140 do 150 din, proso 180 do 200 din, oves 69 do 65 din, koruza 90 do 100 din, pšenica 85 do 90 din za liter; jajca 80 do 85 din za komad. e dovoije. ij mora prinesti prometno dovoljenje. Predvidoma bodo podaljševali vsak dan od osmih zjutraj do dvanajstih in od dveh popoldne do petih zvečer v januarju in delno tudi v februarju. S tem bo vsakomur prihranjeno nepotrebno letanje od pisarne do pisarne, saj bo lahko ves postopek opravil na istem mestu, -jj , RADOVLJICA: Srečanje strelcev Občinski strelski odbor Radovljica jc priredil že tradicionalno strelsko tekmovanje med strelci in pripadniki JLA, da bi na ta način proslavili njihov praznik. Prvo mesto med ekipami so osvojili strelci iz Mošenj z 939 krogi, sledijo SD Radovljica z 937 krogi, SD Mošnje II. z 887 krogi, četrta je SD Radovljica II. s 709 krogi, peti Garnizon JLA Radovljica s 603 krogi in šesta SD Pcdnart s 479 krogi. Med posamezniki je z veliko prednostjo zmagal Stane Biček SD Mošnje z 268 krogi pred Lotričem SD Radovljica z 243 krogi. - A. R. ZA^)D ZA IZGRADNJO KRANJA V KRANJU obvešča, da se je s soglasjem skupščine občine Kranj dne 1. januarja 1966 preosnoval v »PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO — KRANJ«. Podjetje je prevzelo vse p?avice in obveznosti dosedanjega zavoda ter posle stanovanjskega podjetja po temeljnem zakonu o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Sedež podjetja je v Kranju, Cesta JLA št. 6/V — telefonska številka 21-875 in 21-469. Naloge podjetja so: 1. opravlja vse posle na področju stanovanjske-skega gospodarstva; 2. pripravlja urbanistične projekte in zazidalne načrte in tehnično dokumentacijo; 3. opravlja tehnični in finančni nadzor nad gradnjo investicijskih objektov, če ga investitorji za to pooblastijo; 4. izvršuje geodetske in katastrske meritve in izdeluje elaborate za kataster in zemljiško knjigo; opravlja zakoličbe; 5. opravlja operativne posle za pripravo mestnega zemljišča; 6. upravlja sklad za komunalne in negospodarske investicije; 7. skrbi za vzdrževanje in usklajevanje katastra komunalnih naprav z ustreznimi komunalnimi organizacijami. —■• Hišnim svetom, investitorjem, graditeljem ter vsem drugim se priporo"camo in želimo uspešnega sodelovanja! Jugoslovanska loterija t POROČILO o žrebanju srečk 1. kola, kj je bilo 6. januarja 196C Srečke 60 zadele s končnicami Ndin 0 4 31050 404 68800 404 260300 100.004 081 40 551 100 11641 800 58241 400 66251 50.000 488981 50.000 535921 4.000 0161 200 ; 2 4 31362 404 34922 604 55972 804 64212 , 604 97852 1.004 23 10 93 6 10253 600 41803 2.000 46943 400 51563 800 302783 £0.000 04 6 34 • 6 894 80 .09664 800 '14564 600 393054 4.000 574544 30.000 15 8 02635 600 68465 800 73245 1.000 85625 400 / 66 20 14056 400 66076 600 419466 10.020 49029G 6.000 07 6 37 8 39287 C00 47297 600 48807 406 98 8 55388 400 09 8 29 6 39 6 06119 400 32109 6?8 POSREDUJEMO PRODAJO karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, leto izdelave 1964 .s prevoženimi 16.001.' wm. Začetna cena »N« 6.500.— ali 650.000 din. Ogled vozila je može*.: vsak dan od 16.—13. ure pri HLADNIK Juietu, Kranj, Šolska 4 (Straži *če) Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 12. 