ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjaja Villa Monde | Spodnje Podravje Ptuj • Občina lani izplačala skoraj 300.000 evrov subvencij O Stran 7 Spodnje Podravje Žetale • Dokončanje nekaterih projektov je vprašljivo O Stran 9 Ptuj, petek, 18. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 82 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Štajerski Boks • Dejan Zavec: »Pot do zmage ne bo lahka« O Stran 11 Slovenija • Revščina ne prizanaša niti zaposlenim Postajamo narod revežev? Zadnji podatki Statističnega urada so srhljivi: v Sloveniji je revnih že 392.000 ljudi, kar predstavlja petino vsega prebivalstva. Zaradi krize, ki še traja, pa se stanje še poslabšuje. Na Karitas in Rdeči križ prihaja vse več prošenj, ne le za obleko in plačilo položnic, ampak za najosnovnejše - za hrano. Pomoč vse pogosteje potrebujejo tudi zaposleni z nizkimi ali nerednimi dohodki. Na Karitas se mesečno za pomoč obrne že preko 5000 gospodinjstev; letos je za 20 odstotkov več prošenj po finančni pomoči kot lani. Podobni so tudi podatki iz Rdečega Križa, kjer prejmejo največ prošenj prav za hrano. Lani sta obe organizaciji s hrano pomagali več kot 270.000 socialno ogroženim osebam. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da v teh dneh v slovenska skladišča Karitas in RK prihaja zadnja tretjina letošnje evropske pomoči v hrani iz intervencijskih zalog. Z novim letom se namreč glede tega ukrepa obetajo spremembe, ki pa še niso dorečene, zato ni znano, kakšna oz. koliko bo te pomoči vnaprej. SiM Nogomet • Zavrčani želijo zmagati za nov zagon O Stran 11 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.rad¡o-ptu¡.si Foto: Črtomir Goznik Tednikov objektiv: Vrtoglave vsote za vzdrževanje cest Spodnje Podravje • Kljub finančni krizi še vedno obstajajo dejavnosti, ki so, vsaj za izbrana podjetja, odlično plačane. Med takšnimi donosnimi posli je vzdrževanje cest, pločnikov, parkirišč (in še kakšnih javnih površin). V naši regiji občine letos za to namenjajo približno 4,5 milijona evrov; največ denarja se praviloma porabi za pluženje in posipavanje. O Stran 4-6 Sola dela čistko: »Nismo socialna ustanova! « Ptuj • Na ptujski Višji strokovni šoli so se lotili prav posebne „čistke". Študente, ki so v njihove programe vpisani le zaradi statusa in ne obiskujejo predavanj ali vaj, bodo še ta mesec dokončno izpisali. Ocenjujejo, da je takih približno 30 odstotkov. O Stran 3 9771581625012 2 Štajerski Aktualno petek • 11. oktobra 2013 Ptuj • Stanovalci plačujejo 20 % previsoke cene? Dodatno še vedno vsak mesec plačajo balkon, hladilnik, televizijo ... Že pred nekaj leti smo poročali o tem, da so v Domu upokojencev (DU) Ptuj dodatno opremo zaračunavali pavšalno in neupravičeno, mednjo pa naj bi šteli tudi opremo, ki jo krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To je ugotovila tudi revizija, ki je bila opravljena leta 2011, po kateri nekaj teh dodatkov ne zaračunavajo več, a preveč in napačno zaračunanega, stanovalcem niso vrnili. Prav zato se je sin enega izmed stanovalcev, Franc Kode-la, odločil, da ukrepa sam in je na dom naslovil zahtevek za povrnitev preveč zaračunane oskrbnine. A v DU o tem ne želijo niti slišati, čeprav je jasno, da nekatere stvari očitno niso zaračunavali pravilno. Potem ko je Svet zavoda DU Ptuj vlogo Franca Kodele v celoti in brez jasnega pojasnila zavrnil, se je ta odločil, da skliče novinarsko konferenco in predstavi revizijo, ki je bila v Domu opravljena pred dvema letoma. „Da direktorica izjavi, da nobena revizija ni odkrila nepravilnosti, je pa res višek vsega in to je bila pika na i, da sem se odločil javnosti predstaviti izvleček revizije," je svojo odločitev, da izpostavi ključne ugotovitve revizije, pojasnil Franc Kodela. Revizija, ki jo omenja in ki je bila opravljena prav na njegovo pobudo, je bila izvedena junija 2011 in se nanaša na delovanje DU Ptuj v letih 2005 do 2009. Revizija pokazala nepravilnosti, DU in ministrstvo pa nič Kot je pojasnil Kodela, se je njegov boj z mlini na veter začel še prej, prepričan pa je, da vse zadeve tako dolgo trajajo, ker ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ščiti ptujski Dom upokojencev. „Še po opravljeni reviziji mi ne v Domu in ne na ministrstvu niso želeli dati dokumentov na vpogled, zato sem takrat te papirje uspel dobiti šele preko posredovanja informacijske pooblaščenke," se spominja Kodela. Decembra leta 2011 je vendarle dobil poročilo o izredni reviziji nad pravilnostjo poslovanja Doma upokojencev Ptuj in kot pravi, mu je takoj bilo jasno, zakaj je poskušalo ministrstvo zadeve pomesti pod preprogo. Po prebranem se je odločil, da vloži zahtevek za vračilo preveč in napačno zaračunane oskrbnine, saj je prepričan, da revizija daje ja- sne pravne temelje, ki mu to omogočajo. Revizija ugotavlja, da pri obračunavanju stroška amortizacije DU Ptuj ni jasno opredelil amortizacije, da obračun dodatka za dodatno opremo ne temelji na dejanskih stroških, kar bi po priporočilu revizije Dom mora upoštevati pri oblikovanju novega cenika. „Če ni strošek amortizacije v redu, potem je jasno, da tudi cene niso," je prepričan Franc Kodela, sicer tudi sam dolgoletni revizor, ki ocenjuje, da so cene v ptujskem Domu upokojencev za 20 % previsoke. Kaj vse so šteli pod dodatno opremo? Med zanimivimi ugotovitvami revizije še piše, da so v DU Ptuj med dodatno opremo vključevali opremo, ki jo krije že obvezno zdravstveno zavarovanje, prav tako naj Dom ne bi vodil evidenc o dodatnih storitvah. Kot je jasno zapisano, mora izračun stroška dodatne opreme temeljiti na dejanskih stroških. „Največji dodatek je na primer dieta, za katero še vedno zaračunajo dodatnih 8 odstotkov cene. Tretjina obrokov je po strukturi enaka kot pri navadnih obrokih, pa še nikjer v Pravilniku o oblikovanju cen ne piše, da se to sploh lahko dodatno zaračunava," pojasnjuje Kodela. Posebej se je revizija lotila še nekaterih nadstandardnih storitev: zaračunavanje balkona, uporabo dodatne opreme, sobe, ki je za 20 odstotkov ve- DU Ptuj ima 108 manj zaposlenih kot DU Vič Zanimivost: Po številu stanovalcev sta Dom upokojencev Ptuj in Dom upokojencev Vič primerljiva. V slednjem je 570 stanovalcev, medtem ko jih je na Ptuju 627. Po podatkih iz Ajpesa pa se razlikujeta po marsičem. Na Ptuju je bilo leta 2012 le 215 zaposlenih, medtem ko so v domu na Viču imeli 323 zaposlenih - kar je za 108 delavcev na Ptuju manj. In še več: v lanskem letu je presežek prihodkov nad odhodki ptujskega Doma upokojencev znašal 1.257.887 evrov, na Viču pa le 181.457 evrov. čja od standardne, in diete. Pri vseh teh bi Dom moral izkazovati dejanske stroške, šele na podlagi teh bi jih lahko zaračunaval. Po revizij so del dodatne opreme tudi nehali zaračunavati, nekaj dodatkov pa še je ostalo. V primeru Kodelovega očeta so tako v revizijskem poročilu zapisali: „Dejanski stroški balkona za mesec november 2009 niso izkazani posebej niti niso posebej dokumentirani, tako kot to zahteva pravilnik. DU Ptuj meni, da bi dejanski stroški presegali dodatek za balkon v višini 5 %". Zelo podobno ugotovitev so podali tudi v zvezi z dodatkom na sobo, ki je za več kot 20 % večja od standarda, tudi dodatnih stroškov za dieto Dom ni izkazoval ločeno, prav tako ne, kakšna dieta je posameznemu stanovalcu predpisana. So plačevali vse razen zraka? Zanimiva je tudi ugotovitev revizorjev, da je Dom vsem stanovalcem zaračunaval dodatno opremo v enakem znesku, ne glede na to, kate- Revizija ugotavlja, da je Dom upokojencev Ptuj med dodatno opremo uvrščal tudi: -garderobno omaro -stol -zavese -oglasno desko -obposteljno mizico -mrežasto poličko za milo -stensko nočno svetilko -signalno klicno napravo ... Med dodatno opremo pa so po ugotovitvah revizije vključevali celo opremo, ki so jo v skladu s 65. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja dolžni zagotoviti iz svojih materialnih stroškov: električna postelja, antidegubisne blazine itd. ro opremo in koliko opreme imajo stanovalci v uporabi. Tako so na primer ugotovili, da je DU Ptuj med dodatno opremo uvrščal tudi garderobno omaro, stol, zavese, oglasno desko, obposteljno mizico, mrežasto poličko za milo, stensko nočno svetilko, signalno klicno napravo itd. Med dodatno opremo pa so vključujevali celo opremo, ki so jo v skladu s 65. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja dolžni zagotoviti iz svojih materialnih stroškov: električna postelja, antidegubisne blazine ... Po revizijski zahtevi bi morali preveč plačane storitve vrniti Prav zaradi vseh omenjenih ugotovitev je revizija naložila Domu, da izdela nov cenik dodatne opreme in ga predloži v potrditev svetu, naročili pa so tudi, da se stanovalcem, ki so jim neupravičeno zaračunavali dodatno opremo, preveč zaračunane vsote vrnejo. Ker dom ni pripravil tega izračuna, ga je Kodela sam in ga predal DU Ptuj, ki ga je obravnaval na zadnji seji. A ker so javnost takrat izključili s seje, ne vemo, s kakšnimi pojasnili vodstva DU Ptuj, ki ga vodi direktorica Kristina Dokl, so bili natanko člani sveta zavoda zadovoljni, da so Kodelov zahtevek gladko zavrnili. Še več, kljub temu, da vpogled v revizijsko poročilo daje številne odgovore, je članica sveta zavoda Rozika Ojstršek celo dejala, da ni revizije, ki bi ugotovila kakšne nepravilnosti. Dodala je še: »Svet se je odločil, da to ni več umestno zaradi tega, ker ni novih dejstev in ni novih argumentacij, zato se strinja s sklepom, ki je že bil sprejet, da se zahtevek zavrne.« Kodela: Vsi plačujejo preveč - občine in stanovalci! Po izračunih Kodele pa so prav vsem stanovalcem v Domu upokojencev Ptuj zaračunane za 20 % previsoke cene. Kot pravi, na ta način Dom opehari ne le upokojence, ampak tudi občine, ki za Uvodnik nekatere plačujejo delne ali celotne oskrbnine. Sam je vložil zahtevek za vračilo v višini 15 tisoč evrov in se, kot pravi, ne bo zlahka predal. Ne more pa dojeti, poudarja, da država takšne zadeve pometa pod preprogo, namesto da bi stopila v bran upokojencem, ki komaj shajajo iz meseca v mesec: „Jasno je, da ministrstvo Dom ščiti, ker bi drugače priznali tudi svoje napake, v DU Ptuj pa se bojijo, da če bodo ugodili mojemu zahtevku, bo to sprožilo val pritožb. Napačno in/ ali preveč zaračunanih cen ni bil deležen le moj oče, ampak tudi vsi ostali stanovalci." Dženana Kmetec Nogometni poduk Tudi če niste športni navdušenec, imate v svojem krogu znancev, prijateljev, sosedov nekoga, ki se na šport spozna nekoliko bolje. In zaradi tega veste vsaj nekaj malega tudi o nogometu - morda samo o Messiju in Barceloni ali o Ronal-du in Realu - toliko, da lahko s tem znancem občasno spregovorite besedo ali dve tudi o tej globalni temi. Prav zato je delo nogometnega selektorja državne reprezentance težaško delo. V nogometu je namreč tako, da ima država skoraj toliko selektorjev, kolikor ima prebivalcev. Vsak, še tako bežen spremljevalec športa, bi v reprezentanco vpoklical »svoje« igralce in vsak bi igro postavil na svoj, drugačen način. Če so rezultati pozitivni, potem vsi govorijo »naredil je točno tako, kot bi tudi jaz«, če pa so negativni, potem pa »jasno, saj je naredil popolnoma narobe«. Tudi v Sloveniji je bilo tako, a le do vnovičnega imenovanja Srečka Katanca na mesto selektorja. Srečko Nacio-nale, kot mu zaradi dveh zaporednih uvrstitev na velika tekmovanja na prelomu tisočletja pravijo navijači, je namreč tudi v tem mandatu vrnil navijačem vero v nogomet. Katanec sicer ni tipičen selektor: je slab retorik, raje je v trenirki kot obleki... A je tako presneto realen, da imajo njegove nepovezane besede smisel in jim verjamemo. Ko je pred nastopom tega mandata rekel, da je kljub navidez nemogočemu položaju še možna uvrstitev na SP v Brazilijo, so navijači to vzeli za suho zlato. In so navijali ter verjeli, Srečku pa je z ekipo skoraj uspelo nemogoče - preboj v dodatne kvalifikacije. Pred odločilno tekmo s Švico je ponavljal, da se gredo tja borit do zadnjih atomov moči, morda bo uspelo. Če ne bo, je dodal, bomo tekmecu športno čestitali in svet se bo vrtel naprej. Na koncu se za Slovenijo ni izšlo, a je razočaranje zaradi te realne napovedi manjše, kot bi bilo sicer. Katanec sicer prisega na delo in na kompaktno delovanje celotne ekipe. Svojim izbrancem zaupa in verjame v njih, oni pa zaradi tega sledijo njegovim navodilom. In prav to je ključni element uspeha, ne samo v nogometni repezentanci, ampak tudi v podjetju, šoli, če hočete tudi v politiki. Opažate v Sloveniji množico Katancev? Ne, bi jih pa nujno potrebovali ... Jože Mohorič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-maiiu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 18. oktobra 2013 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Izpisali bodo študente, ki so vpisani le zaradi statusa Sola dela čistko: „Nismo socialna ustanova!" Na ptujski Višji strokovni šoli so se lotili prav posebne „čistke". Študente, ki so v njihove programe vpisani le zaradi statusa in ne obiskujejo predavanj ali vaj, bodo še ta mesec dokončno izpisali. Ocenjujejo, da je takih približno 30 odstotkov vpisanih študentov, katerih stisko in razloge sicer razumejo, a obenem poudarjajo, da šola ni socialna ustanova. Da se del študentov na določene programe vpisuje le zato, ker si s tem zagotovi status, ki jim zagotavlja zdravstveno zavarovanje, delo preko študentskega servisa, prejemanje štipendije in bivanje v domovih, v resnici pa šole celo leto niti ne vidijo od blizu, čivkajo že ptiči na vejah. Številni študentje v tem vidijo edino začasno rešitev lastne socialne stiske, kar je zaskrbljujoče in postavlja pod vprašaj delovanje raznih institucij v naši državi. Da je položaj teh študentov težek, se zavedajo tudi šole, večina se jih zato s tem problemom ne ukvarja pretirano. Mnogi pa opozarjajo, da so stvari resne in da je zadeve treba sistemsko rešiti. Prav iz tega razloga so se na Višji strokovni šoli Ptuj, ki jo vodi ravnatelj Robert Harb, lotili posebnega podviga. Čeprav se je študijsko leto pričelo šele pred dobrima dvema tednoma, bodo že konec tega meseca izključili neaktivne študente, ki so vpisani v 1. letnik kateregakoli od štirih programov, a vaj ali predavanj ne obiskujejo. „Razumemo, da so mladi v težki situaciji, ampak jaz jim lahko pomagam le tako, da dejansko hodijo k nam v šolo, ne pa, da se vpisujejo le zato, ker s tem za eno leto rešijo svoje težave. Dejstvo je, da šola ni socialna ustanova in da imamo zaradi takih študentov bistveno slabše rezultate, kot bi jih imeli sicer, če bi se šteli le uspehi tistih, ki so dejansko aktivni," pojasnjuje Harb. Na njegovo odločitev, da se loti dobrih 30 odstotkov „navideznih" študentov, je sicer vplivalo več stvari. Prva je ta, da je šola v zadnjih časih zaradi takšnih študentov imela slabše rezultate. Kot je pojasnil ravnatelj, se je doga- Robert Harb jalo to, da so imeli precej nizek uspeh študentov, v veliki meri tudi zaradi tega, ker jih je del bil neaktiven in so bili študentje le na papirju. Harb pravi, da so dejanski rezultati šole bistveno boljši, če se upošteva le uspeh tistih pravih študentov, ki zares študirajo. „Kakšna šola je to, če imamo vpisanih 70 študentov v 1. letnik, v 2. pa jih napreduje le 25? Če pa štejemo, da predavanja obiskuje le 45 aktivnih študentov in jih je 25 uspešnih, je slika povsem drugačna," pojasnjuje ravnatelj. Ob tem dodaja, da je njegov trud v tej smeri posvečen tudi vsem, ki so resni, ki hodijo v šolo in so kasneje njeno ogledalo. Harb je sicer prepričan, da bi se tega podviga morala lotiti država. Na Ministrstvu za redni študij izredni študij Program: 1.letnik 1.letnik Mehatronika 77/45 27 Ekonomist 65/3C 7 Upravljanje dežele in krajine 38/30 1 Bionika 60/4C 7 SKUPAJ 240 42 ■■II šolstvo naj bi že dve leti pripravljali zakon, ki bi naredil red na tem področju, a očitno še ni dovolj dober, da bi ustrezal vsem socialnim partnerjem. „Za mlade je treba poskrbeti, jim dati službe, ne pa jih pustiti, da se vpisujejo in jim tako za eno leto zavezati jezik," pojasnjuje ravnatelj VSŠ Ptuj, ki je prepričan, da delo preko študentskega servisa ni ustrezna rešitev. Ob tem še dodaja: „V skandinavskih državah plača država študentu za študij, ki traja 3 leta, 4-letno šolnino in mu s tem omogoči, da šolanje uspešno zaključi. Tudi pri nas bi si morali vzeti zgled in dati študentom štipendije, ne pa da morajo delati in zapostavljati šolo. Službe, nov zagon, to je tisto, kar potrebujejo, in to je mogoče, le Na VSS Ptuj bodo še ta mesec izpisali neaktivne študente, ki so vpisani zgolj zaradi statusa. Število vpisanih študentov na VSS Ptuj v študijskem letu 2013/14 (z zeleno je pripisano približno število aktivnih študentov). Če sklepamo iz teh podatkov, bodo konec tega meseca izpisali okrog 95 študentov, ki ne obiskujejo predavanj ali vaj, kar je kar 39 odstotkov študentov prvih letnikov. stvari se je treba lotiti sistemsko." Da bo več prostora za resne študente Dejstvo pa je tudi, da ima šola zaradi „navideznih" študentov tudi finančno izgubo. Po besedah Harba namreč šola dobi 80 odstotkov sredstev po številu študentov v 2. letniku, preostalih 20 odstotkov pa po številu diplomantov: „Smo dejansko na trgu. Nimamo interesa, da bi imeli študente, ki ne študirajo. Marsikdo je v zmoti in meni, da dobimo denar za vsakega vpisanega študenta," še pojasnjuje. O tem, kako se je ministrstvo odzvalo na njegovo odločitev, da začne „čistko" in se loti študentov, ki ne obiskujejo predavanj, Harb pravi: „Ministrstvo načelo- ma to podpira in tudi samo pripravlja zakon, ki bi uredil to področje. Je pa zanimivo, da imamo še revizijo ravno sedaj, ko je bil čas vpisov in ko zelo delamo in smo aktivna šola. To je očitno naša nagrada, ker smo pridni in delovni." In čeprav zakonsko te stvari še niso v celoti regulirane, ima po trditvah Harba šola to možnost, da neaktivne študente izključi - in natanko to bodo tudi storili. V minulem tednu so namreč naročili vodjem programov, da skličejo vse študente in jih seznanijo z namero, a že takrat jih je precej manjkalo. Že v naslednjih dneh jih bo povabil še ravnatelj sam, od neaktivnih bo zahteval tehtna zdravniška ali druga opravičila, nato pa bo imenovana komisija, ki bo tiste, ki jim ne bo uspelo zbrati dokumentacije, konec meseca izključil. Ravnatelj ptujske VSŠ še poudarja, da bo s tem v prihodnje ostalo več prostora za resne študente, ki želijo resnično študirati, ostali pa bodo očitno vsaj na Ptuju morali poiskati druge rešitve. Statistika pa nikakor ne govori v prid študentov: na VSŠ Ptuj naj bi bilo neaktivnih okrog 95 študentov, največji problem je v programu Ekonomist, kjer imajo v prvih letnikih vpisanih 65 študentov, predavanja in vaje pa jih obiskuje le 30, kar je nekaj manj kot polovica. Najmanj težav pa imajo s študenti v programu Upravljanje dežele in krajine, kjer je novincev v tem študijskem letu 38, aktivnih pa je kar 30 študentov. Dženana Kmetec Slovenija • Sprejeta novela zakona o višjem strokovnem izobraževanju Z zakonodajo proti fiktivnim vpisom Z novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju, nedavno sprejeto na vladi, je minister za izobraževanje Jernej Pikalo v začetku oktobra napovedal začetek boja proti fiktivnim vpisom. K temu naj bi pripomogle tudi spremembe srednješolske zakonodaje, pripravljajo pa se tudi spremembe zakona o visokem šolstvu. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je poudaril, da se s predlagano novelo zakona o višjem strokovnem izobraževanju začenja proces omejevanja fiktivnih vpisov. »Ti so velik problem, ker se že ob tako omejenih davkoplačevalskih sredstvih, ti neprimerno in nenamensko trošijo,« pravi minister. Zato je prepričan, da morajo »vse, kar se dogaja s fiktivnimi vpisi, zajeziti«. Prvi korak so tako na ministrstvu storili pri višjem strokovnem izobraževanju. S spremembami naj bi se zmanjšale možnosti zlorabe pravic, povezane s statusom, tako da se pravica do rednega višješolskega študija omejuje za študente, ki so bili že tri leta vpisani v visokošolskem izobraževanju, je pojasnil minister. Kar zadeva fiktivne vpise, pa je minister izpostavil eVŠ (enotna evidenca študentov), ki letos po Pikalovih besedah prvič zares dobro deluje, zato je lahko v vsakem trenutku znano, koliko študentov je vpisanih. Letos je zaenkrat vpisanih 20.754 študentov, je dejal in dodal, da to ni končno stanje, ker potekajo vpisi tretjega roka. V boju proti fiktivnim vpisom je minister omenil še spremembe srednješolske zakonodaje, ki se ravno tako načrtujejo. Sedanja zakonodaja omogoča, da se je mogoče tudi po končani fakulteti vpisati nazaj na srednjo šolo, kar je po mnenju Pikala popolnoma nesprejemljivo. V nadaljevanju se je Pikalo dotaknil priprave sprememb zakona o visokem šolstvu in poudaril, da delovno skupino čaka še en krog pogajanj, nato bodo spremembe šle v javno razpravo, predvidoma čez en mesec. Kot je razložil, je cilj zakona stabilnejše in dolgoročnejše financiranje visokega šolstva. (sta) Foto: DK Foto: DK Vir: VSS 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. oktobra 2013 Spodnje Podravje • Ceste so ogromen proračunski porabnik Za vzdrzevanje cest in parkirišč letno 4,5 milijona evrov Kljub finančni krizi še vedno obstajajo dejavnosti, ki so, vsaj za izbrana podjetja, odlično plačane. Med takšnimi donosnimi posli je gotovo vzdrZevanje cest, pločnikov, parkirišč (in še kakšnih javnih površin). V naši regiji občine letos za to namenjajo pribliZno 4,5 milijona evrov; največ denarja se praviloma porabi za pluZenje in posipavanje. Večino cestne mreZe v 19 občinah Spodnjega Podravja vzdrZujeta Cestno podjetje Ptuj (CPP) in Komunalno podjetje (KP) OrmoZ. Na Ptuju ima koncesijo javno podjetje Javne sluZbe, ki je z občino sklenilo absolutno najdraZjo pogodbo, vredno skoraj 1,3 milijona evrov. Po zakonodaji bi sicer naj Ze vse občine sklenile koncesijske pogodbe za vzdrZevanje cestnih in obcestnih površin, a se je v praksi pokazalo, da to ni tako. Razlog, o katerem sicer nihče ne govori na glas, je tudi ta, da je koncesijsko vzdrZevanje večinoma draZje, številni podizvajalci iz domačega okolja, ki delajo za koncesionarja, pa zato niso nič bolje plačani. »CPP ima na območju Spodnjega Podravja koncesijske pogodbe, sklenjene z občinami Videm, Cirkulane, Zavrč, Markovci, Hajdina, Dornava in Juršinci, na bistriškem območju pa še z občinama Poljčane in Makole. Pogodbe so bile sklenjene konec lanskega leta in delno tudi v tem letu, za obdobje deset let. Zimsko službo po pogodbah izvajamo še v občinah Kidričevo, Gorišnica, Sv. Andraž in Trnovska vas. Prav tako imamo do 30. aprila prihodnje leto sklenjeno pogodbo za vzdrževanje glavnih in regionalnih državnih cest,« sta pojasnila direktor CPP Martin Turk in Dušan Sagadin, ki je pri podjetju odgovoren za področje vzdrževanja cest. Koncesijo za vzdrževanje cest v vseh treh občinah z ormoškega območja ima Komunalno podjetje Ormož, na Ptuju Javne službe, nekaj občin pa koncesijske pogodbe še ni podpisalo. OrmoZ - 256.931 evrov V občini Ormož se vzdrževanje cest, s katerimi upravlja občina, vodi v dveh segmentih. Občina neposredno poskrbi za lokalne, zbirne mestne in mestne ceste, z javnimi potmi pa upravljajo krajevne skupnosti. Koncesionar za opravljanje tekočega vzdrževanja in zimske službe na lokalnih, zbirnih mestnih in mestnih cestah, skupaj gre za 96 kilometrov cest, ter na plačljivih in neplačljivih parkiriščih je KP Ormož. Za celoletno vzdrževanje LC je namenjeno 115.390 evrov. Koncesijska pogodba je sklenjena do konca leta 2016, občina obveznosti iz pogodbe porav- nava mesečno, 30. dan od prejema situacije. Dela na terenu v celoti opravi koncesionar sam, brez podizvajalcev. V pogodbi s koncesionarjem pogodbena vrednost za izvajanje zimske službe ni določena, ampak se obračunava po ceniku za akcijo pluženja in posipa; vrednost del je odvisna od števila akcij pluženja. So se pa tudi v Ormožu za lansko zimo, kot veliko drugih občin, pri planiranju sredstev zelo ušteli: načrtovali so 72.165 evrov, končna situacija je znesla 167.019 evrov (za 94.853 evrov več). Koncesionar KP Ormož vzdržuje tudi plačljiva in ne-plačljiva parkirišča. Vseh skupaj je nekaj manj kot hektar. Koncesija je sklenjena za ob- CPP sodeluje s 27 kooperanti Zanimalo nas je, koliko zaposlenih pri CPP je vključenih v dejavnost vzdrževanja cestne infrastrukture. »Število zaposlenih pri izvedbi vzdrževanja cest je pogojeno predvsem s potrjenimi mesečnimi izvedbenimi načrti. V zimskem času je v program vključenih od 140 do 150 naših zaposlenih. Za učinkovito in predvsem pravočasno izvajanje zimske službe imamo vključene tudi kooperante, predvsem pri vzdrževanju lokalnih cest in javnih poti. Pri izvedbi zimske službe v sezoni 2013/14 bo v program vključenih 29 plu-žnih enot naše družbe in 27 kooperantov. To so v glavnem kooperanti, ki to storitev opravljajo že več let, kar je pogoj za kakovostno izvedbo. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je obseg sredstev močno omejen, kar se odraža tudi na vzdrževanosti cest,« odgovarjajo na CPP. O tem, koliko posipnega materiala imajo pripravljenega za prihajajočo zimo, dodajajo: »Poraba posipnega materiala je v neposredni odvisnosti od vremenskih razmer. V lanski zimi smo porabili okrog 11.000 ton soli, 8.500 ton peska in okoli 35.000 litrov magnezijevega klorida. Ker smo s pripravami na zimsko službo že začeli, je trenutno v dobavi 4.000 ton soli od predvidene dobave 10.000 ton in okrog 2.000 ton peska za posip.« dobje do leta 2020. »Za vzdrževanje neplačljivih parkirišč zagotavlja sredstva občina iz proračuna; za letos je to 9174 evrov (z DDV),« je povedal vodja oddelka za finance občine Ormož Mirko Šerod. Z javnimi potmi v občini Ormož upravljajo krajevne skupnosti (KS), ki za tekoče vzdrževanje in zimsko službo same izberejo izvajalce s soglasjem župana, saj je Občina sopodpisnik pogodbe. »Javnih poti v šestih KS v občini Ormož je za nekaj manj kot 292 kilometrov. Za vzdrževanje kilometra gramozirane ceste se nameni 602 evra, za asfaltirane poti pa 389 evrov. Za tekoče vzdrževanje javnih poti je v letu 2013 glede na pogodbene vrednosti z izbranimi izvajalci predvidenih 132.367 evrov. Pogodbe so sklenjene za obdobje enega leta, izvajalcev pa je več in so iz lokalnega okolja. Tudi za izvajanje zimske službe na javnih poteh so bila lansko zimo zagotovljena sredstva bistveno prekoračena. Sprva so načrtovali 62.318 evrov, realizacija je bila 184.709 evrov. Vse obveznosti do izvajalcev so bile poravnane v zakonitem roku 30 dni. »Cena izvajanja del (pluženje in posip) je odvisna od širine in naklona javne poti. Cene se letno uskladijo z inflacijo,« je še pojasnil Šerod. Sv. TomaZ - 283.700 evrov Koncesija za vzdrževanje lokalnih cest je podeljena KP Ormož. Za javne poti izbirajo izvajalca vsako leto znova. Koncesijska pogodba s KP Or- mož velja do decembra 2016, v skladu s pogodbo podjetje vzdržuje 28 km lokalnih cest, storitve izvajajo sami, brez po-dizvajalcev. Za letno vzdrževanje je za te ceste v skladu s koncesijsko pogodbo namenjenih 52.000 evrov, 66.000 evrov pa še za opravljanje zimske službe. V ceno letne pogodbe je vključenih deset akcij. Situacije plačujejo mesečno, po izvedenih delih. Za vzdrževanje javnih poti je v letošnjem letu predvidenih 67.762 evrov in 98.000 evrov za zimsko službo. Skupno občina skrbi za 99 km cest. V zimi 2012/13 so za pluženje lokalnih cest namenili 54.835 evrov, za pluženje javnih poti pa 83.000 evrov. Središče ob Dravi -95.600 evrov Tudi v tej občini je koncesio-nar dejavnosti vzdrževanj a cest do konca leta 2016 KP Ormož. Skupno koncesionar vzdržuje 53,6 kilometrov lokalnih, zbirnih mestnih in mestnih cest, javnih poti in pločnikov. Dela opravi sam, brez podizvajal-cev. Vrednost letne pogodbe s koncesionarjem je odvisna od dejansko opravljenega dela, do največjih razlik prihaja pri zimski službi. Direktorica uprave občine Središče Jelka Zidarič Trstenjak pojasnjuje: »Občina obveznosti do koncesionarja plačuje mesečno, po opravljenem delu. V letno pogodbo je vključenih šest pluženj. Za minulo zimo je bilo v proračunu zagotovljenih 21.711 evrov za vse ceste in pločnike, dejansko pa je bilo potem porabljenih 64.687 evrov. V letošnjem proračunu je za celoletno vzdrževanje vseh cest (vključno z zimsko službo) zagotovljenih 95.676, 71 evrov. Gorišnica - 161.339 evrov Občina Gorišnica ima pogodbo za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti sklenjeno s CPP, vsako leto za podaljšanje pogodbe podpišejo aneks. Nekaj dela na terenu opravijo po-dizvajalci iz lokalnega okolja, ki jih občina plačuje neposredno. Skupno se na območju občine vzdržuje 73,6 km lokalnih cest in javnih poti. »V pogodbi s CPP so definirane cene posameznih storitev. Storitve naroča Občina, plačilo se izvede glede na realizacijo opravljenih del. V zimi 2012/13 je občina Gorišnica za zimsko službo namenila 55.701,64 evrov. Pogodbeni izvajalci so opravili 12-13 pluženj, CPP pa 22 pluženj in več posipavanj,« je razložil direktor občinske uprave Matevž Cestnik. V poračunu za leto 2103 je skupno (za letno vzdrževanje in zimsko službo) predvidenih 161.339 evrov. Ocenjena vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste je 2.180,00 evrov. Dornava - 148.000 evrov Koncesionar za vzdrževanje cest je CPP, koncesijska pogodba je podpisana za obdobje deset let. Koncesionar v skladu s pogodbo vzdržuje 68,5 kilometra lokalnih cest in javnih poti, 2.200 kvadratnih metrov parkirišč, dober kilometer pločnika ob državni cesti v Dornavi, 180 metrov pločnika ob državni cesti na Polenšaku in za 3,4 kilometre pločnikov ob lokalnih cestah in javnih poteh. Za zimsko službo ima koncesionar na območju občine Dornava enega podizvajalca. Delo po-dizvajalca plačuje koncesionar. Plačilo koncesionarju s strani občine je sukcesivno mesečno. »Izhodiščno letno nado- petek • 11. oktobra 2013 Tednikov objektiv Štajerski 5 KP Ormož nima podizvajalcev KP Ormož ima koncesijske pogodbe za vzdrževanje cest sklenjene z vsemi tremi občinami na ormoškem območju: z Ormožem, Sv. Tomažem in Središčem ob Dravi. »Dela se izvajajo na podlagi potrjenega programa vzdrževalnih del na lokalni cestni mreži po posameznih občinah in na podlagi terminskega načrta. V toplejši polovici leta na področju vzdrževanja cest dela pet naših sodelavcev, v času zime pa med deset in dvanajst. Zimsko službo rešujemo z redno zaposlenimi delavci, podizvajalcev nimamo. Za letošnjo zimo imamo pripravljenih 200 ton posipnega materiala, ostalo naročamo sproti od stalnih dobaviteljev, s katerimi imamo sklenjene pogodbe za posamezne zimske sezone. Količina nabave posipnega materiala je odvisna od zimske sezone, strošek nakupa materiala, ki zadostuje za posipavanje lokalne cestne mreže, je letno okrog 60.000 evrov neto,« je pojasnila vodja enote, pristojne za gradbišča pri KP Ormož, Lidija Zorjan. mestilo za izvajanje koncesije (100-odstotni standard) znaša 148.687,44 evra z DDV, nato pa se letno prilagaja za 2,5 odstotka. Na osnovi potrjenega letnega izvedbenega programa za leto 2013 znaša pogodbena vrednost 123.550,59 evra z DDV, za preostanek vrednosti (25.136,85 evra z DDV) dela letnega vzdrževanja cest opravi občinski režijski obrat. Ker je izhodiščno letno nadomestilo 100-odstotni standard, morajo biti ceste očiščene ne glede na količine snega, kar pomeni tveganje tako za koncesionarja kot za naročnika,« je dejal direktor uprave občine Dornava Viljem Mar in dodal, da jih v skladu s pogodbo vzdrževanje enega kilometra lokalne ceste ali javne poti na letni ravni stane 1.997,73 evra z DDV. Majšperk - 260.000 evrov V Majšperku za vzdrževanje cest skrbi podjetje Jožefa Žol-gerja iz Ptujske Gore, s katerim je občina podpisala pogodbo za obdobje 10 let. Podjetje je tako dolžno vzdrževati 56,3 km lokalnih cest, 115,1 km javnih poti, 24.350 m2 javnih površin ter 3670 m pločnikov. Občina pogodbeno vrednost izplačuje mesečno. Za zimsko vzdrževanje oziroma pluženje ima koncesionar pogodbe s 4 podizvajalci, in sicer s Cestnim podjetjem Ptuj, s podjetjem Strojni krožek Žetalanec ter samostojnima podjetnikoma Marjanom Verdenikom in Viljemom Šeligo. Njihove storitve plačuje občina neposredno. Občina ima za letošnje leto v proračunu zagotovljenih 260.000 evrov za vzdrževanje cest in drugih prometnih površin. Od tega je bilo za zimsko službo predvidenih največ 110.000 evrov, kar je bil največji znesek porabljenih sredstev v eni zimski sezoni do letos. V letno pogodbo je vključeno 100 % izvajanje zimske službe, skladno z veljavno zakonodajo. Število pluženj je odvisno od količine snega in pogostosti sneženja. V pretekli zimi so za celotno zimsko službo porabili približno 172.000 evrov, kar je približno 60.000 evrov več od predvidenih. Letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste znaša 2.175,48 evra. Zavrč - 152.972 evrov V završki občini so koncesijo za obdobje 10 let podelili Cestnemu podjetju Ptuj, ki je po pogodbi zavezano vzdrževati dobrih 80 kilometrov cest, 4 parkirišča ter vsa avtobusna postajališča in pločnike. Podjetje za svoje storitve nima podizvajalcev. Vrednost letne pogodbe je 152.971,79 evra, kar zajema zimsko službo in letno vzdrževanje. Plačilo se izvaja mesečno po dvanajstinah, razen za izvajanje zimske službe, ki se izvede v petih delih. Koncesionar v pogodbi nima določenega števila pluženj, temveč mora zagotavljati prevoznost cest v skladu s tehničnimi predpisi in standardi za javne ceste. Za pluženje cest je bilo v zimi 2012/2013 skupno porabljenih 71.557,07 evrov proračunskih sredstev, kar po pogodbi ne pomeni prekoračitve sredstev. Letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste znaša 1.851,91 evra. Cirkulane - 258.733 evrov V Cirkulanah so koncesijo prav tako podelili Cestnemu podjetju Ptuj, in sicer za obdobje 10 let, vrednost letne pogodbe pa je 258.733,14 evra. Koncesionar je po pogodbi dolžan vzdrževati 120 kilometrov cest. Na določenih cestnih odsekih zimsko službo izvaja tudi samostojni podjetnik Martin Vidovič iz Cirkulan, njegove storitve plačuje konce-sionar. Pluženja se opravljajo v skladu s Pravilnikom za vzdrževanje cest in Odlokom o izvajanju zimske službe v občini Cirkulane. Plačilo pogodbene vrednosti se izvaja mesečno Občina Skupno število kilometrov cest za vzdrževanje Celoletna vrednost vzdrževanja vseh JP in LC ter parkirišč v evrih (proračun 2013) Ocenjena celoletna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste (v evrih) MO Ptuj 216 km 1.263.000 2.144,13 Ormož 388 km 256.931 602 / 389 ** Sv. Tomaž 99 km 283.700 2.865,69* Središče ob Dravi 53,6 km 95.600 1.785,00* Gorišnica 73,6 km 161.339 2.180,00 Dornava 68,5 km 148.687 1.997,73 Majšperk 171,6 km 260.000 2.175,48 Zavrč 80 km 152.972 1.851,91 Cirkulane 120 km 258.733 2.078,05 Videm 240 km 392.349 2.567,07 Podlehnik 103 km 198.400 1.833 Žetale 81 km 77.000 950,62* Hajdina 67,2 km 142.885 1.762,35 Kidričevo 106,8 km 120.000 1.200 - 1.500 Markovci 54 km 129.000 2.300,00 Destrnik 80,7 km 223.000 2.550,00 * Juršinci 73 km 156.376 1.976,07 Sv. Andraž 45 km 63.280 723 Trnovska vas 45,3 km 65.000 1.434,90* po dejansko nastalih stroških vzdrževanja. V zimi 2012/2013 je bilo za pluženje cest porabljenih 120.000 evrov proračunskih sredstev. V letu 2013 so za pluženje cest predvideli 82.000 evrov, vendar so prerazporedili sredstva na ustrezno višino zaradi hude zime in potreb po pluženju ter omejili redno vzdrževanje po prioritetah. Pogodba pa letos ostaja enaka. Letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste v Cirkulanah znaša 2.078,05 evra z DDV. Videm - 392.349 evrov Tudi v videmski občini so v začetku letošnjega leta za obdobje 10 let koncesijo podelili Cestnemu podjetju Ptuj. To je po 97.107,21 evra vredni letni pogodbi dolžno vzdrževati 37,82 kilometra glavnih lokalnih cest, ostale dele in vse javne poti pa vzdržujejo režijski obrat in zunanji izvajalci. Občina plačuje mesečno in direktno koncesionarju, saj ta dela izvaja sam in nima podizvajal-cev. Z letno pogodbo je zagotovljen 100 % standard izvajanja zimske službe, kar pomeni, da se zagotovijo vse akcije ob padavinah oziroma drugih pojavih, zato nimajo opredeljenega natančnega števila pluženj. V lanski zimi so za pluženje cest porabili skupno 195.489,78 evra, od tega 84.449,85 evra za koncesionarja ter 111.039,93 evra v sklopu režijskega obrata. V letošnjem proračunu je po rebalansu za letno in zimsko vzdrževanje vseh cest v občini (240 km) rezerviranih 392.349 evrov. Po koncesijski pogodbi letna vrednost vzdrževanja enega kilometra stane 2.567,07 evra. Podlehnik -198.400 evrov Iz občine Podlehnik so nam sporočili, da je občina ob koncu leta 2012 izdala odločbo o izbiri koncesionarja, ker pa še teče usklajevanje, še niso podpisali pogodbe z izbranim koncesionarjem, ki bo Cestno podjetje Ptuj. Izbrani izvajalec še namreč ni predložil podpisanih pogodb s podizvajalci za zimsko službo, kar pomeni, da še nima urejenega tega vprašanja in obstaja možnost, da ne pridobi izvajalcev v takem številu, kot je to potrebno za celotno območje občine. Izbrani koncesionar bo po pogodbi dolžan vzdrževati 64 kilometrov asfaltiranih cest, 39 kilometrov makadamskih vozišč ter 5.250 m2 parkirišč. Za 100 % standard je koncesionar ponudil 188.879 evrov brez DDV, v ceno letne pogodbe je vključenih 10 akcij pluženj in 15 akcij posipavanja. V lanskem letu je občina za pluženje, posipavanje cest, vključno s posipnim materialom, porabila 118.561 evrov. Po pogodbi letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste znaša 1.833 evrov. Sicer pa so v letošnjem proračunu za celoletno vzdrževanje cest predvideli 198.400 evrov. Žetale - 77.000 evrov Podoben položaj kot v Pod-lehniku je tudi v Žetalah, kjer Vir: podatki občin * vrednost enega kilometra je izračunana na podlagi posredovanih podatkov ** prva cena velja za gramozirane, druga pa za asfaltirane ceste 6 Štajerski Tednikov objektiv petek • 11. oktobra 2013 prav tako zaenkrat še niso podpisali koncesijske pogodbe s ponudbenikom, Cestnim podjetjem Ptuj. V občini sicer skrbijo skupno za 81 kilometrov javnih poti in lokalnih cest. Letos so za letno in zimsko vzdrževanje vseh cest v proračunu predvideli 77.000 evrov Hajdina - 143.000 evrov Občina Hajdina je koncesijo za vzdrževanje cest podelila Cestnemu podjetju Ptuj. Pogodbo so podpisali za deset let. Ta vključuje vzdrževanje 48,610 km javnih poti, 18,616 km lokalnih cest in 13.201 m2 parkirnih površin, kar pomeni skupaj 67,226 km poti in cest. Pri vzdrževanju cest uporablja koncesionar lokalne izvajalce, v lanskem letu jih je bilo šest. Njihove storitve plačuje neposredno. Vrednost letne pogodbe s koncesionarjem znaša skoraj 143 tisoč evrov ali 142.885,29 evra. Pogodbene obveznosti občina plačuje mesečno. Število pluženj v pogodbi ni opredeljeno. V zimi 2012/13 je bilo za pluženje porabljenih 86.665,51 evra proračunskih sredstev. V pretekli zimi, ko še ni bila sklenjena koncesijska pogodba, je bilo v proračunu za pluženje načrtovanih nekaj manj kot 40 tisoč evrov oz. 39.855 evrov. Po pogodbi, ki so jo sklenili letos, naj bi jih zimska služba v sezoni 2013/2014 stala 51.546 evrov. Cena vzdrževanja enega kilometra ceste po pogodbi znaša 1.762,35 evra. Ptuj - 1.263.000 evrov Koncesijo za opravljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb vzdrževanja občinskih javnih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin v Mestni občini Ptuj je MO Ptuj sklenila s podjetjem Javne službe d.o.o., Ptuj. Pogodba je bila sklenjena leta 2009 za obdobje pet let. Podjetje vzdržuje 89,5 km lokalnih cest in 126,9 km javnih poti, skupaj 216 km cest, ter 17.000 m2 parkirnih površin. Koncesionar Javne službe Ptuj deloma izvaja vzdr- ževalna dela z lastnim kadrom in mehanizacijo. Za dobavo materialov in najem dodatne mehanizacije za vzdrževanje občinskih cest ima sklenjene tudi okvirne sporazume oz. pogodbe z več podizvajalci in dobavitelji, ki jih na podlagi potreb povabijo k sodelovanju. Tako so okvirni sporazumi sklenjeni za dobavo materialov in opreme, najem strojne mehanizacije, dobavo asfaltnih zmesi, barvanje talnih označb in izvajanje zimske službe. Pri zimskem in letnem vzdrževanju ter dobavi materialov in najemu strojne mehanizacije sodeluje več kot 20 različnih podizvajalcev in dobaviteljev. Storitve podizvajalcev plačuje koncesionar. Pogodbena vrednost za letos znaša 1,263 milijona evrov. Plačilo se opravlja sukcesivno vsak mesec glede na realizacijo. V ceno letne pogodbe je vključenih 18 akcij posipa in pluženja. Stroški zimske službe v pretekli zimi so za 41 akcij skupaj znašali 651.757 evrov, predvidenih je bilo 285.000 evrov (sredstva so se torej povečala za 357.000 evrov). Za sezono 2013/14 je za pluženje snega in posipavanje predvidenih 285.000 evrov. Pogodbena letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste znaša 2.144,13 evra. Kidričevo - 120.000 evrov Vse občinske ceste v tej občini vzdržuje Cestno podjetje Ptuj po letni pogodbi. Vzdrževanje se izvaja na 49,1 km lokalnih cest in 57,7 km javnih poti. V občini je okoli 550 parkirnih mest, kar predstavlja 7.000 m2 površin; Cestno podjetje izvaja vzdrževanje skupaj z 9 podizvajalci v glavnem pri izvajanju zimske službe, podi-zvajalci pa so Srečko Svenšek za Njiverce, Štefan Predikaka za Apače, Stanko Medved za Lovrenc, Boštjan Drevenšek za lokalne ceste, Matej Medved za Pleterje, Mirko Vuk za Mihovce, Franc Goričan za Cir-kovce, Darko Dolenc za Spodnje Jablane, občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. pa za naselje Kidričevo. Občinsko podjetje Vzdrževa- nje in gradnje d.o.o. izvaja tudi manjša druga cestna dela. Po-dizvajalce plačuje občina, neposredno na podlagi sklenjenih pogodb, letna skupna vrednost vzdrževanja občinskih cest pa je 120.000 evrov in se plačuje mesečno na podlagi izvedenih del. Število pluženj je odvisno od snežnih padavin, za izvajanje zimske službe pa je načrtovanih 40.000 evrov. V sezoni 2012/2013 je bilo za zimsko službo porabljenih 63.000 evrov, kar je bilo za 50 % več od načrtovanega. Za izvajanje zimske službe v sezoni 2013/2014 imajo načrtovanih 45.000 evrov, ta znesek pa je spremenljiv, saj so dogovorjeni, da plačujejo po dejansko opravljenih urah pluženja. Vrednost vzdrževanja kilometra ceste pa je različna, in sicer glede na kategorijo ceste (LC ali JP), in se giblje med 1.200 in 1.500 evri za km ceste. Markovci - 129.000 evrov V občini Markovci so koncesijo za vzdrževanje cest dodelili Cestnemu podjetju Ptuj, pogodba je podpisana za 10 let. V tej občini skrbijo za vzdrže- vanje 15 km lokalnih cest in 39 km javnih poti, skupaj 54 km, ter za 20 parkirnih površin. Koncesionar skrbi za redno vzdrževanje vseh vaških cest le z enim podizvajalcem, to je podjetje Strelec d.o.o, sicer pa podizvajalca plačuje koncesi-onar. Vrednost letne pogodbe s koncesionarjem je 129.000 evrov za 100 % standard, plačilo pa se izvaja mesečno po izdanih situacijah. Sicer nimajo posebej določeno, koliko pluženj je vključenih v ceno letne pogodbe, to opravljajo glede na potrebo, pri čemer pogodbeni znesek ostaja nespremenljiv. V minuli zimi 2012/2013 so za pluženje cest porabili 106.000 evrov, vendar je potrebno pripomniti, da je bila koncesija podeljena šele s 1. marcem 2013. Tudi v novi zimski sezoni, ki je pred vrati, ostaja pogodba nespremenjena. Letna vrednost vzdrževanja cest je v občini Markovci 2.300 evrov za km ceste, v ceno pa je vključeno tudi vzdrževanje pločnikov in parkirišč. Destrnik - 223.000 evrov Koncesije za vzdrževanje cest občina Destrnik ni podelila, saj vzdrževanje izvaja občinsko Javno podjetje gradnje De-strnik d.o.o.. Skupaj omenjeno podjetje vzdržuje 80,7 km občinskih cest (od tega je 26.453 m lokalnih cest in 54.284 m javnih poti), 22,4 ara parkirnih površin in 4.082 m pločnikov. Le pri izvedbi zimske službe ima podjetje dva podizvajalca, ki ju plačuje javno podjetje in ne občina, saj občina izvedbo del naroča in tudi plača lastnemu javnemu podjetju. Iz proračuna na letni ravni namenijo za vzdrževanje cest sredstva v skupni višini 205.778 evrov. Kot pojasnjuje župan Vladimir Vidniš, imajo v proračunu na teh proračunskih postavkah načrtovana višja sredstva, vendar jih namenjajo za odmero cest. Dodatnih 17.100 evrov jih stane vzdrževanje pločnikov in parkirišč. Občina plačuje opravljeno delo na podlagi izstavljenih mesečnih situacij, torej po dejansko opravljenem delu. To tudi pomeni, da v zimskem času plačajo pluženja, kolikor jih je bilo dejansko opravljenih. Za izvedbo zimske službe (pluženje, posipavanje cest) so v zimi 2012/2013 porabili 80.092,49 evra in za vzdrževanje pločnikov in parkirišč 15.605 evrov. Skladno z načrtom in realizacijo iz prejšnjih let je poraba lani znašala za kar 50 odstotkov več. Nimajo pa izračuna, koliko znaša kilometer vzdrževanja cest, saj so prepričani, da je to zelo težko izračunati, češ da se na vseh cestah ne izvaja isto vzdrževanje. Juršinci - 156.400 evrov V Juršincih je za vzdrževanje cest zadolženo CPP Ptuj, s katerim ima občina podpisano 10-letno pogodbo. Po pogodbi to podjetje vzdržuje 20,3 km lokalnih cest in 52,7 km javnih poti. Koncesionar za redno vzdrževanje vseh cest v občini skrbi skupaj s podizvajalcem, podjetjem Zidar d.o.o. (samo zimska služba). Občina storitve plačuje koncesionarju samostojno, vrednost letne pogodbe je 156.376,82 evra, plačujejo mu mesečno. »Zaradi posebnega območja lege občine (hribovito območje) se izvaja nadstandard, kar pomeni, da se zimsko vzdrževanje občinskih cest ne izvaja v skladu z 31. členom Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Pomeni, da se ceste na tem območju plužijo ali posipavajo že ob 5 do 10 cm snežni podlagi in ne 15 cm, kot to določa Pravilnik,« pojasnjuje Drago Slameršak, direktor občinske uprave Jur-šinci. V zimi 2012/2013 so za vzdrževanje porabili 128.574 evrov, kar je za kar 57.779 evrov več od predvidenih sredstev po pogodbi s koncesionarjem. Sicer pa pogodba letos ostaja nespremenjena. Stroški letnega vzdrževanja na kilometer občinskih cest pa zanašajo 1.976,07 evra. Sv. Andraž v Slov. goricah - 63.280 evrov Občina Sveti Andraž v Slovenskih goricah koncesije za vzdrževanje cest ni podelila, izbrala je le najugodnejšega ponudnika storitev s postopkom zbiranja ponudb. Dvoletne pogodbe z občino so podpisali CP Ptuj, Vlado Marin s.p. in Anton Ljubec. Ti vzdržujejo 20,4 km lokalnih cest in 24,5 km javnih poti ter približno 50 parkirišč v občini. Občina posameznemu izvajalcu plačuje neposredno, in sicer mesečno. V pogodbo je vključeno pluženje za celo sezono, in sicer glede na potrebe. V lanski zimi 2012/2013 so tako za pluženje cest (lokalne ceste in javne poti) porabili 38.374 evrov. Za letošnje leto imajo v proračunu za celoletno vzdrževanje vseh cest v občini (letno in zimsko) planiranih 63.280 evrov. Trnovska vas -65.000 evrov Vzdrževanje cest v Trnovski vasi opravlja podjetje Cestno podjetje Ptuj, ki ima 5-letno pogodbo. V občini skupno vzdržujejo 45.290 km cest, od tega je 16.900 km lokalnih cest in 28.390 javnih poti. Vzdržuje se tudi 250 parkirnih mest. Cestno podjetje ima za redno vzdrževanje cest tudi do dva podizvajalca, njihove storitve pa plača pogodbenik. Vrednost letne pogodbe, ki jo ima občina s podjetjem, je 65.000 evrov, plačilo pa se opravlja mesečno. Letna pogodba tudi pri njih ne definira števila pluženj, to se izvaja po potrebi in se tako tudi plača. V zimski sezoni 2012/2013 je bilo za zimsko službo porabljeno 45.000 evrov, kar je okrog 30 % več od planiranega. Tudi za to zimo pogodbe niso spreminjali. O tem, koliko je letna vrednost vzdrževanja enega kilometra ceste, nimajo podatkov. Majda Goznik, Dženana Kmetec, Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič, Martin Ozmec petek • 18. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski 7 Ptuj • Število prosilcev in upravičencev za subvencije neprofitnih najemnin narašča MO Ptuj lani izplačala skoraj 300.000 evrov subvencij Mestna občina Ptuj je lastnica 634 neprofitnih stanovanj, ki so locirana po celotnem mestu, starem mestnem jedru in izven. Najemnine zanje so različne, nepro-fitna najemnina se namreč določi v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranja najemnin. Neprofitnega stanovanja ni mogoče prosto najeti, temveč se najemniki zbirajo preko razpisa. Občine nimajo določenih datumov razpisov za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, pač pa razpise objavijo takrat, ko imajo na voljo nova stanovanja za oddajo. Manjše občine objavljajo razpise v razmaku nekaj let, večje pa pogosteje. Neprofitna najemnina naj bi pokrila vse stroške v najširšem pomenu besede, ki jih ima lastnik s stanovanjem, vendar pa naj ne bi prinašala dobička, kar je značilno za tržno najemnino. Višina subvencije v povprečju 83 evrov Osnova za določitev nepro-fitne najemnine je vrednost stanovanja, ki je izračunana po enačbi, ki zajema število točk na podlagi točkovnega zapisnika, uporabne površine ter vpliva velikosti in lokacije. Kot so sporočili iz ptujske občine, je povprečna neprofitna najemnina za stanovanja, ki so last Mestne občine Ptuj, med 1,5 in 2,5 evra za kvadratni meter. To bi v Tabela povprečnega števila upravičencev v MO Ptuj LETO POVPREČNO ŠTEVILO UPRAVIČENCEV 2007 245 2008 251 2009 256 2010 228 2011 173 2012 262 2013 (januarseptember) 165 Vir: MO Ptuj Z neprofitnimi stanovanji država pomaga socialno ogroženim državljanom. Namenjena so tistim, ki jim lasten dohodek ne omogoča, da bi si kupili lastno stanovanje. Neprofitna najemna stanovanja so največkrat v lasti občin, Stanovanjskega sklada, javnih stanovanjskih skladov in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij. Neprofitne najemnine so navadno občutno nižje od tržnih. Če pa dohodki še kljub temu ne zadoščajo za plačevanje najemnine, lahko upravičenci zaprosijo za subvencijo neprofitne najemnine. Foto: Patricija Kovačec praksi pomenilo, da najemnina za 50 m2 veliko stanovanje znaša največ 125 evrov. A vse več je ljudi, ki zaradi nizkih prihodkov in vsesplošne krize ne zmorejo plačevati niti najnižje najemnine. Ti lahko na Centru za socialno delo Ptuj oddajo vlogo za pridobitev neprofitne subvencije, ki jo izplačuje Mestna občina Ptuj. Kot nam je pojasnil Andrej Trunk, vodja oddelka za gospodarske javne službe, ptujska občina izplačuje subvencije povprečno 41 % ne-profitnim najemnikom, med katerimi so tako posamezniki kot družine. V povprečju je višina subvencije 83 evrov, sicer pa se razpon izplačil giblje med 40 in 178 evri. Mestna občina Ptuj je v lanskem letu izplačala za 286.665,45 evra neprofitnih subvencij. Približno 80 % odločb pozitivnih CSD Ptuj je v obdobju od januarja do septembra letos izdal 392 odločb o subvenciji najemnine. Število zajema tako negativne kot pozitivne odločbe. Natančnega podatka o številu pozitivnih odločb nimajo, saj takšne statistike ne vodijo. Dejali so le, da iz prakse lahko rečejo, da je približno 80 % odločb pozitivnih. Odločbe se izdajajo za obdobje enega leta, v kolikor je najemna pogodba sklenjena za nedoločen čas, nato mora najemnik ponovno zaprositi za subvencioniranje. Za izračun subvencionirane najemnine se upošteva dejanska površina stanovanja, ki jo najemnik zaseda, ter dohodek vseh oseb, ki po najemni pogodbi prebivajo v stanovanju, v dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, šteje tudi denarna socialna pomoč, razen izredne denarne socialne pomoči. Subvencija za neprofitno najemnino je lahko največ 80 % neprofitne najemnine. Patricija Kovačec Središče ob Dravi • 22. redna seja občinskega sveta Rebalans potrdili, obnove lekarne ne podpirajo Člani sveta občine Središče ob Dravi so na 22. redni seji potrdili rebalans dvoletnega proračuna. Po besedah župana Jurija Borka so sestavili »čistopis« proračuna za to in prihodnje leto. Vrednost letošnjega proračuna je 2,1 milijona, vrednost proračuna za leto 2014 pa 5,3 milijona evrov. Letošnji del proračuna izkazuje primanjkljaj v višini 180.000 evrov, za kar je občina že pridobila soglasje za kredit in bo sredstva namenila za sofinanciranje gradnje kanalizacijskega sistema. Večina sredstev za gradnjo kanalizacije, ki je ovrednotena na 8,6 milijona evrov, bo skozi občinski proračun »tekla« prihodnje leto in zato bo proračun 2014 bistveno višji od letošnjega. »Ker moramo za kanalizacijo zagotoviti tudi lastna proračunska sredstva, bodo nekatere manjše investicije v občini v prihodnjem letu okrnjene. Potrebno bo varčevati in v tem duhu se bomo morali ravnati vsi porabniki javnih sredstev,« je dejal župan. Do sprememb v proračunih je po županovih besedah prišlo zaradi dokončno znanih vrednosti gradnje kanalizacije in čistilne naprave, zimska služba je minulo zimo terjala Zupan Jurij Borko in občinski svet občine Središče ob Dravi s predvideno obnovo lekarne v Ormožu ne soglašata. več denarja, kot so načrtovali, prodaja premoženja se v letu 2013 ni realizirala v celoti. V proračun so dodali investicijo energetske sanacije poslopja vrtca v vrednosti 41.000 evrov, s katero so bili uspešni na razpisu, in sanacijo ceste ob Dravi, ki je bila v lanskoletnih poplavah poškodovana (vrednost 59.000 evrov - nepovratna sredstva). Nekaj popravkov je bilo potrebnih tudi na manjših postavkah, ki so jih uskladili z realizacijo. Na seji sveta občine Središče ob Dravi je bila obravnavana pobuda javnega zavoda Lekarne Ormož za obnovo lekarne na Ptujski cesti v Ormožu. Župan Borko je ponovil že znano stališče, da občina Središče obnovi ni naklonjena. Občinski svet je tako sprejel sklep, da se dobiček, ki ga trenutno izkazuje Lekarna, v deležu po delitvenem ključu nakaže na občino. Po mnenju župana in občinskega sveta naj se z obnovo še kakšno leto ali dve počaka, potem pa naj se izvede iz dobičkov, ustvarjenih v tem in prihodnjem letu. Mojca Zemljarič Kidričevo • Zdravstveni dom je že pod streho Odprtje naslednje leto Težko pričakovan nov zdravstveni dom Kidričevo, ki so ga pričeli graditi v začetku junija, je že pod streho. Gre za projekt, ki je nastal na osnovi javno-zasebnega partnerstva med občino Kidričevo in družbo GP Project ing. iz Ptuja. V kletni etaži so predvidene shrambe za lastnike stanovanj, tehnični prostori za celotni objekt, prostori za čistila in kolesarnica. V pritličnem delu bodo prostori Zdravstvenega doma Kidričevo s splošnimi ambulantami in zobozdravstvenim oddelkom ter fizioterapijo. V prvem in drugem nadstropju pa bodo sodobna stanovanja, v vsaki etaži jih bo devet. Celotna investicija bo veljala dobra 2,2 milijona evrov, od česar naj bi sam zdravstveni dom zahteval 768.873 evrov. Gradnja objekta, ki stoji na prostoru, kjer je bil stari otroški vrtec, oz. je v isti ravnini kot dom starejših, pa naj bi bila končana v prvi Nov zdravstveni dom v Kidričevem je že pod streho, v^esenskih p°lovici pnnodnjega ^te. ^ dneh pa nadaljujejo še z gradnjo izolacije in fasade. Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 22. oktobra 2013 Trnovska vas • Pred občinskim praznikom Benko: „Letos smo zvozili gladko!" Te dni občina Trnovska vas praznuje svoj 15. občinski praznik. Posebej veselo bo jutri, ko bo osrednja prireditev, ki jo bodo popestrili z družabnim srečanjem in nastopom skupine Čuki. Za tiste, ki bodo praznovali preveč, pa bodo v nedeljo prijazno skuhali še kislo juho. Ta teden je v Trnovski vasi pestro, ob številnih prireditvah so v sredo odprli razstavo, najbolj veselo pa bo jutri, ko se obeta proslava ob 15. občin- skem prazniku. Na tej bodo med drugim podelili priznanje in zahvalo, o aktivnostih občine v zadnjem letu pa bo spregovoril župan Alojz Benko. STREHA IN VE C Igor Žugman s.p., Biš 47, Trnovska vas GSM: 041 203 709 Storitve: IZVEDBA SONfiNIH ELEKTRARN Iskrene čestitke ob prazniku občine Trnovska vas! Kot je pojasnil za naš časopis, so z investicijami v tekočem letu zelo zadovoljni. Po izjemno velikem projektu ureditve večnamenske dvorane sedaj izvajajo še eno, za občino izjemno pomembno investicijo, vredno skoraj dva milijona evrov. Ta zajema modernizacijo naselij Biš in Ločič, vključuje pa rekonstrukcijo regionalne ceste, izgradnjo pločnikov, ureditev električnih vodov, javne razsvetljave ter izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Bišu. Kot pojasnjuje župan, so uspeli v tem projektu dobiti znatna sredstva iz državnega proračuna, 268.000 evrov pa so za ta projekt zagotovili preko razpisa Agencije RS za kmetijske trge, kar jih je presenetilo in razveselilo obenem. „To je bilo odlično, saj nismo pričakovali tega denarja. Nekaj sredstev bomo morali zagotoviti tudi sami, predvidevamo, da bomo za to najeli kredit, Alojz Benko lokalne ceste v smeri Trnovskega vrha, lotili so se tudi že obnove kapele na pokopališču, ob osnovni šoli urejajo zaščitno ograjo, precej pa so letos s pomočjo ARSO in Ministrstva za kmetijstvo in okolje vlagali tudi v ureditev vodotokov. „To so investicije, ki jih predvidevamo in ki bodo ob največji, modernizaciji naselij Biš in Ločič, v prihodnjem obdobju prevladovale. Kaj več si ne bomo mogli privoščiti, čeprav imamo pripravljene številne projekte. V prihodnje želimo nadaljevati tudi z ureditvijo kolesarskih poti v smeri Bišeč-kega vrha. Smo pa z letom 2013 zelo zadovoljni, saj smo uspeli lepo in gladko zvoziti," zaključuje župan občine Trnovska vas, ki vabi na jutrišnji praznik. Za tiste, ki bodo morda preveč veselo rajali, pa bodo v nedeljo v sodelovanju s PGD Biš organizirali tekmovanje v kuhanju kisle juhe med vasmi Občine Trnovska vas. Od 15. ure naprej bo tako brezplačna poku-šina sedmih vrst juh za prav vse obiskovalce. Dženana Kmetec ampak šele naslednje leto. To leto smo uspeli zvoziti brez najemanja kreditov," dodaja Benko. Omenjena dvemilijonska investicija, ki je stekla v tem letu, bo največja tudi v letu 2014, saj gre za projekt, ki naj bi bil zaključen leta 2015. Ob tem bodo izpeljali še nekaj manjših, in sicer ureditev OBČINA TRNOVSKA VAS Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 15. občinskem prazniku Občine Trnovska vas. Vabim vas na spremljajoče prireditve, še posebej pa na osrednjo prireditev, ki bo v soboto, 19. oktobra 2013 ob 17. uri v večnamenski dvorani v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Čuki v šotoru na prireditveni ploščadi pred večnamensko dvorano. Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org. Ptuj • Izšel zbornik ob 40. obletnici OOZ Ptuj Foto: DK Obrt se je vedno prilagajala in iskala najboljše rešitve Obrtniki in Ptujskem so praznovanje ob 40. obletnici OOZ Ptuj, osrednje praznovanje je potekalo v letu 2011, sklenili z izdajo zbornika Obrt na Ptujskem, v katerem so predstavili njen razvoj od rimskih časov do danes. Zbornik je nastajal tri leta. Kot je povedala urednica Barbara Štumberger, zbornik ni le kronološki pregled razvoja obrti na Ptujskem, temveč tudi plod uspešnega sodelovanja med gospodarstvom, kulturo in družboslovnimi znanostmi, kot primer dobre prakse. OOZ Ptuj pa se kot založnica publikacije aktivno vključuje v ohranjanje in boljše poznavanje lokalne tradicije, kulturne dediščine in zgodovine, inter- pretiranje virov ter predstavljanje zgodovine Ptujskega širši javnosti. „Če bo pričujočemu zborniku uspelo obuditi tudi zanimanje za obrt in nakazati nove poti za njen razvoj v prihodnje, je njegov namen več kot dosežen," poudarja urednica Barbara Štumberger, umetnostna zgodovinarka, za katero je pričujoči zbornik še posebej pomemben, ker je njen prvenec. V obrti je veliko priložnosti „Zbornik Obrt na Ptujskem skozi znanstveni in kronološki pregled nazorno prikazuje pomen in obseg obrti na tem območju. S ponosom lahko povem, da gre za primer dobre prakse sodelovanja strokovno usposobljenih ustvarjalcev na področju obrti, kulture in predstavnikov kapitala. Zgodovina obrti je neločljivo povezana s človeško kulturo in civilizacijo. Predstavlja nosilni sestavni del kulturnega in civilizacijskega razcveta človeštva na zemlji in jo lahko brez pretiravanja označimo kot eno najobsežnejših področij človeške dejavnosti v boju za obstoj. Obrt in malo podjetništvo se dobro zavedata, kje je njun prostor v naši gospodarski in družbeni strukturi. Smo realisti in optimisti, naš optimizem temelji na našem znanju, strokovnosti in vztrajnosti. Zavedamo se pomena naše vloge v preteklosti in našega današnjega in prihodnjega potenciala ter naše prihodnje umestitve v slovenskem in evropskem gospodarskem prostoru. Pričujoči zbornik je dokaz vztrajnosti in delavnosti ptujskega obrtnika in podjetnika. Ta je s svojimi rokami in glavo skozi stoletja ustvarjal dobrine in nudil storitve, potrebne za življenje. Je dokaz stalnega procesa, ki poteka tako v naravi kot v družbi - živeti in preživeti. Živeti pa je bilo treba, tako v preteklosti kot bo potrebno tudi v prihodnosti. Obrtniki živijo in preživijo od lastne pameti in truda lastnih rok, in to so ptujski obrtniki vseskozi počeli in to bomo počeli tudi v bodoče," je ob izidu zbornika med drugim poudaril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Zbornik Obrt na Ptujskem je pomemben tudi v širšem me- rilu, saj takšnega, ki bi se lotil zgodovinskega pregleda razvoja obrti tako široko, v Sloveniji doslej še ni bilo. Čeprav gre za znanstveno delo, so se potrudili, da bo razumljiv tudi za najširšo javnost. V vsem skoraj dvatisočletnem obdobju obrti se je ta vedno srečevala z enakimi problemi; kot rdeča nit se od samih začetkov pojavljajo problemi z davki, dajatvami, sivo ekonomijo, problemi zaposlovanja, neplačil, nadzorom oblasti nad obrtjo, pri čemer velja poudariti, da so bila pravila, še posebej v srednjem veku, precej bolj določena in jasna, pove Boris Repič. Že od vsega začetka pa se je v obrti pojavljala tudi težnja po združevanju, izpostavlja urednica Barbara Štumberger. Ves čas, odkar obstaja obrt, so se obrtniki združevali na takšen ali drugačen način po svoji stroki, izmenjevali izkušnje. V obrti je veliko priložnosti in možnosti za dober zaslužek, obrt se je vedno znala prilagajati in iskati nove priložnosti, to dokazuje tudi zgodovinski pregled dva-tisočletne zgodovine obrti na Ptujskem. MG Sveti zavodov - pojasnilo V sestavku Članstvo je častna, le redko plačana funkcija, pri članih sveta JZ Lekarne Ptuj manjka zapis, da tudi druga članica sveta zavoda iz vrst zaposlenih Vlasta Rebernak Ka-menšek ne prejema sejnine. Ur Dvatisočletni pregled obrti na Ptujskem Pod strokovne prispevke v zborniku so se podpisali Marjana Tomanič Jevremov, Marija Hernja Masten, Dejan Zadravec, Nina Goznik, Renata Čeh, Katja Zupanič, Irena Mavrič Žižek, Nataša Majerič Kekec, Branko Oblak in Boris Repič. Avtorji, v glavnem zgodovinarji, so na podlagi arhivskih virov in literature raziskovali obrt na Ptujskem od antike do danes. V času rimske Petovione je bil Ptuj vplivno obrtniško središče, v ospredju je bila predvsem opekarska obrt, v srednjem veku so se obrtniki pričeli združevati v cehe, ki tudi sicer predstavljajo prvi primer organiziranega stanovskega združevanja. Na prehodu iz srednjega v novi vek so bili obrtniki najštevilčnejši prebivalci Ptuja. Okrog 100 obrtnikov je opravljalo 25 različnih obrti. Na polovici 17. stoletja se je mesto znašlo v velikih težavah, za tri leta je zaradi kuge obrt popolnoma zamrla, leta 1684 pa je mesto prizadel tudi močan požar, ki je obrt še dodatno prizadel. Že takrat pa so ptujskim mestnim obrtnikom velike težave povzročali šušmarji, težave pa so jim povzročali tudi lastniki okoliških gospostev, ki so se požvižgali na pravice mestnih in trških obrtnih združenj. Cehovska omejevalna določila in politika monopolne usmerjenosti so se v času vladavine Marije Terezije in cesarja Jožefa II. znašli v nemilosti, cehi so bili postavljeni pod nadzor državnih organov, država je podpirala obrtnike, ki niso bili člani cehovskih združenj. Z obrtnim redom iz leta 1859, ki je uzakonil obrtno svobodo, so bili cehi dokončno odpravljeni. Obrtne zadruge na Ptuju so se začele ustanavljati v letu 1883. Proti koncu 19. stoletja pa se je zaustavilo tudi naglo padanje obrti. Med obema svetovnim vojnama so se obrtniki začeli povezovati v zadruge, zaradi krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja so se obrtniki, da bi preživeli, začeli ukvarjati z več obrtnimi skupaj. Po drugi svetovni vojni se je začel pospešen razvoj obrti, v obdobju med leti 1960 in 1971 se je obrt preusmerila v izdelovanje izdelkov visoke kakovosti in ponudbo kakovostnih storitev. V ospredju je bila družbena obrt, zasebna je bila zapostavljena, prav tako se je zmanjšalo število obrtnikov. Obdobje razvoja obrti od leta 1971 do danes pa so zaznamovale globoke politične in družbene spremembe, ki so od obrtnikov zahtevale tudi veliko mero prilagajanja novim razmeram. V tem času se prične pospešeno v obrti razvijati tudi proizvodnja. Obrt pa ne glede na vse probleme najbolj cveti v zadnjem obdobju, ko skorajda ni naselja na Ptujskem, kjer ne bi bilo takšne ali drugačne obrti. Nekoč je obstajala le v mestu, na določenih trgih. Foto: Črtomir Goznik Barbara Štumberger, urednica zbornika Obrt na Ptujskem, in Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj, tudi eden od avtorjev prispevkov v zborniku. petek • 18. oktobra 2013 Spodnje Podravje Štajerski 9 Zetale • Pogovor z županom Antonom Butolenom Razprava o ukinitvi občin je neperspektivna V teh dneh se v Žetalah zaključujejo prireditve, ki potekajo v sklopu občinskega praznika. Slovesni zaključek se bo zgodil jutri na osrednji prireditvi, ko bodo podeljena tudi občinska priznanja. V ta namen smo se z županom Antonom Butolenom pogovarjali o dosežkih v preteklem letu in o napovedih za prihodnost. Ta po njegovih besedah ne bo rožnata. Ker je letošnje leto zadnje v perspektivi razvoja 2007-2014, so se v Žetalah pospešeno prijavljali na razpise, na katerih so bili relativno uspešni. Med drugim so bili uspešni na razpisu za južno mejo s projektom ceste Strajna-Prekože-Potni vrh-Pre-klača v izmeri 3 kilometre in delom lokalne ceste Zgornje Ravno-Globočec-Potni vrh v dolžini 2,6 kilometra. Dvoletni projekt, ki so ga delno izvedli že letos, je vreden skoraj 920 tisoč evrov. Drugi uspešno prijavljen, prav tako dvoletni projekt, je bil modernizacija cest in javnih poti v Nadolah in Kočicah. Gre prav tako za modernizacijo skoraj 5 kilometrov ceste. Projekt, ki je vreden 600 tisoč evrov, so prijavili že februarja, rezultate so prejeli šele avgusta. Trenutno čakajo na sklep za sredstva iz 21. člena ZFO. Ko ga bodo prejeli, bodo začeli s prvimi deli, predvidoma že v tem mesecu. V letošnjem letu so bili uspešni tudi na razpisu za sanacijo zdravstvenega doma, izvedli pa jo bodo prihodnje leto. V tem trenutku čakajo še na 7. javni poziv za razvoj regij, kjer imajo na voljo še približno 335 tisoč evrov, ki jih želijo nameniti za sanacijo oziroma obnovo kulturne dvorane v Žetalah. Zaradi nejasne situacije dokončanje nekaterih projektov vprašljivo »Letos smo bili relativno uspešni. Se pa bojim, kaj se bo zgodilo, saj so projekti v glavnem dvoletni in če bodo uresničene napovedi o zmanjšanju ali ukinitvi sredstev po 21. členu ZFO. Mi sicer imamo sklepe za izvedbo projektov v višini skoraj milijon evrov, kar je približno enako višini našega proračuna, za kar pa potrebujemo še 400 tisoč evrov lastnega denarja. V kolikor se bodo napovedi uresničile, lastnega deleža ne bomo mogli zagotoviti in projekte bomo prisiljeni odpovedati, tako da je v tem trenutku situacija še precej nejasna. Mislim pa, da to pomeni škodo za našo občino in za celotno državo. Vse napovedi o varčevanju in ukinjanju gotovo niso dobro vplivale na razpoloženje v občinah. Namesto da bi si z vsemi sredstvi poskušali pridobiti čim več evropskega denarja, smo se bolj kot to ukvarjali z vprašanjem, če se bodo občine ohranile ali ne. Kakršne koli pa že bodo v prihodnje, bodo svojim občanom morale zagotavljati kakovostne pogoje za življenje. Po mojem mnenju je bila vsa ta razprava neperspektivna in konec koncev tudi nepotrebna, ko je bil čas, da bi reševali druge nujnejše zadeve,« meni župan občine Žetale Anton Butolen. V prihodnje manj denarja za ceste Kot je dejal Butolen, so v občini še vedno najbolj problematične ceste. »Žal mi je, da v prihodnji perspektivi ne bomo mogli več prijavljati Anton Butolen, župan občine Žetale, je prepričan, da so razprave v zvezi z ukinjanjem občin nepotrebne in da bodo morale občine tudi v prihodnje, ne glede na organiziranost, svojim prebivalcem še naprej zagotavljati kakovostno življenje. modernizacije cest, ker bodo imeli prednost drugi regijski projekti, vendar bi po mojem mnenju morale biti določene cestne povezave vsekakor regijski projekt. Sicer pa nas v prihodnosti v naši občini čaka še veliko dela na področju odvodnjavanja komunalnih odplak. Država nima sistema, kako bo to v prihodnje urejala na redko poseljenih območjih, kot je naše. Dej- Janški Vrh • Otvoritev ceste Pastirovec Nič več vožnje po blatu Svečana otvoritev je potekala v soboto, trak pa so slovesno prerezali županja občine Majšperk Darinka Fakin, župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik gradbenega odbora Franc Kozel. Izgradnjo ceste so sofinancirali tudi občani in lastniki nepremičnin, ki se do svojih vikendov vozijo po njej. Ti so oblikovali gradbeni odbor, za predsednika pa imenovali Franca Kozela, ki je predstavil projekt izgradnje. Prve aktivnosti za modernizacijo omenjene ceste so se začele že v času priprav modernizacije ceste Doklece-Janški Vrh. Že takrat so krajani izrazili željo, da bi se sočasno uredila tudi cesta Janški Vrh-Dolena. Prvi razlog, da se to ni zgodilo, je bilo pomanjkanje sredstev, drugi razlog je bilo lastništvo ceste Pastirovec, ki je bilo v preteklosti v lasti gozdnega gospodarstva. A ti se niso dali, po nekaj letih truda so modernizacijo le dočakali. stvo, na katerega se sklicujejo, namreč, da je to predrago, ne drži. Potrebno bo pripraviti sistem financiranja posameznih ali skupinskih čistilnih naprav, kar bi bilo gotovo ceneje kot izgradnja centralnih čistilnih naprav in sistemov. Res pa je, da si tega ljudje pri nas ne morejo privoščiti sami. Država se mora zaveda- ti, da je takšnih področij po vsej državi še veliko in da bo treba k projektu pristopiti sistemsko.« Obstoj občin ni stvar županov, pač pa ljudi V teh dneh je gotovo neizogibna tema zmanjšanje sredstev občin in črnoglede napovedi o morebitni reorganizaciji ali celo ukinitvi občin. »Glede dvoma, ali naj občine še obstajajo ali ne, bi želel povedati, da to ni stvar županov, pač pa občanov.« Prav oni so po Butolenovih besedah tisti, ki se bodo morali boriti za svoj obstoj. »V tem trenutku izgleda, kot da se za občine borimo le župani, kar je seveda neumnost, občine so v prvi vrsti namenjene ljudem, prav oni se bodo morali v prihodnje jasno izreči, ali si tudi v prihodnosti želijo občine v takšni obliki kot je danes.« Patricija Kovačec Po kar nekaj letih prizadevanj so v Majšperku s skupnimi močmi uspeli modernizirati cesto Janški Vrh-Dolena, domačinom bolj poznano kot Pastirovec, in s tem izboljšali pogoje za varno udeležbo v cestnem prometu. Po kar nekaj letih prizadevanj so krajani le dočakali modernizacijo ceste Pastirovec. Trak so ob otvoritvi prerezali Franc Kozel, Darinka Fakin in Friderik Bračič. Zbrane je ob otvoritvi nagovorila tudi županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki se je v nagovoru zahvalila gradbenemu odboru, brez katerega projekt modernizacije ne bi potekal tako, kot je. »Če ni pobude in če ni ljudi, ki aktivno delujejo v svojem okolju, je razvoj bistveno počasnejši. Skupaj nam je bistveno lažje.« Občino je projekt stal skupno 166 tisoč evrov, cesta pa sedaj pomeni boljšo dostopnost in boljše pogoje življenja na Jan-škem Vrhu. Njenim besedam se je pridružil tudi videm-ski župan Friderik Bračič, ki je poudaril, da naslednja perspektiva do leta 2020 ni naklonjena tovrstnim projektom, zato je pomembno, da je bilo v času te perspektive po-storjeno kar se da veliko. Cesto je blagoslovil tudi ptujskogorski župnik. Dogodek, ki so ga glasbeno popestrili pevci Ptujskega kvarteta, so zaključili s pogostitvijo in druženjem na Janškem Vrhu. Patricija Kovačec Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 19. oktobra 2013, ob 16. uri v prireditvenem šotoru. Župan občine Žetale Anton Butolen l.r. Roman Bele s.p., Zetale 29a, Telefon 02 7691411, Gsm 041 748 330, E-mail bele.roman@slol.net Občanom in občankam želimo veselo praznovanje ob občinskem prazniku, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. Z Vami že več kot 20 let. Gradbeništvo BELE KR0D0 Kröpfl Adolf s.p TEL/FAX: 02/ 7691041 Žetale 36, Žetale TEL: 02/769 10 41 GSM: 031 675 486 Ob občinskem prazniku občine Žetale želimo vsem občankam, občanom ter strankam lepo praznovanje. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli, da bodo vaše prireditve potekale nemoteno tudi v slabem vremenu. Ugoden In kvaliteten najem šotorov, odrov, pagod, streh In stojnic različnih dimenzij. Foto: PK Foto: PK 1G Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 1S. oktobra 2013 Središče ob Dravi • Odprli enoto splošne knjižnice Dopoldan solska, popoldan splosna knjižnica V prostorih osnovne Sole SrediSče ob Dravi zraven Šolske knjižnice po novem deluje prva dislocirana enota Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Slovesno odprtje knjižnice je bilo v torek, 8. oktobra. Odprtje knjižnice so pospremili s kulturnim programom. Nastopili so šolski mladinski pevski zbor, recitatorji, pravljičarka Liljana Klemenčič, učitelji Glasbene šole Ormož, predstavila se je tudi osrednja ormoška knjižnica. Dopoldan bo knjižnica v Središču delovala kot šolska knjižnica, ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan med 14. in 18. uro pa kot splošna knjižnica za vse včlanjene uporabnike. Šolska knjižničarka je Dragica Cvetko, v popoldanskem času, v splošni knjižnici, se bo z bralci družil knjižničar Samo Žerjav. V skladu z zakonodajo je po letu 2010 v slovenskem prostoru uveden novi model knjižničarstva, ki dovoljuje delovanje splošne knjižnice ob skupni uporabi virov splošne in šolske knjižnice. »Pred letom 2010 ni bilo mogoče, da bi šolska in splošna knjižnica delovali v istem skupnem pro- Utrinek iz odprtja enote splošne knjižnice v Središču: (z leve) župan Središča Jurij Borko, direktorica Knjižnice Ormož Milica Šavo-ra in knjižničar Samo Žerjav. storu. V skladu s primeri dobre prakse skandinavskih in zahodnoevropskih držav, kjer na podeželju tovrstni model deluje zelo učinkovito, smo ga uvedli tudi v Sloveniji in po njem že delujejo tri ali štiri podeželske knjižnice. Na našem območju bi tovrstno knjižnico želeli urediti še v občini Sv. Tomaž,« je povedala direktorica Knjižnice Ormož Milica Šavora. V enoti splošne knjižnice Središče imajo na razpolago 7074 enot gradiva. 