11 ftevtllm.
V Ljubljeni, v soboto IS. januarja I9Z1.
Izbala vsak dan popoldne, Isrcentel nadeli e In premike.
Inse ratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K,
od 30 mJm višine dalje kupčfjskl In uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—w Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseiatov naj te priloži znamka za odgovor.
Upr^vntttvo „31ot. Naroda11 in „Narodna Ttekaraa" ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Knaflova
„Slovenski Narod'   vel?a  v Ljubilanl ln po pošti:
t Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan • K 300" — polletno. 150 —
3 mesečno.....•   „   75'—
1     - ........25-
V lnomentalf o i
celoletno    ...... K420-—
polletno.......„210-—
i mesečno ......   M105*—
„ 35-
Pri morebitnem povišanju se inu daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki nat po4i|e|o v prvič naročnino  vedno  jajr po nakaznici. Na samo nismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda« Knaflova ali ca it 9, I* nadstropje.
Telefon štev. 34.
Dopise sprejema le podpisane ln zadostno IranUovane SSJfT    Rokopisov n« vrača. "W4
Posamezna številka ve!ia 1*20 K
PoStnina plačana v gotovini.
B9e
Univ. prof. dr. Rado Kušei:
Verska ^noboda in zakon* (brali!.
Ustavno jamstvo za zakon in rodbino bi imelo dvojen pomen. Država naj prizna, da Ji je temelj sedanjega družabnega reda svet in nedotakljiv, naj na slovesen način izjavi, da pričakuje procvit, napredek in kulturni razvoj naroda le na tej podlagi in naj tako obsodi že v naprej vsak poskus, rušiti na tem temelju. Da to ni odveč, kažejo razmere v Rusiji. Razkroj zakona in rodbine bi pomenil razkroj vse družabnosti in kanec zdrave države*
Drugi nič manj važni pomen ustavne zaščite zakona pa bi bil ta, da proglasi država na ta način ureditev zakonskega prava z ozirora na civilnopravne posledice zakonske pogodbe za zadevo svoie legislative.
Izvedba verske svobode bo ravno na polju zakonskega prava najtežavnejša, ker bodo vse stranke skušale uveljaviti svoje verske nazore, med katerimi je izključen vsak kompromis. Kazale bodo na sedanje pravo, ki je tako pri nas kakor v Srbiji v bistvu versko pravo. Na Hrvatskem In v Srbiji se rešujejo zakonske pravde še danes pred duhovskimi sodišči. Celo verjetno je. da se bo govorilo o kulturnem boju, ako se cerkveno sodstvo v zakonitih sporih.odpravi. In vendar le utemeljeno samo v naziranju, da je zakon zakrament in je že vsled tega z versko svobodo nezdružljivo.
Ni inoj namen, govoriti o vsebini zakonskega prava, ki naj se pri nas na novo ustvari, pač pa moram v tej zvezi z vsem poudarkom naglasiti, da ustavno zajamčena verska svoboda neobhodno zahteva enotno državno zakonsko pravo.
Gotovo bodo skušali strogo cerkveni krogi nastopiti z dokazom, da je verska svoboda zajamčena s tem da je vsakemu dovoljen prestop k drugi veri in da so vsa veroizpove-danja enakopravna ter da vsled tega lahko ostane za katolike, za pravoslavne kristjane in za moslime njih konfesijonelno pravo še naprej v veljavi. Zanimivo je. da se je razposlal pred približno pol letom od ministrstva za vere zakonski načrt o uredbi medverskih odnošajev v naši kraljevini različnim oblastvom in tudi naši pravni fakulteti v presojo, v katerem se z vso resnostjo zagovarja stališče, da naj se za katolike, pravoslavne kristjane in moslime tudi  po  državi   sankcijonira njih
konfesijonelno zakonsko pravo. In vendar se v tem načrtu na prvem mestu poudarja načelo verske svobode. Ne vem. v koliko se sme načrtu pripisovati ofi-cijozen značaj, na vsak način pa mi daje zadosten povod, opozoriti na možnost, da bodo nekatere stranke navzlic ustavno zajamčeni verski svobodi z vso vnemo zagovarjale konfesijonelno zakonsko pravo in se zavzemale za njega uzakonjenje po državi.
Njim nasproti treba najprej poudariti, da si v najnovejšem Času celo katoliška cerkev ne prisvaja več absolutne m izključne kompetence do zakonodaje v matrimonijalnih zadevah, temveč da naravnost prizna-v a državi upravičenost, da po svoje uredi civilnopravno stran zakonske pogodbe. V nekaterih točkah proglaša novi cerkveni zakonik določbe gradjanskega prava celo tudi za cerkev kot obvezne (can. 1059, 1080) ali pa vsaj dušnim pastirjem naroča, naj vplivajo na zaročence, da zado-ste predpisom gradianskega prava (can. 1067).
Seveda priznava katoliška cerkev, dosledna svojemu stališču, državi tudi pravico do sodstva v zakonskih sporih z ozirom na civilnopravne posledice sklenjene pogodbe. In nič drugega kakor civilnopravna pogodba je zakon (brak) za državo. Pomen in značaj, ki ga dajeta zakonu cerkveno pravo katoliške in pravoslavne cerkve, za državo ne moreta in ne smeta biti merodajna. Zato se bo moralo prej ali slej sodstvo v zakonskih sporih povsod poveriti državnim s o d n i k o m. Ce izraža prof. teol. v Beogradu dr. Radovan Kazimirović v almanahu udruženja pravnikov v krali. SHS 1920, str. 71. naziranje srbskih cerkvenih krogov sploh, bo imela država v tem pogledu nanr^m pravoslavni cerkvi lahko stališče. Prof. Kazimirovič* zastopa mnenie, naj vzame države »bračne parnice« v svoje roke, ker so povsem zaseb-nopravne narave in ne spadajo pred »eparhijski sud«. Ta po*'av ie razveseljiv in nam daje upanie. da tudi na Hrvatskem odorava cerkvenega sodstva v zakonskih nravdah ne bo zadela na velike težkoče. Seveda na pravoslavnim in katoliškim kristjanom nikdar ne more biti zabranieno. da predlože v pomirjenje vesti svoie zakonske spore tudi cerkvenim sod-
nikom v presojo. Glede na civilnopravno stran zakona pa si mora zavarovati država izključno kompeten-
c o. —
Po državi urejeno matrimonijal-no pravo je z ozirom na zakonske pogodbe ravno tako neobhodno potrebno kakor drugi zakoni, s katerimi bo v vseh posledicah izvesti verska svoboda. Vsako konfesijonalno zakonsko pravo vsebuje tudi gotove verske predpise, ki jih morata ženin in nevesta izpolniti, ako si hočeta zasidrati sodelovanje cerkvenega organa pri poroki. Taka obveznost verskiii predpisov pa je v nasprotju s svobodo vere in vesti. Vsak državljan se lahko sklicuje na to, da se ga po določbah ustave ne sme siliti k nikokemu verskemu činu, niti k izstopu iz vere, niti k prestopu v drugo vero. 2e iz tega sledi, da mu mora država, ki mu jamči za versko svobodo, dati tudi možnost, da vstopi v zakon brez sodelovanja cerkvenega ali sploh verskega organa. Pogoj za to pa je, da je matrimoni-jaino pravo urejeno po državnem zakonu, ki mora poskrbeti tudi za nekonfesijonclno obliko poroke. Ne zagovarjam obligatoričnega civilnega zakona, a tudi nadomestni civilni zakon (Notzivilehe), kakor velja sedaj pri nas v Sloveniji in Dalmaciji, ne odgovarja načelu verske svobode, ke: !o dovoljen le v slučaju, da cerkev odkloni versko poroko iz razloga, ki ga država ne prizna. Ker se v smislu verske svobode nobenega državljana ne sme siliti h kateremukoli verskemu deianiu, tedaj tudi ne k poroki v verski obliki, bo treba uvesti fakultativni civilni z a k o n, to je, ženinu in nevesti naj bo prepuščeno, ali se hočeta poročiti cerkveno ali ne.
Najnevarnejše bi bilo, pripuščati, da se zakon (brak) izrablja po cerkvi in verskih družbah v državi v agitatorične svrhe. Država mora že z etičnega stališča opuščati vse. kar bi državljane navajalo do spoznanja, da treba spremeniti samo vero. ako se hoče doseči ali vsai pozneje omogočiti razporoko. Vera mora biti za vsakega stvar prepričanja in notranjega čustva, ne pa sredstvo, s katerim se pridobe drugače nemogoče pravne udobnosti. Tako izrabljanje vere je. akoprav postaja vedno bolj pogosto, nemoralno, gre pa po večini na rovaš dejstva, da naše sedanje zakonsko pravo (v Slovenju. Dalmaciji in na Hrvatskem) ne ustreza več potrebam časa.   Naloga države bo tedaj.
da v zvezi z ustavno zajamčeno versko svobodo, po kateri ni nihče vezan na verske predpise, torej tudi ne na določbe konfesijonelnega prava, brez vsakega ozira na veroizpove-danje omogoči razporoko tam, kjer smatra to za upravičeno.
Cerkev tudi iz take ureditve ne bo trpela nikake škode. V dokaz za to lahko služi Nemčija, kjer je civilna poroka obvezna, kjer pa se navzlic temu vsak katolik po civilni poroki da poročiti tudi še v cerkvi.
Vso javnost prosim, da moja izvajanja o verski svobod) in njenih posledicah vzame le za to. kar hočejo biti: za poskus, kako naj se tfc-vede to načelo s strogo doslednostjo na vseh poliili zakonodaje, na katera se razteza njegov vpliv. Nisem zasledoval nikake politične tendence in želel bi, da naj vodijo v tem vprašanju poslance, državo in cerkev isti motivi in ista stroga logika kakor mene.
JugoKtouarcsIte sole t? Julijski Benečiji.
Razvnela se jo v tržaških Italijan- | skih listib velika debata o jugoeloven-skih šolah v Julijski Benečiji. Socijal-nodemokratični voditplj dr. Oberdorfer predlaga v >Lavora!oru<, da naj država ustanavlja za Jugoslovane Sole samo tam, kjer žive kompaktno, javna in privatne šole se dovoljujejo pod nadzorstvom države tam kjer je mešano prebivalstvo; pov.-odi je poučevanje italijanščine obvezni oredmet. V Trstu naj se ustanove slovenske ljudske in srednje sole. ali naj se ne odrekajo tudi v Gorici, Pazinu in Puli. V ljudskih in srednjih šolah naj uče iugoslovenski učitelji, oziroma profesorji, slednji izšolani na kakem vseučilišča, za njih prirejenem, na primer v Padovi. Nadzorstvo naj bo v rokah učiteljev italijanščine, da ne postane šola središče irredentizma. Oberdorfer se zavzema 70. to, kar bi Italija pravzaprav na vsak način ze morala dati, da si ne zasluži pridevka krute zatirateljice šolstva med svojimi novimi državljani na i zhodu. Tam pa kjer so Jugosloveni v absolutni manjšini, ne morejo zahtevati in vlada ne more dovoliti javnih foI tako malim skupinam prebivalstva. Tam torej naj se vrši raznarodovanje.
V >Piecolu< pa piše o ju*?oslovenskih šolah v Julijski Benečiji prof. 8a-raval, ki izvaja? Jueosloveni naj vedo, da niso več v poli kletni državi in da nima več veliave § 19. avstrijske ustave, marveč da se nahaj a jo v državi z enotno narodnostjo, napram kateri so oni v mali manjšini. V cisto jugoslo-venskih krajih (Idrija Postojna, Tolminsko, nekateri deli Istre) morajo biri ljudske šole jugoslovenske, 7a kar je
tudi italijanska vlada pripravljena, v mešanih krajih so moro k večjemu dovoliti otvoritev kako privatne lolo, ka-kor na primer v Trstu. (JciteljieS naj bosta v Tolminu in v k.vk^m hr\v.<sk*»m kraju v Istri. Pozdravlja i H eroorferjev predlog, da naj se učijo Italijani jngo-slovenščine. da bodo BOgli I uspehom poučevati italijanščino v mgo.-lovon-skih šolah in jih nadzorovati. T'stano-vo naj se v to svrho potrebni tečaji na. italijanskih učiteljiščih. Srednje frole pa morejo biti samo italijansko, ker to pripravljajo dijake za visoke študije. Kdor jih abcolvira mora mati popolnoma italijansko, nauči se pa italijanščine v srednjih šolah. Potem pa vendar pravi, da na jugosl o venskih srednjih šolah, ki se imajo ustanoviti Ie po nujni potrebi in samo v čisto jugosloven^kih krajih, mora biti italijanščina obvezen predmet in kak dni£ učni oredmet bi se predaval v italijanščini, tako da bi se dijak naučil popolne italijanščine, drugo bi se poučevalo toroj v domačem jeziku. V Idriji je realka, gimnazija bi utegnila biti v Ajdovščini, kak hrvut-ski zavod naj bi bil kje v Istri, ali n« v Pazinu.