1. i966 do 12. ure. ZAVAROVALNICA Kranj 14 CGLAST - OBJAVE 8. JANUAR 1966 * G Prodam prašiča 130 kg težkega. Sp. Brnik 55, Cerklje 65 Prodam osebni avto 1100 letnik 62, konja 5 let starega sposobnega za vsako delo. Kerč Janez, Kokrški log 10 Kranj-Primskovo 66 Prodam stroj od DKW motorja 200 ccm in električni kuhalnik na dve plošči (emajliran) Marin, Stražiška 15, Kranj 67 Prodam prašiča 130 kg težkega. Lahovče 41, Cerklje 68 Ugodno prodam trodelno okno 180 x 145 cm s steklom in zeleno plastično roleto. Tavčarjeva 10, škofja Loka 69 Prodamo konja. Javna dražba bo v petek 14. 1. 1966 ob 13. uri v Preddvoru — Potoče 2. Izklicna cena je N. din 2.000. Kmetijsko živilski kombinat Kranj 70 Prodam avto BMW 700 odlično ohranjen. Nasl. v ogl. odd. 28 Prodam nove preproge za opel rekord 65 in globok otroški voziček. Britof 17, Kranj 29 Prodam stroj za izdelavo opeke 40x30x20. Košir Franc, Suha 70, škofja Loka 30 Prodam 6 pujskov' starih 6 tednov. Cerklje 44 31 Prodam električno kitaro. Kranj, Jezerska 130 32 Prodam dvosedežni moped s prevoženimi 5000 km. Nasl. v ogl. odd. 33 Prodam skoraj novo klavirsko harmoniko Hohner-An,-tlantic IV — Luxe s 120 basi in 11+3 registri. Rozman, Ul. Vide Sinkovčeve 11, Kranj 34 Moped kolibri na dve prestavi prodam. Celar Rok, Je-prca, Medvode 35 Prodam konja, starega 9 let. Šenčur 113 36 Prodam moped T 13 s 3000 km in magnetofon Grundig TK14L. Naslov v oglasnem oddelku 37 Klavir — kratek, skoraj nov Stekhammer poceni prodam. Kukovica, Kranj, Cankarjeva 7 38 Prodam brejo svinjo, ki bo februarja strila. Babni vrt 6, Golnik 39 Prodam dnevno sobo. Šinkovec Stane, St. Rozmana 2, Kranj. Ogled od 16. ure dalje 40 Prodam prašiča za zakol, 150 kg težkega. Nasl. v ogl. odd. 41 Prodam fiat 750, letnik 63. Nasl. v ogl. odd. 42 Prodam plug obračalnik. Dolinšek, Lenart 3, Cerklje 43 Prodam elektromotor 7.5 KM ali zamenjam za motor od 700—800 obrat. 4—5 KM. Kovač, C. talcev 11, Radovljica 44 Prodam kravo 7 mesecev brejo (bohinka). Breg ob Savi 37, Kranj 45 Kombiniran mizarski stroj (poravnalka - debelinka) prodam. Vidmar, Kamnik, Ljubljanska c. 11 46 BMW 250 ccm dobro ohranjen, letnik 53, ir^odno pro- dam. Zg. Brnik 52, Cerklje 47 Prodam težko kravo, ki bo čez en mesec teletila. Nasl. v ogl. odd. 48 Prodam kravo po izbiri. Mlaka 21, Kranj 49 Prodam 14 mesecev starega bika. Zg. Brnik 45, Cerklje 50 Prodam AEG polavtomatič-ni pralni stroj. Šmid, Gradni-kova 3, Kranj 51 Prodam posteljo z mrežo, žimnico in nočno omarico. Bitenc Ivan, škofjeloška 8 (Gaštej) Kranj 52 Prodam prašiča do 200 kg težkega za zakol. Tenetiše 25, Golnik 53 Prodam dva prašiča 120— 180 kg težka. Bašelj 20, Preddvor 54 Prodam dva prašiča po 140 kg težka. Trboje 52, Smlednik 55 Poceni prodam fiat kombi z rezervnim motorjem in Ford Taunus M17. Nasl. v oglasnem oddelku 56 Prodam prašiča. Vopovlje 11, Cerklje 57 Prodam suhe borove plohe in sadilec krompirja (trak. torski). Praprotna polica 8, Cerklje ■ 58 Prodam dva pujska po 7 tednov stara. Lahovče 42, Cerklje 59 Prodam dobro ohranjen polkavč. Nasl. v ogl. oddelku 60 Prodam vola 430 kg težkega. Voglje 65, Šenčur 61 Prodam desni namizni vzid-Ijiv štedilnik in električni kuhalnik s pečico. Britof 120, Kranj 62 Prodam prašiča 170 kg težkega. Suha 14, Kranj 63 Prodam 2000 kg lepih zimskih jabolk, 8 let starega konja in dva prašiča za zakol. Nasl. v ogl. oddelku 64 Kupim suhe smrekove deske 25 cm. Ažman Karol, Savska c. 12, Kranj 6555 Kupim avto BMW rabljen. Naslov v oglasnem oddelku 72 Kupim dobro ohranjen ročni voziček, stroj za češljanje žime. Naslov v oglasnem oddelku 73 Kupim dobro ohranjen avto, v račun dam televizor i ii —i