350 enot je neknjižnega gradiva, ostalo so knjige. V ta fond ni vključeno gradivo, s katerim razpolaga šolska knjižnica, v kateri pa naj bi bilo še dodatnih 5000 enot knjižnega in drugega gradiva. »Med gradivom v knjižnici Središče najdemo vse, od leposlovja do strokovne literature. Približno polovico je leposlovne literature. To so novejši aktualni romani. Med gradivom so na razpolago tudi glasbene zgoščenke in filmi. Zbirko zgoščenk bomo izmenjevali po treh mesecih. Najprej smo dali uporabnikom na voljo zgoščenke s slovensko zabavno glasbo, okrog novega leta jih bomo zamenjali z jazz glasbo. Podobno bomo naredili tudi z zbirko filmov,« je še pojasnila direktorica ormoške knjižnice. Ureditev enote knjižnice je financirala občina Središče ob Dravi. »Za ta namen smo zagotovili 10.000 evrov. Odprtje splošne knjižnice je za kraj velikega pomena,« pa je poudaril prvi mož središke občine Jurij Borko. Mojca Zemljane Velenje • Pikin festival v očeh cvetličarjev Mladi ptujski cvetlicarji spet blesteli V sklopu Pikinega festivala, ki je vsak september v letu in v Velenje privabi na tisoce obiskovalcev, je bilo tudi tokrat organizirano tekmovanjem mladih bodočih cvetličarjev. Biotehniška šola Ptuj je ponovno bila med najboljšimi. Letos so organizatorji izbrali štiri tekmovalne teme, ki so temeljile na zdravem načinu življenja. Tekmovalci so morali izdelati svoje izdelke po Pikino in pri tem seveda upoštevati vsa floristična pravila. Biotehniško šolo Ptuj sta zastopala Matej Erjavec in Klaudija Srša, dijaka zaključnega letnika programa hortikulturni tehnik. V temi »presenečenje« sta zmagala in si mesto delila z dijakinjami mariborske biotehniške šole, skupno pa sta med sedmimi tekmovalnimi skupinami dosegla drugo mesto. Matej Erjavec, ki je postal zaščitni znak ptujskih mladih cvetličarjev, pa je uspehe požel tudi septembra, ko sta skupaj Mladi cvetličarji ptujske Biotehniške šole so bili ponovno uspešni (na fotografiji tekmovalca Matej Erjavec in Klaudija Srša). z dijakinjo Nino Božičko tekmovala na sedmem mednarodnem tekmovanju cvetličarjev v Varaždinu na Hrvaškem. Tam so se tekmovalci pomerili v okrasitvi telesa s cvetjem. Izvirne kreacije iz različnih naravnih materialov so Mateju Ptuj • KD jezero praznuje Deveta obletnica ljudskih pevk V Domu krajanov Budina-Brstje sta v soboto slavila ljudska pesem in glasba. KD Ljudskih pevk Jezero, njihova mentorica je Silva Kajtezovič, je pod vodstvom Ane Šori pripravilo koncert ob 9. obletnici delovanja. prinesle 9. mesto, Nini pa 13. Šolski utrip pa dijaki ptujske Biotehniške šole ne predstavljajo zgolj na tekmovanjih, predstavili so se namreč tudi na sejmu KOVITO v Ormožu in na tržnici v mestnem jedru Ptuja v okviru svetovnega dneva turizma. Pridno že pripravljajo tudi cvetličarsko tekmovanje za bodoče mlade cvetličarje, ki so ga naslovili Sadovi sedanjosti rastejo iz korenin preteklosti in bo del prireditev ob visokem jubileju, 60-letnici šole. Cvetlične kompozicije bodo tekmovalci vtkali v stara kmečka orodja ter jih dopolnili z motivi sedanjosti, cvetjem in jesenskimi pridelki. Dženana Kmetec Oder so si ob tej priložnosti delile s skupinami, s katerimi so tudi sicer povezane prijateljsko in ne le pevsko. S pesmijo in glasbo so njihovo obletnico počastili ljudski pevci DU Tur-nišče, hišni ansambel DU Mar-kovci, ljudske pevke KD Oslu-ševci, ljudski godci KD France Prešeren Videm, ljudske pevke Urbančanke TD Destrnik, Stari prijatelji iz Kicarja in vokalna skupina Fantje izpod Vurber-ka. Že tradicionalno pa so nastopili tudi mladi glasbeni upi, tokrat je nastopila mlada flavtistka Teja Strelec. Koncert so sklenili s skupno pesmijo Nocoj je ena luštna noč. Koncert je vodil Marjan Nahberger. MG Pot v propad Kako so vlade in ccntralnc banke uničile svet in najhujše Šele AXEL prihaja KAISER UČILA Tednikova knjigarnica VČERAJ JE BIL SVETOVNI DAN TRAVME IN KAJ IMAJO S TEM BANKE Travma, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, 1994) na strani 1417, je medicinski izraz za spremembo, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile. Npr. akustično travmo povzroči hrup, pok, porodna travma nastane pri porodu, duševna travma je motnja zaradi čustvenega pretresa. Književno je travma zelo hudo, zelo težko doživetje in slovar navaja primere: vojni poraz je bil dolgo narodna travma, spremlja ga travma grozovitega prizora, travme iz otroških dni. Travmatologija je veda o zdravljenju telesnih poškodb... Bankir, pojasnjuje ta ista knjiga na strani 33, je v kapitalistični ekonomiki lastnik banke, bankirka je v nekaterih deželah njegova žena. Bančnik je vodilni bančni uslužbenec pravi pod 1 SSKJ, pod 2 je to bankir v kapitalistični ekonomiki in še primer: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijalcev. Se opravičujem, ker sem se namuznila, kajti za besedico bančništvo sledi v SSKJ besedica banda. To slovarsko abecedno zaporedje nekako povzema položaj v slovenskih bankah, kjer so vodilni kuhali in kuhali in skuhali šlamastiko, kot je brati v časopisju, da banke uničujejo gospodarstvo in sebe ter svoje »človeške vire«, pa četudi se Ptuju najbližja domača banka kiti s certifikatom družini prijazna banka (vir: splet, www.nkbm.si). Morda se sprašujete, cenjeni bralci Knjigarnice, le kaj imata skupnega travma in banka. Ali pa ste pomislili, da imajo svoj svetovni dan tudi banke na 17. oktober? Ne, ta vezava me je prešinila ob knjigi Pot v propad (Prevod dela: Interventionism and Misery. Axel Kaiser. Prevedel Niki Neubauer. Ljubljana: Tržič International; Ljubljana: Inštitut Karantanija, 2013. 257 strani) s podnaslovom: Kako so vlade in centralne banke uničile svet in zakaj najhujše šele prihaja. Knjižna noviteta je v splošnih knjižnicah postavljena pod UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) 338 (tri tri osem), kar pomeni tisto strokovno literaturo, ki se ukvarja s proizvodnjo dobrin, z gospodarskimi gibanji in položajem. Ozirajoč se na knjižni podnaslov, bi knjigo lahko umestili pod 336 (tri tri šest : Finance. Javne finance. Davki. Carina. Bančništvo. Denarništvo) in v okviru slednjega ter z nekoliko cinizma v 336.369, kar pomeni državni bankrot. Predgovor h knjigi je napisal monetarni ekspert Ralph J. Benko, višji svetovalec za gospodarsko politiko pri organizaciji American Principles Project v Washingtonu, ki med drugim pravi, da je knjiga Pot v propad pomembno delo. Njen avtor Axel Kaiser poudarja, da je ekonomija postala astrologija. Čim revnejša postajajo naša gospodarstva, tem prevzetnejši postajajo poklicni ekonomisti. Diskurz sedanje struje vodilnih ekonomistov pogosto spominja na zaključek govora čarovnika iz Oza.in poudari Kai-serjevo misel iz Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja: Toda ne glede na sedanje stanje duha imajo ideje ekonomistov in političnih filozofov, kadar imajo prav pa tudi kadar se motijo, večjo moč, kot jim jo ljudje na splošno pripisujejo. In res na svetu ne vlada skoraj nič drugega. Praktični ljudje, ki o sebi menijo, da nanje ne vpliva prav nobeno intelektualno razmišljanje, so običajno sužnji kakega že pokojnega ekonomista. Blazneži s prisluhi na oblasti črpajo svojo blaznost iz tekstov kakega akademskega pisuna, nastalih nekaj let prej. Prepričan sem, da je moč pridobljenih koristi v primerjavi s postopnim prodiranjem novih idej strašno precenjena. ... Benko uvodoma povzema avtorjevo misel o statizmu, torej o državno vodenem gospodarstvu, ki temelji na veri, ne na razumu. Vlade ne morejo ustvariti blaginje, marveč le ozračje, ki spodbuja ali duši podjetništvo. Knjiga je razdeljena na sedem štetih poglavij: Finančni zlomi in gospodarske krize: vir in zdravilo, Resnica o veliki gospodarski krizi, Neuspeh osrednje struje ekonomske misli, Pot v propad, Napihovanje mehurčkov, Zlom leta 2008 in velika recesija, Kaj svet potrebuje: pristni kapitalizem. Knjiga zaključuje s sklepno mislijo in viri. Na zadnji platnici pa jo priporoča dr. France Arhar, ki med drugim pravi, da imamo pred seboj knjigo, ki bi jo morali brati, o njej razmišljati in argumentirano razpravljati v najrazličnejših okoljih. Liljana Klemenčič Ps.: Iz vzajemne knjižnične baze je razvidno, da je največ izvodov te knjige v Mestni knjižnici Ljubljana (15), na drugem mestu je Knjižnica Katoliškega inštituta Ljubljana (11 izvodov); sicer imajo splošne knjižnice največkrat po en ali dva izvoda knjige, ki jo priporoča današnja Knjigarnica. In niti enega izvoda ni najti v bazi knjižnic »domačih« ekonomsko - poslovnih in podobnih fakultet. Foto: MZ Foto: DK Foto: MG Plavanje Ptujski plavalci kar šest krat na stopničkah Stran 12 Karate Hajdinčani v Italiji osvojili štiri medalje Stran 12 Strelstvo Stojak in Širec uspešna v reprezentanci Stran 13 Konjske dirke V Ljutomeru zaključek sezone Stran 13 Nogomet Aluminij in NŠ Drava dvakrat prepričljiva Stran 14 Golf Na ptujskem igrišču dan odprtih vrat Stran 14 Nogomet • NK Zavrč tednik íVoíLuíají¿ ßai na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zmagati za nov zagon Foto: Črtomir Goznik V Domžalah sta si petkova tekmeca razdelila točki (1:1): za Zavrč je v prvem polčasu iz 11-metrovke zadel Aleš Čeh, izenačil je Gaber Dobrovoljc v 77. minuti. Boks • Dejan Zavec Pot do zmage ne bo lahka Foto: SES Boxing Ekipa SES boxing je pripravljena za boksarski večer v Leipzigu. Ob boksarjih sta na fotografiji manager Ulf Steinforth (levo) in trener Dirk Dzemski (desno). Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Po reprezentančnem premoru, v katerem se Sloveniji ni uspelo uvrstiti v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Brazilijo naslednje leto, se na nogometne zelenice širom Evrope vrača prvoligaški nogomet. Nič drugače ne bo niti pri nas, prvoligaši pa že z nestrpnostjo pričakujejo tekme 14. kroga, kjer bo na sporedu kar nekaj sila zanimivih dvobojev. Za nas bo nedvomno najbolj zanimiv tisti, ki se bo v petek s pričet-kom ob 19. uri odigral v zavr-škem Športnem parku, kamor prihajajo Domžale. Domžalčani se po klavrnem začetku sezone v zadnjem času vzpenjajo po lestvici, vse bolj prepoznavna pa je tudi njihova igra. Sicer sta se ekipi letos enkrat že pomerili; po tem ko je v Domžalah vsaki ekipi pripadel polčas - Zavrč je bil boljši v prvem, rumeni pa v drugem polčasu - se je tekma v 5. krogu končala z izidom 1:1. Takrat je osrednjeslovensko moštvo še vodil Stevan Mojsilovic, ki so se mu v taboru rumenih naposled le odpovedali in krmilo ekipe zaupali klubski legendi - Luki Elsnerju. Odtlej je moštvo, ki domuje ob Kamniški Bistrici, vseskozi v vzponu, kar mora biti dobro opozorilo varovancem Viktorja Trene-vskega, ki želijo doma nadaljevati s pozitivno serijo. Bele v petek zanima zgolj zmaga, z njo pa bi se svojim privržencem odkupili za slab dan v Novi Gorici, kjer so nazadnje izgubili z visokih 4:0. Ta poraz jih kljub temu ni pahnil po lestvici navzdol, saj so Zavrčani izgubili zgolj mesto in še vedno zasedajo izjemno 3. pozicijo. Pot do točk bo trnova, saj imajo Domžalčani mlado in poletno zasedbo, ki ji ton igre dajejo izkušeni nogometaši. Na drugi strani pa je tudi domača zasedba vredna vsega spoštovanja in sploh na domačem terenu težko premagljiva. V kadru za srečanje z Domžalami bo prvič tudi Rene Mihelič, ki je tudi uradno postal član belih, na drugi strani pa bo trener Viktor Trenevski zaradi kazni kartonov pogrešal Petra Murka, kar najbrž pomeni, da bo priložnost dočakal Marko Roškar. V Zavrču v petek zvečer po premoru ponovno pričakujejo lep obisk, tekmec je namreč mikaven. Tudi v naslednjem krogu Štajerci igrajo doma, v 15. krogu bo Športni park obiskala ekipa Krke. Šest mogočih Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola v letošnji sezoni podira številne rekordne dosežke. Z njimi si vztrajno izboljšuje mesto na računalniški lestvici ATP, v ponedeljek pa je prvič v karieri presegel mejo 200. mesta - po obračunanih točkah iz prvega turnirja v Armeniji je pristal na 190. mestu. Čeprav Blaž vedno po- 1. SNL, 14. krog: Zavrč - Domžale, v petek, 18. 10., ob 19.00 v Zavrču točk je velik izziv, vredne bi bile suhega zlata in obenem dokaz, da forma Zavrča ne peša, čeprav mnogi trdijo drugače. Svoje poglede na tekmo z Domžalami je predstavil tudi vratar Zavrča Gregor Fink: »V tem reprezentančnem premoru smo dobro delali, tako da z optimizmom pričakujemo tekmo z Domžalami. Rumene spoštujemo, saj igrajo dober nogomet, toda verjamem, da bomo ob pravem pristopu osvojili tri točke. Težko bo, toda verjamem vase in svoje soigralce, obenem pa bi bile tri točke odlična napoved za naslednjo tekmo s Krko.« tp navlja, da uvrstitev na lestvici ni njegova primarna misel, ampak se osredotoča na samo igro, pa je dosežen rezultat vendarle odsev dobrih predstav. Obenem je odlična spodbuda za doseganje naslednjih ciljev; prvi se ponuja sam od sebe - naskok na najboljšo stoterico. Blaž v tem tednu nastopa V soboto bo v enem od osmih dvobojev boksarskega večera v Leipzigu nastopal tudi Dejan Zavec. V osrednjem dvoboju večera se bosta v super srednji kategoriji za naslov svetovnega prvaka po verziji WBO merila Dejanov kolega iz kluba SES boxing Robert Stieglitz ter izzivalec Isaac Ekpo iz Nigerije. Tri dvoboje si bo mogoče ogledati na SAT1. Dejan se bo okrog 20. ure meril s Francozom Sebastie-nom Allaisom, ki na lestvici boxrec zaseda 179. mesto (Dejan je na tej lestvici 38.). Vloga favorita je jasno na strani našega borca, vendar bo to potrebno potrditi v ringu. »V nobenem primeru ne pričakujem lahkega dela, saj je doslej Francoz svojim tekmecem povzročal precej težav. Na voljo imam 10 rund, če pa bom dvoboj končal predčasno, bo to toliko bolje. Pri Francozih Igralci še Robert Pevnik je pred dobrim tednom prevzel vodenje članske ekipe Aluminija. Začel je uspešno, saj je Aluminij zmagal na tekmi z Belo krajino in na pokalni tekmi s Cirkulana-mi. Kako ste se dogovorili za sodelovanje s Kidričani? R. Pevnik: »Zaenkrat smo se dogovorili za sodelovanje do zaključka tega dela prvenstva. Moja prva naloga je, da dvignem ekipo na višji nivo, nato pa bomo videli, kako naprej. Če bodo v klubu zadovoljni z mojim delom, potem lahko sklenemo tudi sodelovanje za daljše obdobje. Posebej poudarjam, da so pogoji za delo zares odlični in da je klub zelo dobro organiziran, tako da na turnirju serije futures v Dubrovniku, v tem trenutku pa je četrti najboljši slovenski igralec: pred njim so Grega Že-mlja (81.), Aljaž Bedene (82.) in Blaž Kavčič (109). Spomnimo: 23-letni Ptujčan je sezono začel na 310. mestu, še junija lani pa je bil uvrščen na 730. mesto ... JM je opazna velika fizična in kon-dicijska moč, zato bo potrebno ostati previden do samega zaključka,« je realen Dejan, ki ne uživajo glede tega ni nobenih ovir. Vsi pa vemo, da je delo trenerjev vedno na udaru in da so najpomembnejši rezultati ekipe.« Uvodno srečanje se je končalo po vaših željah. R. Pevnik: »V prvi tekmi so bile najpomembnejše točke in te smo osvojili. Za naprej sem velik optimist in sem prepričan, da se lahko Aluminij vrne na pozicije, ki si jih glede na kvaliteto zasluži. Potrebujemo še nekaj časa za dvig samozavesti, z njo se bo zagotovo povečala učinkovitost. Prvi korak je bil storjen proti Beli krajini, kjer smo dosegli dva zadetka. Če bi Aluminij na vseh prejšnjih tekmah dosegel dva zadetka, bi bil sedaj prvi na lestvici. Še najmanj je pomembno, kdo zadetek doseže, ali napadalec ali obrambni igralec. Nekoliko mi je žal zapravljene enajstmetrovke, ki bi ob uspešni realizaciji zagotovo dodatno sprostila igralce. Igralci sedaj ne uživajo 100 % v nogometu, so preveč napeti. Ko se bodo sprostili in bodo imeli na obrazih nasmeh, se bodo vrnili tudi boljši rezultati.« Pred vami je srečanje z Radomljami, kjer ste bili pred časom trener. Je to lahko velika prednost? R. Pevnik: »Vsaka tekma je zgodba zase, zato sem igralcem že pred tekmo z Belo krajino mu ob sami pripravi na dvoboj misli zaradi družinskih zadev nenehno uhajajo v Slovenijo ... JM 100 % Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik dobro pozna igralce iz Radomelj, s katerimi se bodo Kidričani merili v nedeljo. dejal, da je to za nas nov začetek. Ne zanima me, kaj je bilo, ampak to, kako bo odslej. V sredo smo imeli odlično pripravo na pokalni tekmi MNZ Ptuj s Cirkulanami, sedaj pa se obračamo k naslednjemu tekmecu. Ekipo Radomelj seveda poznam, saj sem jo vodil ob zaključku lanske sezone. V zadnjih sedmih tekmah smo zabeležil pet zmag in dva remija, ekipa se je v tem obdobju 'naučila' zmagovati. Gre za dobro ekipo, vendar poznam tudi njihove slabosti, ki jih bomo poskušali izkoristiti.« Jože Mohorič Tenis • Blaž Rola Prebil mejo 200. mesta na ATP lestvici Nogomet • NK Aluminij 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 1S. oktobra 2013 Plavanje • Miting v Kranju Ptujski plavalci šest krat na stopničkah Plavalni klub Zvezda je v soboto organiziral 8. mednarodni miting Start 2013 v Kranju. Na njem je sodelovalo 21 klubov iz šestih držav in med njimi so Plavalni klub Terme Ptuj zelo uspešno zastopali Nuša Šerbec, Lora Grobelšek in Tim Vidovič. Tim Vidovič ima že dalj čase določene zdravstvene težave, a je na prvem letošnjem zaprtem mitingu v 25-metr-skem bazenu plaval zelo dobro, saj je osvojil tri medalje, hkrati pa je odplaval tudi tri osebne rekorde. Brez konkurence je zmagal na 100 metrov delfin, kjer so se ure ustavile pri 1.03:37. Na 100 metrov mešano je s časom 1.04:72 zaostal le za slovenskim reprezentan-tom Robertom Žbogarjem, medtem ko je bil na 50 metrov delfin s časom 28:23 tretji. Zaradi poškodbe in šolskih obveznosti Tim pod vodstvom trenerja Igorja Sternada zaenkrat trenira nekoliko manj, a je kljub temu v svojih ne najbolj priljubljenih disciplinah (glavni stil plavanja za Vidoviča je Nuša Šerbec, Tim Vidovič in Lora Grobeišek (PK Terme Ptuj) prsni slog, op. a.) v Kranju plaval zelo dobro. Prav tako dobro je na mitingu nastopila Lora Grobelšek, ki si je priplavala dve srebrni medalji, še dvakrat je bila na nehvaležnem četr- tem mestu. Medalji je trenutno najboljša članica Plavalnega kluba Terme Ptuj osvojila na 50 in 100 metrov hrbtno, najboljša časa pa je dosegla na 50 metrov hrbtno in 100 metrov prosto. Tretja članica ptujskega kluba Nuša Šerbec je nastopila v večih disciplinah. Bronasto medaljo si je priplavala na 50 metrov prsno. Obe tekmovalki v tej sezoni vadita pod vodstvom trenerja Jureta Rozmana, ki se je po krajši pavzi ponovno vrnil v klub in bo pomagal najboljšim plavalcem k njihovemu čim večjemu napredku. O nastopu v Kranju je predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman povedal: »Res smo lahko zadovoljni, saj smo že na prvem mitingu dobili šest medalj. Vsi trije naši plavalci so se zares izkazali. Rezultati kažejo na dobro delo z najboljšimi tekmovalci, ki so že na začetku zimske sezone dokazali, da za njimi stoji strokovna trenerska ekipa, ki jih vodi do določenega napredka in vedno boljših odplavanih časov.« Najboljše rezultate in največ zmag na mitingu so sicer dosegli Tjaša Vozel, Tjaša Oder, Tjaša Pintar, Neža Marčun in Robert Žbo- gar. David Breznik Karate • Svetovno prvenstvo organizacije IKU Hajdinčani v Italiji osvojili štiri medalje lili V Od 9. do 13. oktobra je v kraju Caorle v bližini Benetk potekalo svetovno kadetsko in mladinsko prvenstvo IKU organizacije (International Karate Union). Na njem je sodelovala skoraj 50-članska slovenska ekipa tekmovalcev in trenerjev. Ta je dosegla številne visoke uvrstitve, posebej pa so se izkazali mladi člani WKSA Hajdina, ki so si priborili štiri medalje. Za celotno slovensko reprezentanco so v nedeljo pozno popoldne pred občinsko stavbo na Hajdini pripravili prijeten sprejem, zbrane pa je nagovoril Janko Merc. O samem tekmovanju nam je več povedal reprezentančni in hajdinski klubski trener Ljubo Javoršek. Za kakšno tekmovanje je pravzaprav šlo? L. Javoršek: »Skupno je na svetovnem prvenstvu nastopilo blizu 1000 tekmovalcev iz 26 držav, zato je bila pot do vsake medalje precej težka. Lepo je bilo doživeti atmosfero v sami dvorani in to lahko zdržijo samo tisti, ki imajo radi šport, ki imajo vztrajnost in srce na pravem mestu ter so pravi šampioni.« Kako je bilo poskrbljeno za tekmovalce in kako je potekalo samo tekmovanje? L. Javoršek: »Organizacija je bila kar solidna, čeprav se na vseh velikih tekmovanjih pojavljajo določene slabosti. Upam, da bo že na naslednjem velikem tekmovanju, evropskem prvenstvu, ki nas čaka novembra v Londonu, bolje. Tudi sam sem član tehnične komisije, kjer se skupaj z mojim prijateljem iz Srbije, Dušanom Dačičem, trudiva, da bi se stvari premaknile na bolje. Veliko najinih predlogov so že sprejeli; vidiva, da je samo v kvaliteti in vrhunski organizaciji napredek. Obenem želiva narediti klasifikacijo karate tehnik, da se opravijo meritve, da k razvoju pristopimo na znanstveni način. Temu je potrebno prilagoditi karate pravila in s tem lahko potem upamo na uvrstitev med olimpijske športe.« Kakšne uspehe so dosegli vaši tekmovalci? L. Javoršek: »Člani WKSA Hajdina so dosegli štiri medalje: zlato, dve srebrni in bronasto. Aljoša Plajnšek je osvojil zlato, Mitja Koderman in Jaka Javoršek srebrni in Žiga Javoršek bronasto medaljo. Zelo dobro se je odrezal tudi peti član hajdinskega kluba, Ti-len Krepfl, ki je nastopil v ka-tah. Pet članska ekipa je dosegla štiri medalje - to pove vse o kvaliteti in uspehu ekipe. Rad bi poudaril nekaj, kar si mnogi sploh ne predstavljajo: vsaka medalja, ki je bila priborjena na tem prvenstvu, je bila krvavo zaslužena. Priborjena je bila s tem, čemur dajem poudarek: Mladi hajdinski karateisti - od leve Jaka Javoršek, Tilen Krepfl, Aljoša Plajnšek, Žiga Javoršek in Mitja Koderman - so iz svetovnega prvenstva prinesli štiri medalje. s čistostjo karate tehnike. Kategorija, v kateri sta osvojila medalji Mitja in Žiga, je bila prava 'slovenska' kategorija. Fantje so imeli precejšnje število borb in tudi sodniki so se čudili temu, kako lahko imamo v eni kategoriji toliko kvalitetnih borcev. Meni pa je prav to največji izziv - zgraditi ekipo. V naši ekipi so vsi fantje v razmiku dveh let in tako naslednje leto že prehajajo v kadete A in B. Ne glede na to, kam nas bo zanesla pot v prihodnosti, jaz sem postavil trdne temelje, ki jih je možno nadgraditi v trdno hišo. Medalje so samo eden od sestavnih Namizni tenis • 2. Odprti turnir za mldince V glavni turnir le Anja Bezjak Konec tedna je v Izoli potekal 2. odprti turnir sezone za mladinke in mladince. Na njem so nastopili tudi mladi člani NTK Ptuj. Pri dekletih sta med 42 nastopajočimi sodelovali Anja Bezjak in Katja Krajnc. Pre- ko skupin se je v zaključne boje na glavni turnir uvrstila le Anja, ki je imela smolo v žrebu. Po zmagi 3:2 v 1. krogu proti Gaji Mavri (Iskra Avtoelektri-ka) se je namreč pomerila s 1. nosilko, Zalo Veronik (Fužinar Interdiskont). Ta je bila suvere- na zmagovalka tega dvoboja in na koncu tudi celotnega turnirja. Anja je dosegla uvrstitev od 9. do 16. mesta. Pri fantih so ptujski klub predstavljali trije igralci, vsi so še kadeti: Jernej Masten Toplak, Marsel Šegula in Sašo delov življenja: skupaj s starši smo ogromno vložili v ta projekt, veliko časa smo preživeli na pripravah, odrekali smo se marsičemu, bilo je tudi veliko solz in na drugi strani smeha, veliko neumnosti - predvsem iz moje strani, ker sem 'najmlajši' v ekipi. Fantje so resni, sprejeli so moj način dela, in rezultat je sedaj tukaj. Na njih sem zelo ponosen, vendar je jutri nov dan, znova se bomo vsi skupaj postavili na realna tla. Obstajal pa bo motiv in dokaz, da se da iz majhnega kraja priti do velikih rezultatov.