Tako prednisujejo Italijani Julijski Benečiji šolo za Jusroslovene. Tendenca ie to: kolikor mogoče malo pa v&e obilje/eno po italijansko; v krajih, kjer so Jugosloveni v manjšini, pa naj se kar sprijaznijo z italij.ini zaci jo. Pro~ pričanj smo, da se bodo Jugosloveni pod Italijo hudo borili za svojo šoie in upamo, da uspešno. Vsi Jugosloveni in ves civilizirani svet jim mora pomagati!
Politične OEsfi.
— Politični položaj. Beograd, 13. januarja. V tukajšnjih političnih krogih so smejejo upom zagrebških zajedničar] ev, ki stavijo velike nade v Pro-tičevo akcijo, da morda on zruši sedanjo vlado in spravi potem na krmilo Radiča in zajedničarje. Te nade bazirajo na popolnem neznanju sedanjega političnega položaja. Takoj, ko se je Pašič vrnil iz Pariza, je zavel v radikalni stranki drug kurz,   kakor ga je
zasledoval Stojan Proth. \o';i ugledni član radikalne stranke, se je izjnvil o položaju sledeče.: Oe bi bil Nikola. Pašič. ostal v prvi vladi in bi na njegovo mesto ne prišel P roti 6, bi v začasnem narodnem predstavništvu in v dosedanjih vladah ne bilo toliko kriz, kakor se bole in tudi izid volitev bi bil popolnoma drurrač^n. Pa£ić bi bil gledal na to, da pride med radikalci in demokrati do sporazuma in danes M —~-—TTTr~ -1rr— ■    ■ j*'i*T» m -n,f*«m
Aleksander Dumas. sin:
Kiparjeva pravda.
Roman. (Dalje.)
»Dobro ste izbrali, otrok moi. Ta soha ie kopija ene najlepših an-tik .borilca. Prav imate.« ie nadaljeval smehljaje. »Več je vredna nego vse druge, ki sem jih ustvaril jaz.«
Sram me je bilo. Ali sem napravil veliko nerodnost? Ne. s tem odkritim odgovorom sem si popolnoma pridobil niegovo naklonjenost. Dali so mi kniig. znamk; toda polagoma mi ie postal dan predolg, in začutil sem praznoto v sebi. Postal sem žalosten. Nasproti tej bujnosti, temu razkošju in veseli rodbini, ki ni bila moja, sem videl svoio mater samo z bornim obedom, ki ga nisem mogel deliti ž njo. Gospod Riez ie dobro poznal človeško srce. kajti rekel mi je:
»Sedaj, mali prijatelj, pa pojdite in obiemite svoio mater! Sluga vas popelie tja in pride zopet po vas. kadar boste določili,c
Moral sem objeti gospoda Rieza.
»Vi imate srce«, ie dejal predle, ko je vračal moj obicm. »in to ie dobra stvar, celo v umetnosti.« Pri tem se je žalosten ozrl na svojega sina. ki se je igral s psom.
V.
Mater sem dobil samo. kakor sem si želel. In ker se ni nadejala mojega poseta. je urejala papirje, račune in posebno pisma. Večino izmed njih ie raztrsrala.
Jokala ie bila.
»No, ali so te dobro sprejeli?« je vprašala.
»Da, mamica.«
Potem ie izpraševala. in pripovedoval sem iei o čudovitih stvareh, ki sem jih videl ter sem obrnil nekoliko njen pogled na tajne nagone svojega poklica.
»To veš. da ti ne bom v ničemur nasprotovala. Pameten deček si in poznaš naš položaj. Navezana sva prav samo nase. Onega dne, ko mi porečeš, da si se odločil za kai gotovega, bom na rvon" strani. Vprašaj torej svojo vest in odloči se! Jaz ti ne morem svetovati, ker sem preveč nevedna.«
Medtem ko sem govoril s svoio materjo, srni se mehanično ozrl, in zdelo se mi ie, da manjka eden izmed sobnih okraskov, ki sem jih bil vajen videti v salonu.
»Kje pa ie tvoia kratka ura?« sem vprašal. Ta ura je bila edini umetniški kras. ki ga je imela moja mati. 2e od malega sem io poznal, in pogrešil sem jo tem hitreie. ker sem videl prav zelo slično uro pri gospodu Riezu.
»Pokvarila se ie,« mi ie odgovorila mati. i Nesla sem io uranu, da jo ponravi.«
Ne vem. kako to. da nisem mogel prav verjeti materi, dasi me ni nikoli nalagala. Tako sem se vrnil torej h gospodu Riezu. v mislih popolnoma pri uri, ki je mahoma izginila ...
Bilo ie poleti, ko ie malo dela in malo zaslužka. Mati je morala plačati šolnino v zavodu: ali je morda prodala uro. da je dobila denaria? Kako bi zvedel gotovo resnico o tel stvari? Sama mi nikakor ne pove. Nalagal sem iei pač bremena, ki so bila težja, kakor so tih mogle nositi njene m oči.
Brez drugega dokaza se ie utrdilo v meni to prepričanje, in tako
sem sklenil, da napravim Še istega dne odločilni korak.
Bil sem takrat 13 let star: zgodovine, latinščine, grščine in matematike sem se dovolj učil. da bi se mogel v novem studiju dalje izobraževati. In ta študij nai bo moj življen-ski poklic. Potem bo treba materi skrbeti samo za stanovanie. hrano in obleko, dokler bi ne zaslnžil sam denarja. In to se zgodi pač kmalu.
Po takih razmišljanjih sem si ogledal v atelierju gospoda Rieza razne umetnine s čutom, da jih bom mogel hitro tudi iaz narediti. Po tem je stremela takrat moja častihlep-nost, saj so ta dela donašala gospodu Riezu 30.000 do 40.000 frankov na leto.
Gospod Riez ie ljubil svoio umetnost s svetim spoštovanicm: čutil je. kaj je lepo in ie iskal ta cilj. Ampak v njem ni žarela ona božanstvena iskra, ki razvnema izvoljene duše. Vedel je to prav dobro in trpel zaradi tega. Pozneje irrf je večkrat priznal, kako so ga njegova razočaranja mučila ...
Med aristokracijo je bil gospod Riez kot umetnik na iako dobrem glasu, saj je imel izvrstno roko. Po življenju je ustvarjaj lepe doprsne
kipe dam iz Faubourga. St. Gcr-maina in Chausse d' Antina. vse na-lišpane, kolikor mogoče Tepe. izvršene z mehkimi konturami, ki niso zadovoljile strokovnjaka niti ustva-ritelja samega. Njegova dela so ugajala družbi, niso pa našla milosti v očeh poznavalcev.
Izprva je vzbujal Riez najlepše nade. V Luvembourgu strni soha, ki io je ustvaril on: tu se kažejo globoko razumevanie. posrečena kompozicija in lepe linije. Toda pri tel prvi ustvaritvi ie izdal vse svoie darove. Na mesto umetnosti )e stopiln umetničenie. in te!mika Je nadomestila mojstrstvo. Potem ie prišel v modo. Lahki usneh ga ie odškodo-val za izgubljeni cilj: postati mojster. Ampak prestaial ie zato težke duševne boje: kadar ie videl dela drugih urnemikov. se jih veselil. da\ se zanje navduševal in se potem potrt vračal v svoj atelicr.
Bogata mlada dama se ie bila že v začetku njegovega umetniškega delovanja zaljubila vani in ie postala potem njegova žena. Ali to morda s tem pregnala geniia. da ie prinesla v umetnikovo delavnico brezskrbnost? —
2 stran
»SLOVENSKI NAROD\ dne 15. januarja 192i-
!l Stev.
imel ta blok v konstituanti veliko večino. Protič je bil od vsega začetka nasproten temu nazlranju in je mnogo škodovaL Danes stoji v tem oziru ves radikalni klub za PašiČem, Protič pa Je popolnoma osamljen. To potrjuje tudi Jdsmo, ki se je prečitalo na včerajšnji seji, kjer podaja Protič pogojno CEtavko in bi mogel verifikacijski odbor priti na podlagi tega pisma do prepričanja, da se Protič definitivno odreka mandatu. Če bi bil Protič upal na imago in če bi čutil za seboj večino radikalnega kluba, bi gotovo ne poslal tega pisma. Danes je rešena situacija a tem, da je dosežen sporazum med radikali in demokrati. Pašič je bil ona oseba, ki se je zavzemal za ta sporazum in kdor pozna Pašiča iz njegovega prejšnjega delovanja, ve, da si Pašič ne da kar tako meni nič tebi nič iztrgati situacije, ki jo j© ustvaril po dobrem prevdarku, iz rok. Na tem sporazumu pa sloni trdno tudi obstoj dr-iave. ker bi sicer zašla v tak kaos, iz katerega bi ne bilo več izhoda.
= Ministrski svet. Beograd, 13. januarja. Na današnji seji ministrskega sveta se jo razpravljalo o vsebini prostornejša govora. Prvi del govora bo obsegal glavne točko programa dela vlade v zvezi z načelno točko bodoče ustave, narodnega in državnega edin-stva. Drugi del govora bo zagotovil versko, državljansko, plemensko, socijalno in ekonomsko enakost Za vse in zaščito malih. Po prečitanju prestolne-ga govora se bo seja zaključila. Prihodnja seja se vrši nato v soboto, 15. t. m. s sledečim dnevnim redom: volitev odbora za revizijo poslovnika, volitev ustavnega odbora in debata o poročilu verifikacijskega odbora o spornih man-'datih.
== Seja demokratskega kluba. Beograd, 13. januarja. Danes se je vršila seja demokratskega kluba, kjer se je razpravljalo o nadaljni taktiki stran ke. Po daljši debati se je klub bavil z današnjim uvodnim člankom »Demo-kratlje«, katerega je obsodil cel klub. Sklenjena je bila sledeča resolucija: ^Uvodni članek v >Demokratiji« z dne '13. t m, je napisal ravnatelj »Demo-kratije« g. Košta Jovanović brez znanja redakcijskega odbora, ki ne prevzame za ta članek nikake odgovornosti in ne odgovarja mišljenju demokratskega kluba, marveč predstavlja samo osebno mnenje pisca.« Nato se je izvolil za novega ravnatelja »Demokratije« poslanec dr. Šumenković.
= Priprave za slavnostno seio fconstiruante in prestol ni govor. Beograd, 13. januarja. Danes se je vršil ministrski svet, ki je trajal od 15. do 17 in pol Na tej seji se je razpravljalo najprvo o ceremonijah pri jutrišnji slavnostni seji. Ministrski predsednik Nikola Pašič je odšel na dvor, da se dogovori o vseh modalitetah. Prestolonaslednik regent se bo peljal v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča od dvora do konstituante. Pred vhodom v skupščino ga bo pričakovalo predsedstvo konstituante in ministri v lfaku ter z vsemi odlikovanju Vojaško Spremstvo regenta bo ostalo pred skupščino, regent pa odide v spremstvu ministrov in predsedstva v dvorano, kjer bo prečita! prestolni govor. Takoj po prestolnem govoru se bo seja zaključila. Končna redakcija prestolnega govora še ni zaključena, marveč se bo to zgodilo neposredno pred sejo konstituante jutri ob 10. dopoldne. — Nadalje je poročal ministrski predsednik Pašič na današnjem ministrskem svetu o do-litičnem položaju in o stališču zemljo-radniške in muslimanske stranke. Po-<dal ie tudi kratek referat o poteku njegovih konferenc s Korkutom ln Lazl-čem. Pogaianja z obema strankama se bodo nadaljevala
= Kombinacije za zasedbo mesta finančnega ministra. Beograd, 13. januarja V političnih krogih se mnogo razpravlja o kombinacijah za zasedbo me-ista finančnega ministra. V ospredju se vzdržuje Še vedno kombinacija, da naj postane finančni minister prof. Kosta Kumanudi, poleg te kombinacije pa se Se vedno čujejo glasovi, da naj to mesto zasede Voja Marinkovič. Doslej se o tem vprašanju še ni odločilo.