iiiiiiiiiiiimim—iiiii ali prodam. Naslov v oglasnem oddelku 74 Kupim Zastavo 750 malo rabljen. Ponudbe poslati pod »Malo rabljen« 75 Kupim 20 eolski gumi voz. Naslov v oglisnem oddelku 76 Opremljeno sobo oddam v centru šk. Loka dekletu, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 77 31. decembra sem izgubil dežnik na avtobusni postaji Lahore. Prosim vrnite Orehek, Dolenčeva 6, Kranj 78 Zaposlim hišno pomočnico, stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Humer, Ci-rilova 14, Kranj 79 Sprejmem dve dekleti na stanovanje. Andrašič, Kranj, Jahačev prelaz 3 80 Iščem žensko, ki bi v dopoldanskem času pazila na otroka. Drinovec, M. Pijade \ Kranj 81 Upokojenec išče gospodinjo za skupno gospodinjstvo. Naslov v oglasnem oddulku 82 ZAHVALA Ob prerani smrti naše nepozabne drage mame ANE LftZNAR Torkove mame iz Delnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam stali ob strani in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in ji podarili cvetje in vence. Zahvaljujemo se tov. Igorju za tolažilne besede ob odprtem grobu. Še posebno se zahvaljujemo dr. Gregorčič Bojanu, ki je neštetokrat nudil zdravniško pomoč in lajšal bolečine naši dragi mami. Žalujoči: sin Franc, hčerki Mlika in Pavla z družinami, hčerka Marica, brat in sestra, ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata in strica Čikovega ata iz Grenca 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam ob težki izgubi kakor koli pomagali in z nam: sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku, zdravnikom bolnice »Petra Držaja« častiti duhovščini, g. župniku za ganljive besede, Mažovcovemu ata za govor pri odprtem grobu, pevskemu zboru, organizacijam KZ Trata, KUD Ivana Cankarja, PGD Sv Duh in vsem, ki *> darovali cvetje. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki z družinama, snaha z vnukom, brata z družinama in ostalo sorodstvo Grenc, Škofja Loka, 23. decembra 1965 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dobrega, skrbnega, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta FRANCA DOVIČA iz Tupalič 51 se iskreno zahvaljujemo soedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in ostalemu osebju Ljubljanske vojaške bolnišnice za trud, da bi mu podaljšali življenje. Enaka zahvala velja domačemu zdravniku dr. Miranu Zgajnarju in medicinski sestri Majdi Pižon za vso nesebično nego ir: skib, domačemu g. župniku pa za tolažilne besede. Kolektivu osnovne šole v Preddvoru, hvala za vse razumevanje v času njegove bolezni. Vsem,, ki ste mu darovali vence in cvetje ali prispe> vali v dobrodelne namene in ga spremili na zadnji poti, kot tudi zastopnikom pomož. orodjarne kranjske Iskre, hvala. žalujoči svojci Tupaliče 4. januarja 1966 ZAHVALA Ob težki izgubi dobrega sina, brata, strica in svaka GABRIELA ERŽEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam ob tej težki izgubi kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo dr. Cernetu in dr. žiliču za njuno skrb in prizadevanje v času bolezni, kolektivu KZ »Jelovica« Radovljica, pevcem, tov. Bercetu za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem št enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ata, mama, bratje in sestre z družinami ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubega moža in očeta MIHAELA PERICA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala gradbenemu podjetju »Projekt« v Kranju in kolektivu