« JM Malovič. Skupno je sodelovalo 48 igralcev, nobenemu izmed ptujske trojice pa se tokrat ni uspelo prebiti na glavni turnir. Še najbližje temu je bil Marsel, ki pa ga je z 2:3 premagal Miha Hribar (Krka), ki je bil najprijetnejše presenečenje turnirja. Končne zmage se je veselil Darko Jorgič (Krka), ki je v finalu s 3:0 premagal 1. nosilca, Denija Kožula (Logatec). JM Rokomet • Jeruzalem Ormož V sedmih dneh tri tekme Pred rokometaši Jeruzalema je naporen teden, katerega bi težko zdržale ekipe s številčnejšim kadrom, kaj šele Ormožani, pri katerih se igra letos suče okrog sedmih-osmih igralcev. Na zadnjih dveh tekmah so Vinarji doživeli pričakovana poraza proti Gorenju in Celju, ob tem je trener Saša Prapotnik ponudil visoko mi-nutažo mladim perspektivnim igralcem, ki so se imeli možnost prepričati, da bo preteklo še veliko vode čez Ormož, da bodo fantje zrasli v prave čvrste prvoligaške igralce. V nedeljo, 20. oktobra, ob 19.00 Ormožane čaka težko gostovanje v Trebnjem. Pogled na lestvico (Jeruzalem osmi, Trimo enajsti) ne opisuje realnega stanja, saj so Trebanjci doslej igrali z najmočnejšimi ekipami lige. Zdaj pa prihaja njihov čas za nabiranje točk proti ekipam kot so Jeruzalem, Sevnica, Izola IP, Krško, Sviš. Ne čudite se, če bodo Trebanj-ci na koncu po enajstih krogih zbrali 12 točk in iz enajstega napredovali na četrto mesto. Še največ možnosti za osvojitev točk proti Trimu imajo Jeruzalemčki. Pritisk bo na ro-kometaših Trima, ki enostavno morajo zmagati, ko pa nekaj moraš, pa ni tako enostavno. Če bo varovancem trenerja Prapotnika uspelo sestaviti solidno igro v obrambi in bo posledično s tem na golu okrog 15 obramb zbrala vratarska trojka Jeruzalema, bi v Trebnjem lahko bil ormoški in ne trebanjski rock'n'roll (Trebanjski rock'n'roll je naslov himne dolenjskih rokometašev, op.a.). Manjkala bosta že dalj časa poškodovana Davorin Levanič in Rok Cvetko, v kadru ne bo tudi Jaše Rajšpa, ostali bodo kandidirali za tekmo v Trebnjem. »V Trebnje se gremo borit po svojih najboljših močeh. Žoga je okrogla in obe ekipi v tekmo štartata z enakimi možnostmi. Cilj v tem peklenskem tednu sta na treh tekmah osvojiti dve točki, želje pa so precej večje,« je še dodal trener Prapotnik. ku Priznanja za ormoško četvorko V Ljubljani je bila v tem tednu seja IO Olimpijskega komiteja Slovenije in slovesnost ob 22-letnici obstoja OKS. Na njej so Or-možani Sašo Prapotnik, Uroš Krstič (trenerja), Rok Cvetko in Miha Kolmančič (igralca) iz rok legendarnega Mira Cerarja ter predsednika OKS dr. Janeza Kocjančiča prejeli posebno priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije za osvojitev zlate kolajne na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem. Rokomet • Mlajše kategorije KADETI JERUZALEM - CELJE PL 18:19 (7:11) JERUZALEM: Caf, Kuzmič, Fe-konja; Kavčič, Kolmančič 3, G. Horvat 1 (1), D. Kociper 3, Gra-bovac, Vesenjak 4, Ulaga, Žižek Cvetko, Lukner, V. Lukman 3, D. Ozmec, Topolovec 1, Šandor 1, Štumberger. Trener: Uroš Krstič Kadetski derbi Vinarjev in Pivo-varjev je pred več kot 200 gledalci zasluženo pripadel gostom iz Celja, ki so unovčili odlično predstavo svojega vratarja Lebna. Met Ormožanov 18/44 (41 %) pove vse. Jeruzalemčki niso opravičili vloge favorita in so s svojo igro razočarali. Žoga je bila v napadu počasna, saj je vsak igralec igral bolj zase kot za ekipo - o kolektivnosti v napadu ne duha in ne sluha. Da je ekipa Jeruzalema vseeno kvalitetna, dokazuje vrnitev med žive po zaostanku kar sedmih točk (3:10). Od 28. do 43. minute Celjani niso dosegli zadetka in Ormožani so izenačili na 11:11. V teh trenutkih je vratar domačih Kuzmič zaustavil dve se-demmetrovki. V zaključku tekme so imeli gostitelji preko Kocipra čisti protinapad za vodstvo, a jih je zaustavil gostujoči vratar. Nekaj trenutkov zatem je zaustavil še čisti strel s krila Žižek Cvetku. Ob tem so domačini prejeli še zadetek z igralcem več v polju. Zmagoviti zadetek je za goste iz levega krila dosegel Sivka, Jeruzalemčki pa so zapravili zadnji napad z igralcem več za izenačenje. STAREJŠI DEČKI B: Po hudi borbi zaslužena zmaga Ormožanov JERUZALEM - CELJE PL 20:18 (9:9) JERUZALEM: Firšt Šeruga; J. Zadravec 2, B. Zadravec, Noters-berg 8 (2), Belec 3, G. Hebar 1, P. Ozmec 4, A. Munda 2, U. Horvat, Torič. Trener: Uroš Krstič V borbeni tekmi so gostje prvič povedli pri izidu 7:9. Sledile so odlične minute Jeruzalemčkov, ki so z delnim izidom 6:0 prevzeli vodstvo 13:9. Bilo je še kar nekaj priložnosti za še višjo prednost domačih, a so sledile tehnične napake, ki so jih Celjani s pridom izkoristili in se trikrat približali le na gol zaostanka (17:16, 18:17, 19:18). Ormoško zmago 20:18 je potrdil Notersberg s svojim 8 zadetkom. Ekipa Jeruzalema spada med fizično najslabše, a z veliko mero borbenosti v obrambi in ob obrambah vratarja Firšt Šeruge uspe nadoknaditi kakšen manjkajoči kilogram ali centimeter. MLAJŠI DEČKI A REZULTATI 1. KROGA: Arcont Radgona - Moškanjci Gorišnica 7:24, Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 22:13. 2. KROG: Pomurje - Velika Nedelja Carrera Optyl 3:20 (2:14) 1. MOŠKANJCI GOR. 110 0 2 2. DRAVA PTUJ 110 0 2 3. V. NEDELJA C. O. 2 10 12 4. ARCONT RADGONA 1 0 0 1 0 5. POMURJE 10 0 10 DRAVA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 22:13 (13:6) VELIKA NEDElJA CARRERA OPTYL: Kosi, Torič 1, Kovačec 1, Toplak 2, Kokol, Horvat 2, Borko, Lukman, Cvetko 2, Zemljič, Sovič 1, A. Kosi, Voršič, Pfeifer, Kuhar 4. Trener: Davorin Kovačec STAREJŠE DEKLICE A NAZARJE - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 16:30 (6:17) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 2, Ajda Jako-mini, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 3, Sara Šegula 2, Nika Vidovič 2, Teja Žibrat, Tina Širec 4, Lina Širec 3, Lara Čagran 2, Sara Čagran 7, Tina Valenko 5. Trener: Sašo Petek UK, DK, TP petek • 18. oktobra 2013 Šport, rekreacija Štajerski 13 Konjske dirke Zaključek sezone v Ljutomeru Lil Kim in Jože Sagaj ml. - zmagovalca DP 2-letnih kasačev Z državnim prvenstvom dveletnih konjev na ljutomerskem hipodromu se je za KK Ljutomer zaključila še ena izjemno uspešna tekmovalna sezona. Ob koncu je prireditelj podelil tudi letne pokale za najboljše dosežke kasačem, ki so jih dosegli na sedmih dirkah v Ljutomeru. Pri dvoletnikih je prvo mesto pripadlo kobili Lil Kim z voznikom Jožetom Sagajem mlajšim, najuspešnejši triletnik je Lenny Joe (Slavko Ma-kovec), med štiriletniki pa je naj- višji naslov pripadel Aresu M (David Antolin). V kategoriji petletnih in starejših kasačev je slavila 6-letna kobila Jolly GL (Roman Jerovšek). Sicer pa je naslov državnega prvaka pri dvoletnih kasačih pripadel Lil Kimu, ki ga je Jože Sagaj ml. pripeljal do zmagoslavja v fantastični vožnji na vodilnem položaju od začetka do konca dirke, kjer se je na 1600 metrov dolgi stezi pomerilo deset tekmovalcev. NŠ REZULTATI - 1. dirka za 3-14 letne kasače, zaslužek do 1000 EUR, 2100 metrov: 1. Filipana Goal (Kosi) 1:19,0, 2. Sanger MS (M. Slavič st.) 1:19,2, 3. Pasijon (Plohl, vsi Ljutomer) 1:20,4. 2. dirka za 3-14 letne kasače, zaslužek do 6000 EUR, 2100 metrov: 1. Perry Joe (Lovrenčič) 1:17,3, 2. Apollo (M. Žan, oba Lenart)1:17,3, 3. Glori Sage (Fras, Ljutomer) 1:18,0. 3. dirka za 3-14 letne kasače, v spomin Ludvika Slaviča st., 2100 metrov: 1. Ginger-snap (Lovrenčič, Lenart) 1:18,7, 2. Cala (Gregorc, Krim) 1:18,7, 3. Morfej Peški (Dolinšek, Ljubljana) 1:18,8. 4. dirka za 4-letne ljutomerske kasače, 2100 metrov: 1. Ares M (Antolin) 1:19,6, 2. Lucky Boy (Moleh, oba Ljutomer) 1:19,7, 3. Anakin (Hrovat, Komenda) 1:20,5. 5. dirka, DP za 2-letne kasače, 1600 metrov: 1. Lil Kim (Jo. Sagaj) 1:18,3, 2. Tars Stars (Ja. Sagaj) 1:18,9, 3. Lotte (Žnidarič, vsi Ljutomer) 1:20,3. 6. dirka za 3-14 letne kasače, finale velike nagrade Zuricha, 2100 metrov: 1. Lewis OM (Nardo, Krško) 1:17,1, 2. Lambert SAS (Jo. Sagaj ml.) 1:17,2, 3. Vic Attack (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:17,4. 7. dirka za 3-14 letne kasače, zaslužek do 16000 EUR, 2100 metrov: 1. Jasa GL (Zorko, Ljutomer) 1:17,6, 2. Dakot (M. Žan, Komenda) 1:17,9, 3. Meggy (Jo. Sagaj, ml., Ljutomer) 1:17,9. Bovling • Podjetniška liga Elektro Maribor nad 2900 Peti krog je prinesel kar nekaj odličnih dosežkov, v prvi vrsti najboljši ekipni in posamični rezultat jesenske lige. Ekipa Elektro Maribor je prva presegla mejo 2900 podrtih kegljev, kar v povprečju pomeni več kot 180 podrtih kegljev za vsakega igralca v vsaki igri. Še bistveno višjo povprečje je imel njihov najboljši igralec in obenem najboljši posameznik kroga Aleksander Vidovič, ki je pristal pri številki 850 podrtih kegljev (povprečno 212,5). V tem krogu je šest ekip doseglo visoke zmage, na drugi strani pa sta ekipi SKEI Ptuj in Gostišče Iršič z visokima porazoma precej zdrsnili na lestvici (pred tem krogom sta zasedali 2. in 3. mesto). Najbolj izenačen dvoboj kroga sta odigrali ekipi MP Ptuj in Talum, krajšo pa so na koncu potegnili slednji. Z zadnjima visokima zmagama so se močno povzpeli branilci naslova, igralci ekipe Saška bar. Ekipe še vedno vlečejo »adute iz rokava«: v Saško bar sta se po premoru vrnila Tadej Star-čič in Robert Kurež, MO Ptuj pa je okrepil Aleš Korošec. Razlike med ekipami na vrhu so še vedno majhne, zato si lahko še naprej obetamo zanimive dvoboje in tudi kakšno presenečenje. Kakšno lahko pripravijo tudi ekipe pri dnu, v katerih se občasno pojavljajo »prebliski« v obliki štirih ali petih zaporednih stri-kov. Ko bodo prebliski pogostejši in bodo trajali več časa ... Rezultati 5. kroga: VGP Drava -Gostišče Iršič 7:1, Boxmark Team -Tames 0:8, Talum - MP Ptuj d.o.o. 3:5, Mestna občina Ptuj - Lekarne Ptuj 8:0, Saška bar - DaMoSS 8:0, SKEI Ptuj - Elektro Maribor 1:7, Ra-dio-Tednik Ptuj - Čisto mesto Ptuj 6:2. 1. VGP DRAVA 5 2802 30 163,2 2. ELEKTRO MARIBOR5 2901 28 160,5 Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 850, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 791, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 771, 4. Miran Buran (Elektro Maribor) 764, 5. Robert Še-gula (Tames) 727, 6. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 725, 7. Tadej Starčič (Saška bar) 721, 8. Benjamin Čuček (Tames) 707, 9. Robert Kurež (Saška bar) 706, 10. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 705. 3. SAŠKA BAR 5 2610 27 164,9 4. MO PTUJ 5 2615 26 162,5 5. TAMES 5 2719 24 165,3 6. SKEI PTUJ 5 2582 23 162,7 7. GOSTIŠČE IRŠIČ 5 2546 23 158,0 8. MP PTUJ 5 2522 22 156,7 9. RADIO-TEDNIK 5 2437 19 155,0 10. DAMOSS 4 2160 16 146,8 11. TALUM 5 2503 11 153,0 12. ČISTO MESTO 4 2260 10 139,4 13. BOXMARK TEAM 5 2158 10 136,6 14. LEKARNE PTUJ 5 2156 3 127,5 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 188.8, 2. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 182,3, 3. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 181,7, 4. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 180.9, 5. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 177,1, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 176,7, 7. Vidovič Sašo Saška bar 176,3, 8. Robert Kurež (Saška bar) 175,8, 9. Tadej Starčič (Saška bar) 174,9, 10. Robert Šegula (Tames) 174,1. Pari 6. kroga (ponedeljek, 21. 10.): ob 17.30: Radio-Tednik Ptuj - Tames, Talum - Čisto mesto Ptuj, MP Ptuj d.o.o. - Lekarne Ptuj; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - Gostišče Iršič, Elektro Maribor - VGP Drava, Boxmark Team - DaMoSS, Saška bar - SKEI Ptuj. JM Strelstvo • EYL Final Laško 2013 Stojak in Širec uspešna v reprezentanci Med 3. in 6. oktobrom je v kongresnem centru Thermane Laško Strelska zveza Slovenije (SZS) v partnerstvu z Evropsko strelsko konfederacijo (ESC) izvedla finalni turnir Evropske lige mladih - EYL Final Laško 2013. Moderna kulisa odlično pripravljenega elektronskega strelišča je navduševala vseh 12 reprezentanc oz. 16 ekip, ki so se kvalificirale v finale. Z zračno puško so nastopile reprezentance Švedske, Danske, Poljske, Hrvaške, Madžarske, Italije, Rusije in Slovenije. S pištolo pa so se za prestižno lovoriko najboljše ekipe borile reprezentance Latvije, Francije, Italije, Rusije, Poljske, Ukrajine, Češke in Slovenije. V reprezentancah so nastopali najboljši mladi evropski strelski upi v starosti od 14-18 let, kar v strelski selekciji predstavlja kadete in mladince. Slovenska reprezentanca je pred nastopom v Laškem izvedla celomesečni ciklus intenzivnih priprav v Ljubljani, z rezultati na pripravah pa so reprezentančna trenerja Zlatko Kostanjevca (pištola) in Damijana Kandareta (puška) najbolj prepričali strelci s pištolo: Sašo Stojak, Jagoda Tkalec, Jože Čeper in Tadej Širec ter s puško: Žan Kelenc, Klavdija Jerovšek, Lia Lazar, Erik Kandare in Jakob Petelinek, ki so si priborili nastop v Laškem. Tekmovalni del programa, kjer v vsaki disciplini nastopa po 8 reprezentanc, je bil izveden v dveh predtekmovalnih skupinah s po štirimi ekipami, ki so bile določene z žrebom. Zmagovalca obeh skupin sta se na koncu pomerila za zlato, drugouvrščeni ekipi iz skupine pa sta se borili za bronasto odličje. Žreb skupinskega dela tekmovanja je Slovencem s pištolo prinesel konkurente iz Rusije, Latvije in Češke. Reprezentanca s puško pa je tekmovala z ekipami iz Rusije, Italije in Poljske. Slabih reprezentanc na finalu EYL ni, zato je vsak izmed treh skupinskih dvobojev za slovensko selekcijo predstavljal velik izziv. V skupinskem delu s pištolo Sloveniji 4. mesto V prvem dvoboju s pištolo se je Slovenija pomerila z močno Rusijo in na koncu dvoboj izgubila z rezultatom 16:8. Istopo-stavljeni strelci v ekipah (trije posamični dvoboji) so se pomerili med seboj na štiri serije po 10 strelov, boljša serija strelca proti direktnemu konkurentu je ekipi zagotovila dve točki, izenačenje eno in slabša serija nič točk. Že v prvem dvoboju pa sta za Slovenijo nastopala oba ptujska strelca, mladinski državni prvak Sašo Stojak in Foto: Simeon Gonc Slovenska reprezentanca na finalu Evropske lige mladih - EYL Final Laško 2013. Za reprezentanco sta nastopala tudi odlična mlada ptujska strelca Sašo Stojak in Tadej Širec, njun klubski trener Zlatko Kostanjevec pa se je predstavil v funkciji reprezentančnega trenerja. kadetski državni prvak Tadej, zraven njiju je bil še Goričan Jože Čeper. Najboljši ptujski strelec Sašo Stojak je svoji ekipi, kljub zelo dobremu streljanju s serijami 94, 95, 96 in 94 krogov (skupaj 379 krogov), priboril le 3 točke. Še boljše pa se je odrezala najboljša ruska strelka Vitalina Batsarashki-na, ki je s serijami 98, 95, 94 in 95 krogov (skupaj 382 krogov) dvoboj s Stojakom dobila z rezultatom 5:3. Jože Čeper se je odlično boril in proti Rusu Antonu Zaninu svoji ekipi priboril neodločen rezultat 4:4, s serijami 92, 93, 90 in 91 krogov. V tretjem dvoboju je za slovensko reprezentanco debi-tiral mladi Ptujčan Tadej Širec in se hrabro zoperstavil Rusu Evgeniju Borovoyu, vendar je moral s serijami 92, 91, 90 in 90 krogov priznati premoč in dvoboj izgubil z rezultatom 7:1. Drugi dan tekmovanja so se Slovenci pomerili z Latvijci v postavi Sašo Stojak, Jože Čeper in Jagoda Tkalec. Prvi posamični dvoboj je dobil Sto-jak proti najboljšemu Latvijcu Laurisu Strautmanisu z rezultatom 6:2 in s serijami 91 (95), 94 (92), 95 (94) in 94 (91) krogov. Drugopostavljeni Jože Čeper je klonil proti Agati Rasmane z rezultatom 6:2, enako pa se je odvil tudi tretji dvoboj Jagode Tkalec proti Gvidu Cvetkovsu. Slovenci so bili tako blizu zmage, vendar so žal izgubili tudi drugi od treh dvobojev z rezultatom 14:10. V zadnjem dvoboju skupinskega dela so se Slovenci, v postavi Sašo Stojak, Tadej Širec in Jagoda Tkalec, pomerili z močno zasedbo odličnih čeških strelk. Sašo Stojak je dobil dvoboj proti Silviji Ziskalovi z rezultatom 5:3 in s serijami 93 (93), 95 (96), 96 (95) in 95 (94) krogov (skupaj znova Judo Uspeh Ljutomerčanov v Kopru Na mednarodnem judo turnirju za 10. pokal Kopra je v dvorani Bonifika nastopilo nekaj več kot 300 tekmovalcev iz 60 klubov iz Italije, Avstrije, Grčije, Romunije, Hrvaške, Srbije in Slovenije. Ljutomerski judoi-sti so nastopili v starostni sku- pini mlajših članic in članov ter se odlično odrezali: Narsej Lackovič (-90 kg) je osvojil 1. mesto, druga sta bila Kaja Čeh (-57 kg) in Žiga Šendlinger (-60 kg), tretji pa Patrik Vojsk (-100 kg). NS odličnih 379 krogov). Tadej Širec je moral premoč priznati drugi najboljši Čehinji Marke-ti Krykorkovi z rezultatom 6:2. V zadnjem dvoboju je zelo dobro nastopala Jagoda Tkalec in proti Terezi Pribanovi ekipi priborila neodločen rezultat s 4:4. Čeprav so slovenski strelci izgubili vse tri dvoboje, niso razočarali, veseli pa predvsem dejstvo, da je sestava slovenske ekipe zelo mlada, zato bo priložnosti za nova dokazovanja v EYL še dovolj. V naši skupini so zmagali Čehi, pred Rusi, Latvij-ci in Slovenijo. V drugi skupini so bili najboljši Ukrajinci, pred Poljaki, Italijani in Francozi. Slovenci premagali Poljsko in osvojili 3. mesto v skupini V prvem dvoboju z zračno puško so Slovenci prav tako dobili za konkurente Ruse in dvoboj v postavi Žan Kelenc (2 točki), Lia Lazar (2) in Erik Kandare (3) izgubili z rezultatom 17:7. V drugem dvoboju so Slovenci v postavi Lia Lazar (4), Klavdija Jerovšek (4) in Jakob Petelinek (1) več uspeha iskali proti neugodnim Italijanom in dvoboj znova izgubili, tokrat z rezultatom 15:9. Posamično se je izkazala Lazarjeva s 388 krogi. Tretji dvoboj s puško pa je Slovencem prinesel največ veselja na turnirju, saj so premagali Poljake z rezultatom 13:11. Za ekipo so nastopali Žan Kelenc (5), Klavdija Je-rovšek (6) in Erik Kandare (2), svoj nov osebni rekord z rezultatom 391 krogov pa je dosegla Jerovškova. V naši skupini so slavili Rusi, pred Italijani in Slovenci, četrto mesto je pripadlo Poljakom. V drugi skupini s puško je zmagala Madžarska, pred Hrvaško in Dansko, Švedi so bili četrti. Zmagovalca Ukrajina s pištolo in Rusija s puško S pištolo sta se v velikem finalu za zlato odličje na dvajset posamičnih strelov pomerili Češka in Ukrajina, slednji so v peti sezoni izvajanja EYL ubranili lansko lovoriko in znova postali veliki zmagovalci z rezultatom 66:54. V boju Rezultati: PIŠTOLA G2 1. ČEŠKA 3 2. RUSIJA 2 3. LATVIJA 1 4. SLOVENIJA 0 PUŠKA G1 1. RUSIJA 3 2. ITALIJA 2 3. SLOVENIJA 1 4. POLJSKA 0 za bronasto odličje so ruski strelci kljub močni podpori svoje številčne ekipe izgubili z rezultatom 64:56. S puško so prepričljivo zmago slavili Rusi proti Madžarom z rezultatom 69:51, bronasto odličje je pripadlo Italijanom, ki so bili za las boljši od Hrvatov z rezultatom 62:58. Predsednik Vladimir Lisin navdušen nad organizacijo Najboljši ekipi sta si priborili velik pokal SZS za laskavi naslov prvakov ter prehodni pokal ESC za EYL. Slovenijo je obiskal tudi predsednik ESC Vladimir Lisin, ki je bil navdušen nad izvedbo tekmovanja in najboljšim ekipam podelil odličja ter lepe nagrade v obliki novih elektronskih tarč Sius Ascor Hybridscore. Ob tej priložnosti je predsednik Lisin za velik prispevek k razvoju Evropske lige mladih podelil tudi posebna priznanja in plakete ESC: predsedniku SZS Janezu Slaparju, nekdanjemu direktorju in predsedniku uprave Ther-mane Laško Romanu Matku, prvemu trenerju slovenske mladinske reprezentance za EYL Robertu Teržanu in organizatorju ter vodji tekmovanja EYL Laško 2013 Simeonu Goncu. Finalni turnir so do zdaj gostili Danska v letu 2009, Italija 2010, Črna Gora 2011, Poljska 2012 in Slovenija 2013. Gostiteljica finala EYL 2014 bo Srbija v mestu Smederevo, kjer raste nov strelski center. Regionalni kvalifikacijski turnir za zahodno skupino EYL, kamor spada tudi Slovenija, pa bo gostila Češka v Plznu. Simeon Gonc Foto: NS 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 18. oktobra 2013 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Športni napovednik Aluminij in NS Drava dvakrat prepričljiva Nogometaši so odigrali pol-finalna srečanja pokala MNZ Ptuj v mladinski konkurenci. V finalu se bosta pomerila Aluminij in NŠ Drava Ptuj. Kidričani so dosegli visoko zmago na domačem igrišču, Ptujčani pa minimalno v gosteh. REZULTATA: Aluminij - Haj-dina 17:0, Aha Emmi Bistrica -NŠ Drava 0:1. V članski konkurenci so bila v sredo odigrana četrtfinalna srečanja. Kidričani in Ptujčani so se v polfinale uvrstili z visokima zmagama, na tekmah v Stojncih in Apačah pa so bili gostje iz Slovenske Bistrice in Gerečje vasi uspešnejši v precej izenačenih obračunih. REZULTATI: NŠ Drava - Lovrenc 7:0, Stojnci - AHA EMMI Bistrica 2:3, Apače - 1A avto Gerečja vas 0:1, Cirkulane -Aluminij 0:6. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Na srečanju Apače - 1A avto Gerečja vas so bili uspešnejši gostje. Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML lje 1:1, Bravo - NOGA Triglav 2:1, Olimpija - Ilirija 1:0 REZULTATI 11. KROGA: Šampi- 1. OLIMPIJA 11 8 2 1 25:3 26 on - Aluminij 1:1, Jadran Dekani 2. ALUMINIJ 11 8 2 1 18:10 26 - NŠ R. Koren Dravograd 2:4, HIT 3. DOMŽALE 10 7 0 3 31:11 21 Gorica - Domžale 4:2, Krka - Ce- 4. CELJE 11 6 2 3 24:14 20 Ije 3:2, Bravo - NOGA Triglav 0:3, 5. HIT GORICA 11 6 1 4 28:22 19 Olimpija - Ilirija 1:2 6. KOPER 10 4 5 1 17:7 17 1. HIT GORICA 11 8 0 3 33:15 24 7. NOGA TRIGLAV 10 4 3 3 13:9 15 2. MARIBOR BRANIK 10 7 0 3 33:10 21 8. KRKA 11 3 5 3 18:14 14 3. KOPER 10 6 2 2 36:15 20 9. INTERBLOCK 10 4 2 4 15:15 14 4. ALUMINIJ 11 6 2 3 17:17 20 10. ILIRIJA 11 4 1 6 16:16 13 5. ILIRIJA 11 6 2 3 21:18 20 11. BRAVO 11 4 1 6 11:11 13 6. DOMŽALE 9 6 0 3 19:6 18 12. RUDAR VELENJE 10 4 1 5 18:27 13 7. OLIMPIJA 11 5 3 3 20:11 18 13. MARIBOR B. 10 2 4 4 13:15 10 8. NOGA TRIGLAV 10 5 1 4 27:15 16 14. JADRAN DEKANI 11 1 4 6 7:26 7 9. CELJE 11 5 1 5 16:22 16 15. NŠ R. KOREN 11 1 2 8 9:40 5 10. INTERBLOCK 9 4 3 2 13:11 15 16. ŠAMPION 11 1 1 9 12:35 4 11. RUDAR VELENJE 10 4 0 6 10:24 12 12. ŠAMPION 11 3 2 6 16:23 11 13. NŠ R. KOREN 11 3 1 7 16:42 10 14. KRKA 11 2 3 6 14:24 9 15. BRAVO 11 2 0 9 11:34 6 16. JADRAN DEKANI 11 1 2 8 13:39 5 ŠAMPION - ALUMINIJ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Planinšek (15.), 1:1 Bevc (68.) ALUMINIJ: Klasinc, Novak, Ge-rečnik, Pucko, Kelc, Kozar, Planinšek (od 78. Stopajnik), Poredoš (od 89. Dobaj), Vrbanec, Petek, Podbrežnik (od 64. Rogina). Trener: Bojan Špehonja. Liga U-15 1. SKL REZULTATI 11. KROGA: Šampi-on - Aluminij 1:1, Jadran Dekani - NŠ R. Koren Dravograd 0:0, HIT Gorica - Domžale 4:3, Krka - Ce- REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Maribor Branik 0:2, NŠ Poli Drava - Šampion 0:6, Krško - Pobrež-je 3:0. Celje - Kovinar Tezno 9:0, NŠ R. Koren Dravograd - Nissan Ferk Jarenina 2:1, Korotan Preva-lje - AHA EMMI Bistrica 3:0, Dravi-nja - Farmtech Veržej 2:1 1. MARIBOR BRANIK 12 11 1 0 54:1 34 2. KRŠKO 12 11 0 1 48:4 33 Šahovski kotiček Jesenska sezona se nadaljuje V mesecu oktobru se je nadaljeval jesenski ciklus tekmovanj v hitropoteznem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj za leto 2013. Na turnirju v hitropoteznem šahu za mesec oktober je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Najuspešnejši je bil mednarodni šahovski mojster Danilo Polajžer, ki na tekmovanju ni imel enakovredne konkurence in je premočno osvojil prvo mesto. Rezultati: Danilo Polajžer 11,5 točke, Darko Dominko 9,5 točke, Branko Orešek 9 točk, Igor Iljaž 8,5 točke, Andraž Šuta 8 točk, Janko Bohak in Branko Sedlašek 6 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke, Milan Fijan 4 točke, Ciril Kužner 3,5 točke, Matjaž Zupanič 3 točke itd. Na turnirju v pospešenem šahu za mesec oktober je sodelovalo 12 igralcev, ki so odigrali turnir s sedmimi krogi po švicarskem sistemu. Na turnirju so uspešno nastopali mlajši igralci, ki pa zaenkrat še niso uspeli preprečiti zmage svojemu trenerju. Rezultati: Danilo Polajžer 6 točk, Andraž Šuta in Darko Dominko po 4,5 točke, David Zagoršek in Branko Orešek po 4 točke, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 3,5 točke, Janko Bohak, Milan Fijan in Ciril Kužner po 3 točke itd. Janko Bohak 3. A 4. ŠAMPOIN 5. NŠ R.KOREN 6. FARMT. VERŽEJ 7. CELJE 8. KOR. PREVALJE 9. RUDAR VELENJE 10. DRAVINJA 11. POBREŽJE 14. ŽALEC 12 9 0 3 47:13 27 12 8 1 3 33:13 25 12 8 1 3 33:16 25 12 7 1 4 41:19 22 12 6 1 5 33:22 19 12 5 2 5 26:23 17 11 5 0 6 22:20 15 12 4 3 5 14:30 15 12 4 1 7 10:22 13 12 3 0 9 14:44 9 12 2 1 9 7:26 7 11 2 1 8 7:49 7 12 1 2 9 8:44 5 12 1 1 10 6:57 5 ŠAMPION - ALUMINIJ 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Brodnjak (29. -avtogol), 1:1 Križan (61.) ALUMINIJ: Janžekovič, Lončarič, Zorec, Petek, Šiljič (od 53. Muha-remi), Petrovič, Bohak (od 53. Križan), Brodnjak, Gale (od 53. Klanj-šek), Ploj, Elšnik. Trener: Tomislav Grbavac. 16. A. E. BISTRICA NŠ POLI DRAVA - ŠAMPION 0:6 (0:0) STRELCI: 0:1 Križnik (40.), 0:2 Bajec (59.), 0:3 Melanšek (56.), 0:4 Marko (60.), 0:5 Štiglic (63.), 0:6 Velikogošek (70.) NŠ POLI DRAVA: Lovrec, Cvikl, Zagoršek, Vrumen, Koren, Zelenik (Kolenko), Šalamun, Fric, Čondič (Lozinšek), Rogina, Bezjak. Trener: Gregor Beranič. ALUMINIJ - MARIBOR BRANIK 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Horvat (20.), 0:2 Perko (65.) ALUMINIJ: Planinšek, Klinc (Vaj-da), Mohorko, Pšajd, Kučič, Mesa-rič, Pipenbaher, Ovčar (Geršak), Fotozapis Habjanič, Tomanič (Perger), Milič. Trener: Borut Kolar. Deklice U-13 REZULTATI 3. TURNIRJA - RAVNE NA KOROŠKEM: Dornava - Maribor 3:1, Teleing Pomurje Beltinci - Radlje ob Dravi 11:0, Maribor - MSM Ptuj 0:2, Fužinar - Dornava 3:1, Teleing Pomurje Beltinci - Maribor 3:1, Radlje ob Dravi - Fužinar 1:4, Radlje ob Dravi - Dornava 1:5, MSM Ptuj - Fužinar 1:0 1. MSM PTUJ 7 2. POMURJE BELTIN. 7 3. FUŽINAR 4. DORNAVA 5. MARIBOR 8 6. RADLJE OB DRAVI 9 6 1 0 6 0 1 20:3 19 34:5 18 8 4 1 3 25:12 13 8 4 0 4 18:13 12 2 0 6 9:17 6 8 0 8 4:58 0 POSTAVA MSM PTUJ: Maša Sibila, Vanesa Furjan, Vita Žolek, Spela Pernek, Nika Fijan, Nuša Forstna-rič, Lara Kozoderc, Tina Hvalec, Taja Lončarič, Daša Horvat. ŽNK DORNAVA: Maša Zemljič, Ines Sok, Ana Zupanič, Neli Ho-fman, Aneja Lorbek, Mišel Cizerl, Dora Mikec, Lara Mikec, Lana Lorbek. Danilo Klajnšek Dan odprtih vrat na ptujskem igrišču za golf V torek, 15. 10., je na ptujskem igrišču za golf potekal dan odprtih vrat. »Pristopili smo k akciji OKS in spletnega portala zmigajse.si, katere osnovni namen je spodbuditi ljudi k zdravemu preživljanju prostega časa. Golf je za takšne aktivnosti seveda zelo primeren, saj se dogaja v naravi,« je povedal direktor Igrišča za golf Ptuj Jernej Lončarič. Ta obenem obvešča vse zainteresirane, da na ptujskem igrišču redno izvajajo tečaje golfa, ki so primerni za vse starostne kategorije in so cenovno ugodni. JM Nogomet • 1. SNL PARI 14. KROGA - PETEK 19.00: Zavrč - Domžale; SOBOTA 15.00: Krka - Maribor; SOBOTA 17.30: Rudar Velenje - HIT Gorica: SOBOTA 21.00: Luka Koper - Triglav; SOBOTA 20.05: Olimpija - Celje 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 11. KROGA - PETEK 19.00: Šenčur - Ah Mas Tech; SOBOTA - 15.00: Farmtech Veržej - Šmartno 1928, Kalcer Radomlje - Aluminij, Krško - Šampion, Bela Krajina - Roltek Dob 3. SNL VZHOD PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.30: Drava Ptuj - Čarda Martijanci, Malečnik - Dravinja Kostroj, Fosilum Šentjur - Nafta 1903, AHA EMMI Bistrica - Tromejnik G Sukič; NEDELJA 10.30: Rakičan - Avto Škafar Beltinci; NEDELJA 15.30: Grad - Avto Rajh Ljutomer, Odranci - Šmarje pri Jelšah SUPERLIGA MNZ PTUJ PARI 8. KROGA - SOBOTA 15.00: Apače - Središče, Boč Poljčane - Carrera Optyl Ormož, 1 A Avto Gerečja vas - Hajdina; NEDELJA -15.00 Podvinci Betonarna Kuhar - Videm, Bukovci - Stojnci 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA 15.00: Rogoznica - Skorba, Tržec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Markovci - Cirkulane; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Podvinci DS Galun; NEDELJA 15.00: Gorišnica - Leskovec 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 7. KROGA - SOBOTA 15.00: Oplotnica - Polskava Avtoprevo-zništvo Grobelnik, Slovenja vas - Majšperk, Podlehnik - Pragersko 75; NEDELJA 15.00: Grajena - Hajdoše, Makole - Zgornja Polskava VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Apače - Borovci, Grajena - Spodnja Polskava, Dornava - Skorba, Majšperk - Videm VETERANI 40 - ZAHOD PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Zgornja Polskava - Pragersko, Lovrenc - Podlehnik, Pohorje Oplotnica - Hajdina VETERANI 40 - VZHOD PARI 7. KROGA - PETEK 16.30: Ormož - Leskovec, Podvinci - Markovci, Gorišnica - Tržec 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Jadran Dekani (v soboto ob 15.