— Sprememba ustavnega nacrta. Ministrski svet je v svojih zadnjih šolah razpravljal o ustavnem načrtu, ki »a je sestavila prejšnja Vesničeva vlada, ter se odločil za nekatere spremembe tega projekta. Med drugimi je sklepu, da ee spremeni člen 14., ki govori o tisku, V toliko, da ima vlada pravico prepovedati liste, ki sistematično izzivajo verske ln plemensko spore ln širijo mržnjo proti državi. člen 26. Ustavnega načrta je formuliran takole: >Vojno napoveduje kralj. Ako država Hi napadena ali ji vojna nI bila napovedana, je potrebno, da odobri izbruh vojne parlament.< Člen 31. ustavnega načrta, ki govori o dinastiji, ee je spremenil takole: >V kraljevini SHS vlada kralj Peter I. Karagjorgjevic. Nasledstvo pripada njegovemu sinu Aleksandru, njegovemu moškemu potomstvu iz iakonitega zakona po vrsti prvenstva. £ko bi kralj ne Imel moškega potomstva, določi narodno predstavništvo na-' siednika iz pobočne linije rodbine Kafra g jorgjevi ćev. Parlament sklepa o tem jt nadpolovično večino.« Paragraf 42. govori o narodnem predstavništvu, ki bi naj obsegalo parlament in senat. Na-jpdna skupščina bi naj štela 300 poslancev, senat po 100 članov. Senat bi 80 volil na devet let. Senatorji morajo biti stari nad 40 let Člen 57. govori o jnnistrih in določa, da so lahko ministri tudi brez portfelja in da se ministrom dajo ob stran pomočniki, ki bodo nosili naslov državnih podtajnikov. Dr-|avsi podtainiki so laika tudi poslao*
cl, vendar pa svojega mandata ne izgube, člen 42. določa število samoupravnih oblasti v kraljevini na 25. Vsaka samoupravna oblast bo štela 200.000 do 500.000 prebivalcev, izjemo tvorijo samo samoupravne oblasti v Beogradu, aZgrebu in v Ljubljani, ki lahko štejejo 800.000 prebivalcev. Člen 71. določa, da ju sedež ka^acijskega aodišča Zagreb. Ostale določbe se krijejo z določbami Vesnićevega ustavnega načrta.
t= V pokoj rt ev zdravnikov, Id so postali državni poslanci. Beograd. 13. januarja. V ministrstvu za narodno zdravje se pripravlja predlog, po katerem naj se vsi oni zdravniki, ki so bili v državni službi in ki so bili pri volitvah izvoljeni kot poslanci v konstitu-anto, vpokoje,
= Za ureditev našo vojske. Beograd. 13. januarja Pripravljajo se dalekosežne odredbe za ureditev razmer v naši vojski in sicer se bo tako za aktivne, kakor tudi za rezervne častnike uvedla revizija napredovanja m čina od 1. 1912 naprej. V ta namen se bo obrazovala širša komisija obstoječa iz armijskih poveljnikov in višjih častnikov, ki bo ta posel izvršila. V vseh političnih in vojaških krogih prevladuje mnenje, da je za dobrobit naše vojske potrebna da se ta posel čimprej izvrši.
= Ustanovitev narodne garde v Beograda. Beograd, 13. januarja. Tukajšnji trgovci in obrtniki so izdali proglas za ustanovitev narodne meščanske garde, ki ima namen nastopiti prod vsem elementom, ki bi skušali rušiti našo državo. V tem proglasu se pozivajo tudi dobrovoljci, da se organizirajo v istem smislu.
= Odloženi mandati. V seji konstituante dne 12. t m. je tajnik Voje-slav Janjič med drusrim naznanil, da se ie poslanec Ivan D e r ž 1 č odpovedal ljubljanskemu mandatu ln pridržal svoj štajerski mandat, poslanec Etbin Kri stan pa da se je odpovedal svojemu mandatu v kranjskem, pri držal pa svoj mandat v mariborskem okrožju. Derži-čev mandat v Ljubljani pripade Antonu Brandtnerju, mandat Etbina Kristana v kranjskem okrožju pa Antonu Kristanu.
= Komunisti m njih zvezo z Inozemstvom. Beograd, 13. januarja. »Tribuna* poroča o protidržavnem gibanju naših komunistov ter konstatira da je absurdna trditev naših komunistov, da niso bili v zvezi z inozemskimi komunisti in da niso dobivali od zunaj informacij in denarnih sredstev. Na oodlagi zanlenienega materijala je bilo v zadnjih dnevih aretiranih več oseb. ki so v zvezi s komunistično propagando v naši državi in ki so no večini Madžari ali pa Rusi. Iz dokumentov, ki so jih dobili pri teh agitatorjih ie jasno razvidna da so vzdržavali ti elementi zveze z našimi komunisti. Med aretirane! se nahaja tudi neki A. .Tancsi, Madžar, brat znanega budlmpeštanske-ga komunističnega komisaria za časa vlade Bela Kune. V klobuku so našli všite pod podlogo razne madžarske liste, izkaterih je razvidno, da je izvršil v Kunovi dobi razna junaštva in sicer rope, umore itd. Glavni niegov posel pa je bil organizirati roparske bande, ki so imele nalogo oropati razne budimpeštanske trgovine z dragulji. Iz teh ropov izvirajo tudi ogromne vsote, ki jih je imel A. Jancsi pri sebi. Te hste je imel omenjeni Madžar vedno pri sebi, da se ž nl:mi legitimira napram našim komunistom, s katerimi ie vzdrževal traine  stike m pri katerih je bil v
visokih časteh.
= Muslimani v zadregi, Beograd, 13. januarja. Listi se bavijo obširno z zadrego muslimanov, v katero so zali! muslimanski voditelji po lastni krivdi, da se nahajajo sedaj v sličnem položaju, kakor Radič in njegovi tovariši. Pri volitvah v konstituanto so se namreč tudi muslimani posluževali sličnih demagoških >šlagarjevc. kakor Radič in so izdali devizo: >Glavno za islam in sultan !< Iz strahu, da bi zapeljani narod ne uvldel njihovega dema-goštva, jim je bil dobrodošel poslovnik, ki zahteva prisego vladarju, da 80 pričel! eineati. Radi bi sedaj Sli muslimanski voditelji v vlado, a boje se sodbe naroda, ki so ga pri volitvah zapeljali. Zato zahtevajo sedaj spremembo poslovnika. S svojim držanjem v vprašanju agrarne reforme, kjer zahtevajo rešitev v smislu znanih muslimanskih aahtev. ki pa r>i jih vladn. ni osvojila, so olajšali pot zemljoradnikom, ki SO V tem vprašanju mnogo bližji razume vanju demokratov in radikalcev. Tudi ne ovira zemljoradnike načrt ustave in poslovnika v katerih vprašanjih imajo Fvobodnejso roke napram volilcem kakor muslimani. Jntri se nadaljujejo konference PaSiča z zemljoradniki.
= Pollsko - bolgarska rveza, češkoslovaški tiskovni urad je poslal v inozemske časopise vest. da je bolgarski ministrski predsednik Stambolij-ski skupno s poljsko vlado iztfelal pogoje za gospodarsko in politično zvezo med Bolgarijo in Poljsko.
=r Kdo še ni ratificiral versallle-ske mirovne pogodbe. Franeosfca vlada je sporočila nemški, da so Izročile V Parizu države Honduras, Ni cara gu a ln Panama ratifiksciieke listine. Versall-leska mirovna pogodba Je torej ratificirana od veeh simatamih drŽav raz v en Amerike. Ekvadorja in Hedžae.
-= Angletka vlada in Grška, Agencija Reuter priobčuje nastopno informacijo: Britanska vlada ne namerava spremeniti svojih službenih odnošajev z atensko vlado. Bodoči odnosa ji med Veliko Britanijo in ftrško so odvisni od grškega naroda. Da britanska vlada še ni ratificirala sevreske mirovne pogodbe, Je vsrok ta, ker ee ie parla-
ment pečal s drugimi vprašanji. Vsled zadnjih dogodkov pa bo Anglija počakala z ratifikacijo tako dolgo, dokler se ne razjasni položaj na Grškem in v Orijentu. Britanska vlada se ne udeležuje in so ni nikdar udeležila pogajanj med turško vlado in Mustafo Kemal pašo ter tudi ni poučena o cilju teh pogajanj.
=r General V ran gel ni v Berlina. Z ozirom na vesti, da je prišel v Berlin general Vrangel, poročajo oblasti v Berlinu, da so te vesti neresnične, pač pa je prišel tj* neki baron Vrangel iz Finlandije.
= Ameriški general o razorožitvi. Iz Washingtona poročajo- Vodilni vojaški krogi v Zedinjenih drža-vah so odločno za razorožitev. Ameriško časopisje priobčuje 6 posebnim zadovoljstvom govor generalnega majorja Bli-sa, ki je vojaški zastopnik Zedinjenih držav v vrhovnem vojnem svetu. General Blis je rekel: Razorožitev je edino praktično sredstvo za omejitev vojne. Razorožitev pa je tudi edino praktična ]>ot, da se rešita svet in kultura pred polomom. General Blis je proti vsakemu oboroževanju na kopnem in na morju.
= Boljševički komplot proti Romuniji. Uradni >Un!versul< priočuje podrobnosti o odkritem boljševičkem komplotu proti Romuniji. Zarotniki so imeli svoje ljudi po vsej Besarabiji. Boljševiški agenti so bili razdeljeni po
sekcijah. Središče zarote je bilo v Ki-šinevu, odkoder so vodile tajnu zvez« v Odeso ia Tiraspol. Komunik icijo med Moskvo in zarotniki jo posredovala neka ženska, pri kateri eo našli pisma, ki pričajo, da je bila v zv.-zi tudi z dvema niskima dijakoma v Bukarešti. Zarotniške sekcije so obstajale iz nastopnih skupin: teroristična sekcija, ki je bila v neposredni zvezi z zunanjim komi sari j a tom v Moskvi in z boljševizmu agenti v Carigradu, bok-cija za \ohunsko službo v romunski vojski. Podonavska eekcija, ki je imela nalo^ stražiti donavske iztoke in propagandistična sekcija. Boljševik i so nameravali izvesti atentat na jetnisni-co v Kišinevu, kjer je interniranih 30 teroristov. Policija pa je tudi to namero pravočasno izsledila.
=r Med n u rodna prometna konferenca v Barceloni. Na podlagi sklepu skupščine Zveze narodov je sklioal glavni tajnik mednarodno prometno Konferenco, ki bo vršila koncem februarja v Barceloni. Predsedstvo na konferenci se je izročilo bivšemu francoskemu zunanjemu ministru liano-tauxu. Konferenca se bo pečala s položajem osebnega in blagovnega prometa na kopnem in na morju in bo predložila vladam olaiA.jve za tranzitni promet. Na konferenci «e bo tudi razpravljalo o mednarodni tranzitni svobodi. Na konferenco so povabljene tudi Ze-dinjene države.
Tetelonsli^ m hrzmmmm poročila.
PAŠIČ PROTI KOROŠCU! - KLERIKALCI ZAPUSTE BEOGRAD?
— d Zagreb. 13. Jan. »Večer« poroča iz Beograda: Danes je Pasić nadaljeval pogaianja z zemjloradnikf, muslimani in Jugoslovenskim klubom. Zastopniki zadnjih dveh političnih skupin so se izjavili za pokrajinsko avtonomijo in za Širšo koalicijsko vlado. Pašič le izjavil, da o avtonomiji pokraiki v starih mefah ne more biti govora in te dodal: »Ako naj vso ostane ori starem. Čemu smo so borili za utedintenfe?« Nato le dr. Korošec izjavo, da bodo on In člani njegovega kluba zapustili Beograd. Pašič mu le odgovoril, da Cm tega nihče ne bo branil. Pogajanja z zem-ljoradnikl se nadaljujejo. Po obstoječih vtisih bodo zemljoradjiiki vstopili v vlado.
VLADA IN ZEMLJORADNIKL
—d Beograd, 13. januarja. V beograjskih krogih trdijo, da ie mogoče, da se doseže danes sporazum z zem-ijeradniki. Zemljeradnički klub bo danes podal izjavo, ali vstopi v vlado. Zemljoradnik! so določiK kot delegate za pogajanja z vlado Avramoviča. Jo-vanoviča in dr. Vošnjaka. Vstop zem-Ijoradnikov v vlado bi omogočil delo konstituante in ustvarjanje nove ustave,
— d Beograd. 13. jan. Včeraj ie imel zemljoradnički klub sejo. ki je trajala nad štiri ure. Razpravljal ie o morebitnem vstopu v vlado. Iž krogov zemljoradničkega kluba se doznava, da bi bil pripravljen vstopiti v vlado, kadar bi bile izpolnjene njegove zahteve. Ker se stališče zemljoradničkega kluba v vprašanju agrarne reforme raz riku je od muslimanskega, bi odpadla kombinacija z muslimani v slučaju, da zemljoradniki vstopijo v vlado. Zemljoradnički klub ie svoje pogoje za vstop v vlado formuliral v 12 točkah.
POGOJI ZEML.TORADNTKOV ZA VSTOP V VLADO.