Projekt v Cerkljah. Zahvala tuai vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so darovali vence in cvetfe, nam v teh težkih dneh pomagali in sočustvovali z nami. Iskrena hvala tudi preč. duhovščini za zadnje spremstvo. žalujoči: žena Angelca, hči Angelca in Marinka, sin Janez ter sestre in bratje Trgovsko podjetje »AGRARIA« KRANJ razglaša naslednji prosti delovni mesti: 1, PRODAJALKA V PRODAJALNI 9 na Jesenicah 2. ADMINISTRATORKA TAJNIŠTVA v Kranju Pogoji: pod št. 1 — kvalificiran delavec — trgovske stroke; pod št. 2 — popolna srednja šola z znanjem strojepisja in s primerno prakso v splošni administraciji. Vloge sprejema kadrovsko socialna služba podjetja do 16. januarja 1966. RADIJSKI SPORED Vsak dan ob 11.P0 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodna glasba; 1330 Priporočajo vam; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Aktualnosti doma in v svetu; 19.05 Glasbene razglednice. SOBOTA — 8. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo Btopnjo — 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — 9.45 Petnajst minut z ansamblom Mojmira Šepeta — 10.15 Iz oper italijanskih mojstrov — 12.05 Med novostmi našega - arhiva — 14.05 Odlomki iz Smetanove »■Prodane neveste« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Pasmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Popevke tega tedna — 18.20 Iz relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lahke glaisbe — 20.30 Vozli inšpektorja Brai-na — 20.53 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 9. januarja 6.00 Dobro jutro — 8.05 Mladinska radijska igra — 8.37 Iz albuma skladb za otroke— 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za ljubitelje lahke glasbe — 11.45 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. — 13.30 Za Jiašo vas — 13.45 Kvintet Mahkovič in trio Janeza Svečnika — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 17.05 Slavni pevci — znamenite arije — 17.30 Radijska igra — 13.30 Iz solistične glasbe romantikov — 20.00 Naš nedeljski sestanek — 21.00 Simfonije Franza Sčhuberta — 22.10 Nočni zabavni zvoki — 23.05 Godalni kvartet PONEDELJEK — 10. januarja 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške igre s petjem — 9.25 Naš juke-box — 10.15 Eden Bachovih Brandebur-ških koncertov — 10.35 Naš podlistek — 12.05 Lucijan Marija Skerjanc — II. simfonija — 14.05 Violinist Karlo Rupel — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Zborovske skladbe — 17.05 Glasbena križanka — 18.20 »Signali« — 18.45 Družba in čas — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Mozaik zabavne glasbe — 23.05 Po svetu jazza TOREK - 11. januarja 8.55 Radijska šota za srednjo stopnjo — 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 »Lucia Lammermoor« kot smo jo slišali v ljubljanski operi — 12.05 Slavni virtuozi, vam igrajo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pet minut za novo pesmico — 13.