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 12. KROG: Aluminij - Jadran Dekani (v soboto ob 13.00) LIGA U-15 VZHOD 13. KROG: AHA EMMI Bistrica - NŠ Poli Drava (v soboto ob 11.00), Šampion - Aluminij (v nedeljo ob 16.00) DEKLETA U-17 8. KROG: MSM Ptuj - Rudar Škale (v soboto ob 15.00) DEKLICE U-15 - TURNIR NA PTUJU Četrti krog tekmovanja bo potekal na Ptuju, na Mestnem stadionu. Ptujčanke bodo ob 10.30 igrale s Prešo Slovenj Gradec, ob 11.05 z Radljami ob Dravi in ob 12.15 z ravenskim Fužinarjem. Nogometa-šice Dornave bodo ob 11.05 igrale z ekipo Teleing Pomurje Beltinci, ob 11.40 pa še z Mariborom. Rokomet • 1. A SRL (m) 7. KROG: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (v nedeljo ob 19.00) 1.A SRL (ž) 5. KROG: Zelene Doline Žalec - Tenzor DP Logik Ptuj (v soboto ob 19.00) 1. B SRL (m) 4. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Šmartno, Mokerc Ig - Drava (v soboto ob 19.00), Moškanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje (v soboto ob 19.30) Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 2. KROG: AC Prstec Ptuj - Prevalje (v soboto ob 18.00) Kegljanje • 1.B SKL (ž) 6. KROG: Drava - Impol (v soboto ob 13.30) 3. SKL VZHOD (m) 6. KROG: Drava - Pivovarna Laško (v petek ob 18.00) Namizni tenis • 1. SNTL (m) 5. KROG: Ptuj - Olimpija (v soboto ob 17.00) 2. SNTL (m) 2. KROG: Sobota - Šternmatik Cirkovce, Muta - Šternmatik Cir-kovce Danilo Klajnšek petek • 18. oktobra 2013 Politika Štajerski 15 Ptuj • O problematiki mladih iz manj razvitih regij Ukrepi vlade - napad na podeželje „V Društvu ne moremo več molčati, saj gre za nas mlade in našo prihodnost. Najbolj pogoste besede, ki jih slišimo v tem letu, so davki in podražitve. Vsi ti ukrepi bodo naredili veliko škodo gospodarstvu in predvsem tistim na podeželju, ki se že tako srečujejo s finančno stisko in živijo na robu preživetja,« je na okrogli mizi o problematiki mladih v luči aktualnega političnega dogajanja poudaril predsednik Društva mladih iz manj razvitih regij Slovenije, Dominik Štrakl. Poslanec Andrej Cuš danes (v petek) popoldne odpira poslansko pisarno v MO Ptuj, v četrtni skupnosti Rogoznica. Poslanska pisarna se bo nahajala v prostorih ČS Rogoznica na Slovenskogoriški 18. Uradne ure za obiskovalce bodo v ponedeljek, 11. novembra, med 14. in 15 uro, ter v ponedeljek, 2. decembra, prav tako med 14. in 15. uro. Poslanec je vseskozi dosegljiv na elektronski naslov: andrei.cus@dz-rs.si. V društvu ocenjujejo, da so ukrepi vlade, ki jih je že izvedla, ukrepi proti malemu človeku, proti vsem regijam, razen ljubljanske in Ljubljane kot glavnega mesta države, predvsem pa gre za ukrepe proti človeku, ki prebiva na podeželju. »Aktualna vlada se je odločila, da bo krizo reševala na račun davkoplačevalcev, na račun malega človeka, ki je v tej krizi že veliko prispeval. S strani vladajoče elite je predlagan in verjetno bo v četrtek tudi sprejet davek na nepremičnine, ki pa bo naredil zelo veliko škodo, saj se bo neenakomerno povečala obremenitev na nepremičnine državljank in državljanov, ki jih ti potrebujejo za svoje preživetje. Še en davek, ki bo v največji meri prizadel kmete in podeželje. Če pa dodam še eksperiment notranjega ministra Viranta pri ukinjanju občin, moram reči, da nas v Društvu žalosti, da vlada namerava ukiniti občine izključno na podlagi števila prebivalcev, saj občine danes predstavljajo Kolegija županov in podžupanov stranke LDS se je v gostišču Ribek v Stojncih na območju občine Markovci v torek, 15. oktobra, poleg 16 županov in podžupanov LDS iz vse Slovenije udeležil tudi predsednik LDS Anton Anderlič s člani sveta stranke. Kot je v uvodnem pozdravu poudaril predsednik kluba županov LDS Milan Gumzej, sicer župan občine Benedikt, je bil glavni cilj tega posvetovalnega kolegija predvsem seznanitev z aktualno politično situacijo v državi in izobli- edino svetlo točko, ki še financira infrastrukturne objekte, in občine so še edine, ki investirajo v razvoj podeželja. Tak nepremišljen ukrep razumemo kot napad na podeželje in težnjo po še večji centralizaciji, zato smo ostro proti,« je še povedal Dominik Štrakl. „Ne pristajamo več na ropanje državljank in državljanov ..." Vladi priporočajo, naj raje pobere denar tam, kjer je, in naj se končno loti privilegijev, ki so jih nekateri deležni že več kot dvajset let, tako v obliki pokojnin kot tudi v obliki astronomskih plač. V društvu bi načrtovane ukrepe razumeli in jih tudi sprejeli, če bi bil ta denar namenjen za zagon gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest in bi tako posledično predstavljal tudi investicijo v boljšo prihodnost mladih. Danes pa se ta denar kovanje enotnih stališč stranke do ključnih predlogov in sprememb, ki jih je že ali pa jih še želi uvesti aktualna vlada Alenke Bratušek. V imenu gostiteljev je kolegom zaželel dobrodošlico župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je poudaril, da je stranka LDS pred pomembnimi in po svoje prelomnimi izzivi. Temu je pritrdil tudi predsednik LDS Anton Anderlič, ki je župane in podžupane seznanil z aktualnimi političnimi razmerami v državi, s poudarkom na napovedani uvedbi novih davkov Andrej Čuš in Dominik Štrakl namenja za nagrade in velike plače posameznikov ter privilegije za napačne odločitve bančnikov in ostalih, ne da bi se zahtevala odgovornost za slabo poslovanje. „Ne pristajamo več na ropanje slovenskih državljank in državljanov ter ohranjanje velikih plač pri-viligirancev na račun naše prihodnosti. Mladi moramo biti v prihodnje še bolj glasni, saj se zavedamo, da je to naša edina možnost. Ne bomo več Foto: Črtomir Goznik molčali, ampak se bomo borili za našo prihodnost. Želimo, da se nam pri tem pridruži še več mladinskih organizacij,« je še poudaril Dominik Štrakl. Če bo treba, se bodo mladi iz manj razvitih regij aktivno vključili v zbiranje podpisov za razpis referenduma, prav tako pa bodo uporabili vse druge oblike demokratičnega boja, da bi mladim in s tem tudi starejšim zagotovili boljšo prihodnost. Čuš kritičen do novih ukrepov vlade in proračuna Poslanec Andrej Čuš, ki je organiziral okroglo mizo, je ob tem povedal, da ga je v ponedeljek v poslanskih pisarnah v Dornavi in Markovcih obiskalo več jeznih starejših občanov, ki so odločno zahtevali, da naj politika končno poseže v privilegije izbrancev in naj vsakemu posamezniku omogoči dostojno in normalno življenje. Za to si tudi sam kot poslanec prizadeva, žalosti pa ga politično kupčkanje tudi med opozicijskimi in vladnimi strankami. Sicer pa je Čuš opozoril še na problem plačevanja dohodnine vseh tistih, ki delajo v tujini, kot da bi šlo za signal mladim, naj se čimprej izselijo iz domovine. Vsi, ki delajo npr. v sosednji Avstriji, kjer so si bili pri-morani poiskati delo, ker ga v Sloveniji ni, bodo sedaj kaznovani za to, ker delajo, je dejal, in ta ukrep ocenil kot nedostojen. Proračun oz. rebalans proračuna za leto 2014 je po Čuševih besedah prenapihnjen in nere- alen, predstavlja nadaljevanje ropanja slovenskega podeželja in gospodarstva. Ni pričakovati nobenih naložbenih projektov. Prav tako niso predvideni stroški bančnega sistema, v proračunu pa tudi ni predviden nadaljnji postopek sanacije bančnega sistema. Pri saniranju zasebnih bank z davkopla-čevalskim denarjem gre očitno za vračanje uslug in reševanje elit ter privilegijev tistih, ki so dve banki spravili »na kant«, odgovarjal pa ne bo nihče. Prvi stresni testi naj bi bili znani že te dni in naj bi bili katastrofalni. Ob tem pa proračun predvideva tudi neke dohodke, ki še sploh niso uzakonjeni, kot je davek na nepremičnine. Kot spodbuden in pozitiven pa je poslanec ocenil končno sprejet nacionalni program za mladino. Žalosti pa ga dejstvo, da ni bil sprejet amandma za večjo medsektorsko povezovanje; torej tistih, ki ustvarjajo mladinsko politiko s predstavniki gospodarstva, obrti in prostovoljnimi organizacijami. MG na nepremičnine, predlogu o ukinjanju občin ter pripravah na evropske in lokalne volitve v prihodnjem letu. V LDS načelno niso proti uvedbi novih davkov na nepremičnine, a menijo, da bi bilo pametno, če bi vlada za polnjenje državnega proračuna našla še druge, za občane manj boleče vzvode. Odločno pa so proti ukinjanju občin, pri čemer so se zavzeli za čimprejšnjo ureditev lokalne samouprave z ustanovitvijo razvojnih pokrajin. Vsem skeptikom sporočajo, da stranka LDS kljub finančnim težavam še vedno obstaja, da svojo vlogo ponovno krepi in da se že vneto pripravlja na nove izzive; predvsem na skorajšnje evropske in lokalne volitve, ki bodo prihodnje leto, saj se zavedajo, da mora biti liberalna misel v državi prisotna tudi v bodoče. -OM Stojnci • Kolegij kluba županov LDS in vodstva stranke Liberalna misel mora biti prisotna tudi v bodoče Na kolegiju županov in podžupanov LDS so skupaj z vodstvom stranke poudarili, da se kljub finančnim težavam že pripravljajo na evropske in parlamentarne volitve v prihodnjem letu, saj se zavedajo, da mora biti liberalna misel v Sloveniji prisotna tudi v bodoče. Foto: M. Ozmec Kolegija županov in podžupanov LDS se je v Stojncih udeležil tudi predsednik stranke Anton Anderlič. i \ Prodajalna Videm I Prodajalna Majsperk I Prodajalna Podlehnik ¿-d]©® dost DOSTAVA NA DOM, 030 333 535 PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK 16 Štajerski Nasveti petek • 18. oktobra 2013 Kuharski nasveti Olive Oljka je drevo, katerega življenjsko dobo merimo v stoletjih. Sadove so Primorci pobrali ravno v tem času. Cele, sveže in grenke zelene olive so neužitne, zato jih moramo za nekaj mesecev vložiti v olje, vodo, razsol ali sol, lahko pa tudi za nekaj dni v lug. Nekateri domačini na Primorskem jih še danes za nekaj časa vložijo v lesni pepel. V Franciji črne olive pogosto posušijo na soncu in jih nato zmeljejo ter uporabljajo kot začimbo pri številnih jedeh. Največ zelenih oliv še vedno prihaja na svetovno tržišče iz Španije, Grčije in Italije; lahko so s koščico ali brez, prerezane na pol ali napolnjene z rdečo papriko, mandeljni, kaprami, srebrno čebulico, zeleno ali celo s pimentom. Francoske olive, ki jih pogosto uporabljamo pri pripravi jedi, so nekoliko bolj drobne in so lahko različne barve. Rjavkaste so običajno vložene s peclji v zeliščno tekočino in so v primerjavi z zelenimi olivami manj ostre. Tako imenovane picholine so večje zelene olive, ki so zelo slane, tako da z njimi jedi tudi solimo. Najmanj znano zgrbančeno grenko črno olivo suho vložijo v sol ali natrejo še z oljem in vložijo v razsol. Italijani, ki slovijo tudi po oljčnem olju, vlagajo tudi črne olive, ki so lahko velike ali majhne, velike črne olive so rahlo kiselkaste, majhne črne italijanske olive pa so le slane. Najbolj znane so zelene olive, ki jih najpogosteje cele ali iz-koščičene vložijo v slanico. Če ima odstranjeno koščico, je nekajkrat križno zarezana na vsaki strani, kar omogoča, da se enakomerno napoji zalite tekočine pri konzerviranju in da se pri pripravi jedi hitro navzame okusa ostalih sestavin ter ni tako grenka. Pri pripravi jedi olive dodajamo kot osnovno sestavino ali kot sestavino za okus. Večina receptov, pri katerih uporabimo olive, ima zapisano tudi sorto olive, ki se ujemajo z ostalimi sestavinami, kot na primer provansalska omaka, ki jo pripravimo iz pretlače-nih črnih oliv, in potrebujemo pikanten okus oliv niqoise. Te olive so tudi nujne pri pripravi solate enakega imena, v kateri sta tudi stročji fižol in tunina. Pri ostalih jedeh pa lahko uporabljamo črne olive. Zelene olive uporabljamo pri dušenju mesnih jedi, ki ravno zaradi oliv dobijo prijetno aromo in okus. Ponudimo jih lahko tudi k ribam, suhim mesninam, dobro pa se podajo tudi k lahkim solatam in enolončnicam. Še vedno je deljeno mnenje, ali olive pri hladnih uvodnih jedeh režemo ali ne. Pri lahki solatah, kot na primer pri grški, kjer sestavine režemo na nekoliko večje kocke, bodo cele olive prav dobrodošle po videzu in okusu. Če pa sestavine režemo zelo natančno na male kocke ali rezance, pa prerežemo tudi olive, razen če jih uporabljamo samo kot dekoracijo. Pri nas najpogosteje ponudimo olive s pršutom in drugimi mesninami ter z različnimi siri. Vse izkoščičene olive, ki niso polnjene, pa lahko napolnimo. Za polnjenje so primernejše črne olive, za kuhanje pa uporabljamo zelene. Od črnih oliv uporabljamo za polnjenje debele črne olive. Napolnimo jih lahko s tuninim maslom, sardelnim maslom, začinjeno zeliščno skuto in jih ponudimo kot manjši prigrizek za uvodno jed ali jih uporabljamo kot okras za ribje jedi. K testeninam se lepo ujema tudi zelenjavna omaka, ki jo pripravimo iz zelenih ali črnih oliv. Pripravimo jo tako, da sesekljamo čebulo in jo na olivnem olju prepražimo le toliko, da ne spremeni barve, . m Foto: Črtomir Goznik nato dodamo večjo količino narezanega paradižnika in na četrtine narezane črne in zelene olive ter svežo papriko. Vse tri sestavine dodamo v enakih količinah. Dušimo tako dolgo, da voda izpari. Po potrebi začinimo in omako prelijemo čez kuhane testenine. Najenostavneje pa si pripravimo solato iz oliv. Pripravimo jo tako, da na kocke narežemo pol kilograma paradižnika, sveže kumare, dodamo sesekljano čebulo in 2 večji rumeni ali zeleni papriki, ki ju narežemo na enake kocke kot paradižnik in kumare. Nato dodamo 10 dag črnih oliv, 10 dag zelenih polnjenih oliv s papriko ter začinimo s soljo, baziliko, sesekljanim peteršiljem in narezanim drobnjakom, zeliščnim kisom, dodamo še sesekljani sladki fe-feron in prilijemo oljčno olje. Narahlo premešamo in ponudimo v večji stekleni skledi ali na servirnem krožniku, kjer na krožnik damo najprej večji solatni list in nanj dodamo pripravljeno solato. Vlado Pignar Tačke in repki Nenehna gonitev pri mački Lastnica 6 let stare mačke sprašuje o vzroku za neprekinjeno gonitev pri njeni živali. Le ta se goni že 6 tednov skupaj in venomer mijavka in se drgne ob elemente v stanovanju. Gospa še navaja, da se muca prejšnja 4 leta sploh ni gonila, za to tudi ni bilo potrebe po sterilizaciji. Gospo tudi zanima, ali lahko muco kljub gonitvi pripelje na sterilizacijo, saj ne zdrži več in je nervozna ob takem obnašanju muce. Podaljšan estrus ali podaljšana gonitev je pogosta problematika mačk, starejših od 5 let. Normalno je, da se mačka goni večkrat letno in sama gonitev traja nekaj dni. V teh gonečih se dneh mačka spremeni obnašanje, postane moteča za okolico, saj neumorno in venomer mijavka, zadnji del telesa drži visoko privzdignjen in neprestano je v gibanju. Po nekaj dneh gonitve omenjeni simptomi počasi zvodenijo, muca se umiri in sledi obdobje, ko se muca obnaša povsem normalno. Nekje po mesecu dni pa začne ponovno »osrečevati« svoje lastnike s prej opisanim vedenjem. Kadar pa gonitev pri muci kar vztraja in se ne umiri, govorimo o podaljšanjem estrusu oziroma podaljšani gonitvi. Vzroki so hormonalne narave, najpogosteje gre za težave z jajčniki, predvsem za ciste na jajčnikih. Ciste se lepo diagno-sticirajo z ultrazvočno preiskavo rodil. Zdravljenje je izključno kirurško, kar pomeni, da se mačko sterilizira in se jajčniki s cistami vred odstranijo. Tre- ba je vedeti, da so ciste na jajčnikih lahko zelo nevarne, saj v primeru pokanja le teh lahko pride do hudih zdravstvenih težav in tudi smrti živali zaradi izkrvavitve. Pri takih vprašanjih lastnikov muc se vedno zamislim, saj mi ni jasno, kako lahko imajo zraven sebe v stanovanju ali hiši mačko, ki ni sterilizirana, alinekastriranega mačka. Mačka je v fazi gonitve izrazito moteča za okolico, maček prav tako, zraven tega pa še oddaja močne in neprijetne vonjave, obema pa se dobesedno meša in temu primerno se tudi obnašata. Lastnici omenjene muce svetujem, da svojo muco naroči na sterilizacijo. Povsem brez potrebe je zapravljati denar za diagnostične posege, kot je RTG in ultrazvok, Na fotografiji je lepo vidna velika cista na jajčniku. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. saj so pri takih težavah vedno krivi jajčniki. Pri sterilizaciji se jajčniki odstranijo in težav s prekomernimi in predolgimi gonitvami je konec. Da je muca v fazi gonitve, ni zadržek za izkušenega kirurga za operativni poseg. Včasih smo poseg v gonitvi res odsvetovali zaradi polnokrvnosti jajčnikov in morebitnih krvavitev, danes pa temu ni več tako. Muca se po operaciji umiri in zaživi sproščeno življenje brez motečih hormonalnih vplivov, ki so jo obremenjevali in prav tako njenega lastnika. Sterilizirana muca je prav tako obvarovana pred neozdravljivimi boleznimi, ki se širijo s parjenjem, tu gre predvsem za FIV IN FELV (mačji aids in levko-zo). Nenazadnje na tak način tudi preprečimo nezaželena rojstva mladičkov in kasnejše pobijanje komaj rojenih malih kosmatih kepic, kar mnogi neodgovorni osebki še vedno počnejo. Emil Senčar, dr.vet.med. Kmetijska svetovalna služba SETEV IN JESENSKA OSKRBA ZIT Bliža se čas setve žit, zato je prav, da se spomnimo na ljudski pregovor, ki pravi: »Kakor boš sejal, tako boš žel!«. Glede na opisane nastale pridelovalne razmere in glede na pomanjkanje hrane v svetu bi temu pregovoru danes bilo potrebno nameniti še posebno pozornost. Osnove za visok pridelek moramo zagotoviti že jeseni, in sicer s pravilno in pravočasno pripravo zemlje, primernim gnojenjem in pravo izbiro sorte. KOLOBAR Najboljši predposevek za ozimna žita so metuljnice (detelje, lucerna, grah ...) in mešanice trav z deteljami. Dobra predposevka sta tudi krompir in oljna ogrščica. Nekoliko slabši, ampak v praksi najpogostejši predposevek je koruza, predvsem zaradi bolezni. Problematičen pa je tudi čas spravila, saj nam za pripravo tal za setev žit mnogokrat ostane premalo časa. Če so ozimna žita posejana za koruzo, je priporočljivo, da so posejani zgodnejši hibridi koruze za zrnje ali pa je bila na njivi koruza za silažo. PRIPRAVA ZEMLJE Zemljišče je priporočljivo orati do globine 18-22 cm, vsaj 10 do 14 dni pred setvijo, da se zemlja sesede. Neposredno pred setvijo pa pripravimo setveni sloj do globine 2-5 cm. Globina oranja je odvisna od lastnosti tal in globine živice, priporočljivo je, da površine ne orjemo leto za letom do iste globine, da se na njivi ne ustvari plazina (zbita nepropustna plast zemlje pod ornico). Brazde čimprej po oranju razrežemo z brano, da večje grude razbijemo. Tik pred setvijo pa s predsetvenikom pripravimo še setveni sloj tal do drobno grudičaste strukture. GNOJENJE Pri pripravi površine za setev ne smemo zanemariti tudi osnovnega gnojenja. V ta namen uporabimo podatke o založenosti tal iz analize tal, na osnovi katere se odločimo za količino in vrsto gnojila, ki ga bomo uporabili. Ker cena mineralnih gnojil iz leta v leto raste, na kmetiji pa imamo običajno v jesenskem času na razpolago dovolj organskih gnojil - npr. gnojevke, lahko nekaj dni pred setvijo površino pognojimo s približno 25 m3 goveje gnojevke na hektar. Priporočljiva je čimprejšnja zadelava gnojevke, saj tako zmanjšamo izgube hranil. V primeru, ko nam na parceli po dežju ostaja voda, priporočamo kot prvi in izredno pomemben ukrep podrahljevanje tal do globine 40-50 cm. Gnojenje s hlevskim gnojem žitom ni priporočljivo, ker se dušik iz gnoja lahko nekontrolirano sprošča in nam povzroča poleganje. Zato je bolje, da ga uporabimo za druge kulture, pšenico pa gnojimo le z mineralnimi gnojili po predhodni analizi. Če analize nimamo, gnojimo s 400 kg NPK 9:18:18 ali 7:20:30 . Zaradi visokih temperatur v septembru in s tem povezane povečane mineralizacije je letos v tleh dovolj prostega dušika, zato ga dodamo le v malih količinah ali pa gnojenje z dušikom v jeseni sploh ni potrebno. ČAS SETVE Žita, ki jih posejemo v optimalnem času, se bodo razraščala že v jeseni. Rastoče rastline bodo razvile sekundarni koreninski sistem in porabile dušik, ki jim je na voljo v vrhnjem sloju tal ter preprečile izpiranje dušika v podtalje. Ob primerni tehnologiji pridelave v poletnem času lahko pričakujemo tudi višje pridelke zlatega zrnja. Natančno količino potrebnega semena določimo glede na priporočeno gostoto za posamezno sorto. Upoštevamo tudi čisto, absolutno težo in kalji-vost semena. Ker se na tržišču pojavljajo vedno nove sorte, ki zahtevajo različne tehnologije, je pomembno, da vemo, kakšno gostoto zahteva določena sorta, saj je to eden izmed odločilnih faktorjev, ki vplivajo na višino pridelka žit. Setev opravimo z žitno sejalnico na globino do 4 cm, pri tem velja pravilo, da v težkih tleh sejemo plitve-je, v lažjih pa globlje. Optimalni rok za setev ječmena, tritikale in rži je od 25. septembra do 5. oktobra. Pšenico sejemo v času, ki je optimalen za vsako sorto, pri večini sort je to od 5. do 10. oktobra, pri setvah po prvem novembru pa se lahko pridelek zmanjša za 1-1,5 t/ha. Praviloma dajejo zgodnejše setve zaradi boljše ukoreninjenosti in daljšega obdobja razraščanja višje pridelke, če je topla jesen pa nam lahko prebujene posevke čez zimo poškoduje snežna plesen. ZATIRANJE PLEVELOV Rezultati poizkusov kažejo boljše pridelke na površinah, kjer smo plevele zatirali takoj po setvi, zato je smiselno zatiranje plevelov v žitih že v jesenskem času, ker s tem omogočimo boljše razraščanje že v jesenskem času. Pridelki žit na naših poljih so od 3,5 do 9 t/ha in temu primeren je tudi dohodek. Z doslednim upoštevanjem tehnologije pridelave lahko dosegamo visoke in kvalitetne pridelke žit in s tem pripomoremo k boljši samooskrbi države z žiti in k dobri ekonomiki proizvodnje na naših kmetijah. Ivan Brodnjak Foto: ES petek • 18. oktobra 2013 Zanimivosti, Naj prodajalka/prodajalec Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Še vedno premalo izkoriščeni turistični potenciali Na dnevih turizma, ki so letos potekali v Podčetrtku, so bili izpostavljeni nekateri podatki iz analize poslovanja turističnih podjetij v obdobju 2007/2012 in vpliva lastniške strukture in deleža države in občin v slovenskem turizmu 2013, ki jo je izdelal direktor podjetja Hosting ter hotela Mitra Ptuj Peter Vesenjak. Med drugim je poudaril, da je treba na kratek rok nujno povečati obseg trženja, izpostaviti nišno usmerjenost, odpreti nove trge, prav tako pa tudi vzpostaviti večjo letalsko dostopnost in učinkovitejše trženje. Slovenija ima izredne danosti za razvoj turizma, ki pa so še vedno vse premalo izkoriščene. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko vinskih kraljic ima Ptuj? Foto: Črtomir Goznik Slovenija ima izredne danosti za razvoj turizma, ki pa so premalo izkoriščene. To velja tudi za Ptuj. Njen potencial je v trikratnem povečanju števila nočitev in dvakratnem povečanju obsega kapacitet. Število nočitev se je v zadnjih letih povečalo za 11,7 odstotka, za 18 odstotkov pa so se povečali prihodi v hotelske dejavnosti. V Sloveniji hoteli in hotelom podobne dejavnosti predstavljajo 65 odstotkov nočitev. Skupaj so se nočitvene zmogljivosti v obdobju 2007/2012 oziroma 2013 povečale za 27 odstotkov, medtem ko se je zasedenost zmanjšala za 12 odstotkov, ker sočasno niso bili uveljavljeni načini trženja in obseg trženja, ki bi zagotavljal zadostno polnjenje novih kapacitet, pove Peter Vesenjak. Hoteli v Sloveniji letno ustvarijo okrog 500 milijonov evrov letnih prihodkov, od tega je 55 odstotkov penzionskih storitev. Slovenija na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti v turizmu izgublja predvsem zaradi premajhne podjetniške svobode, prevelikih davčnih obreme- nitev, premajhne letalske in železniške dostopnosti ter nekaterih drugih infrastruk-turnih problemov. Kot poudarja Vesenjak, je osnova za uspešno razvijanje turizma podjetniška kultura in pospe- ševanje podjetništva v državi. Ob realizaciji prihodkov, ki so strateško opredeljeni, bi se lahko v turizmu odprlo 15 tisoč novih delovnih mest in dodatno realiziralo 280 milijonov evrov stabilnih javno- finančnih prihodkov, kar bi prispevalo tudi k povečanju gospodarskih aktivnosti v vseh s turizmom povezanih dejavnosti. Peter Vesenjak pa ob tem tudi opozarja na anomalijo v turističnem sistemu Slovenije, na lastniški delež javnega sektorja v kapitalu turističnih družb. Turistična podjetja je treba kapitalsko prestrukturirati in jih razdol-žiti ter ustvariti turizmu primerno financiranje, morda tudi s posebnimi finančnimi programi za turistične projekte. V tem trenutku je tako, da več kot 80 odstotkov denarnega toka v turizmu gre za odplačevanje posojil bankam. Nujno pa je oblikovati tudi jasno politiko in ukrepe za končno privatizacijo, še pove Vesenjak. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje pravilnega odgovora nismo prejeli. Spraševali smo, kateri ptujski hostl je najmlajši, to je hostel Poetovio, ki ima sedež v Dijaškem domu Ptuj. Danes sprašujemo, koliko vinskih kraljic ima Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je prestižni zbornik Obrt na Ptujskem, ki je izšel v tem tednu, in je posvečen 40-letnici obrti na Ptujskem. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 26. oktobra. Ptuj • Zasebni vrtec Vilinski gaj Mi smo ena velika družina Lani septembra je svoja vrata na Peršonovi 1 odprl zasebni zavod Za negovanje svobodnega otroštva, v okviru katerega deluje zasebni vrtec Vilinski gaj. Gre za javno veljavni program, ki deluje po kurikulumu, ki je obogaten z načeli waldorfske pedagogike; ta ima v Sloveniji že 20-letno tradicijo. Dan odprtih vrat v vrtcu Vilinski gaj V vrtcu ustvarjajo vzdušje domačnosti, staršem in tudi ostalim zainteresiranim ponujajo predavanja, ustvarjalnice igrač in igralne urice za otroke, ki niso vključeni v vrtec. Tokrat vabijo na praznik jeseni in dan odprtih vrat, ki bo jutri, v soboto, 19. oktobra, med 14. in 17. uro, v prostorih vrtca. Otroci se bodo skupaj s starši posvetili staremu kmečkemu opravilu ličkanja koruze, stiskali bodo svež jabolčni sok ter se pogostili s samimi domačimi dobrotami. Pekli bodo tudi kostanje, v zelenjavnih gredicah pa naredili škratovo deželo iz buč. Kot nam je povedala ravnateljica Tamara Peklar Korošec, v vrtcu Vilinski gaj nudijo vzgojo in izobraževanje po načelih waldorfske pedagogike za eno starostno mešano skupino otrok, starih od 1 do 6 let, ki jo trenutno obiskuje 16 otrok. Vpis je možen skozi vse leto, zato načrtujejo, da se bo, glede na zanimanje, v toku leta oblikovala še ena skupinica malčkov. Peklar Koroščeva skupaj z vzgojiteljico Aleksandro Pernek poudarja, da je za otrokov uravnotežen telesni razvoj pomembno vključevanje v najrazličnejših dejavnosti. »Pomembni so dom, starši, okolje, motivacija ter aktivno sodelovanje vrtca s starši in z okoljem.« Zato v vrtcu izvajajo različne dejavnosti, predvsem ročna dela, ki izhajajo iz etnološkega izročila in z njimi razvijajo fino motoriko, vsa dela, ki so povezana z gospodinjstvom in vrtnarjenjem ter skrbjo za prehrano, dejavnosti povezane z nego prostorov in kulturo bivanja. »Otrokom oblikujemo in omogočamo prostor, v katerem lahko razvijajo svoje naravne danosti, talente, interese in potrebe.« Vsa oprema in igrače v vrtcu so iz naravnih materialov. V vsaki igralnici je kuhinjski kotiček, tako da je vrtec čim bolj podoben domu. »Otroci pri nas krepijo domišljijo, razvijajo gibalne in govorne sposobnosti, doživljajo naravo in socialno skupnost. Smo kot ena velika družina.« Kot dodaja, je sodelovanje staršev z vzgojiteljicami v njihovem vrtcu izjemno pomembno. »Usklajenost vzgojnih vplivov doma in v vrtcu daje otroku občutek varnosti. Izhajamo Matej Kovačec je prodajalec postal po prekvalifikaciji. Doma je v Podgorcih, tako da do službe v Gorišnici nima daleč. Vožnja mu ne vzame veliko časa. Končal je študij matematike in zgodovine na Pedagoški fakulteti. Namesto v razredu, je končal v trgovini. Če ni službe v osnovnem poklicu, nekaj moraš delati, da preživiš, je povedal o svoji prekvalifikaciji in o svojem sedanjem delu. Prodajalec je že pet let in pol. Trudi se po najboljših močeh, da bi bile stranke z njegovim delom zadovoljne. Da je temu tako, potrjujejo glasovi podpore, ki jih je prejel. Kot pove, je bil nadvse presenečen. Zadovoljen je, da ljudje vidijo trud, vsak, ki pove drugače, ni iskren, je prepričan. Na vprašanje, če se kdaj v bodočnosti vidi v iz življenja samega, torej iz pravil in del, ki so logična in življenjska. Prijetno in toplo okolje, umirjeno vzdušje, dovolj časa za igro, naravni materiali in igrače, ki niso osnovnem poklicu, odgovarja, da skorajda ne verjame, da se bo to zgodilo glede na vse, kar se dogaja v javnem sektorju in nasploh v državi. Upanja pa še dokončno izdelane ter s tem spodbujajo domišljijo, vse to omogoča otroku zdrav in harmoničen razvoj,« zaključuje ravnateljica. Patricija Kovačec kljub temu ni izgubil. V prostem času se največ ukvarja z otrokom, uživa pa tudi pri urejanju okolice hiše. MG Foto: PK Otroci skupaj z vzgojiteljicama zelo radi raziskujejo okolico, redno obiskujejo bližnjo atletsko stezo, park Ljudski vrt in trim stez ob njem. Menjavo letnih časov pa spremljajo na njihovem vrtičku. Foto: Črtomir Goznik Matej Kovačec:"Če ni službe v osnovnem poklicu, moraš nekaj delati, da preživiš." Gorišnica • Matej Kovačec, četrtouvrščeni Prodajalec s pedagoško izobrazbo V trgovini Jager v Gorišnici smo obiskali četrtouvrščenega v poletni akciji Štajerskega tednika Naj prodajalka / prodajalec 2013 Mateja Kovačca, ki je skupaj prejel 467 glasov. 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 1S. oktobra 2013 Glasbeno prizorišče ponuja... . 'Učer, dons, jutr'' Na slovensko glasbeno sceno se uspešno prebija gorenjski kolektiv, ki sliši na ime T.M.S. Crew. Gre za zanimivo sestavo skupine na slovenski glasbeni sceni, saj v svoji polni zasedbi šteje kar 10 članov (8 fantov in 2 dekleti). Posamezniki v veliki večini prihajajo iz različnih glasbenih zvrsti, zato dejstvo, da jim uspe dihati na skupna pljuča, prinaša raznolik avtorski repertoar. Ustvarjajo avtorska besedila, ki so družbeno kritična, izhajajo iz življenjskih izkušenj in se dotikajo socialnih tem, njihovi pozitivni zaključki pa so polni optimizma. i(C RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Otroška oddalo ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Besedila so podprta z instrumen-talom, ki črpa ideje iz hip hopa, reggaea, skaja, ročka pa vse do drum&bass ritmov, kar ustvari 'fresh and funky vibe', kot svoje ritme in zvoke najraje poimenujejo sami. Na radijskih postajah ste verjetno že slišali skladbi 'Moj krog' in 'Kdo miži', pred kratkim pa je nastala nova skladba 'Učer, dons, jutr'. Sheitans z drugim albumom Dvica Rokenrol zasedba Sheitans prihaja iz Županje in Orašja, prvič pa so nase opozorili leta 2006. Vzporednice lahko najdemo s skupinami Majke, Kojoti, Partibrejkersi in tujimi zasedbami kot sta recimo Black Crowes in Kings of Leon. Večernji list jih je uvrstil med 10 najboljših mladih zasedb na Hrvaškem. Njihovo kakovost je kmalu prepoznal tudi producent Edi Cu-I keric, s katerim so v Novem Mestu v studiu RSL posneli prvi album 'Lica sa tjeralica'. Z albumom Lica s tjeralica so SHEITANS prejeli nagrado IN- Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. matejamalnar - bivše punce 8. hamo & ^rïbltiollâvem- dejva bit čist bliz 7. alex volasko - kratek dih 6. ice - spomni se 5. katarina mala - 69 4. sopranos - cel svet je tak 3. ditka - ne bodi kot drugi 2. jan plestenjak - čao lepa 1. nina pušlar - svet je tvi Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davčna: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Foto: arhiv T.M.S. T.M.S. Crew DEXI 2010 v kategoriji Najboljši rock album novega izvajalca. Skupina je pred kratkim predstavila drugi studijski album. Naslovili so ga Dvica, prejel pa je številne pozitivne kritike. Še posebej je bil opažen single Večeras cu možda svratiti do tebe, ki osvaja že na prvo poslušanje, in za katerega so posneli tudi videospot. Zlatko Dobrič se vrača Priljubljeni Zlatko Dobrič je svojo kariero v medijskem svetu začel v nanizanki Utonilo je sonce, kjer je igral Kukavičjega Mihca. Tudi v pevski karieri je nanizal nekaj uspehov s skladbicami kot so Ne joči Ančica, Marička, Sedem dolgih let in mnoge druge ter izdal od leta 1988 do danes kar 20 samostojnih albumov. Tokrat se po letu in pol odmora Zlatko vrača z novo pesmijo, ki nosi naslov Ne bi te zamenjal. Pesem ima lepo sporočilo, saj govori o ljubezni para, ki sta že dolgo skupaj ter je njuna ljubezen še vedno tako močna kot na začetku njune poti. Tisti, ki Zlatka bolje poznajo, vedo, da je ljubeči moč in oče ter mu se ni bilo težko vživeti v skladbo in jo tudi čutno interpretirati. Čeprav gre za obdelavo starejše skladbe, ki jo je pred mnogimi leti prepevala Biljana Jevtič, je besedilo na slovenski jezik odlično priredila njegova hči Eva. Zlatko pa že pripravlja še eno novo pesem, ki bo temperamentna in šaljiva, kot so Policajka, Mahankar in druge. Gre za duet s pevko s katero je v preteklosti že prepeval. Smaal Tokk in Nula Kelvina S skladbo Položnice, svojim četrtim glasbenim podvigom, poskuša primorski gengsta reper Smaal Tokk esenco kapitalističnega sistema osvetliti s čustveno neobremenjenega zornega kota. Vprašanje, kot ga razume Smaal Tokk, ni ali položnice plačevati ali ne, temveč -ali se moramo pri tem nujno počutiti slabo. Fatalistično paradigmo o strahu pred nemočjo plačevanja finančnih obveznosti tako glasbenik transcendira s sprejemanjem dane neizogibnosti in gengsta kozmič-no ljubeznijo do položnic in grlic. Smaal Tokku pri plačevanju mesečnih obveznosti delajo družbo tudi fantje iz skupine Nula Kelvina, ki so mnenja, da moški postaneš šele takrat, ko na svoje ime prejmeš svojo prvo položnico. Filmski kotiček Mojstri iluzij Vsebina: Michael, Dylan, Mer-ritt in Alma so kljub temu, da so zgolj ulični nastopači in majhni prevaranti, hkrati tudi vrhunski iluzionisti. Pravzaprav so tako dobri, da jih skrivnostni in neznani iluzionist privabi v skupen projekt, kjer bodo zasloveli in nastopili na največjih odrih sveta. In res, leto dni kasneje so vsi na vrhuncu slave, toda hkrati s svojimi osupljivimi nastopi izvajajo tudi nesluteno velik stranski projekt. Sprva se zdi, da so cilj le banke in druge ustanove ali lastniki velikih količin kapitala, toda detektiv, ki jim je srdito za petami, vedno bolj spoznava, da je v igri nekaj čisto drugega. Problem je le ta, da so mojstri iluzij vedno dva koraka pred njim ... Film Mojstri iluzije je lep primer tega, kaj naj bi Hollywood bil. Torej industrija zabave, ki izdeluje vrhunske filme za preganjanje dolgčasa ali enostavno za sprostitev. Zasnova filma je dokaj klasična štorija o umetelnem ropu banke, ki je na prvi pogled povsem mogoča, a seveda ne zdrži pobrobnejše analize strukture ropa. Vendar je za tovrsten žanr od nekdaj dovolj le navidezno smiselna resničnost, ne pa tudi dejanska. Scenarij je dovršeno večplasten v smislu, da nas počasi, plast za plastjo, uvaja v vedno bolj zapleten načrt četverice, hkrati pa uporablja obupanega preiskovalca kot sredstvo poistovetenja z gledalci, saj skozi njegove oči spoznavamo neverjetno (tako ali drugače) za- roto glavnih junakov. Igralci, ki so jih upodobili, so seveda prva liga in videti je, da so se med snemanjem vsi na smrt zabavali. Kljub lahkotni zasnovi zgodbe in njeni navidezni zapletenosti pa si film vseeno vzame čas, da okrca sodobno družbo, predvsem kopičenje kapitala v rokah posameznikov, v tem primeru lastnikov zavarovalnic z dolžnostjo do ljudstva, ki radi pobirajo zavarovalnine, premij pa ne izplačujejo radi, razen samemu sebi. Ta kritika prostega trga iz države prostega trga kaže, da mora država v končni fazi vseeno regulirati sistem, saj je sicer podivjani kapitalizem precej zmožen požreti samega sebe in za sabo pustiti le puščo. Škoda, da film v tej svoji kritiki ne gre dlje, saj se izkaže, da govori »le« o klasičnem zapletu maščevanja in o travmah o očetu, ki ga med odraščanjem ni bilo. Čeprav so čarovnije in iluzije v filmu pojasnjene ali pa je njihova izvedba vsaj očitna, pa so avtorji mednje na žalost vmešali preveč fantastične iluzije, ki nedvomno spadajo v področje fantazijskega. Dobili smo torej dobro vajo iz žanra, škoda le, da avtorji niso celotne zgodbe ovili v še eno veliko nad-iluzijo, ki bi, podobno kot v Nolanovi mojstrovini The Prestige, ki prav tako govori o iluzio-nistih, žejne čez vodo prepeljala tudi gledalce, ki niti ne bi vedeli, da jih je film preslepil. A vseeno, če drugega ne, smo dobili vsaj en lahkoten film za dve uri dobre zabave za deževno popoldne. Matej Frece Now You See Me Igrajo: Morgan Freeman, Mark Ruffalo, Isla Fisher, Woody Harrelson, Jesse Eisenberg, Dave Franco, Michael Caine, Melanie Laurent, Laura Cayouette Režija: Louis Leterrier Scenarij: Ed Solomon, Boaz Yakin in Edward Ricourt Žanr: triler Dolžina: 115 minut Leto: 2013 Država: ZDA ' vL, J OVEN (21.3. - 20.4.) Srčni izvoljenec vam bo ogledalo. Pomembno bo, da dogodkov ne boste prehitevali, kajti tudi počasi se daleč pride. Spremljala vas bo sreča in paleta uporabnih informacij. Intenzivna energija vam bo koristila na delovnem mestu. Primerno bo, da se boste ukvarjali s športnimi aktivnostmi. m BIK Am\ DVOJČKA (21.4. -20. $.) Ml/L 2 5J- 20 6 Pred vami je zanimiv in nekoliko nenavaden teden. Pričakovati je, da vas v ljubezni obdaja sreča in paleta ugodnosti. Mnogo se boste naučili od svojega srčnega izvoljenca. Seveda bo v ospredju tudi drznost in paleta nenavadnih idej. Več fleksibilnosti bo dobra popotnica uspeha v službi. ~ ^ (21.5.- 20.6.) Izpolnjeni boste tako na delovnem mestu kot v ljubezni. Omenjeni področju prinašata nove naloge in dodatne obveznosti. Dozoreli boste v pogledu komunikacije in pogovorih. Klepeti ob kavi vam bodo podarili krila in vas polepšali. Dokončati bo potrebno s tistim, kar ste odlašali. RAK (21.6. - 22. 7.) Teden bo v znamenju novosti, ugodnih priložnosti in izpolnjenih sanj. Jasno je, da vas bo na delovnem mestu obiskala vila kreativnosti in vam podarila paleto zanimivih idej. Zastavljenih projektov se boste lotili nadvse prijetno. V pozitivnem smislu bo izstopala ljubezen, kjer bo romantično. (UVl c W LEV yaJ (23.7. - 22.8.) Središče vašega življenja bo pogovor. Pri tem se bodo zadeve odvijale na dinamičen in nenavaden način. Izstopala bo trma, ki bo prinesla vztrajnost. Seveda se boste za pohvalo morali potruditi. Ljubezenska sreča bo odvisna od pravilnosti vaših odločitev. Kreativno bo. DEVICA (23.8. - 22.9.) Rdeča nit tedna bo komunikacija. Zdi se, da boste veliko na poti in med ljudmi. Primerno bo, da boste pričeli poslovne novosti in dokončali zastavljene ambicije. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti in prilaganja. Nihanja za vas niso značilna in zato bo čas romantične aktivnosti. petek • 1S. oktobra 2013 Za kratek čas Štajerski 19 Štajerski TEDNIK BOLNIK S PARANOJO PRVINE UMETNIŠKEGA DELA OPRAVA, OPREMA RADIJ URADNI SPIS RUSKI POLITIK SITNARJENJE SESTAVIL EDI KLASINC KRAJ PRI KOČEVJU SOLOKOP ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL MEJNA MERA LIJAK SCEPEC SOLI, OSOLJAJ LUKNJA ZA ZRAČENJE PODNEBJE MAKEDONSKI PESNIK (KOČO) RASTLINA ŠČIR, AMARANT, (LJUDSKO) DVOGOVOR IVAN CANKAR KESANJE RIBA V RIBNIKIH NEETIČNOST, AMORALA NAŠ GEOLOG (MATIJA) GLAS PRI REZGETANJU URŠKA RABIČ ŠTEVILO POD KORENOM VAS PRI ŠKOFJE LOKI PREROK PREBIVALEC RUSIJE HINAVEC BOMBAŽNA TKANINA ODBLESK, ODSEV KARAMBOL DRAGO MISLEJ ČEŠKI PISATELJ (KAREL) VAS NA GORIČKEM JAPONSKA ROKOBORBA KAČA UDAV JEZ OB NILU IGRA S KARTAMI, TABLIČ DLAKAVA RASTLINA SORTA SOLATE RUDNIŠKI JAŠEK MERA ZA TEKOČINO IGRALEC ALDA VAS PRI CELJU DEL KOLESARSKE DIRKE ORGANIČ-NOST RENIJ POMIVALNI DETERGENT SKLADATELJ (ALOJZIJ) LIJAK, LIJ SLADOKUSEC KUP, KUPICA RUTENIJ DRAGA AHAČIČ VAŠKA SKUPNOST AMERIŠKI LEŠNIK, KIKIRIKI LETOPIS, KRONIKA DAJALNIK TAKTA POLKROŽNO OKENCE NAD VRATI REKRUT, NOVINEC UGANKARSKI SLOVARČEK: DROVENIK = slovenski geolog (Matija), LUNETA = polkrožno okence nad vrati, MAV = slovenski skladatelj (Alojzij), OSKRT = kraj pri Kočevju, PERTOCA = vas na Goričkem, PINT = mera za tekočino, PLEHANOV = ruski politik (Georgij), TRATOR = ljudsko ime za rastlino ščir, amarant, TRNO = vas pri Celju. WA0N 'VJJNm 'H31ML 'HVNV 'aiSVdV 'VrN3dS 'NVIAIdnO 'Ml ">wn -Idn^ '3d 'ISOISNVDdO 'VdV13 'AOd Vl3av 'Z39VO 'OV1 'OIAIRS 'V001d3d 'm 'IAIQ 'd3IAI33H 'SHd Tl3>MJ0 'QNV>1iaVd ">H0NVdVd 'A0NVH31d 'HIAIH 'VOldO 'dVIOS 'ld>1S0 :ouAejopoA :3>HNVZId>H 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 19. oktober: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 20.oktober: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Marjan Nahberger), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 21. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Polona Ambrožič Bombek). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 22. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 23. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dnevaa: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mne- nje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje. ČETRTEK, 24. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 25. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice). POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si. IN OBIŠČITE NA FACEBOOK. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Prijetno se boste počutili v družbi. Nekaj vidnih sprememb bo na področju denarja. Resnica bo, da denar tako prihaja, kot odhaja. Tako zdrava previdnost ne bo odveč. Spremljala vas bo tudi odločnost na delovnem mestu. V ljubezni ne bodite skrivnostni -pogovori osvobajajo. ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Pred vami je čas novosti in ugodnih priložnosti. Prerezali boste popkovino preteklosti. Pogumno in odločno se boste soočili s tistim, kar bo novo in drugačno. Na delovnem mestu bo zapihal svež vetrič in prinesel mnogo kreativnosti. v ljubezni naj vas vodi premišljenost. Narava vam bo povrnila izgubljeno energijo. Teden bo prinesel mnogo neodločnosti. Popaziti boste morali na delovnem mestu in se odločati po glasu svojega srca. V ljubezni se bodo stvari odvijale na intenziven način. Spoznali boste, da se tudi počasi daleč pride. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Polna Luna bo prinesla ugodnosti in prijetnosti. Odnesla bo slabe misli in neprijetnosti. Jasno je, da boste svoje mnenje morali vneto zagovarjati. Pomembno bo, da se boste potrudili in naredili prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni se obetajo novosti in kreativna doživetja v dvoje. VODNAR (1l. l. -18.2.) Zvezde vam bodo prinesle nekaj delovnih nalog. Omenjenemu boste kos v celoti. Pričakovati je, da vas bo spremljala sreča tako v službi, kot v ljubezni. Želeli boste dokazati svoje znanje in se trudili ustreči drugim. Sproščen klepet ob kavici vam bo dokazal še druge dimenzije bivanja. RIBI (19.2. - 20.3.) Veliko časa boste namenili razmišljanju. Pri sebi tako pridete do zanimivih ugotovitev. Pričakovati je, da bo teden v znamenju drugačnosti in radikalnosti. Obstaja bo povečana možnost določenega sodelovanja s tujino. Predajali se boste navdihu in plodni dnevi 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 18. oktobra 2013 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (15.) Jesenska simfonija Čas mineva. Nisem obrnila samo nekaj listov na koledarju, primorana sem bila tudi temeljito predrugačiti svojo garderobo. Pred tedni sem s prijatelji še uživala v parku, danes pa zavita v koco sedim ob oknu in opazujem debele dežne kaplje. Ohladilo se je iznenada, zato so kapa, šal in rokavice že od sredine septembra moji najboljši prijatelji. Ker svoja zimska oblačila nosim že sedaj, razmišljam o nakupu debelih puloverjev, kvalitetnih škornjev in podložene zimske bunde. Čeprav je mrzlo in zadnje čase deževno, pa moram priznati, da je tudi izredno lepo. Jesen v pravem pomenu besede - okolica je čudovita, prava barvna simfonija. V moji neposredni bližini, približno 5 0 kilometrov iz Rige, se nahaja manjše mestece Sigul-da, ki velja za eno izmed najlepših svetovnih jesenskih desti-nacij. S prijateljico sva že nekaj tednov načrtovale skupni izlet in ker je vedno zanimivejše potovati z večjo skupino ljudi, sva povabile še nekaj prijateljev. V nedeljo, ob deseti uri zjutraj, se je izkazalo, da nas je toliko, da lahko vzamemo kar skupinsko karto, saj je skoraj vsak s seboj pripeljal še koga, zato je nastala res pisana druščina. Do Sigulde smo potrebovali skoraj uro in pol, saj se vlak vije kot počasen Črnogorski polž (a VSaj CenOV- Foto: Mateja Toplak no je izredno ugoden), tako, da Jesenska idila - čudovita barvna simfonija. Foto: Mateja Toplak Foto: Mateja Toplak Ze od sredine septembra so kapa, šal in rokavi- Eden izmed gradov, ki jih najedmo v Siguldi (Sice moji najboljši prijatelji ... gulda jauna pils). Foto: Mateja Toplak Domačini imajo lepo navado, da nastavijo majhne zaboje polne jabolk za turiste ali someščane, ki se lahko med potjo okrepčajo. smo imeli čas za spoznavanje, saj nekaterih ljudi sploh nisem poznala. Končno smo prispeli na železniško postajo, kjer nas je čakala znanka, ki že od malega živi v Siguldi, zato se je ponudila, da nam to mestece tudi razkaže. Povedala nam je, da je v tem času tukaj sicer izjemno veliko turistov, a običajno je mesto prazno in mirno, predvsem za mlade, dokaj nezanimivo. Najdemo lahko sicer adrenalinski park in nekaj unikatnih atrakcij, a zabave in druženja željni študenti se raje odpravijo, oziroma navadno kar odselijo, v prestolnico. Ljudje tukaj so zelo odprti in gostoljubni - skoraj kot na vasi. Na poti do centra mesta smo opazili majhne zaboje polne jabolk, ki jih domačini postavijo pred hišo za turiste ali someščane, da se lahko med potjo okrepčajo, kar se nam je zdelo izredno lepo. Ker smo bili tudi mi popotniki, smo se seveda ustavili in si dodobra napolnili žepe s slastnimi sadeži. Sigulda je mestece gradov, zato smo si enega izmed njih (Sigulda jauna pils) tudi ogledali. Vstopnina je znašala le 0,50 Latsa (cca. 0,71 €), kar je za ogled mestnega gradu zelo ugodno. Fantje so ob vstopu takoj pograbili meče ter se oblekli v ponujene viteške kostume. Na trenutke se mi je zdelo, da so se v nove vloge tako vživeli, da bodo želeli v tem gradu preživeti kar celotno popoldne. Kmalu pa so izgubili zanimanje, zato smo se lahko podali na razgled po gradu. Ogledali smo si prav vse skrite kotičke, rove in sobane, nato pa se povzpeli na vrh, od koder je mogoče uživati v čudovitem razgledu in zlata Sigulda, kot ji pravijo domačini, je zasijala v vsej svoji lepoti. Po dolgem sprehodu in poznem kosilu se je začelo večeri-ti, zato smo se počasi odpravili proti železniški postaji. Poslovili smo se od naše super vo-dičke, se ji zahvalili za prijeten dan, nato pa se odpeljali v dokaj neobičajnem vlaku. Nikoli še nisem videla, da bi bila ena stran sedežev obrnjena naprej, druga pa nazaj, a vseeno smo se peljali, pa čeprav še počasneje kot zjutraj. Ko sem prispela v Rigo je bilo zelo pozno, trafike pa že zaprte, tako, da sem ostala brez karte za lokalni prevoz. Čeprav je to početje tvegano kot igranje ruske rulete, saj je kontrola zelo pogosta, sem se vseeno usedla na tramvaj in poskusila srečo. Nekaj postaj pred domom je prišla kontrola (očitno Murfijev zakon resnično deluje), a na srečo se ni zgodilo nič, saj jaz nisem razumela njih, oni pa ne mene. Na naslednji postaji sem zato preprosto izstopila. Menda kazen znaša le nekaj evrov, kar se zdi zelo malo, a morda je kazen majhna zato, ker so tramvaji že dodobra v zrelih letih? Po nekajminutnem „prisli-nem" sprehodu, sem prispela v mrzlo stanovanje in upanje, da bomo končno začeli s kurjavo, je takoj splahnelo. Če ne zmrznem se beremo naslednji teden ... Nadaljevanje prihodnjič Ptuj • Viktorinov večer O flori in favni Ptujskega jezera Vabimo vas na Viktorinov večer v petek, 18. oktobra 2013, ob 19.30 uri, v refektorij minoritskega samostana na Ptuju. Na tokratnem Viktorinovem večeru se nam bo predstavil ljubiteljski botanik, naš domačin, Marjan Šeni-ca iz Spuhlje. Predaval nam bo o flori in favni Ptujskega jezera. V okviru Viktorinovega večera se bodo predstavili tudi nadarjeni glasbeniki. Nastopili bodo Vid Galun, violončelo, mentorica Zsofi Klacsmann, kvartet violin, mentor Matjaž Antončič, Eva Kokot, klavir, in Miha Kokot, harmonika, mentorja Mateja Škafar in Dominik Cvitanič, vsi iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Marjan Šenica se ljubiteljsko ukvarja z botaniko že 20 let. Fotografira predvsem rastline. Je član botaničnega in prirodoslovnega društva, sodeluje z Zavodom za varstvo narave ter s poklicnimi in ljubiteljskimi botaniki. Imel je že kar nekaj fotografskih razstav in predavanj v Mariboru, Ljubljani, na Koroškem, v Trnovski vasi, svoj konjiček pa je predstavil tudi v Centru za interesne dejavnosti Ptuj, Sv. Roku in domači Spuhlji. Leta 2009 je bila njegova fotografija njivske zlatice upodobljena na poštni znamki. Ima pa tudi svojo spletno stran: http//smara.si Prijazno vabljeni na Viktorinov večer. Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič Ptuj • Sponzorsko pleskanje Še so dobri ljudje ... Ker je v zadnjih letih in mesecih vedno manj tistih, ki želijo ali zmorejo pomagati sočloveku, je toliko težje dobiti tudi donatorska sredstva ali koga, ki bo pripravljen svoje storitve opraviti brezplačno. Na ptujskem Sožitju so uspeli dobiti kar dve podjetji, ki sta del prostorov prepleskali donatorsko, kar je še kako dobrodošla osvežitev, saj stene nove barve niso videle od leta 2001, ko so se vselili v sedanje prostore. V petek so delavci pridno delali, da se bodo uporabniki VCD Sožitje Ptuj v svojih delovnih prostorih počutili bolje. Samostojna podjetnika Vilijem Kramberger in Branko Goričan sta skupaj s svojimi zaposlenimi med svojim delom uspela najti dan, ki sta ga namenila izključno dobrodelnosti. V petek sta namreč poskrbela za to, da je del prostorov Varstveno-delovnega centra (VDC) Sožitje Ptuj dobil novo osvežitev, saj so jim povsem brezplačno prepleskali hodnik s stopniščem. Ko je društvo iskalo sponzorje, sta podjetnika predsedniku društva Sožitje Janku Šu-manu obljubila pomoč in besedo tudi držala. Kot pojasnjuje vodja VDC Sožitje Ptuj, prostorov niso pleskali vse odkar so se vselili v stavbo na Rajšpovi 20, torej od leta 2001 naprej. Zato bo nova barva vsekakor prijetna osvežitev, tako za 39 uporabnikov kot tudi za 15 zaposlenih v VDC Sožitje Ptuj . Dženana Kmetec Foto: DK petek • 18. oktobra 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Markovci • Dela na občinski stavbi Še letos stalna zbirka etnološke dediščine in dvigalo Poslopje občine Markovci je te dni obdano z gradbenimi odri in opaži, saj delavci celjskega gradbenega podjetja Gradia na nekdanjem podstrešju opravljajo notranjo ureditev mansardnih prostorov, z zadnje strani pa gradijo še dvigalo. Občina Markovci je prejela odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje o pravici do nepovratnih sredstev iz programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, in sicer za ureditev prostorov za razstavo stalne zbirke etnološke dediščine, za kar so jim odobrili sredstva v višini 107.507 evrov. Kot je pojasnil svetovalec za gradbene zadeve občine Markovci, Branko Zorko, je celotna investicija, vključno z DDV, ocenjena na 156.137 evrov. Z omenjenim projektom bodo v podstrešnih prostorih občinske zgradbe uredili stalno zbirko etnološke dediščine, namenjeno ohranjanju dediščine na podeželju ter popestritvi ponudbe interesnih dejavnosti. Na podlagi 25. člena Zakona o financiranju občin pa so od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejeli še sklep o sofinanciranju projekta za ureditev občinske stavbe, oziroma podstrešja z dvigalom, v višini 72.610 evrov. Skupna vrednost projekta je ocenjena na 129.008 evrov, z umestitvijo osebnega dvigala ob občinski stavbi pa želi občina Markovci omogočiti prijaznejši dostop v prostore občinske stavbe vsem uporabnikom, predvsem težko gibljivim in invalidom. Gre torej za dva projekta, ki sta financirana iz različnih virov, vendar pa sta z vidika gradnje medsebojno povezana, zato je seveda smiselna izvedba obeh projektov istočasno z enim izvajalcem. Zaradi tega je občina Markovci izvedla Ptuj • Razstava slikarskih del V prostorih trgovskega centra Super mesto na Ptuju je od začetka oktobra na ogled razstava likovnih del likovne sekcije Dr. Štefke Cobelj. Na ogled so tokrat postavljene stvaritve Cecilije Bernjak, Jožefe Fajs, Branka Gorjupa, Elfride Brenčič, Vilme Kac, Marije Gregorec, Jožice Nedeljko, Nade Ivančič, Marije Jakolič, Jožeta Ekarta, Bogomirja Jurtele, Rozalije Hoj-nik, Sabine Meznarič, Bernarde Kos in Nade Vrabl. Razstava bo na ogled do konca oktobra. (Ur) MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. www.radio-tednik.si GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! PravniNasvet.com V JUSTIT1A OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com Strošek klica znaSa le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. Foto: M. Ozmec V mansardnem delu, na nekdanjem podstrešju občinskega poslopja, bodo uredili stalno zbirko etnološke dediščine, urejajo pa tudi osebno dvigalo. skupno javno naročilo za izvedbo obeh projektov hkrati. Po prvotnih razpisih so vse prejete ponudbe presegle zagotovljena sredstva, ki jih ima občina Markovci rezervirana za omenjeno gradnjo, zato je javno naročilo ponovila in kot najbolj sprejemljivo izbrala ponudbo gradbenega podjetja Gradia iz Celja. Pogodbena vrednost del vključno z DDV je 256.897 evrov, vsa gradbena in zaključna dela pa naj bi bila končana še decembra letos. -OM Foto: Črtomir Goznik Vabljeni na Sanolaborjev dan Sanolabor6o zdravja ki bo 25. oktobra v QlandlJI na Ptuju med 08. In 16.00 uro. Na stojnicah boste lahko prejeli koristne informacije in si ogledali predstavitve izdelkov: SIGVARIS OfTIROn microlife ^^ ^^ ■ A^Miw. it. people- Fothle 3inl) Zini), alheña mm Allpresan Dr.Hauschka diabetic M biovlvo/ NARAVNO DO ZDRAVJA Za cvetoče zdravje Venagel Bachov* «tvnct BUTTERS MftdiGo Soria Opravljali bomo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov in merjenje venskega pretoka, ekg, nasičenost krvi s kisikom, izvajali protibolečinsko terapijo, terapijo za krepitev venskega ožilja in izvajali mini obrazno nego. PRIDITE, DA BOMO SKUPAJ ŠE VEČ STORILI ZA SVOJE ZDRAVJE. © Sanolabor Kognfzo/zdmvjei C ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! Štajerski Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje KUPONZAP1CO KLASIKA V OKREPČEVALN1C1VILLAMONDEV SPUHLJ1. 1. Stanislav Kramberger, Brstje 18,2250 Ptuj 2. MarinkaArbeiter, Cirkulane 11,2282 Cirkulane 3. PavlaLesar, Ptujska Gora 112,2323 Ptujska Gora 4jože/aKUkovič, Sela 19, Sela 19,2324 Lovrenc na Dr. polju 5jožefLorenčič, Polknica 50,2215 Cersak WSñ1 1?t0TRJ. SERV.KNJ. LE 59.574 km.SERV.KNJIGA 2.LAST. SV.ZELENA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. TEMNO MODRA KOV. ČRNA KOV. BELA ČRNA KOV. SREBRNA KOV. BELA HOTMAGENTAKOV. MODRA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. T. SIVA KOV. BELA RDEČA ČRNA KOV. TEMNO SIVA KOV. BELA SREBRNA KOV. B0RD0 RDEČA KOV. SREBRNA KOV. ŠAMPANJEC KOV. SREBRNA KOV. ČRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZIATAKOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 05:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Trgatev na Zavrhu 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Podelitev priznanj dr. Antona Trstenjaka 20:00 Gorišnica - \z naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja SIP TV PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 08:00 SKL 09:00 Skorba trga in preša 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 1100 20 let KTD Soviče - Dravci 13:00 Munda Sommer fest 3. del 15:00 Gorišnica - Iz naših k raj sv 17:00 Lepo je prepevati s prijatelji 18:30 Priznanja dr. Antona Trstenjaka 20:00 Starše - Pozdrav jeseni 21:00 Glasbena oddaja 08:00 Kimavčevi dnevi v Markovcih 10:00 Priznanja dr. Antona Trstenjaka 12:00 Oddaja iz Ptuja 18:00 Markovci-Oddaja iz preteklosti 20:00 Pot do rastline po Goethe-ju 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Igre v Pobrežju 09:30 Polka in Majolka 10:20 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 20 let KTD Soviče - Dravci 20:00 Pot do rastline po Goethe-ju 21:30 Kimavčevi dnevi v Markovcih 22:30 Glasbene novičke z Ingrid Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICAZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Raičeva 6 2250 Ptuj [top3avtomobil7 t. VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTR0 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 C0L KOV. MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VUOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI GHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TITAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO KOV.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA CITROEN C4 PICASSO 1.6 HDI BUSINESS 2010 9.780,00 KOV. RJAVA CmtOEN C5 1.6 HDI TENDANCE 2011 10.780,00 KOV. T. SIVA FORD MONDEO 2.0 TDCI 2003 2.850,00 KOV. RJAVA FORDSMAX 1.8 TDCI TREND 2008 10.490,00 KOV. ČRNA HYUNDAI I40 1.7 CRDI COMFORT 2012 16.980,00 KOV.SREBRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2002 3.680,00 KOV. SIVA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2010 13.280,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA 1.6 ENJOY 2010 8.870,00 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI 2010 12.980,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 207 TRENDY 1.4 HDI 2009 5.750,00 BELA PEUGEOT 3008 ACTIVE 1.6 E-HDI 2011 12.990,00 KOV. ČRNA RENAULT GRAND SCENIC 1.5 DCI 2011 10.280,00 KOV. SV. MODRA RENAULT KANGOO EXPRESSION 1.5 DCI 2009 6.790,00 BELA RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYNAMIQE 2011 8.190,00 BELA RENAULT SCENIC 1.5 DCI BUSINESS 2011 9.980,00 KOV. ČRNA VOLKSWAGEN CADDY LIFE 1.9 TDI 2007 6.680,00 BELA VOLKSWAGEN PASSAT VARIANT 1.6 TDI 2010 11.650,00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 18. oktobra 2013 Oglasi in objave Štajerski 23 SPOMIN Ivan 14. 11. 1943-12. 2. 2009 Hvala vsem, ki se ju spominjate. Hunjet IZ FORMINA Marija 30. 7. 1943-22. 10. 2012 Žalujoči: hčerka Irena z družino in sin Andrej z družino Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. V DOMINU PTUJ - frizerski studio M, moško striženje 5 €, žensko striženje -fen 15 €, prameni 7 €, barvanje 6 €. Tel. 070 420 499. PREMOG lignit in visoko kalorični premog (črni) zelo ugodno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. NUDIMO učno pomoč, inštrukcije iz angleškega jezika, napotke in pomoč pri pisanju seminarskih in diplomskih nalog. Mateher, d. o. o., tel 040 571 313. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Novo v prostorih Slimmer centra - svetlobna terapija. Deluje na naraven način, vzbuja regeneracijo telesa deluje protibole-činsko, zdravi vse vrste poškodb, deluje kot fizioterapija, pomaga pri športnih poškodbah, pomaga pri sindromu kronične utrujenosti in še veliko več. Informacije na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. PRODAMO kozo, kozla podarimo. Tel. 031 347 708. TROSILEC hlevskega gnoja prodam. Tel. 031 732 288. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idareD, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, tel. 769 26 91. PRODAM dve telički simentalki, A-kon-trole, stari dva meseca, in odojke od 20 do 40 kg. Tel. 041 375 825. PRODAM dve telici simentalki, stari štiri mesece. Tel. 031 374 463. PRODAM star hlevski gnoj za vrtičkar-je, možna dostava na dom. Tel. 031 656 718. PRODAM odojke, težke 30 kg. Tel. 041 848 359. PRODAM prašiče, težke od 100 do 130 kg. Tel. 031 833 974. PRODAM odojke, 25 kg. Tel. 766 88 31, Stojnci. PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522 in 766 90 01. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM odojke. Tel. 041 385 221. PRODAM traktor Tomo Vinkovič, 18 konjskih sil, registriran do leta 2014. Telefon 031 568 881. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam dvosobno opremljeno stanovanje v okolici Ptuja. Tel. 031 623 079. PRODAMO gradbeno parcelo s pogledom na Ptuj, 800 m2, za 48.000 EUR. Dividenda.com, 051 848 241. UGODNO prodam gradbeno parcelo, 1.456 m2, voda, hišna št., 2 km iz Ptuja, in obnovljeno enosobno stanovanje, 35 m2, I. nadstropje, pri Bolnici Ptuj. Telefon 031 605 685. MENJAM enosobno občinsko stanovanje na Ptuju za večje. Tel. 031 893 200. IŠČEMO žensko, lahko mlajšo upokojenko, za čiščenje piščancev dvakrat tedensko, pokličite samo resni in zanesljivi na tel. številko 041 982 984. RAZNO PRODAM komplet 4 brezhibne rabljene (5.000 km - kot nove) zimske pev-matike Michelin 175/65R14 za 90 €. Tel. 041 641 157. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. KUHINJSKI štedilnik Alfa, desni, malo rabljen, prodam. Tel. 041 946 904. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki, eze in bela zalivka s popustom cenovno zelo ugodni. Prireditvenik Kako srčno si želel, da še med nami bi živel. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi sin Dušan, spomin bo večno ostal. Vse, kar si storil za nas nekdaj, v spomin bo in hvala ti vekomaj. Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni več tvojih prijaznih besed in stiska rok, ostal je le spomin nate, dragi Dušan, in trpek jok. SPOMIN Dušan Kokol IZ BODKOVCEV 31 5. 10. 1989-19. 10. 2008 Moje srce te vedno išče in grem na juršinsko pokopališče, da te vedno tam obišče. V beli krsti mirno spiš. Na grobu tvoja slika zdaj stoji in bela rožica cveti. Tam, v kraju tišine in mojega srca žalosti in bolečine. Hvala vsem, ki postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu, mu darujete cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: mama Lojzka, ata Anton, brat Boris z družino, mati in vsi, ki smo te imeli zelo radi Petek, 18. oktober 9:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: festival dopolnilnih dejavnosti in okoljevarstva, strokovno in potrošniško ocenjevanje suhih salam, do 13.00, ob 10.00 predavanje, ocenjevanje kakovosti domačih mesnih izdelkov, delavnica o sušenju zelišč in zelenjave, ob 12.00 sejem dopolnilnih dejavnosti - do 17.00 9:00 Svetinje, zidanica Malek: Likovna kolonija Malek 2013, ob 18.00 Vanjin vinski mnogoboj - vinsko-kulinarične zgodbe 11:00 Zetale, šotor pri OŠ: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, otroški kostanjev piknik 15:30 Hajdina, izpred občine: občinski praznik, nočni pohod na Donačko goro, PD Hajdina 17:00 Leskovec, telovadnica OŠ: kulturni večer Bodi bližje glasbi, ob 5-letnici Zenske vokalne skupine KD Leskovec 17:00 Ptuj, Turnišče, šolsko posestvo Biotehniške šole: osrednja slovesnost ob 60-letnici kmetijskega šolstva na Ptuju 19:00 Ormož, Grajska pristava: glasbeni večer Ulični šarmer, nepozabne melodije Tomislava Ivčica 19:00 Slovenska Bistrica, grad: prleški kabaret Kisla župa - dobrote slovenske kuhinje, Marko Koča in Tadej Vesenjak 19:30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: 1. Arsanin koncert sezone 2013/2014, Glasbena predstava GodArt, pianist Jure Godler in violončelist Tilen Artač 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Flora in favna ptujskega jezera, gost ljubiteljski botanik Marjan Šenica 20:00 Slovenska Bistrica, športna dvorana: predstava Kandidat za vampirja 20:00 Zetale, šotor pri OŠ: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, društveni večer s predstavitvijo glasbenikov, podelitvijo pokalov in priznanj 20:30 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe: koncert, Jazz project X in Daniel Sadownick, GŠ Karola Pahorja Ptuj 21:00 Ptuj, CID: Arabski vikend, Trio NUR Sobota, 19. oktober 9:00 Hajdina, telovadnica OŠ: 15. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 9:00 Leskovec, pred gasilskim domom: tekmovanje 4. gasilski boj - Leskovec 2013 9:00 Makole, grad Štatenberg: 11. tradicionalni oktobrski pohod po 10 km dolgi pota Forma vive Forma viva Makole 9:00 Ormož, grad MCO: delavnica Kako izpolniti svoje želje 9:00 Ptuj, Mestni trg: Telovadimo na Ptuju, jutranja telovadba 1000 gibov, Društvo šola zdravja 14:00 Zetale, šotor pri OŠ: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, slavnostna seja OS, dan odprtih vrat PGD Zetale od 14.00 do 21.00, odprtje razstav društev v avli OŠ ob 15.00, medgeneracijska ustvarjalna delavnica ob 15.00 v OŠ, 15:00 Majšperk, mala dvorana KPC: razstava ročnih del Spretni prstki, ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk, do 20.00 16:00 Zetale, šotor pri OŠ: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, osrednja proslava in kostanjev piknik z ansamblom Zreška pomlad ob 18.00 16.00 Gerečja vas, gasilski dom: dan odprtih vrat PGD Gerečja vas, ogled doma in opreme, prikah vaje maščobne eksplozije in gašenja plinske jeklenke za gospodinjstvo ob 17.30, druženje s člani društva ob 18.00 17:00 Juršinci, kulturni center: Ljudske pesmi in viže, KUD dr. Antona Slodnjaka 17:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: 15. občinski praznik, osrednja proslava s kulturnim praznikom in podelitvijo priznanj, ob 16.00 slavnostna seja 19:00 Dornava, dvorana baročnega dvorca: koncert Zenske zgodbe, pesmi div današnjega časa, Romana Zelenjak, Simona in Ernest Kokot, Bojan Zelenjak, Zmago Štebih, Mede-ja Unuk 19:00 Poljčane, Dom športa in kulture: Naj se sliši ljudska pesem, KUD Janko Zivko in gosti 19:00 Ptuj, CID: arabski vikend, zgodbe, zvoki in podobe arabskega sveta 19:00 Trnovska vas, šotor: veselica 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Pascala Ramberta Zapiranje ljubezni 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert akustične zasedbe Mascara 21:00 Ptuj, Kolnkišta KPŠ: jam session z Danielom Sadownickom in prijatelji Nedelja, 20. oktober 13:30 P:00 13:00 15:00 Zetale, šotor pri OŠ: 14. občinski praznik in 23. kostanjev piknik, srečanje starejših občanov in srečanje folklornih skupin z godbo na pihala in mažoretami iz Hrvaške ob 13.30 Majšperk, mala dvorana KPC: razstava ročnih del Spretni prstki, ustvarjalnih klepetalnic DPD Svoboda Majšperk, do 18.00 Trnovska vas, šotor: tekmovanje v kuhanju kisle juhe med vasmi Hajdina, športni park: 15. praznik občine Hajdina, dan otroške nogometne šole Golge- ter Hajdina Ponedeljek, 21. oktober 9:30 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica: predavanje Draga Štimca Kristaloterapija Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: stand up komedija Matjaža Javšnika Mestni kino Ptuj Petek, 18., sobota, 19., in sobota, 20. oktober: 17:00 Navihani Bram; 19:00 RIPD - urad za pokojnike; 21:00 Razredni sovražnik Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Mestna občina Ptuj energetsko najučinkovitejša občina v Sloveniji; Trgatev na grajskem griču; Dan turizma s folklornim nastopom; Razglasitev zmagovalcev vseslovenskega literarnega natečaja Otroci sveta; Ptujski župan podelil priznanje Ptujčanu Francu Rozmanu; Triumf Balkana na 2. svetovnem prvenstvu haložana; Med paragvajskimi Indijanci z Andrejo Tovornik v društvu Potuj; Razstava intarzij avtorja Voja Veličkovica; Tovarna aluminija v objektivu Srdana Mohoriča; Zi-vljenje v glini, razstava mesta Beograda; Predstavitev priznanj pisatelja Ivana Potrča; Fotografska razstava Borisa Voglarja; Z glasbo v sobotno noč. Prazen naš dom je, prazno je dvorišče, oko naše zaman te išče. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Ignaca Toša IZ DRAGOVIČA 38 31. 7. 1931-7. 10. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, kolektivu KZ in MZ Ptuj, vsem društvom ter drugim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, za sv. maše in nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala duhovniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, zastavonoši, nosilcem praporov, pogrebni službi Mir, govornikoma Stanku in Mariji za poslovilne besede. Zahvalo izrekamo tudi osebju na intenzivnem oddelku bolnišnice UKC Maribor in Ptuj. Žalujoči: njegovi najdražji Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče Ivane Roškar IZ MALE VASI 41 14. 12. 1918-6. 10. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše ter nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke, govornici in govorniku ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste ji v življenju stali ob strani, jo obiskovali in kakorkoli pomagali ter ji krajšali dolge dneve v jeseni življenja. Žalujoči: vsi njeni Prišel je jesenski čas, ko vsa narava legla bo k spokojnemu počitku... In ti, naša draga mama? Ti za večno si zaspala, a v mislih naših za vedno z nami boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice Ivane Pilinger IZ STOJNCEV 111 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala sodelavcem VGP Drava Ptuj in OŠ Olge Meglič. Hvala g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, Janku Kelencu za odigrano Tišino, govornici za izrečene poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njeni Ptuj • Akcija programa Bio užitek Biouzitkarji spodbujajo ekološko pridelano hrano Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije je minuli četrtek v okviru promocijskega programa Bio užitek organizirala srečanje v trgovskem centru Mercator. Obiskovalcem so predstavili prednosti ekološko pridelane hrane in ponudili bogato pokušino ekološko pridelanih dobrot z ekoloških kmetij. Dogajanje je popestrila animacijska skupina z interaktivno eko predstavo za otroke. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije oziroma Zveza Biodar je v letošnjem letu začela izvajati triletni program Bio užitek, ki ga sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. S programom Bio užitek širši javnosti predstavljajo ekološko kmetijstvo, njegove tehnologije in ekološko pridelana živila. »Namen programa je spodbujati potrošnike k večji porabi ekološko pridelane hrane, ki je pristna, sveža, okusna in je potrošnikom v užitek. S številnimi zanimivimi dogodki po celi Sloveniji bomo v vaši bližini vsa tri leta,« je dejal Boris Fras, predsednik zveze. Cilj je povečati trend ponudbe in povpraševanja po ekoloških živilih v Sloveniji, povečati število kmetij, vključenih v kontrolo ekološkega kmetijstva, povečati povpraševanje po ekoloških živilih v javnih ustanovah, izboljšati poznavanje temeljnih informacij o zakonskem režimu EU v ekološkem kmetijstvu in o evropskem logotipu za ekološko proizvodnjo, poglobiti zavedanje potrošnikov o koristnosti ekoloških proizvodov ter povečati prisotnost ekološko pridelanih proizvodov v slovenskih medijih. Tako se v večjih trgovskih centrih, tudi tistih, ki še nimajo poudarka na prodaji ekološko pridelanih proizvodov, odvijajo različni promocijski dogodki, na katerih so na voljo tudi degu-stacijske police z ekološkimi proizvodi. Za zanimivo in pestro dogajanje skrbijo animacijske skupine, ki pripravljajo interaktivne predstave in prek njih motivirajo obiskovalce za okolju in zdravju prijazno ekološko kmetijstvo. Karavana bioužitkarjev, kot se radi v šali poimenujejo, se je zato tokrat ustavila tudi na Ptuju. Poleg bio sadja, zelenjave, sokov in drugih izdelkov, so bila na voljo številna informativna in promocijska gradiva o ekološkem kmetijstvu. Patricija Kovačec 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! S Bi bili radi še boljši ljubimci ? HI www.sextablete.si NA VOLJO BREZ RECEPTA NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 560] 4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si B www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Karavana bioužitkarjev se je ustavila tudi na Ptuju. S svojo prisotnostjo želijo spodbuditi zavedanje o koristnosti ekoloških živil. Sveta Ana • 5. trgatev modre kavčine Pridelali 16 kilogramov žametne črnine V nedeljo je pred cerkvijo Sv. Ane v Velikem Vrhu potekala že 5. trgatev modre kavčine - žametne črnine, potomke najstarejše trte na svetu. Kot vsako leto so nagradili vinogradnika, ki je prinesel največji grozd potomke, novost letošnje prireditve je bila trgatev v učnem vinogradu, ki je namenjen učencem OŠ Cirkulane-Zavrč. Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTA VA V24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 816] 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Skrbnik trte Zvonko Arne-čič in gospodar župan Janez Jurgec sta v nedeljo vabila vinogradnike, goste in ostale, da so se udeležili trgatve modre kavčine, ki so jo ob cerkvi Sv. Ane posadili pred petimi leti. Po tem ko so lani trgatev izvedli že v začetku oktobra, je letos zaradi vremenskih razmer ta nastopila nekoliko kasneje. Letos je trta obrodila približno 16 kilogramov grozdja, kar je po besedah Zvonka Arnečiča odraz letošnjih vremenskih razmer. Obran pridelek bodo skrbno predelali v vino. Prvi rez sta opravila gospodar trte Janez Jurgec, župan občine Cirkulane, in predsednik društva vinogradnikov, Edi Hoj-nik, sledili pa so jima pevci ter drugi gostje. Kot že nekaj let je del prireditve tudi prinašanje grozdja potomk, ki so jih posadili drugi vinogradniki, v 5 letih so namreč podarili že več kot 50 ce-pljenk. Sedaj že nekaj let vino- gradniki med seboj tekmujejo, kdo prinese večji grozd. Letos je največji grozd tehtal 663 gramov, prinesel ga je Leon Šter-bal, drugi po teži je tehtal 590 gramov, tega je prinesel Milan Prvi rez sta opravila gospodar trte Janez Jurgec, župan občine Cir-kulane, in predsednik društva vinogradnikov Edi Hojnik. www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Kolednik, tretje mesto pa je zasedel Rudi Lozinšek, njegov grozd je tehtal 582 gramov. Namen tekmovanja je simboličen, največje veselje namreč kaže dejstvo, da trta uspeva ter da se vinogradniki trudijo in vzorno skrbijo zanjo. Sicer pa je najtežji grozd, utrgan v nedeljo pri Sv. Ani, tehtal 813 gramov, zaslugo zanj ima Zvonko Arnečič, ki vse leto skrbi za trto. Novost letošnje prireditve je bila trgatev iz učnega vinograda, kar naj bi v prihodnjih letih postalo tradicionalno. Druženje so popestrili še s peko kostanjev in moštom. Patricija Kovačec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA 'ORS,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Napoved vremena za Slovenijo www.radio-ptuj.si Če je vlažen in mrzel Luka, 3/18 repo popuka in osmuka. Danes bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C. Obeti V soboto bo povečini jasno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. V soboto popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in suho. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bodo ponekod manjše padavine. Pihal bo jugozahodni veter. Foto: PK Foto: PK