— Beograd. 13. jan. Zemljoradnik! so stavil! kot pogoje za eventualni vstop v koalicijsko vlado sledeče pogoje: L volitve se morajo izvesti na zahtevo ljudstva; 2. izvoljeni poslanci so odvisni od zaupania volilcev (vezani mandati); 3. zahteva se. da naj bodo uradniki odgovorni za vse protidržavne čine ali sploh dejanja, iz katerih nastane državi škoda; 4. zahteva se brezplačno razsojanje pri sodiščih in brezplačna obramba pred sodiščem; 5. ukinjenje vojaških in duhovniških sodišč; 6. za posamezne samoupravne dele se zahteva široke svoboščine: 7. vojska naj se reformira tako. da bo tvorila v glavnem nekako narodno šolo: 8. brezplačen pouk v vseh Šolah: 9. briga za narodno zdravje: brezplačna pomoč pri porodih: 10. vera naj bo privatna stvar posamnikov; 11. agrarna reforma naj se reši v smislu zahtev kmetov; 12. zadrugarstvo naj bo obvezno; 13. promet nai se uredi po potrebi oosamnih pokrajin in krajev; 14. splošna skrb za volne sirote; 15. uvedejo naj se progresivni davki; 16. poljedelstvo se ima smatrati za najvažnejšo panogo v naši državi fn ga. mora država z vsemi sredstvi podpirati. — Nadalje so zahtevali zemljoradniki še: 1. konsti-tuanta bodi suverena; 2. z ustavo se mora zajamčiti narodno in državno edlnstvo; 3. zahteva se samo eno zakonodajno skupščino; 4. Široka samouprava občin, okrožij hi oblasti. — To so glavne zahteve zemljorad-nlŠke stranke za sodelovanje v vladi ln obenem tudi delovni program, po katerem naj vlada uredi svoje delo. Zemljoradniški klub ie izvolil šestčlansko komisijo, ki se ima baviti s
tekočimi notranje- m ztmanjer>olitiČ-nimi vprašanji ter predlaga, da se izvolijo tričlanske komisijo tako s strani demokratov in radikalcev. kakor tudi s strani zemljoradnikov. da bi • vodila ta devetčlanska komisija dogovore med posamnimi klubi in strankami. — V političnih krogih se sodu da je z dejstvom, da so zemljoradniki stavili svoje zahteve, se znatno zboljšal položaj in da bo v kratkem prišlo do sporazuma.
NAČRT   PRESTOLNEGA GOVORA.
—d Beograd, i3. januarja. Danes je ministrski svet na svoji seji sprejel končno redakcijo načrta prestolnena govora. Jutri bo regent otvoril sejo konstituante. Po današnji sej* je odSel ministrski predsednik Pašič na dvor in je poročal re^eutu o političnem položaju.
PAŠIČEVA POGAJANJA S
STRANK AML
—d Beograd, 13. januarja. Ministrski predsednik Nikola Pašič je imel danes sestanek s predsednikom zem-ljoradničkega kluba Lazičem. G. La-zič je zahteval, da se sestavi taka vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke. G. Pašič je ponudil zemljeradni-kom en portfelj, nakar je g. Lazič vprašal ati bo viada izpolnila in kaj misli o onih dvajsetih točkah, ki so jih zem-ljeradniki pismeno poslali še pred Božičem ministrskemu predsedniku. Tekom današnjega dne je konferiral Pašič tudi z dr. Korošcem in s Sahibom efendijo Korkutom, predsednikom jugoslovenske muslimanske organizacije. Oba je pozval, naj delujeta na to, da bi njihova kluba vstopila v vlado. Pr. Korošec je zahteval vlado na širši koalicijski podlagi ter izpremembo prisege. Izjavil je, da se bo še nadalje držal svojega dosedanjega programa, t j. pokrajinske avtonomije in pokrajinske vlade, ki bodo imele pravo zako-nodajstva. Pašič je odgovoril, da je tudi radikalno-demokratska vlada za koalicijo in da stremi za tem, da vse stranke sodelujejo pri ustvarjanju ustave. Kar se tiče avtonomfstičnega programa dr. Korošca in jugoslovenske muslimanske organizacije ter pokrajinskih samouprav v historičnih mejah, ie izjavil Pašič. da o tem ne more biti govora. Nova ustava predvideva široko samoupravo in bo taka, da bo zadovoljevala interese in potrebe naroda.
ITALIJA HOČE IZVESTI RAPALL-SKO POGODBO MAJA!
—d Beograd, 13. januarja. Parlamentarni krogi živahno komentirajo noto, ki jo je poslala italijanska vlada ln ki zahteva, da se Izvršenje rapaHske pogodbe odgodi do meseca maja. Nota je prišla nepričakovano v trenotku. ko je bila sestavljena že skupna vojaška komisija, ki naj bi določila meje med Italijo in našo kraljevino.. Ne ve se, ali bo vlada pristala na to italijansko zahtevo,
ZAHTEVE REŠKIH OPOZICIO-NALCEV.
— d Zagreb, 13. jan. Včeraj je bila tukaj skupščina reških avtono-mašev i-n socialistov, ki je sprejela resolucijo, v kateri se izjavUa. da smatra rapallsko pogodbo za pošteno in da obsoja aneksijonistlčne namere na Reki. Nadalje zahteva resolucija, naj legijonarji zapuste mesto in naj se Izvede razoroženje. Končno izjavlja, da pomenja dober sporazum z jugoslovensko vlado življenjsko vprašanje za Reko. Nadalje zahteva, naj se razjasni položaj gle-ge baroške luke. Za slučaj, da se dosedanjim reškim beguncem onemogoči povratek. se bo osnovala v inozemstvu pTOtivlada, v kateri bodo sodelovale vse stranke. Te resolucije bodo dostavljene Jugoslovenskl, italijanski ia vsem zavezniškim vladam, i
DEMISIJA FRANCOSKEGA KABINETA,
— d Pariz, 13. jan. Vlada je de-misijonirala. Padec Leyguesovega kabineta je izzval obširne razprave v časopisju. »Matbu meni. da leii vsa teža krizne v dejstvu, da se bo v kratkem vršilo zborovanje zaveznikov, na katerem se rr **a kontinuiteta francoske politike pokazati v vse! jasnosti. »Eciiu de Par;s piše: Glasovanje jc pred vsem pokazalo skrb za politične razmere. Kriza, ki je sedaj izbruhnila in ki je jc bilo že dolgo pričakovati, ne zahtva samo začasne rešitve. Položaj zahteva mož ki bodo kos nalogam sedanjega časa. Mada, ki bo sledila Lev&ruesovemu kabinetu, mora pred vsem imeti dovolj energije in odh>čnosti. »Petit Journal« meni. da kaj takšnega, kakor večina, ki se je dosegla pri zadnjem glasovanju, doslej še ni bilo v zgodovini parlamenta. Glasovanje ne daje predsedniku republike skoro nikake opore, vendar pa se lahko reče. da želita zbornica in narod, da zasedejo ministrstva možje s širokim obzorjem in s pogledom, ki vidi daleč naprej, kaiti problemi, ki jih nalaga zunanji položaj in finančne razmere v državi, so najvišje va/nosti za oro-cvit Francije.
MADŽARI ZAHTEVAJO STARO OGRSKO.
— d Budimpešta. 13. ran. Madžarska zveza za zavarovanje ozemelj in zapadno-ogrska liga sta sklicali danes protestno zborovanje, proti odcepitvi Zapadne Ogrske. Udeleženci zborovanja so sklenili resolucijo, v kateri protestirajo proti temu. da se je Madžarski oktrolral mtr. posebno pa proti pridelltvi Zapadne Ogrske Avstriji. Udeleženci so Izja-viti, da smatrajo mir. ki sta ga narekovala sovraštvo in nepremišljenost za neveljaven. Madžarska bo obdržala svojo mejo. ki jo Je imela preko 1000 let Še dabe. m Je pripravljena, da jo brani pred vsemi silami Zastopniki vseh navzočih dništerv so resolucijo odobrili.
O ZVEZI NARODOV.
— d MIlan. 13. jan. Na včerajšnji seji konference ki propagira zvezo narodov, sta raz on predsednika Rufimija govorila še avstrijski delegat Dumba. ki le govoril o kritični situaciji Avstrije, nemški delegat Jeck. ki je izjavil, da bi Nemčija sicer rada vstopila v zvezo narodov, ne bi pa hotela vstopiti, če bi jo smatrali za nezaželjene<ra gosta. Govoril je tudi italijanski delegat Jarmi, ki je rekel, da se mora Italija zavarovati proti temu. da pridejo Habsburžani zopet do veljave.
A1EDZAVEZNIŠKA KONFERENCA.
— d London. 13. jan. Iz uradnega
Mra se javlja, da se medzavezniška konferenca vsled padca Levgueso-vega ministrstva preloži. Lloyd Oe-orge, ki biva na deželi, poroča, da se nocoj povrne v London.
GRŠKO POSOJILO V AMERUCL
— d Atene. 13. jan. Zedinjene države so se baje izjavile za to. da izplačajo predujem v znesku 32 milijonov dolarjev, ki so ga obljubile že Venizelosovi vladi, toda samo pod pogojem, da se ta denar uporabi za nakup ameriških izxieikov. ne pa v vojne svrhe.
POŠTARSKA STAVKA V AVSTRIJL
—d Dunaj, 13. januarja- Po poročilih večernih listov o poštni stavki, je dostavlanje pisem popolnoma ukinjeno. Poštne skrinjice se nič več ne tz-praznjujejo ter se tudi zavoji na poštah nič več ne sprejemajo. Lokalni denarni promet za sedaj Še ni ukinjen. S pomočjo pragmatiziranih uradnikov se vzdržuje še na glavnih poštah promet z inozemstvom za priporočena in ekspresna pisma. Za popoldne so bili povabljeni k pogajanjem zastopniki vseh poštnih nameščencev. V posameznih deželah avstrijske republike sc stavka
kakor poročajo listi, v polnem obsegu Izvaja.
TELEFON MED EVROPO IN AMERIKO.
— d Pariz, 13. jan. Italijanski senator Marconi je izjavil zastopniku časopisja, da se še v teku tega leta vpostavl brezžičen telefonski promet med Evropo m Ameriko.
Dneune uesfi.
V Ljubljani. 14. januarja 1921.
— Diskusija o ustavi in verstvu. Društvo »Pravnike je sklenilo prirejati diskusije o nnčrtu ustave. Prva diskusija se je vršila včeraj popoldne v sodni palači. Univ. prof. dr. R. Kušei je poročal o verstvu z ozirom na ustavo in sicer z znanstvenega stališča. Re-asumiral je svoja temeljita izvajanja, priobčena v »Slov. Narodu«, k*er namerava priobčiti še nadaljne Članke. Koreferent vodja poverieništva za uk in bogočastje dr. Fr. S ka b e r n e je pojasnil razmerie med verstvom in ustavo s praktičnega stališča. Diskusiie se je udeležilo veliko število uglednih pravnikov. Navzoč je bil tudi poverje-
il. Stev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. Januarja 1921.
3. sira n
lik za pravosodje dr. Vladimir Ravnikar. Diskusija se nadaljuje prihodnji sden.
— Trboveljska družba in njeni prijatelji ne smatrajo za vredno povedati jutfoslovenski javnosti, kaj je s 44.000 delnicami, ki so jih dobili rrancozje. Gospodom bo morda žal. ija se branijo dati pojasnila, ki so bila virueod dana. Giede Francozov nam ;e bila od prijateljske strani podana sledeča informacija: Kot protivrednost za to, da so se francoski obliga-jionarji odpovedali plačilu v Švicarjih frankih, dobe oni od Trboveljske ia vsakih pet obligacij eno novo delnico gratis ter pravico do še ene nove akcije na vsakih pet obligacij za posebno ceno. Zbor obligacionariev, fd se je vršil 4. novembra, je sklenil takojšnje plačilo zaostalih kuponov n vrednosti, izdanih izza leta 1914. Davek plača družba. Izdali bodo nove kuponske pole, ki določajo, da so >bresti v naslednjih 10 letih plačljive Lyonu in Parizu v francoskih fran-":ih. — Trboveljska ima ves vir do-'lodkov pri nas. Kotišče za afaristič-•.e umetnosti na škodo našega gospodarstva ie pa   še   vedno Dunaj, udovski duh vlada tam.  Letos so Jačali na delnico  po 20 avstrijskih :roru dasi je ves zaslužek v našem denarju. Nas so oblagodarili z dragim premogom. Trboveljski delavci so pa 'lili,  kar ni menda nikjer na svetu, slabše plačani nego naši metalni de^ ^avci. Zistem, ki jih je pri nas podpiral, naša javnost še premalo pozna. Morda si tudi vlada ni na jasnem, za-?caj je trboveljskim kolovodjem doslej šlo vse gfladko. Ves ta pogrešeni. kitajski zistem mera pasti in ž njim. kdor ga je zamislil. Najvišji državni mteres zahteva, da državna avtoriteta pride do veljave v premogovnem gospodarstvu  naposled tudi pri nas. Predstaviteljem   državne avtoritete ca seveda ne bo smela biti podružnica TrboveUske nekaka depandansa.   Sedaj še ni jasno,   kdo je tisii sindikat, ki je dobil po neznani ceni 10.000 delnic Trboveljske.   Tudi to se bo pojasnilo. Ali pa je tako intimno,   da ne more na dan. gospodje Maks in drugovi?
— Vzpostavljen promet na jui. železnici. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Redni osebni promet se vzpostavi v istem obsegu kakor pred ukini eni em v ponedeljek, 17. januarja. — Poleg tega se še od 17. januarja naprej uvede na progi Maribor-Prager-sko-Ormož osebni vlak z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 7.10 zjutraj, prihod v Pragersko ob 7.40, odhod iz Pra-gerskega 7.56, prihod v Ormož 9.C7 in odhod iz Ormoža 9.48 in prihod v Maribor 13.14.