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.20 Iz studia 14 — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbene matice — 20.20 Radijska igra — 21.40 Plesni orkestri v besedi in glasbi — 22.10 Nočni koncert — 23.05 Popevke tega tedna SREDA — 12. januarja 8.55 Pisan svet pravljic "in zgodb — 9.10 Mladinski .pevski festival v Celju 1985 — 9.30 V svetu lahke glasbe — 10.15 Poje fiopranistka Marija Lotrič-Sulc — 10.45 Človek in zdravje — 12.05 Arije iz manj znanih opor — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Koncert pihalne godbo Jindrich Bauer — 17.05 Jubileji v tem letu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Skupni program JRT — Rusalka, opera — 22.10 Pcpevkc se vrtijo — 23.05 Dve suiti Jožeta Privška za jazz orkester ČETRTEK — 13. januarja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 »Velika ladja« — 9.42 Stari in novi znanci — 10.15 S solisti zagrebške in beograjske opere — 12.05 Iz Mozartove »bonbonicrc« — 14.05 Iz baleta »Čajna punčka« — 14.35 Lirika za otroke — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.20 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja — 21.40 Glasbeni nokturno — 23.05 Plesna glasba PETEK — 14. januarja 8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže — domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Za otroke — 10.35 Novost na knjižni polici — 12.05 Iz oper — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Petglasni madrigali — 15.20 Napotki za turiste — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.20 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 18.45 Kulturne diagonalo -•■ 20.00 Iz arhiva zabavnih melodij — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Portreti našili pevcev — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — Teteuizufi SOBOTA — 8. januarja RTV Zagreb 10.00 Televizija v šoli — RTV Beograd 17.25 Poročila, 17.30 Kje je, jcaj je — RTV Ljubljana 17.45 Gregec reši ujetnika — lutkovna zgodba, 18.10 Vsako soboto, 18.25 TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Človek brez meja, 19.25 Ko sem bil Še majhen — RTV Ljubljana 19.40 Cik cak — RTV Bepgrad 20.00 TV dnevnik — RTV Skopje 20.30 Naša gostja iz Bolgarije Ivanova — RTV Ljubljana 20.40 Prazgodovina v Sloveniji — RTV Beograd 21.10 Pri sodniku za prekrške — RTV Ljubljana 22.00 Največja predstava na svetu, 22.50 Zadnja poročila NEDELJA — 9. januarja RTV Ljubljana 9.30 So pa fantje zgodaj vstali — RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja r— RTV Zagreb 10.45 Združenje radovednežev — RTV Ljubljana 11.30 Doživljali Toma Savvverja — RTV Zagreb 12.00 Nedeljska TV konferenca — Športno popoldne — RTV Ljubljana 17.30 Zgodbe za vas, 18.00 Vstajenje — roman v nadaljevanjih, 19.00 Glasba Igorja Stravin-skega, 19.54 Intermezzo — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.45 Kulturno umetniško društvo Branko Krsma-novič — RTV Ljubljana 21.45 Zadnja poročila PONEDELJEK - 10. januarja RTV Ljubljana 11.40 Televizija v šoli — RTV Beograd 17.35 Poročila, 17.40 Tečaj angleškega jezika, 18.10 Ri- sanke — RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik, 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse — RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled — RTV Ljubljana 19.40 Rezerviran čas — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik, 20.30 Prenočišče — TV drama — RTV Skopje 21.30 Biseri glasbene literature — RTV Beograd 21.45 Reportaža — RTV Ljubljana 22.00 Zadnja poVočila- TOREK — 11. januarja RTV Ljubljana 16.05 Slalom za ženske — reportaža iz Grindemvalda, 18.15 Napoved večernega sporeda, 18.20 Risanke, 18.45 Torkov večer, 19.00 Svet na zaslonu, 19.50 TV obzornik, 20.00 Potovanje z balonom — film, 21.00 Kriminalistični laboratorij, 21.30 Za lahko noč, 21.40 Zadnja poročila SREDA — 12. januarja RTV Ljubljana 16.30 Poročila, 16.35 Veleslalom za ženske, 17.40 Tik tak, 17.55 Tukaj studio Kekec, 18.25 TV obzornik — RTV Beograd 18.45 Didona in Enej — RTV Ljubljana 19.15 Filmski pregled — RTV Zagreb 19.40 TV prospekt — RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana "20.30 TV drama, "22.00 Pogovori o slovenščini, 22.30 Zadnja poročila ČETRTEK — 13. januarja RTV Beograd 11.00 Tečaja angleškega jezika — RTV Ljubljana 16.10 Televizija v šoli — RTV Beograd 17.05 Poročila. 17.10 Od zore do mraka, 17.40y Tisočkrat zakaj — RTV Ljubljana 18.25 T V obzornik — RTV Beograd 18.45 Po Jugoslaviji — RTV Ljubljana 19.10 Zvezdni plan, 19.40 Kaleidoskop — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Oddaja narodne glasbe — RTV Ljubljana 20.40 Mednarodna ura — RTV Zagreb 21.40 Lirika — RTV Ljubljana 21.50 Rezerviran čas, 22.05 Koncert resne glasbe, 23.05 Poročila PETEK — 14. januarja RTV Ljubljana 16.50 Poročila, 16.55 Smuk za ženske — RTV Zagreb 18.00 Mali svet — RTV Ljubljana 18.25 TV obzornik, 18.45 Dežela z večnimi snegovi — Kijev, 19.15 Tam, kjer pisana so polja* 19.40 TV akcija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Celovečerni film, 22.00 Zadnja poročila KINO Jesenice »RADIO« 8. do 9. januarja ameriški barvni CS film KRALJ PETROLEJA 10. januarja nemški barvni film FREDDY POD TUJIMI ZVEZDAMI 11. do 12. januarja ameriški film SOJENJE V Nt)RN-BERGU 13. januarja ameriški barv. CS film DAJ DA SE LJUBIMO Jesenice »PLAVŽ« 8. do 9. januarja ameriški film SOJENJE V NORN-BERGU 10. do 11. januarja ameriški barv. CS film KRALJ PETROLEJA 12. januarja amer. barvni CS film DAJ DA SE LJUBIMO 13. do 14. januarja amer. barv. CS film AMERIŠKA VESELA PARADA Žirovnica 8. januarja nemški barvni film RAZPOTJE LJUBEZNI 9. januarja franc. CS film ZLATI TRIUMF 12. januarja amer. barvni CS film KRALJ PETROLEJA Dovje-Mojstrana 8. januarja franc. CS film ZLATI TRIUMF 9. januarja nemški barvni film RAZPOTJE LJUBEZNI 13. januarja amer. barvni CS film KRALJ PETROLEJA Koroška Bela 8. januarja ameriški film AMERIŠKA VESELA PARADA 9. januarja amer. barvni film RIO CONCHOS 10. januarja ameriški film SOJENJE V NURNBERGU Kranjska gora 8. januarja amer. barvni CS film RIO CONCHOS 9. januarja ameriški film AMERIŠKA VESELA PARADA . 13. januarja ameriški film SOJENJE V NURNBERGU 14. januarja amer. barvni CS film KRALJ PETROLEJA Dupllca-Kamnik 8. januarja ameriški barv. CS film GOSPODAR H A VAŠ JEV ob 19. uri 9. januarja ameriški barv. CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 15., 17. in 19. uri 12. januarja nemški film ZLOČIN V HOTELU ob 18. uri 13. januarja nemški film ZLOČIN V HOTELU ob 18. Kranj » CENTER« 8. januarja ameriški barv. CS film GERONJMO ob 16. uri, franc. barvni CS film OROŽNIK IZ SAINT TRO-PEA ob 18. uri, špan. barvni CS film SAMBA ob 20. uri, premiera amer. filma NA DOKIH NEW YORKA ob 22. uri 9. januarja ameriški barv. CS film GERONIMO ob 13. 17. uri, franc. barv. CS film OROŽNIK IZ SAINT TRO-PEA ob 15. uri, Jpanski barvni CS film SAMBA ob 19. uri, premiera ameriškega "lbarv. CS filma PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA ob 1 21. uri 10. januarja ameriški barv. CS film PROPAD RIMSKE- GA CESARSTVA ob 15.30 in 19. uri 11. januarja ameriški barv. fum PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA ob 15.30 in 19. uri Kranj »STORŽIČ« 8. januarja franc. barvni CS film OROŽNIK IZ SAINT TROPEA ob 16. uri, španski barvni CS film SAMBA ob 18. uri ameriški barvni CS film