— Srbohrvaščina na mariborskih šolah. Iz Maribora poročajo: Čudno je postopanje šolskih oblasti, ki so uvedle srbohrvaščino v šole kot prost predmet kakor je to sedaj nemščina. Na vadnici se je sedaj tudi ta pouk odpravil. — Kolikor nam je znano, je pouk srbohrvaščine v šolah obvezen, zato bi radi poznali tisto šolsko vodstvo, ki si upa ta pouk kratkomalo odpraviti.
— Promet na južni železnici se je
z včerajšnjim dnem že znatno pomnožil, na državni Železnici ie pa do zdaj še občutno oviran, v vsaki smeri po en vlak. Kdaj se tu vpostavi normalen promet, zlasti na gorenjski in dolenjski progi?
— Kako se godi častnikom v Nemški Avstriji in pri nas? Na Dunaju živi bivši kontreadmirai Bauer v največji bedi. Njegova penzija znaša mesečno 700 kron, ženo ima v sanatoriju, njegova dva otroka pa živita pri dobrih b*u-deh v HolandliL Ker od svoje penzije ne more živeti, je postal trgovski sluga. Njegovi dohodki mu ne dopuščajo, da bi se vozil s tramvajem in tako mora vstajati vsak dan že ob 5M da pride pravočasno v trgovino. — Bivši poveljnik »Zente« Pacher je prenočeval skozi deset dni na klopeh po raznih dunajskih parkih. Končno so se ga usmilili dobri ljudje ter mu dali hrano in stanovanje. Skozi dva meseca je zahajal vsak dan k drugi rodbini jest in spat Ko mu je ta miloščina pričela presedati in ni dobil službe, ie šel v Pulj, kjer sedaj pri Italijanih opravlja službo pilota. V primeri s temi se godi bivšim avstro-ogrskim Častnikom pri nas naravnost sijajno, a vendar so poedinci med njimi najhujši zabavljači proti državi. Naj gredo ti zabavljači v Avstrijo!
— Ljudsko štetje se prične, kakor je zdaj definitivno določeno, koncem tega meseca. To bo prvo ljudsko štetje v naši kraljevini. Popisovalo se bo po hišah, barakah in — vagonih, to je: koder ljudje pač prebivajo. Pri tem štetju se bo čisto jasno pokazalo, kdo v Ljubljani prebiva, kdo je upravičen in koga se lahko — iztira. In zadnjih bo nekaj — ducatov!
— Tri strategično važne točke ostanejo Jugoslaviji proti Italiji: Vrh
(Sv. Trije kralji) in Medvedie brdo nad Rovtami ter Slivica nad Cerknico, oropali pa so nas Italijani: Snežnika. Javornika In Nanosa!
— Italijanska vlada ln visokošol-ci ijs zasedenega ozemlja. Italija, ki ram jo 8 svojo grabežljivo roko odtrgala najboljši del Slovencev, dobro ve, k.?j pomeni narodu inteligenca. Zato ee prav nič ne briga za one svoje viso-fco&ta U aasedqpft» o*emlia> ki ate-
dirajo po univerrah v tujini.   Racun:i j bruarjem ne !e najemšČina za toliko in !       — Za zgradbo Sokofskega doma v
~ ~___l_________:1___i,...!*-  u___i  x   i-» ___• *___ ___..u   A _   n_       t__   ...   ! r»       i^ri •       j______i     i_ _    • ____i _    , ..
pač popolnoma pravilno: kadar bo na- * toliko povišana, ampak da jim bo tudi
rod brez izobražencev, bo lažje obračunati z njim. V sami Pragi na pr. jo ena petina slovenskih dijakov samo takih iz zasedenega ojemlja, ki ne uživajo od Italije prav nikake podpore. Njih materijelno s tanje ni zavidanja vredno. Po bratovsko si dele z ostalimi slovenskimi dijaki v skupni, popolnoma nepolitični, strogo ekonomski >Sloven* ski dijaški zadrugi v Pragi«, križe in težave dijaškega življenja. Kdor uvidi, da besede prazne ne zaležejo nič in da je treba tu z dejanjem nastopiti, £e mu radi prilika dovolj, da aktivno F*>de-luje in stekel si bo vrhu tega še hvaležnost dijaštvtu Prispevke ie pošiljati na: Jadransko banko v Ljubljani, na račun >e>lovenske dijaške zadruge v Pragi. <
— Dr.Verstovšek išče novo mesto? Iz Maribora poročajo: Bivšemu poverjeniku za uk in bogočastje očividno ne diši več, da bi Šel v šolo poučevat. Sedaj si išče drugo mesto in namerava kot upravni svetnik vstopiti v upravo mariborske mestne hranilnice.
— Časopisni telefonski pogovor?. Od 20. t. m. naprej so dovoljeni časopisni telefonski pogovori v tu- in inozemskem prometu od 18. do 9. ure, namesto od 21. do 6. ure.
— Prepovedan »Obzor« v armadi. Vojaška oblast je baje prepovedala vojakom naročenjo in čitanje zagrebškega >Obzora<:. Tako poroča xObzor« sam.
— .lavno predavanje na univerzi se vrši 14. t. ni. ob S. zvečer. Predava g. univ. prof. dr. Veber: »Telo in duša* kot IV. del iz celokupnega cikla: »Telo in duša*.
— Materijal za letošnjo stavbno sezono, t. j.: opeka, kamenje in pesek, se je pričel dovažati na nekatera stav-bišča; vozi se deloma po Ljubljanici, deloma po suhem.
— Usmiljenim srcem! V Krškem okraju na Dolenjskem živita v največji bedi in pomanjkanju preko SO let stara zakonska KaučiČ, oba bolna in brez vsake najmanjše podpore. Priporočata se usmiljenim srcem splošno znana kot blaga in poštena. Vsak najmanjši dar bo z največjo hvaležnostjo sprejet. Blagohotne nošilike se prosi naravnost na I. Kaučtč. Velika vas, pošta Lesko-vec pri Krškem.
— Licitacija. Uprava delavnice za vojaška oblačila v Vevčah bo dne 16. februarja na ofertalni licitaciji prodajala odpadke starih vojaških obutev in oblačil, razno železnino. potem nove suknene in platnene odpadke, nastale ob krojenju novih oblačil. Pogoii. ob katerih se izvrši prodaja, kakor tudi vsi omenjeni predmeti, se lahko vpogledajo do dne licitacije v navedeni delavnici vsak dan med uradnimi urami.
Razpis službe. Razpisuje se služba delovodje v čevljarski delavnici kr. invalidgke sole. Za njo pridejo v prvi vrsti invalidi v poštev, ki pa morajo biti zmožni knjigovodstva, sn'oh voditi kako Večje podjetje in dobro izurjeni v čevljarski stroki. Reflektmti za omenjeno mesto naj vpošljejo svoje prošnje najkasneje do 30. iamiaija 1921 na >Invalidski oddelek poverjeniStva za socijalno ekrb< v £t. Petrski vojašnici.
—    Pokojnine   vojnih invalidov, vdov in sirot — nove doklađe. Z ustavitvijo izplačevanja   naklonitev koncem oktobra 1920 1. je ostala velika večina najpotrebnejših družin onemoglih invalidov ter vojnih vdov z nepreskrbljenimi sirotami ob malenkostni voj.pokojnini brez najnujnejših sredstev za preživljanje. Pač je dobila deželna vlada: v Ljubljani nalojr. da od novembra 1920 izplačuje   dodatke   po članu 14 >TJredbe o začasni pomoči invalidom in družinam padlih vojnikove iz leta 1920. Ti doda tla. ki naj bi bili nadomestilo za prejšnje naklonitve, znašajo, ako je podfin dokaz siromašnosti, mesečno poleg dosedanjih penzij, ki jih izplačuje Voj. likvidatura: za invalida s 25—h0% invalidnosti 19 K, za invalida s 76—100% invalidnosti 20 K, za invalida preko 100% invalidnosti 30 K. Za vsakega nepreskrbljenega otroka invalidovega do dovršenega    16. leta starosti po K S. Siroto brez očeta in matere iz ene družine, bi dobivale: ako je ena — 48 K,   ako 6ta dve. skupaj 72 K, ako so tri. vse tri skupaj 90 kron; vsaka nepreskrbljena sirota preko treh še po 8 K. Družine padlih: z 1 do 3 članov, od katerih sta eden ali dva ne-skrbljena otroka, skupaj 40 Iv mesr'no, za vsakega nadaljnega nepreskrbljenega otroka do dovršenega 16. leta še po 8 K. Invalidom in d nižinam, ki plačujejo za stanovanje najemnino, se povišajo navedeni osnovni   dodatki za 25%. Te doklade so tako malekostne, da jih ljubljanska deželna vlada ni mogla priznati in jih tudi ni začela nakazovati, temveč pričela takoj akcijo pri merodajnih beogradskih    oblast3h za primerno zvišanje doklad, ki bi odgovarjale sedanjim   življenskim razmeram. Dosedanji uspehi so povoljni in pričakovati moramo v kratkem tozadevne zadovoljive naredbe. Nove doklade bodo izplačane naknadno za vse mesece od   ustavitve   naklonitev daljo od Voj. pok. likvidature v Ljublja-ri. — Razumljive so pritožbe prizadetih strank, ki čakajo nestrpno na ureditev preskrbe, priznati pa morajo preskrbi jenci tudi deželni vladi dobro voljo, da skuša urediti to zadevo kar najhitreje in čim   najugodnejše. Potrpe naj torej že kratek čas.   ker njihova 6tvar je v naj^olisem teku.
— Vznemirjenje. Par hipnih posestnikov,    odnosno   posestnic. žuga
stanovanje s tem dnem odpovedano, vsled česar so stranke silno vznemirjene. To vznemirjenje pa ni na mestu, ker se ne sme nikomur odpovedati stanovanja. $e tega se manjka!
— »Umrl« na ljubljanski poŠti. Na naslov prof. Ilešica je bilo pred kratkim iz Zagreba v Ljubljano poslano pismo: z ljubljanske pošte pa se je pismo vrnilo v Zagreb s pripombo: »Natrag. Umro t.c Pravijo, da človek, ki mu prerokujejo smrt. Še dolgo živi, a nesreča je ta, da je šlo za pismo važne vsebine in da so nastale vsled tejra neljube zamude.
— Tržaški vlomile! in tatovl-prof osi Poništi prihajajo med Logatcem hi Cerknico neovirano čez demarkacijsko črto   v Ljubljano brez
j vseh obligatnih potnih listov in ho-} d i io. ko so svoj »manipulacijski posel« v Ljubljani in okolici ^opravili«, lepo nemoteno zopet nazai.   Na No-! tranjskem že dobro poznajo to sodr-I £o. Nova meja proti Italiji bo vsled I tega zahtevala močno in zanesljivo stražo. _
netili!) gMališfe.
Za slovo so nam prirf*tHli Rus? Se Iiteramo-umetui^ki večer.   Vzpnred je imel zabavne in resne, riorlerne in klasično točko, dramatiko in d^klamaeiio. Kakor je bilo videti in slišati iz viharnega, vedno znova, ponavljajočega se ploskanja, je bilo občinstvo, ki je napolnilo prledalisce skoraj do poslednte-p-n prostorčka, izredno zadovoljno. Začetek so tvorile tri inscenirane povesti-co Ant Cehova:   >D o b e r konec« (nadkondukter si išče ženo ter vzame posredovalko zakonov) z po. Skalskajo in g. Tarhanovim;   >P o z a b i 1« (nekdo kupuje note, a se ne more domisliti niti naslovni, niti skladatelja) z g. Vasi-Ij.evim in g. Pavlovim: >K i r u r g i j a< (nekdo si da izdreti zob, a brez uspeha) r pr. Massalitinovim in Tarhanovim. Burkasti prizori, ki nudijo sodeloval-cem dosti prilike, da briljira jo s svojo mimiko, creslikulaoijo in dialektiko, so zbujali mnosro smeha. V II. delu sta ga. Orlova in g. Baksejev zaigrala G. Mau-passantovo trarrično dramatizirano po-vest >P r i s t a n< ter je izvajal £. Ka-čalov scene iz ITI. dejanja tragedije Aleks.    Tolstega    >Smrt Ivana G r o z n e g a«. Krasnoslovil je vso tri vloge   ter   jih   v   mimiki   in glasu izvrstno individualiziral in karakterizirah Isti umetnik je vzorno recitiral govora Bruta in Antonija iz Shakespearovega >C e z ar j a*. V III. delu sta izvajala ga. Orlova in g. Bersenjev še .Tačka Londona naivno humorno komedijo   >N enravna ženska« ter je deklamirala ga, Knipper - Cehova tri pesmi Aleks Puškina ter dodala se četrto. Izročen ji je bil šopek nagljev, g. Kačalovu pa šopek in venec Večer je potekel animirano in ried vsesplošnim navdušenjem. Nam in marsikomu pa bi bilo ljubše, ako bi se bila vprizorila vpevečerna drama. Zaradi obolelosti nekaterih članov se je moral napovedani pozdravni večer po predstavi, žal, odpovedati. Gledališki upravi bodi končno izrečena zahvala, da je omogočila to gostovanje, ki je bilo senzacionalen umetniški doirodek v analnh nase Ta-lije, instrnktiven za občinstvo in za naše dramatično osobje. F. K.
Repertoar Narodnesra gledališča v Ljubljani. Dr ama:
Petek   14. januarja:   Smrtni ples, II. Red C.
Sobota 15. januarja: Školjka. Red E. Nedelja. 16. januarja:   Školjka. Izven.
abonm.
Ponedeljek, 17. januarja:   Cvroek za pečjo. Red D.
Opera:
Petek.   IL   januarja:    Fra Diavolo.
Red B.
Soboto. 15. januarja: Tosca. Red A. Nedelja. 16. ianuarja: Trovatore.
ven nbnm. Ponedeljek. 17. januarja, zaprto.
— Iz rledaKške pisarne. Sprememba repertoarja v drami: v soboto, dne 15. jan. 1921: »Smrtni ples* I. Izven. V nedeljo, dne 16. jan. 1921: »Smrtni ples« II. Izvem. Premijera »Školjke« bo v sredo, dne 19. t. m. za reci C.
— »Lovca«, glasilo »Slov. lovskega društva«, sta izšli ravnokar številki 1. in 2. Ta edini slovenski lovsko - priro-dopisni list je pisan v lepi slovenščini in priuaea poleg aktualnih člankov tudi mnogo slik. Naročnina znaša letno 60 kron. Prvi Številki imata sledečo vsebino: M. Hanzlovskv: >Obris lovskega živaloslovja«. (Dalje prih.) Dr. Stanko Bevk: >Naše rjodnevne ujedec. (Konec prih.) Evgen Križaj: >Mladin-eke tekme*. Dr. Fran Ogrin*. >Lov ln lovsko pravo v povojni luči<. Ini. A.. 8.: >Zakoniti predpisi glede zaprisege lovskega varstvenega osobja,« Milan Pugelj: >Lov na moiac. Iz lovskega oprtnika. Mala oznanila. Dražba lovov.
— Sokol Vič vabi vse svoje člane na sestanek v Sokolski dom na Viču. ki se vrši v Četrtek, dne 20. t. m. ob pol 8. zvečer. Pridite vsi, da se pomenimo radi prihodnicera občnejra zbora! k
— Sokol Vič ima svoi redni občni zbor v nedeljo,  dne 23. januarja ob 9.
Sokolskem domu. Člani,
Sp. Šiški, darova! br. in predsednik imenovanega društva 111 K in v veseli družbi nabral 120 K. Iskrena hvala, k
Turisfifta m spori.
— S. K. »Jadran« Opozarjamo člane in članice na redni občni zbor S. K. »Jadran« v soboto, dne 15. t. m. 1921 ob 20. zvečer.
— Meglena Ljubljana — solnrna Gorenjska. Med tem, ko se v Ljubljani skozi veo tednov ni videlo sobica ter jo vlažna gosta megla in mekrotno vreme pretvarjalo ljubljan. ulice v kaos blata, so se lahko na Gorenjskem uživali najlepši zimski dnevi. Ves ta čas Eta lila le dva oblačna južna dneva in ravno dnevi najgostejše megle v Ljubljani so bili najlepši solnčni dnevi na Gorenjskem kot predvsem ravno 24. do-cember, ko je vladala v Ljubljani ne-prodirna megla. Na Gorenjskem je bil v vseh teh dneh ne ravno bud, toda vendar tolikšen mraz, da se je na debelem snegu napravil čez in čez svež erež. kar je nudilo srnučarjem najide-alnejšo smuko. Sela 6. t m. je jng za 2 dni tudi na Gorenjskemu zovladil vendar je v nedeljo nastopil mraz. Koliko razlike na tej mali progi. Dosedanja idealna zima na Goren.JFk^m je privabila precej ljubiteljev krasno zim-fke narave tudi iz drugih delov naže Jugoslavije, in le za obžalovati je, da sedanje prometne razmero ne dopuščajo obilnejši obisk. Upamo, da se to v kratkem popravi, na kar bo na Gorenjskem savladalo živahno zimsko-sportno življene ter opozarjamo ponovno na vremenska poročila, ki so točna, in največjo važno*:i.
— Zdravstveni tečaji. Po naročilu ministrstva za narodno zdravje se bodo poljudni zdravstveni tečaji v letošnjem letu po sledečem redu nadaljevali : Tečaj za moške v prvi vrsti za industrijalno delavstvo se prične 7, februarja 1921, traja 6 tednov in se vrši v kemični dvorani državne realke. Predavanja se vrše vsak večer od 19. do 20. ure. izvzemši nedelje in praznike. Predavajo: 1. g", dr. Mavrici j Rus o prvi pomoči pri nezgodah in nenadnih oboTenjih v tovarnah in obrtnih podjetjih. 2. g. dr. Jernej Demšar o spolnih boleznih. 3. z. mestni fizik dr. Otmar Krajec o delavski hlgierrf. Tečaj za ženske se prične istotako 7. februarja 1921, traja 6 tednov in se vrši razen nedelj in praznikov vsaki dan od 18. do 19. ure v risalni   dvorani   prve državne
jdrrmazije. Predavajo: 1. z* docent dl*. Ivan Robida   o občni lilvricni.   2. jc-
zdravstveni referent ur. fTrnst Mayoj o nalezljivih boleznih. 3. z. pnmarij dr. Bogdan Derč o vzjjoji dojencev in zaščiti deco v polh letih življenja.
Prijave sprejema zdravstveni od*ek v Ljubljani (deželni dvorec, pritličje, sobi t. 37) do vštetega 31. januarja. Izmed priglašenih se bo sprejelo toliko udeležencev, kolikor dopušča prostor in 5>e ho sprejetim pravočasno dostavila legitimaciji, s katero se imajo Iskazat j pri vstopu v dvorano. Vdeležba je brezplačna: pristop imajo le osebe ki so spolrtilc vsaj 16. leto.
— Zdraviščc In zdravilišče? Pt-šejo nam: Na Bledu čitam za »Kur-iiaus* zdraviški do*n. Kurort bi bil zdravišče. N*2 postaji Grobelno se zopet bere zdravilišče SJogaSka Slatina. Kurort tedaj zdravilišče. TerminoJo rjčen dirindaj, zmešnjavi. Ce se rabi oboje za Kurort, kcaj pa potem Kuran-stalt. Sanatorium? Snuje -e slovensko fizikalično-dietetično zdraviščcaJi zdravilišče? Treba je da se določi- Zdravniško terminologi) j? treba ustvarjati logično. V zdravišču (Kurort) se sptol-no zdravi, zdravilna sredstva, zdravila se rabi o navadno šele v zdraviUSČm, (Kuranstalt, Sanatorium). Bled ie na pravem, Rogaška pa n* krivem potu po mojem mnenju. Predi ara! hi. da se rabi dosledno za Kurort zdravisče, za Sanatorium. Kuranstalt pa zdraviliJče M. U. dr. Pečnik. bivši zdravnik na fizikalično - dietetičnem zdravil:5cu Dr. Gugger.berg v zdravišču BrixeiL
Društvene uesti In prirgdltDe.
— Trbovlje. Ženska in mos"ka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v soboto, dne 15. t. m. v dvorani ge. Ane Porte na Vodi »čajev večee s plesom •. Začetek ob 20. uri. Vstopnina za osebo io K. Ker v Trbovljah take prireditve se ni bilo ln ker ie ves dobiček nameni en le prepotrebni iolski družbi, vabimo vse ljubitelje rajanja ter prijate! e CMP, da se pomosterviino odzovejo temu vabilu.
— Pevsko društvo »Slavlja« Vič-(jBnce vabi vse svoje Člane ter prijatelje društva na svoj II. redni občni zbor. ki $e vrši v nedeljo, dne 16. t m ob 14. uri v salonu restavracije »Amerika« na Glincah. Odbor. k
— Mesarji m prekaSevalci. Vabv-jo *e vsi gjjf. mesarji in prekajevalci na občni zbor, kateri se vrši v nedeljo 16. t m. ob 10. uri v man" dvorani Mestnega doma. Na sporedu so: Volitve vor čelstva in odbora.
KDO IZMED KMETSKIH POSLANCEV POSTANE MINISTER?
dopoldne v
rtPMtaai v svoji hitt, da iUn bo a L ia-  udeležite se polao&tetvilool k
—d Beograd. 13. jan. Po informacijah zemljOTadniškesra kluba, bodo zemljoradniki v slučaju, da vstopijo v vlado, kandidirali za ministre svojega predsednika Laziča ln klub o-vega tajnika Ivana Pnclja. Oovori se, da postane Ivan Pucel] Doliedcl-ski minister.
NIKITA NE SPREJME JUGOSLO-VENSKEGA DENARJA.
Rim, 13. januarja. Nikitova vlada dementira kategorično beogradsko vest. da ie kralj Nikita sprejel ponuđeno mu apanažo, in pravi, da ta vest, kakor druge slične iz Beograda, hočejo zavesti javno mnenje glede razpoloženja v črnogorskem ljudstvu, da bi se toliko lažje izvršil »največji mednarodni delikt«, odpravo črnogorskega kraljestva.
VESTI Z REKE.
— Reka, 13. jan. D' ArrnunzUevcl so postali fašisti, ki strahujefo prebivalstva   Udirajo v hiše v mestu in okolici,  preiskujejo in odnesejo, kar jim prija.   Kdor kaj reče proti fašistom, jra iitaknefc) v zapor. Napadaio ljudi na ulicah in ko$:ar smatrajo za svojega nasprotnika.  Ra pretepelo. Pretepli   so celo 70 letnega starčka De Emilija češ. da skriva njim nasprotne letake. Dasi niso našli nič pri nJem, so gra vendar vlekli v zapor. Čez   dolgo časa šele so ga izpustili. Te dni so vdrli v samoston benedik-tink   in  zahtevali vina.  Ker ga niso   dobili,   so  vse  premetali po samostanu.   Tudi   tepli   so nuna Prebivalstva   se   je   polotilo veliko  ogorčenje, zato je zahtevalo s pismeno vlosro, deset tisoč podpisov, odstranitev vseh onih nevarnih indl-vidujev, ki jih je napravil D' Annim-zio za meščane na Rek! In ki sedaj divjalo po mestu. Komisija meščanov je   šla v Opatijo h karabinjerskemu majorja Mlesre prosit takojšnje pomoči za mesto napram   n asi Is tvom fašistov,   pred katerimi nI varno ne hnetje ne življenje reškega prebivalstva. Ta je rekel, da nima od vlade nikakejra  navodila za vzdrževanje miru bi reda na Reki. Občinski In državni uradniki so pričeli  štrajkati v znak protesta proti nasilstvorrt. katero trpe s strani fašistov in zahtevajo odstranitev fašistovske strahovlade.
V soboto ponoči so vrgli neznani indlvidujl dve petardi pred oknom župana Giganteja. Policija išče sto-rilcfi ali našla iih ne bo.
ZA IZVRŠITEV RAPALLSKF POGODBE.
— Rim, 13. lan. Vlada fe vte drv fočfla modalitete za izmenjavo ratifikacij rapailske posrodbe. Oovora bo o rrjih še v ministrskem svetu. Izvršitev se izvede na kratko m na priprost način. V zvezi z Izvršitvijo jo podpis gospodarskega in finančnega dogovora med Italijo in Jugoslavijo. Dotično posvetovanje se bo vršilo tekom dveh mesecev po tiveljav* Ueni posrodbi. Konferenca, ki jo bodo tvorili tehniški ekspertt predloži obema vladama d ■■'ločene predloga Dogovor bo sestavljen v italijanskem m jugoslovenskem Jezika.
— Rim. 13. jan. V vojnem ministrstvu se je v zadnjih sejah razpravljalo tudi v vprašanju izmenjave ra-tlfikaeijskih fls^fu rapailske pogodbe. Ministrski svet se bo moral baviti rudi z modalitetami za Lzpraznjenje. teritorija, ki pripade Jugoslaviji. Ob tej priliki se morda imenujejo rudi zastopniki Italije za komisijo, ki bo pripravljala trgovski dogovor r l& goslavijo.
UREDITEV NOVIH ITALIJANSKIH
PROVINC.
— Benetke« 13. jan. Včeraj se & vršflo posvetovanje za ureditev novih provinc Razpravljalo se le obširno o deželnih avtonomijah in upravi v teh deželah. Sprejeli so resolucijo, poslano CrloIittOu. ki zahteva rekonstrukcijo m sklicanje istrskega In trentinskega deželnega zbora. Nar vzoči so bili Cherslch iz Istre. Pl-tacco Iz Trsta. Bomblg M Gorice, Conci \z Tridenta in nekaj drugih bivših deželnih poslancev.