GERONIMO ob 20. uri 9 januarja francoski barv. film OROŽNIK IZ SAINT TROPEA ob 9.30, 18. in 20 uri, ameriški barvni CS film GOSPODAR HAVAJEV ob 14. uri, ameriški barvni CS film GERONIMO ob 16. uri 10. januarja španski barv. CS film SAMBA ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja premieva barv. franc. filma BRIDKOSTI LJUBEZNI ob 16. in 20. uri, špan. barv. CS film SAMBA ob 18. uri Stražišče »SVOBODA« 8. januarja francoski barv. CS film OROŽNIK IZ SAINT TROPEA ob 20. uri 9. januarja španski barvni CS film SAMBA ob 15. in 17. uri, amer. barv. CS film GERONIMO ob 19. uri Cerklje »KRVAVEC« 9. januarja ital. barv. CS film SULEJMAN VELIČASTNI ob 15. in 19.30, ameriški barvni CS film VOHUN NA POVELJE ob 17. uri Kropa 8. januarja ameriški film PATROLA SMRTI ob 20 uri i 9. januarja ameriški film PATROLA SMRTI ob 15. uri, ameriški barvni CS film PO SLEDOVIH BRODOLOMCA ob 19.30 Naklo 9. januarja amer. film NA DOKIH NEW YORKA ob 16. uri GLEDALIŠČE NEDELJA — 9. januarja. ob 10. uri URA PRAVL.;i?4 ob 16. uri za IZVEN M. 'Bido-vec BAJKA O SLAVCKU. 8. JANUAR 1966 * Gl^j V ŽELEZARNI NA JESENICAH Povrnitev stroškov Zaradi zvišanja cen mesečnih delavskih kart so v delovnih organizacijah na Jesenicah razpravljali o povračilu prevoznih stroškov. V Železarni 60 sklenili, da bodo vsem, ki se vozijo, povrnili približno 45 odstotkov zneska, ki ga posameznik plača za mesečno vozovnico na železnici. Ker je železnica odobrila le 10% popust za vožnjo na delo, je po novem letu veliko vozačev izbralo prevoz z avtobusom. — B. B. Trstenik in Babni vrt razsvetljena Za novoletne praznike sta vasi Trstenik in Babni vrt pod Storžičem dobili dolgo pričakovano javno razsvetljavo. Zlasti v dolgih zimskih dneh in ob slabem vremenu so javne luči tudi za podeželje velikega pomena. Prebivalci obeh vasi so krajevni skupnosti za opravljeno delo zelo hvaležni. — č U' Poravnajte naročnino za vsaj pol leta, pa boste sodelovali v tradicionalnem žrebanju, ki ga prireja naše uredništvo za vse naročnike. Če plačate celoletno naročnino, sodelujete pri žrebanju z dvema glasovoma! Pri žrebanju lahko sodelujejo tudi novi naročniki. Zato čimprej naročite Glas! Ne pozabite tudi tole: za vsakega novega naročnika nov listek v bobnu sreče! Na sliki: del nagrad, ki so že pripravljene za žrebanje. Skupno bo nagrad 100 v vrednosti poldrug milijon dinarjev! Naročajte Glas — Naročajte Glas — Naročajte »RENESANSA« DOMŽALSKE MLADINE Delovni posveti .__, ,v j„i,, aktivov Zveze mladine v dom- laične Mtoprav ^pon^anje uspe sobljenih vodstvenih kadrov Na občinskem komiteju mladine so zato po nedavni redni letni konferenci sklenili da bodo odslej bolj siste- matično skrbeli za vzgojo vodstvenih kadrov aktivov in samega občinskega komiteja. Nadaljevali bodo sicer z do- INVALIDI RADOVLJIŠKE OBČINE SO SE ODLOČILI Skupna organizacija Po zaključku občnih zborov invalidskih društev ugotavljamo, da se je v radovljiški občini kar devet društev od desetih odločilo, da izkoristijo možnost, ki jo nudi novi statut ZB ter so se s tajnim glasovanjem na svojih občnih zborih priključili krajevnim organizacijam Zveze borcev. v sredini meseca Ta odločitev invalidskih društev je med najvažnejšimi v zadnjih letih. Zaradi tega je tudi razumljiva izredna udeležba na vseh občnih zborih, saj je bila okoli 90 %. Nekateri invalidi so ob odločitvi o skupni organizaciji pomišljali, da ne bi postala njihova društva le