D'ANNUNZIO POIDE NA JAPONSKO?
— Pariz, 13. jan. Neki japonski žurnallst pripoveduje po# poročilih iz Italije, da namerava D* Annunzlo napraviti dolgo pomorsko potovanj« tn da pojde na Janponsko. Pravt da ga Japonci sprejmejo kakor kakega »boga«, tak sloves vživa pri njih.
ATENTAT NA SMODNI8NIC01
— Trst, 13. jan. Dne 11. t m. »večer se je hotelo več neznanih Individur Jev polastiti emoniSnioe v Kaštelirju v Istri. Streljali so na strele in bati se je bilo, da naskočijo smodnifinico. Ne« pričakovano hitro je prišla pomoč to napadalci so izginili.
ITALIJANSKA MISIJA ZAPUSTI DUNAJ.
— Dnuai 13. an. Člani italijanske vojaške misije, ki se nahajajo ie ua Dunaju, z^puata iuetta Ao. k u*.
Vojaški ataše pri italijanskemu poslanstvu prevzame posle te komisije. Ostane pa na Dunaju italijanska kontrolna komisija, kateri predseduje general Zuccari.
PROCES PROTI UPORNIM ITALIJANSKIM MORNAR J KM. — Zader, 12. jan. Danes se je izvršil proces proti 6 mornarjem z ladje >Marsala«, obtoženim upora. Ti so namreč pomagali legijonarjem. ki so se hoteli polastiti >Marsale<:. Eni mornar je obsojen na 20 let zapora, drugi trije na 3 do 8 let, dva sta bila oproščena.
Kmetijska družba.
Svetovna vojna je temeijito dokazala, da je od kmetijske Produkcije zavisen obstoj vsake države. Dokazala pa nam je tudi, da je kmetijstvo pravi in edini vir prehrane za armado kakor tudi za zaledje in, da Je od stopinje razvitega kmetijstva odvisna zmaga ali poraz dotične države Bivša Avstro-Ogrska naj nam ostane lep vzgled in obenem trajno svarilo, da se ognemo vsem onim velikim napakam v pospeševanju kmetijske produkcije, ki jih je delala stara Avstrija.
Naša ujedinjena Jugoslavija ima ravno v kmetijstvu tako trdno podlago, da moramo biti že danes na jasnem, kako naj zastavimo vse strokovne moči za hitro in temeljito pospeševanje, še dosti Izboljšujoče kmetijske produkcije. Da se lahko In mora naša kmetijska produkcija še znatno Izboljšati, o tem pač ne more nihče dvomiti.
Prva In glavna naloga za temeljito pospeševanje kmetijstva le In ostane kmetijska znanost, katera nam bode obenem tudi 'dvignila kmetijsko produkcijo. Zato mora-mo skrbeti, da dvignemo splošno in strokovno izobrazbo našega kmetovalca. Brez 'dvoma stoji še danes strokovno kmetijska Izobraženost našega kmetovalca še daleko za ono, ki jo zahteva današnja doba, kar je tudi glavni vzrok, da obstoječe slabe in neznosne razmere tako kruto b'Chijo na>e kmetijstvo. Zagrešili bi mneso. ako bi hiteli mirno In tiho mimo tesra dejstva
Naša prva dolžnost je, da ozdravimo tekoj v pričetku naše kmetijstvo one bolezni, na kateri tako močno boleha in ovira normalni razvoj kmetijsko gospodarskega napredka. To ozdravljenje pa bodemo dosegli le s tem. dr. dovedemo našega kmeta s temeljitim poučevanjem kmetijske vede ! 'tako daleč, da mu odpravimo starokopi-tost. odpornost in nezaupljivost, katere slabe lastnosti goji žalibog naš kmet še danes v prav veliki meri do vseh »novotarij«. Ako dosežemo to, smo si gotovi uspešnega razvoja na polju našega kmetijstva.
Kmalu po prevratu smo delali lepe In Aspeha obetajoče načrte, po katerih naj bi se naše kmetijsko gospodarstvo kakor mogoče hitro dvignilo in doseglo vsaj razmeroma ono stopnjo razvoja, ki je im; danes sosedne države. V dosego tega c;*;.i so nam jamčile že stare in izkušene k:
gospodarske   organizacije,   katere so nam
obljubljale svojo reorganizacijo; pa tudi od novo ustanovljenih smo pričakovali, da pričnejo kakor mogoče hitro z izpeljavo svojih načrtov. Toda vse naše idealne naloge, ki smo si jih ob prevratu stavili, le dohitel oni val, ki preti, da zlomi v svoji strasti vse naše kmet. gospodarstvo.
Največja nevarnost za našega kmeta ln najsilnejšl razdirovalec našega kmet. gospodarstva so politični boji, ki so se po prestanih volitvah v ustavotvorno skupščino tako ljuto razneteli po deželi, da roma naše kmet. gospodarstvo v Sloveniji v najhujši prepad. Pričeti načini političnega boja, ki se gabijo vsakemu dela^eljnemu človeku, so pričeli okuževati že gospodarske organi, aclje, stebre naše države. Stem činom je blagostanje kmetijskega stanu tako ogroženo, da ni smelo prepričanje, ako trdimo, da trpi tudi obstoj naše države pod posledicami tega boja. VV.ed tega upravičeno obdaja vsakega razumnega človeka, ki opazuje ta boj. iz nadstrankarskega stališča, strah o bodočnosti našega napredka na gospodarskem polju.
Kot eno najžalostnejših posledic naSe strastne politične borbe imamo priliko opazovati ravno v sedajnem času se vršečem boju za dosego strankarske hegemonije v eni največjih strokovnih organizacij naše države — v naši kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Kmetijska družba Je izšla iz »družbe poljedelstva In koristnih umetnosti na Kranjskem« in je bila ustanovljena leta 1767. po naročilu cesarice Marije Terezije. Prevzela je vse ostale ude 1. 1693. ustanovi5 ene »Akademiae operosorum«. Dobila le na svojo prošnjo po končan! francoski okupaciji nanovo svoja pravila ln pred-praviee z ustanovno listino cesarja Frančiška I. z dne 26 sept. 1. 1814. Kmetijska đru ba za Slovenijo je samostojno društva za pospeševanje kmetijstva v vsem Bgu. Natančnejša določitev družbenega ia je razvidno iz § 2 njenih pravil, ki se glasi sledeče: »V dosego svojega namena ima družba pravico posluževati se vseh postavno dovoljenih sredstev; posebno je upravičena:
1. snovati v deželi podružnice, ki se njih število ravna po potrebi in razmerah posameznih delov dežele:
2. prirejati zborovanja;
3. pospeševati kmetijski pouk;
4. staviti predloge vladi in deželnemu zastopstvu;
5. objavljati tiskane spise, ki so v zvezi z družbenim delokrogom, zlasti izdajati svoje družbeno uradno glasilo:
6. sodelovati pri razdeljevanju podpor za kmetijstvo, ki prihajajo iz javnih zakladov;
7. gojiti gospodarsko statistiko;
8. prirejati ali podpirati kmetijske razstave:
9. posredovati za svoje ude brez do-I nakup in oddajo   gospodarskih potrebščin oziroma pridelkov;
10. vršiti vsa dela ki morejo pospeševati kmetijstvo vobče posamezne kmetij-
ske panoge in gmotni ter socialni položaj kmetovalcev;
11. pogovarjati se o izkušnjali in znanstvenih uspehih s strokovnjaki in učenjaki, s strokovnimi ali drugimi znanstvenimi društvi tuzemstva in inozemstva;
12  delati kmetijska poskušnje;
13. hraniti in množiti družbeno strokovno knjižnico;
14. podeljevati javna priznanja, odlike in nagrade za posebno hvalevredna aH izvrstna dela na kmetijskem polju;
15. pobirati letne doneske od svojih udov po predpisih teh pravil in na podlagi sklepov občnega zbora.€
V teh 15. točkah le zbrano vse družbeno delovanje na kmetijsko - gospodarskem polju. Kako bogati načrti so to, a žalibog, da je njih izpeljava pod temi razmerami, ki vladajo danes pri družbi, nemogoča. Vsi predpogoji za uspešni napredek v gori zasnovanem načrtu so dani z neumornim 351etnim delovanjem prejšnjega tajnika kmetijska družbe gen. ravnatelja g. Gustava Plrca, ki le zapustil družbo 1. 1918. Vse to njegovo delovanje pa vidno propada ln to zgolj Iz strastne politične zagrizenosti posamnih strank. Kmetijska družba Je za sedaj edina korporacija, ki bi morala skrbeti za povzdigo kmetijske strokovne vede; skratka morala bi podpirati vse gori omeniene činitelje za povzdigo kmetijskega gospodarstva ln ostati vzgled vsem drugim organizacliam na tem polju.
V interesu splošno-sti in posebno kmetijskega stanu Je, da se stranke medsebojno sporazumejo tako. da bodo za vedno Izginili politični boli iz organizacije, ki ne sme biti nikdar politična.
—r—, kmet strok.
6o5pDd8rsfc& uesfi.
—g Pozor ribarji! V svrho regeneracije ribi ili voda in povzdige ribarstva v Sloveniji jo sklenilo poverjeni-štvo za kmetijstvo v Ljubljani z upra-viteljfttvom ribništva Kendove graščine na Bledu dogovor, s katerim je dalo povorieništvo upraviteljstvu gotovo količino postrvnih plemenk na razpolago proti temu, da prepusti upravitelj-stvo poverjeni-^tvu oz. interesentom gotovo množino zaroda potočnih postrvi oz. križank in sieer po znatno nižjih cenah neco so tržne cene. Po dosedanjih poročilih bo spomladi razpolagalo podpisano poveri eništvo s približno 02.000 mladic no ceni 80 K za 1000 mladic loco Bled. Naročila sprejema poverjeni^tvo za kmetijstvo v Ljubljani, Poljanska cesta 28 do n^jkaeneje 20. februarja t. 1. Na poznejša naročila se ne bo mogočo ozirati.
—g Trzrovski odnošaji med Ameriko in Rusijo. >Chicago Tribune« poroča iz Washingtona, da so trgovska pogajanja z Rusijo zadela na nove tež-koče. ker vlada noče dovoliti uvoza ruskega zlata v Zedinjene države. Trgovski krogi zelo kritizirajo ta sklep ameriške vlade.
—g Gospodarski položaj v Argentini ji Glavni viri dohodko\ a polj delstvo, živinoreja in produkcija volne. Kar je bilo žita na razpolago za izvoz, je že izvoženo ali pa dobro spravljeno. Bodoča zetov utdgne Liti dobra, ker je bilo obilo dežja, vsled 6esar je cona za koruzo takoj padla. Argentinsko zmrznjeno meso v Evropi ni vec priljubljeno. Kože 6o padi - za 70 Meseca septembra jo bilo v Argentini]! volne 57 milijonov centov. Povprašuje se samo po fini volni, na kateri pa Argentini j a ni bogata. Modi prija avstralska volna, katero je nakupila Anglija. Surove vrste volno so zaradi tega proste izvozne carine.
—g Tržile s kavo. Iz Trsta poročajo, da so se v zadnjem č^lsu. cene kave zelo menjavale. V drugi pok>\ Lci prejšnje kampanje je bilo najvišje e nje v ceni v Santosu 120—130 ov. V oktobru je padlo notiranje v »Sanic-eu na &0 in kasneje na tjo 6ilingo\ Doslej se niso zabeležili v Braziliji tako naglega padanja cen. Glavni vzrok jo tičal v zakonskih odi ameriško vlade, po katerih so bili lastniki večjih zalog prisiljeni jili likvidirati. Volja do kuiK>vanja so je zato zmanjšala in brazilijski producenti in trgovci so bili prisiljeni vedno bolj popuščati v cenah Na zadnje so bili v Braziliji tako nizke, da so niso mogli več pokrivati od zadnje kani >anje podvojeni produkcijski stroški Tu se je odločila brazilijanska vlada, da je posegla vmes. Dne 20. oktobra je dovoli brazilijanski koneres večji kredit v podporo c^u n&jv&žnejših domača h produktov zla?ti kavo. Vlada jo nakupila večje množine kave. Poročilo o tej novi valorizaciji kave je imela uspeh, da so cene hitro dvignile v San-tosu na 80 šilingov. Enako gibanjo se jo opazilo tudi na termin«kem trgu v Havru.
—g Izvoz lesa. Po podatkih lista >.Jug. Šuma< se more izvozili iz Jugoslavije na leto toliko lesa, da bi izvoz pokril vsaj polovico uvozne bilance. Jelovega žaganega lesa se more izvoziti 700.000 kubičnih metrov po 300 dinarjev, sekanega okoli 800 metrov po 200 dinarjev. Pri hrastovem lesu se računa na izvoz 50.000 kub. metrov hrastovih hlodov po 509 diner-jev, hrastovega žazanoga blaga se izvozi povprečno 30.000 kubičnih m< po 1250 dinarjev, cepljenega 150.000 kubičnih motrov po 1000 dinarjev, kar znaša 150 milijonov dinarjev. Bukov« in ostalega lesa se more izvoziti v vrednosti 67 milijonov dinarjev. Lesnega oglja so izvozi 4000 vagonov v vrednosti 15 miiijonov dinarjev. More se računati rudi z izvozom železniških pragov, hrastovih in bukovih ter sličnoga blaga za skupno vrednost 400 milijonov dinarjev. Tanin, (poseben hrastov ekstrakt), ki se prMzva^a v potih velikih tovarnah, bi se dal izvažati do
raj več 4000 vagonov po 2^.000 (fina**
j^v. To leto so jo izvozilo 2000 vagonov in ostalo so še znatne zaloge. Obstoje so neko zapreko, ki jih Do treba odprar viti na vsak način. Raznoga drobnega blaga in ročnih proizvodov (sitarska roba itd.) se izvozi 160.000 kubičnih metrov po 200 dinarjev. Torej so računa ves izvoz na 4,130.000 kubičnih Botrov v vrednosti 1 in pol milijarde č> narjev.
—g K vprašanju nemškega prisilnega posojila, Pr nik državne banke Haweoateis |e r davčnem odseku državnoga z>ri povHrjal potrts bo prisilnega posojila. IzSral naj nt so tip 4?j posojila. Viaeči dolg Nemčijo znaša sed-ij 117 milijard maik in pričakovati jo vsled defioita prometnih uprav in naraščajoče mezdo, ca se zvi« £a se za dO milijard. To naraščanje visečega dolga bi se moralo polagoma razviti v nc;gnatno gospodarstvo, ako se v kratkem ne ostavi. Svetovne eene so v primeri z mirnim časom trik večje. V Nemčiji znašajo povišane cene 7krat toliko kot poprej. Kemika c,w o so torej približno dva- do tr'krat tako visoko kakor tnosemske. Valuta pa je silnejše padla kakor po narasle e- r.e. Ako so so nemške cene bližile inozemskim na bazi sedanje valuto, bi bila posledica približr.o !tokratno povišanje cene napram mirovnim conam. Tako bi so bližali avstrijskim in ruskim razmeram in tekom dveh let bi bili na koncu svojega narodnega go* odarstvo. Nemčija ima od 75 milijard mark v prometu 15 milijard nedopustno inflacije.
—g španske trgovske pogodbe. >Frankfurter Z^itungc poroča, da Je Španska odpovedala z 20. marcem t. L trgovske pogodbe .<* Ilolandsko, Dansko, Švedsko in Švico.
Borze.
—d Zagreb 13. jnnarjo. Devize: Berlin 200—U. Bukarešta 196 -0. Italija 512—5^0. Lc ti 5.^3—F40, N\\v-york (vezano) 143.50—144. Pariz 0 do 903, Prasa 170—172. Dunaf 20.40—21, Valute: ameriški dolarji 142—143.50, avstrijske krone 23—24, carski rul 151 0— FQ. nemške marke 202—204, romunski leji 196—205, italijanske lire 0 517,
— Dunaj, 13. Jan. Devize: Zagr 'j 475.50—479.:>0. Pešta 120—122. Milan 2400—2420, Berolin 1106—1012, Novi Jork 602—665. Pariz -12.V.—42' •*>, t ga 814—829. Varšava 75.50—77.50, Turih 10.775— 10.825, Sofija 792.50—807^0, Valute: dinarji 189$—1910, franc. r in-ki 4252.50—4292.50, dolarji 683.50 do 687.50, Švicarski franki 10.750—10, lire 983—9S7, ogrske krono 121.50 do 132.50.
Olnvp" urednik: Rasto PttstosletnšeC
Odgovorn* urednik: Božidar V o d e h,
Pia
nilln popolnoma nov, krasen glas, i!!!!", se ceno proda. Vprašati: Ljob-
Jjana, Miklošičeva cesta 4, v gostilni.
««©25 v Hrenovi ulici št. 16
ar4SSSS    se  proda. Pohsr
S daje g. Kovač. Rožm
Ulica 41, I. DStlstr. od 1 — 2 ure pepoidne.
za vzidanje na desno stran, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod .Takoj 305* na upravništvo Slovenskega Nnroda. 3C5
ilBH Wti M ^ l^o\"1f^
Bestvo. Pismeno na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 227
Kompletna plsija. ™&<Z, f^o
proda. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 29 i
Upe sostiiole Hip). %Zt -
Naslov pove upravi.ištvo Slovenskega Naroda. 2^3
Procfcista se žue Mil
z vrtom in gostilno v ljubljanskem predmestju. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 285
ff%^*t«*.*»^tf močan in zdrav lavCBC&V iSCf išče službe v kako skladišče ali kako akordno delo za takojSen nastoo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2S3
Bete srnina ptijaika^.^:
vini porcelana in galanterije izvežbane. gdč. z dežele Imajo prednost Ponudbe pod .Pridna 239" na uprav. Slovenskega Naroda. 239
Proda"? <#mm ["C;":
e djbro ohrani« n0- Poizve se: Orauišče štev. 5., I. nadstr. levo. 304
llva nfnn   P°štena sprejme JYA UUUld, ton   Bnčar, trgo
Brežice.
An-
vce,
260
mo Me pratiti prodam
na Brd j pri Ljubi lani. Naslov pove upr
Slovenskega Naroda* .',02
v ljubljanskem predmest u I (Trnovo) se proda. Ob-sto i iz stanovanjske hiše, hleva, šur.e, kleti ter 2000 m2 zeml'c. Poizvc se: Cesta na Loko št. z2, J. Pajsar. 284
Spretan Manoa ootanieia
nli pa zanesIiiveg|1 notar-suilfi'Lulu skfga uradnika. Notar Vfktor Pozaik v Ložu. 312
ospodicna,
zmožna strojepisja in stenografije, se sprejme. .Bistra", kovinska indPStrTa. Dom:>ale. 314
fin*nfitf:'P3 zm-turoi?če službe v kaki uUt}|]ul! LL'1 pisarni event. samo popoldne. Prevzame tt.di pouk v slovenščini m nemščini Dorisi pod .Pouk 289" na upravništvo Slovenskega Naroda.
LiiS UUSlJUU'llil, stanovanje. Eventuel-no zadostuje 'udi samo postelja pri družini. Ponudbe na upravništvo Slov. Naroda pod ^Pri drožini 303«. 303
Trž^sRi sotrudnlli.
starejša moč, špecerijske, železnsnske stroke ter deželnih pridelkov, išče mesta. Na:raje v bližini Celja, Maribora ali Ptuja. Dopis? na Ivo Ušeničnlk, Za-bjavas, Poljane na Škofjo Loko. 311
se sprejme takoj pri tvrdki
Schwab & Bizjak
za malo delo, ozira se le na prvovrstno starejšo moč.
vm v Ljuliijoni
Prešernova ulica 7«
priporoča prav lične
za *Zi3 1921
IN
Cena K 2fr—.
Cena K 26—.
Dslraihfi petam slss odzf k
4^.000'— prevzemnme z inventarjem vred. Vpraša se pri Kančić Josin, Studenci pri Mariboru. 278
SfrnDVčitie leno.«"dvema £0*
t!)' '"'•» bama iščem ev. v no
vi hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stanarin!. Brez otrok Za takoj ali pozneje Pismero na Aacnčno eks edicijo Al. Matelič, Ljubljana. 226
prela se popolna spahia
Cilki   garnitura, omare, lepa kuhinj-U6j ska   oprava   in  druge stvari. Metelkova  nlica 3, I. nadstropje od 9. do 13. in od 15. do  17. nre samo 3 dni.
310
4S0^ K nagrade
onemu, ki preskrbi v zamenjavo veliko stanovanje 5 sob v sredim mesta za lepo manjše (3 sobe ln kabinet) z vrtom. Ponudbe po-! .Stanovanje 4000 — 287" na upravo Slov. Naroda. 287
M lepih lokalov ^ILST^
Ijane bi se dalo prirediti v kratkem času. K »troškom bi mogel prispevati tudi naiemnik lokalov, temu nasproti bi pa plačeval več let le malenkostno najemnino. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 257
Proda se lilSa z gostilno
in z gospodarskim poslop'em, lep sadni in kostanjev vrt, njive in travnik, vse skupaj v lepem kraju blizu Kranja. Natančno se izve v gostilni pri Kr^nl št. 50 v Kranju. 272
Stanovanje.
k—4,000 E tsagrade dam takoj,
kdor mi preskrbi stanovanje, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, vsaj pa ene sobe in kuhinje s pritiklinaml. Ponudbe pod .Nujno 225' na upravništvo Slovenskega Naroda. 225
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgje Grujić
Beograd Jftiletina uL 15.
1—2 HP, ležeč, (ameriški) prav malo rabljen in brezhiben, se ceno proda. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 261
(iostifničarlil
Ne zamudite ugodne prilike! V ponedeljek, dne 17. januarja ob 10. dopoldne se proda 9298 i dobrega belega namiznega vina, letnik 1920, cena 18 K 45 v, v kleti na Glincah št 230, nasproti gostilne Kramer. 295
Kot korepiiiieiit, prevajalec ali iol-
j»nf išče mesta prt kakšni banki ali illdl podjetju absolviran tehnik. Zmožen je slovenščine, ruščine, čeSčine, francoščine in nemščine. Ponudbe pod .Tolmač 273" na upravništvo Slovenskega Naroda. 273
Klavir ln planino
prodam aH Izposodim. Klavir kratek, pianino križ. strune z medeno ploščo. Oboje brezhibno, rjavo, dobre firme. Za dober šivalni stroi zamenim ali prodam pisalni stroj Yost s slovan. latinico, ali dober kompletni gramofon s ploščam'. Pisma pod Glasba poštno leteče   Begunje   pri   Le»eah, Gorenjski.
Hita tik Ljubljane
skoro nova s 5 stanovanji, z dvoriščem z moderno opremljeno ključavničarsko delavnico s kompletnim inventarjem aH brez, električnim obratom se ugodno proda. Anončnl ln informačni zavod Diago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 318
se dobijo pri Francu   Ce^ar, razpošiljanje sadja v Stobu,  p. Dom£ata»
7971
3anko Crivec
ravnatelj
3ož!ca Sitar
učiteljica
zaročena.
Ro! izuežban Umi
želim stopiti v družbo v kakšno večje podjetje, tovarno ali trgovino s premoženjem 200 000 do 400 000 K. Odgovor le zaupni s ranki. Naslov pov? uprava Slov. Naroda. 26
Jfoprotoj na Štajerskem Sj($
Prvovrsten hotel, 30 sob, restavracl;a. ves inventir, kakor leži in stoji, 2 naJ-stropna hiša. Prvovrstna trgovska . iša v Mariboru na najlepšem mestu, manufakturna in konfekcija,   lepo stanovanje. Parna barvarstva za obleke in dr. lepa hiša, velik vrt, lepo stanovanje, stroji in drugo.   Lepo posestvo 35 oralov, 3 stan.'hiše, gosp. roslopje, dobe kisli vrelec in  vinska toovina. hiše, tovarne,   n^la ^n velika  po* -T posreduje  Kerol   Breznik,    Cel* s Dolgo polje 3.
Yfi fin s
-5 -)
V."
v AiuMiani
j Prešernova ulic? Šhv. 7.
priporoča
J kaneslijski, konceptni, ciserc-1 ski, ovitni  inbaropJ napir,
starejša moč, z dobrim slogom, zrni žna slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika t r izurjeni strojepiska in stenografima, če mogoče z znanjem cirilice se išče za takojšnji nastop v neki Železarni. Ponudhe z navedbo pb-če je poslati pod .G. H. "277• na uprav. Slov. Naroda. 277
—■i— i n lipi mi — min
Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi
Nudi:
rokavice za da^ne ta gospode,   kakor tudi tine črne francosVo damske nogavice-
Bajfineiii fiaucoski paiimni.
O. Bračko, Ljubljana Dun-jska   cesta  štev. 12
Roseie ? risemttlfB n
n I
CrqoYsk: kn|i72
v vseh velikost h, črtane z eno aH j z dvem? kolonama, vezane v papir, j platno ah po.usr.je.
D9}cm2!ne knjižice pocer^r Zaloga lolskin zvezkov.
Zavitke za tmite v v?-h ve± < -VeUka izber -™-
vseh   pfsRrnf&kih palra^MlB, svinčnikov, a »res, »»oresr-radirk,    ksnmnnckov, tablic, ćrcili itd.
JarV2 »a 5<>le in umetnike.
- Iaq^ckiic3-
pokrajinske, umetm-ke  in naredi i. t d.
jflbumi za slike i.i 3opi$nJce, -poezijske knjige, -
Okvirčki za razglehice iu stike
Risalne ceske, Irikctniki, palel risalna ravnila, hiše, čoirice. :
Kolesi in HatiikL
Lastnina ia tisk »MaroOne tiskamet,
yA Ut^Aratni dei ot&ovorea V aicutiu K o p H a