neljub privesek organizacije ZB, vendar so bili zadovoljni s pojasnilom, da novi statut predvideva tudi obvezno komisijo ki bo v vsakem društvu na terenu obravnavala invalidske probleme.. Občni zbori invalidskih društev so bili končani v drugi polovici decembra, sedaj se vrstijo občni zbori ZROP, a za njimi so na programu občni zbori krajevnih organizacij ZB. Predvidevajo, da bodo krajevne organizacije končale svoje letne obračune do 15. februarja ter da bodo tako lahko izvedli občinsko konfe- renco ZB marca. -pc BOHINJ Brez lepih razglednic Bohinj že dalj časa ne more nuditi svojim gostom lepe in kvalitetne barvne razglednice. Posamezna podjetja so celo pripravljena odstopiti del deviz, da bi take razglednice naročili zunaj, žal pa med založniki za to ni pravega zanimanja. Za cesto, ki je pravzaprav najtrši oreh za Bohinj pravijo, da bo v zimskih mesecih bolje oskrbovana, zlasti redno plužena. Težave pa bodo še vedno pri preskrbi predvsem s kvalitetnim sadjem. sedanjimi oblikami — se^-narji, politično šolo, poleg i& ga pa bodo organizirali ra^e strokovne seminarje in svete s posameznih pod^ čij. Zaradi tega so tudi v cejnšji meri spremonili »L tode dela občinskega koim^ ja. Namesto dosednjih s ^ nih komisij so osnovali qw specializirane grupe. TaksWjj predavanja o izvajanju **L spodarske reforme v darnf[-ski občini, o organizaciji nalogah krajevnih skupn* ^ in vlogi Zveze mladine ob vajanju reelekcije, sistevij izobraževanja in zaposV'*!,. nja, zatem pa so se porne**.^ o neposrednih nalogah in todah dela v posameznih v tivih. Nedvomno so taki delo, i sestanki in .posveti porri^, ben premik v delu Zveze dine — seveda pod da bodo v aktivih doslecf izvajali sklepe in dogovc^ sprejete na takih posvetihi FRANCI GERBI?^ Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje izgradnje Šolskih poslopij v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, štev. 14-9964) pozivamo VSE LASTNIKE GOZDOV, ki so dolžni svoj prispevek za izgradnjo šol plačati z lesom, da takoj, najkasneje pa do 31. marca 1966, ODDAJO OBVEZANE KOLIČINE LESA. Ta les se oddaja Gozdnemu gospodarstvu Kranj na običajen način in na istih mestih, kot les iz redne proizvodnje s pogojem, da vsak zavezanec ob prejemu lesa izjavi, da je les namenjen za samoprispevek. Za oddan les bo vsak obvezanec prejel posebno konsignacijo in obračun prevzetega lesa, kar bo služilo kot dokument o oddanih količinah lesa za samoprispevek. Za vse podrobnejše informacije glede oddaje tega lesa naj se zavezanci samoprispevka obračajo na vodje gozdnih okolišev (logarjev)^ uradnih dnevih. Skupščina občine Kranj Oddelek za gospodarstvo Podjetja - ustanov^ ZGP Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 vam nudi v svojem skladišču na deb* — pisarniški in tehnični n\ terial — pisalne in računske sti jc po grosističnih eenai" Izkoristite ugodno priložijo (n Urad. vestnik Gorenjske Izdaja in tiska CP »Ga renjski tisk« Kranj, Koro) ška cesta 8. Naslov ured ništva: Kranj, Cesta Sta^ neta Žagarja 27 in uprave Kranj, Koroška cesta 8 TekočI račun pri NB> v Kranju 515-1-1135. Telefoni redakcije 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n.d.) ali 2.000 starih di-narjev (s. d.), mesečno 1.70 n.d. ali 170 s. d. Cena po-sameznih številk 0.40n.d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.49 n. d. ali 40 s. d, za nenaročnlke 0.59 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo