"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. > j ST.—NO. 1235. m MMai-«laaa ultor lil. OFF1CIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. tte AH W t. I»M, «t Um p—i oMm" •f Marek m. llTt. CHICAGO, ILL., 14. MAJA, (MAY 14,) 1931. ■Hirr^ LETO^-VOL. XXVI. depresija MNOGE INDUSTRUE SO VTEM LETU ZMANJŠALE OBRAT. NI NAROČIL - ■ ii / Obljube Hooverjevih "ekonomov" se nočejo uresničiti. —Standard Statistic kompanija o položaju Vrednost delnic, ki so v prodaji na newyorški borzi» je meseca aprila padla pet milijard dolarjev vzlic obetanju propa-gandistov in "ekonomov" republikanske stranke, da se bodo gospodarske razmere to po-mlsi^agloma iziboljšale. famesto, da bi industrija biležila napredek v produkciji zaposlitvi delavcev, kakor so prošlo zimo tolažili, svoje obrate v splošnem še vedno znižuje. Jeklarska industrija npr. obratuje sedaj le s 47 odstotki svoje produktivne sile. Z izjemo leta 1909 in 1921 je dosegla najnižjo točko v obratovanju svojih tovaren v količini produkcije. Znana Standard Statistic kompanija,ki oskrbuje ravnateljem v industriji in trgovini tekoči pregled ekonomskega položaja, pravi v svojem aprilskem poročilu, da do jeseni sploh ni upati na kako vidno povečanje obrata, možno pa je. v nekaterih temeljnih industrijah prihodnjo zimo. Povrača-nje prosperitete se torej prične šele spomladi 1932, vsaj tako obljubljajo ljudstvu in malemu biznisu, medtem ko ravnatelji velikih korporacij in trustov dobro vedo, da tudi na prihodnjo pomlad ni še nobenih izgledov za kak velik ekonocnski preoikret na bolje. Omenjena družba v svojem poročilu pravi, da se bo ekonomsko ozdravljanje vršilo skozi več let, z drugimi besedami, kriza bo morda pojenjavala polagoma, kar se obratov tiče. Toda problem brezposelnosti je zdaj dobil trajen pomen tudi v U. S. A. Iz informacij, ki jih je podala, vidimo, da so letos nazadovali v produkciji skoro vsi veliki obrati. Industrija poljedelskih strojev je omejila produkcijo, ker eo naročila letos še nižja kot lani in radi ofcubožanosti farmarjev ni pričakovati izboljšanja. Nakupna moč ameriških farmarjev je zdaj najnižja v povojni dobi. Oblačilna industrija si obeta mogoče je, da bo šla nekoliko navzgor v drugi polovici tega leta. Industrija kemikalij je istota-ko v slabem stanju in bo imela neugodno leto. Premogokopna industrija je po ugotovitvah veščakov zdaj na dnu nazadovanja. Na povečanje njene produkcije ni računati pred zadnjim četrtletjem tega leta. Industrija bakra životari. Naročila so nizka. Pričakuje se, da nekoliko bolj oživi pozno v jeseni. Industrija bombaža ima pred seboj kritično leto. Nekoliko upanja za izboljšanje obrata ima elektrotehnična industrija, ker si išče nove trge in si z novimi iznajdbami povečava sedanjega. Živilska industrija pričakuje približno tolik&no produkcijo in konsumcijo kakor lansko leto. ponehava HAREMSKJ SUŽNJI APELIRAJO NA LIGO I NARODOV ZA POMOČ da bo nekoliko več zaposMtve Tovarne Jijer izdelujejo raz- ne stroje, imajo letos manj na ročil kakor lani. Slabe izglede za napredek in velike pro-fite imajo letos po zatrdilu Standard Statistic urada tudi klavnice, oljna industrija industrija radio-aparatov, železnice, sladkorna industrija, trgovina na drobno, gledišča itd. Industrialci si drug drugemu po pravici povedo, kakšen je položaj, a za ljudstvo je treba tolažil, pa prirejajo razne 'prosperity" in "jubilee" tedne, pokopavajo "depresijo" in grme na shodih ter v radio-govo-rih. To so sredstva, ki jih u-brizgavajo ljudstvu ,da ga navdajo z upanjem v boljše čase. Papež za prosperiteto v Chicagu Ko je bil 6. maja čikaški kardinal Mundelein v avdijenci pri papežu, so ga reporterji vpraševali, o čem sta govorila s svetim očetom celo uro. Odgovoril jim je, da sta razpravljala o problemu brezposelnosti v črka- Pet premog ar jev je bilo t spopadih s »erifovimi deputiji •ubitih, mnogo ranjenih in 16 his je uničil požar ▼ Evartsu, devet milj od Harlana ▼ Kentucky ju. Dne 6. maja P« je governor izdal ukaz državni milici, da mora zavzeti Evarts in v ta namen je bilo mobiliziranih 300 mož. Več trgovin so glad ni brezposelni premog ar ji "oplenili", kakor so poročali listi. Premogovniška družba je postala napram zaposljenim in brezposelnim delavcem tiranska in uvedla suženjske razmere. Prslnogarjem so bile odreoene vse civilne svobodičine. Ko pa je postalo trpljenje neznosno, je zanetila iskra požar odpora, in tedaj «o kocnpanijske čete skuisAe prisiliti rudarje k pokorščini s krog I jami. Nekaj je organiziranih v U. M. W. Predstavniki unije so obljubili pomagati vojaštvu "napraviti red in mir" ter "protektirati privatno lastnino". Zadnji delav*i boji v tako velikem obsegu, ki so povzročili oboroženo intervencijo državne milice, so se dogodili v Kentucky ju L 1921. Sedem sto petdeset vojakov je bilo poslanih nadJOifctis, Id so zahtevali izboljšanje živi jonskih razmer.—V Evartsu m drugod v Kentucky ju vlada mod premog ar ji velika beda, ker jim ItoMftpanije ne plačajo niti toliko, da bi zadostovalo za tekoče izdatke za skromno preživljanje. V brezposelnosti so brez kredita in odvisni samo od dobrodelnosti, toda kjer dobrodelnost v teh krajih mč nima, tudi nič dati ne more. Vsled razmer to as dogo- dili poslednje tedne nemiri ne W v Evartsu, nego tudi v Ca wood u in več drugih kempah v Kentuckyju. Na sliki je pogorišče v Ca wood u po spopadu med premog ar ji in kompanij-skimi biriči. JUGOSLAVIJA DOBILA POSOJILO PO MERILU $87 ZA $100 ški nadškofiji. Papež se je ba-boljših časov, ker so ljudje o-1 je zelo zanimal za nezaposlje-b+eke zelo ponosih in bodo po-¡ne in toplo priporočal, da naj mnenju Standard Statistic kom- ,*e njim v od pomoč -pospešuje v panije letos prisiljeni kupovati več kot prošlo leto. Avtomobilska industrija je prve mesece tega leta v primeri z lanskimi nazadovala in ima tudi za bližnjo bodočnost zelo neugodne izglede. Stavbinska industrija, pravi poročilo, ni še dosegla "dna"; ALI STE PREJELI OPOMIN, da vam je naročnina na "ProUtarca1 pote. kla? Obnovite jo čim-Prej» da ti zasigurate "•dno prejemanje Ii-•ta. Chicagu javne gradnje. Kardinal Mundelein pa mu je zagotovil, da cerkev od svoje strani stori kolikor mogoče, kajti v gradnji ima več novih cerkva, cericevnnh šol, semenišč, igrišč za katoliške otroke itd. Papež je Mundeleinu tudi naročil, da naj odda Cikažanom apostolski blagoslov, kar je rtoril. Od te Jugoslavija je dobila v Parizu $41,000,000 posojila. To se pravi, v knjigah jč zapisano, da ga je dobilo toliko,toda v resnici so ji dali $87 na vsakih sto. Dobila je $33,500,000, vrniti bo morala pa $41 milijonov. Obrestovala bo posojilo po 7%, ne-vštevši, da izgubi pri vsakih $100 kar $13. To je zelo drago posojilo. Jugoslavija ni še stabilna dežela, zato bankirji, ki ji posojujejo, zahtevajo za svoj riziko toliko več. To posojilo bo Jugoslavija porabila, kakor poročajo, za stabiliziranje svojega papirnatega denarja. Premožni policaji Velika porota v Chicagu. ki se ukvarja s preiskovanjem korupcije v javnih uradih, je dognala, da so nekateri policijski kapitani "položili na stran" od dvajset tisoč do četrt milijona dolarjev, dasi znaša njihova letna plača le $4,000. Prihraniti stotisočake s tako plačo bi bilo nemogoče. Mogoče pa je CERKEV V ŠPANIJI SE PRIPRAVLJA NA BOJ7 REPUBLIKANSKO VLADO Kardinalovo pastirsko pismo hvali Alfonza in p< katoličane v volilni boj.—Izgredi v Madridu iva Revolucija v Španiji ni bila vložila v Vatikanu protest z za- ončana s strmoglavi j en jem mo- htevo, da papež pokliče kardi- narhije, nego se šele pričenja.'na]a seguro v inozemstvo. Kar-Reakcija se je Zbudila iz neza- Bogaitim mohamedancem služijo za atendante v haremih evnuhi. Svojih žen normalnim moškim ne zaupajo v varstvo. Turčija je ta madež po str-moglavljenju sultana skoro odpravila, toda neoviran je še v Egiptu in nekaterih drugih mo-hamedanskih provincah. V Genovo je prišel v urad Lige narodov Nabided-Din iz Egipta, ki je v imenu več tisoč evnuhov viožil apel, naj se jih reši iz sužnosti. Evnuh je skopčen moški, da ni "nevaren" ženam svojega gospodarja. Operirajo jih s silo še kot dečka, nato jih prodajajo bogatašem za službovanje v haremih. Z omenjenim je prišel evnuh Mubarak, ki je služil v haremu kralja Fauda v Egiptu in več drugim turškim mogotcem, da pojasni iz lastnih izkušenj žalostni položaj teh sužnjev. Mubarak je že star človek. Reporterjem v Genevi je pravil: "Nekega dne pred mnogimi leti, ko so moški v naši vasi v Egiptu prišli z dela in so jim žene pripravile večerjo, se je začel razlegati glas: 'Arabci prihajajo V Pridirjali so v vas in streljali. Bili so to trgovci s sužnji, ki so prišli po pUn. Starejše ljudi so postrelili pred očmi žen in otrok. Mlajše ženske so zvezali drugo k drugi, da jih prodajo v hareme in bórdele. Vse dečke pa so zgnali sku-kaj in jih potem odbrali v dve skupini. V eno so določili krepke ,v drugo pa manj razvite in bolehne. Vse dečke v slednji skupini so nato postrelili, druge pa so pometali ob tla in jih skopčili (napravili jih z operacijo za spolno občevanje nezmožnim). Pri tem delu so rabili zelo grobe instrumente. Po skopčenju so nas zakopali do vratu v pesek, da se nismo (Nadaljevanje na 5. strani). vesti. Iz inozemstva intrigira bivši kralj Alfonz ter španski aristokratje. V Španiji sami pa se je postavila na čelo mo-narhistični reakciji katoliška cerkev, ki je bila trdnjava di- dinalovo "pastirsko pismo" poziva katoličane, da bojkotirajo vsakega, ki agitira za program republikanskega režima. Ako bi njegovemu apelu sledili, bi to značilo v katoliških centrih, SOVIET RUSIJA NI ZATOČIŠČE ZA BREZPOSELNE Rusija ni kraj, Id bi mogel dati zaslužka nezaposljenim manual cem iz drugih dežel. V sedanji depresiji je prišlo precej sto delavcev v Rusijo na obisk. Rekli so namreč pri iskanju vize, da gredo tja le na o-bisk, toda marsikdo je bil brez sredstev za povratek. Sploh je prišel samo z namenom, da si poišče delo v tej idealni deželi. Rusija je s te vrste priseljenci imela po vojni veliko težav. Dospeli so iz Zed. držav, Nemčije, Avstrije itd., toda po nekaj mesecih so se vrnili skoro vsi, če so le mogli. Takrat je sovjetska vlada naročila tretji inter-nacionali, da odsvetuje delavcem priseljevanje v Rusijo. Mnogi niso razumeli, da je delo v Rusiji v marsičem pionirskega značaja, še manj pa so bili navajeni stroge discipline fcr običajev ruskega ljudstva. Sovjetske oblasti zdaj brezposelne znova svare, naj ne smatrajo Rusije za deželo, kjer bi si mogli izbirati ali najti delo po svoji volji. Sovjetska Rusija potrebuje predvsem tehnično sposobno o-sobje. Tega pa ne išče v komunističnih strankah, «nego kjer ga more dobiti. Inženirjem in drugim strokovnim veščakom plača sovjetska Rusija veliko več kot domačim delavcem, in jim nudi tudi boljše življenske razmere. Te ugodnosti pa noče in ne more nuditi manual-nim delavcem niti ne strokovni-čarjem, ako jih ni sama najela v inozemstvu. Kdor gre torej v Rusijo, naj gre tja le na obisk, kajti kot iskalec dela ne bo dobrodošel. Tako sporoča iz Moskve Junius B. Wood čikaškim "Daily News" z dne 6. maja. REVOLUCIJA NA OTOKU MADEIRA strani je torej problem brezpo- praviti skuP*j tftk ^up denar- selnih rešen. Vojaštvo in zasfita delavcev V premogovniške ikraje v Kentuckyju, kjer se delavci u-pirajo suženjskim razmeram, je govemer poslal vojaštvo. Kako to, da ni milica nikoli po-•lana v obrambo delavcev, nego vselej, da varuje "privatno lastnino" ter upostavi "red in mir", kar pomeni, da mora "u-krotiti" uporne delavce? ja s podkupninami. Vsakdo v Chicagu ve, da policijski uradniki od prvega do zadnjega sprejemajo podkupnine, in še posebno se je o tem prepričala velika porota. Toda čemu zapravljati še več denarja s preiskavami, ki dokažejo le to, kar je javnosti že znano? Napredek soc. stranke v Berlinu Soc. stranka v Berlinu je narasla v teku dveh let iz 70,000 na 91,349 članov in članic. nastije in srednjeveškega plem- \jer i^ajo duhovniki med ljud-gtva stvom absoluten vpliv, ekonom- iko uničenje vsakega trgovca, Republikanska vlada je na- zdravnika itd., ki bi odprto narodu, ki je izvršil preobrat, dol- glašal svoje protiklerikalne na-žna izvesti velike reforme v šol- zore in agitiral za republiko, stvu v gospodarstvu. Ukinila Naravno, da vlada take cerkve-je že obvezni verski pouk v dr- ne politike ne bo mogla mirno žavnih šolah. Toda v Španiji gledati. V Španiji se bo razvil je mnogo cerkvenih šol, v kate- silen boj med cerkvijo in repu-re pohaja velik odstotek otrok bliko, kakor se je pred mnogi in dijakov. Program nove vla- mi leti v Franciji, ko je vlada de določa med drugim ločitev prepovedala samostane in za-cerkve in države. S tem pa se plenila ogromno cerkveno imo-nasledntki španske inkvizicije vino. Katoliška cerkev v Spa-ne morejo sprijazniti. Primat niji je najbogatejša ustanova cerkve v Španiji, kardinal Ped- in lastuje največ zemlje. Za to ro Sigura, nadškof v Toledu, je posvetno bogastvo se trese du-izdal pastirsko pismo na narod, hovščina ,ki je bila doslej na-v katerem hujska vernike proti učena živeti izobilju brez kanovi vladi, češ, da se pripravlja kega truda za dohodke, na zatiranje vere, katero bo branil vsak španski katoličan. Poziva jih, da naj se udeleže volitev v državni zbor na strani katoliških, i drugimi besedami, Alfonzovih monarhističnih kandidatov. Hvali, kako je bila cerkev pod monarh »stično vlado vsikdar spoštovana in čislana, in zahteva, da mora o-stati tako tudi v bodoče. Proti temu' hujskanju je španska republikanska vlada Prošlo nedeljo so monarhisti v Madridu povzročili izgrede, ki so bili bolj podobni revoluciji, kakor pa revolucija, ki je strmoglavila Alfonzovo vlado. Razjarjeni republikanci so nato zažgali več samostanov in drugih cerkvenih zavodov. Proces rojstva nove Španije ne bo končan brez krvi. Njene porodne bolečine se šele pričenjajo . M~W.k; otok* M Atlasom »«j«, ki «o portnf.l.ka p.M.1, M ^^ ki fteni. pretok Um |.«u po U,j.. rV * A»«riki in Evropi. Na rfiki jo tl**m> otoik» m-to Fandial. kjor - r.*oh«Wrji napovdaK boj poet» „I. I.....a *ojaW V .pop«. d* „ nm rmi krajih mo«»« pojavil poiar, portagalako vojno ladj« p. — 'T m*°rnik4>m » «>o«kanH»anjo». Madoir.ki otoki ot».tajo lo 314 koi mi , in imajo okrof 200,000 pfrohivalcoT. Zanimivo Jo, d* jo opkUmija ro. pr.il® « tofa otoka trn* no Portng.Uko, kjor m m t »jmmmn «4**-<»~*> U*~i A^oAli roliki ferro«, 4. jo olmdm nbmlm tor m omak-nila v atrdbo. V«*ok nomirov o «Mi krajik M iz iflci š c ga ii lb a nji a O dein wisconsinske zakonodaje Madison, Wis. — Pozdrav vsem, ki si morate služiti kruh v potu svojega obraza. Mogoče si mislite, da tfte popolnoma zapuščeni svoji usodi, toda temu ni tako. V postavo-daji države Wisconsin imamo zelo veliké7boje z reakcijonarji v našem prizadevanju, da bi olajšali trpljenje delavcev. V Wisconsinu imamo takore-koč štiri stranke : Republikance, republikanske progresivce, demokrate in socialiste, ki tvo- Strankam je zelo težavna, kajti farmar hoče ravno tako od-pomoč kot delavec v tovarni,toda ne razume, da je njegov interes isti kot* ubogega delavstva ter se zanaša na od pomoč od starih kapitalističnih strank, po katerih je kontroliran in vladan. Zato je farmar izkoriščan ravno tako po kapitalu kot je delavec. Doseči bi se dalo dosti, ako bi se delavec in odvisni farmar organizirala v socialistični stranki, ki uči in odpira resnico, ka- John Ermenc. rijo legislaturo. Nobena teh,. ... , , strank nima večino ter je vsled ler? noce aau Prav,ce d!lavcem tega odvisna od podpore na-'n farmarjem ter uresn.črti eko- »protnikov. To je vzrok, da ae nomsk? ter aoc.alno preuredbo naäa postavdaja vleče kot jara V 8™"lu s"lošn,h Potreb- , fc«i« • V ta namen se mora delav- , ... ' »tv<> združiti, se utrditi in u- lzkušenje v zbornici so me pre- sposobiti za vladno moč ki naj pričale da ni prav nobene raz- 08tane tem vedno y delavski^ like med republikanskimi pro- roksh gresivci, republikanci in demo- Naše |o ,„ cilj naj bo y i krati. Ve, so enaki samo dru- zdruieni na delo za z gačno ime nosijo. Ako vzamem cializma slabo izmed najslabšega, so Stalvarti vendar nekoliko boljši kot so progresivci. čeprav so »j i • ■ „ , slednji obljubili podporo socia- Na OOISKU V UUMMlSDUrgU listični stranki. FMU, P«., 5. maja 1931. ▼olilci v Wisconsinu so imeli' Naselbina Canonsburg, ozir. veliko zaupanje v progreeivce Strabane mi je že dolgo precej vsled precej dobre platforme- znana> gaj ^^ tam , toda sedaj so vsi proti osem- vilo oijih znancev, bivših soob-urnemu delavnemu času. Knče e sošo|cev in d ih rija. Ä'S' Pa te,jev" Umevn° * torej d» ^ v sem z veseljem sprejela pova- Na primer ako kakšna oseba biJo tamošnjejra socialističnega napravi iznajdbo, bi se je ne k,uba da !narftopim na njih pp. smelo patentirati samo za ose- vomaj8ki proa]avi. Ko člov*k ben dobiček, nego tudi za olaj- pride med 9voje ^^ znan_ šavo proletanjatu ,ki igr«ivlo- Ce 8e mu zdi kot bi žive, za kra. tek čas zdaj že skoro pozablje-no življenje zgodnje mladosti v V formaciji vojnih aeroplanov, ki so manevrirali nad Detroitom, se je «ftea ui-gal. Vse, kar je ostalo od njega, vidite na tej sliki. Zgoraj na desni je pilot, ki je prišel vzlk padcu in plamenom živ is nezgode, toda zelo pobit in obžgan po obrazu in životu. Vse te iznajdbe so sedaj samo za profit ene ali nekaj oseb, obenem pa v škodo delavstva. Priznam, da je iznajditelj upra- domovini. Priredba kluba je uspela po- vičen do poštenega plačila in voljno, če se upošteva, da klub užkka svoje iznajdbe, toda se- že let ni bl1 aktiven v pr-dajni sistem je tak. da iznaj- vomajekih prireditvah. V dvo-ditelji dobe samo drobtinice, rani je bilo precej mladine in kapital prejme vse, delavec pa ,eP° Število naših rojakinj. Na-brezposelnost, meSto da bi la- «topil je kot govornik tudi so-stoval izum za svojo olajšavo. I drug Wm. J. Van Essen yl iz tega je treba najti izhod Pittsburgh-a. Njegova izvaja-s tem, da se skrajša dnevni de-l nja so bila izredno »nteresant- venci, kot jih človek najde po- nji iz Daytona. . Sharts je povsod po naših naselbinah. Star- dal 9liko revolucije v,Španiji in šem bodo mladinska društva dober portret razmer v tej de-nekoliko dalj časa pridržala v želi. njih krogu tu rojeno mladino,, V nedeljo 3. maja je imel četudi se znabiti ne zdi tako majsko priredbo klub št. 49 v lavni čas delavcev na tako stopnjo, da bi zamogli biti za-posljeni vsi, ki so odvisni od dela. Spoštovanje delavskih pravic je danes tista sila, ki nas vse priganja k agitaciji, da se tudi nezavedni prej ko slej zavedajo svojih pravic in se jih potom debat prepriča, da so pri« krajšani na svojih pravicah zato, ker ne volijo za socialistično strsnko. Kot socialistični zastopnik v postavodaji želim sporočiti v Proletarcu dejstva naše legislature v Wisconsinu. Dosedaj je bilo sprejetih že nekoliko zelo koristnih predlog, žal pa, ker smo socialisti v manjšini, zato nismo mogli doseči vseh važnih točk našega legi-siativnega programa. Tu in tam se nam tudi posreči prepre čiti sprejem postav, ki so delavstvu škodljive. Moj preddog naj bi se v Milwaukee univerzi računalo dijakom ravno toliko kot v Madi-sonu in za proste knjige je propadel za en glas; moj namen je bil dati revnim nadarjenim o-trokom več priložnosti do višje izobrszbe. O našem delovanju bom poročal od čass do čssa, da bodo čitatelji vedeli, da ne spimo. Naša borba proti starim na in priporočljivo bi bilo, da bi te tega izbornega govornika večkrat povabili na priredbe naših klubov v Penni. On ima dober način razglabljanja problemov in vpliva dobro na mlade ljudi; človek se ga sploh ne naveliča poslušati. Omembe vredno je mimo zadržanje občinstva, ki navadno zelo vzpodbujajoče vpliva na govornika. Poleg domačih rojakov so po-setili priredbo tudi zunanji simpatičarji i ¿a mi je zelo veliko poma-tednika. Bori se za zavarova- g&\ jakob Koiič Kadarkoli nje brezposelnih in za starost- sem bil v zadregi, da nisem no pokojnino. Njegov govor je imel spremljevalca, pa sem se udeležencem jako ugajal. obrnil nanj, in je šel z menoj Izvajanje sporeda se je za- okrog rojakov. Poslovila sva kasnelo 35 minut, deloma ker se sodružno v kari električne nekateri participant v progra- železnice, s katero sem se od-mu niso prišli ob določeni uri, peljal v Port Washington, in deloma, ker je bila pozna su, ko sem se mudil v tem mestu. Počutil sem se kakor doma. Obema za prijaznost iskrena hvala. Agitatorju je v veliko oporo, če po končani poti pride na dom, kjer se lahko svobodno giblje in razgovarja. Had bi kaj povrnil za postrežbo, toda sta odločno odklonila vsako odškodnino. Hvaležen sem jima. Na West Allisu sem bil deležen gostoljubnosti v stanovanju družine Jos. Radija. Njegova suproga mi je postregla, s sodrugom Radijem pa sva se pomenila o tem in onem ter o-biskovala rojake. Sodelovanje so mi naklonili tudi sodrugi Candek in Demšar. Na sever-strani mesta sem bil povabil, da bom gost njegove družine. Enako gostoljubno me je pozdravila in sprejela njegova soproga. Ko sem stopil v sobo, vidim na steni dve sliki, kakršne so redke v stanovanjih naših delavcev: namreč sliko E. V. Debsa in Jožeta Zavert-nika. Tujec sem v tem mestu, toda pri taki družini vendar doma. Več o tem kraju v prihodnjem dopisu. _Anton Vicič. Zanimiva prireditev kluba JSZ v Bridgeportu Bridgeport, O. -j- Priredba društva "Cardinals" št. 640 SNPJ dne 2. maja je izpadla gost I po vol j no. Komedija "Eno uro O uspehu smo veselo kramljali tudi v stanovanju znane- ni Jos. Vidmarja in njegove soproge. Take postaje na agitaciji človeka okrepe in ga bodre, da vztraja in naročnike tudi dobiva. S pomočjo sodelavcev smo jih dobili nad 90 novih in z onimi, ki so naročnino obnovili, pa precej nad sto. To je uspeh vseh tistih, ki so pomagali! Žensko društvo "Venera" S. N. P. J. je imelo 1. maja lepo skega zbora "Naprej" smo bili prireditev, za katere uspeh so večinoma na priredbi. Upamo, se trudile vrle članice, med da nas tudi oni posetijo na naši njimi Theresa Juvanc vdova priredbi, ki jo bomo imeli v isti po pokojnem sodrugu Juvan- dvorani v soboto 16. maja. Spo-cu, kateri je bil posebno akti- red otvori tajnik kluba Jos. ven v Clintonu, Indiana. Tu ga Srioy. V angleškem jeziku bo je mučila bolezen ,da se ni mo- vprizorjena igra "The Black gel dosti udejstvovati. Recruit". Margaret Snoy bo Jaz sem dospel na to prire- deklamirala v angleškem jezi-ditev zelo pozno. Vzlic utru- ku "To Labor" in pa "The zdravnik" je bila igrana v zadovoljstvo občinstva. Tudi obe angleški predstavi sta bili dobro vprizorjeni. Ne bom hvalila in ne grajala, kajti vsi igrald so se potrudili, da so nalogo izvršili po svojih najboljših močeh. Udeležba je bila velika in društvo je napravilo tudi gmotno uspeh. Člani kluba JSZ. in njegovega pev- jenosti sem se izborno zabaval. In ob enem sva s Fr. Ermencom dobila nekaj novih naročnikov. Na West Allisu pa sem se ude- Prisoner of Chillon". Dekla-macijo "Oh, mister boss" poda v slovenskem jeziku Vera Hri-bernik. Vprizorjena bo poleg ležil prireditve druš. št. 104 tega slovenska igra "Stražar in SNPJ. Zabavili smo se pozno postopač" in s slovensko pesmi-v noč in čas je nam hitro mine- jo nas bo zabaval pevski zbor val v zanimivih pomenkih. Iz Milwaukeeja sem se na- "Naprej", odsek kluba št. 11 JSZ. Po «s-poredu bo plesna za- * -i tudi večina avdijence. Eno delavsko pesem v angleščini je ,— ----- -------—, ______,___________ deklamirala Stella Terbižan, ff f0<^»nk^ Zajca in se najprvo oglasil pri somišlje- na domača godba treh mož. Kot niku Frank Leskovš>ku. Dobil vidite, se vam nudi obilo du- poti) v Port Washington, in bava, na kateri bo igrala prist- Vinko Zgonik pa "Proletarci" '*oy* f°proge. Frank je ak od Ane P. Krasna. t,v£n de,*v*c v milwauški na-Vinko Coff je insceniral ter seiD,ni ln Jstotako je tudi ona aranžiral živo sliko "Vizija", 'ada f18 us,u«° P" Pnreditvah. ki je bila krasno vprizorjena. ri njlma je bl1 n,0J v ča- Fo in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Prvi maj so letos tukajšnji delavci praznovali bolj očividno kot običajno, pa ne radi navdušenja do delavskega praznika, nego vsled Hooverjeve prosperitete, ki je prisilila delavce odložiti orodje ter zapustiti tovarne. Poulično manifestacijo so organizirali tkomunisfti. Udeležilo se je je mnogo brezposelnih. Njihov pohod je spremljala policija. Posebnih nezgod ni bilo, razen da je policijski kapitan Savage (Savage pomeni v angleščini divjak) aretiral nekaj vročekrvnežev, ki so hoteli v svojem navdušenju govoriti s pedestala spomenika vojakov in mornarjev na Public Square. Pravijo, da če bi bil Savage malo bolj civiliziran, bi mu ne škodovalo. V petek 1. maja zvčer je imela prvomajsko manifestacijo socialistična organizacija mesta Cleveland v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Nastopili so razni pevski zbori, govorniki in češke telovadkinje, pripadajoči češki delavski telovadni jedno-ti, in nekaj posameznikov Govorili so Jos. Siskovich, Wohl, Martinek in Sharts, sled- KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI letite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? OGLAâAJTTE JIH V PROLETARCU/ la Zapeta je bi a pesem "Brodar na Volgi". Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27, je zapel par pesmi, med njimi "Internaciona-lo". - Občinstvo ji je navdušeno aplavdiralo. Anna Wasworth je igrala razne melodije na ukalelee in tudi pela. Tamburaški zbor "Ki-čeni Srem" je zaigral tri komade. Tenorist Louis Belle je s svojim petjem napravil na av-dijeneo najboljši vtis. Pel je izvrstno. Veliko navdušenje je bilo ob nastopu zbora "Die Bauern Grouppe". Ljudem se ni do-padlo le petje, nego tudi mimika zbora in njegovih kostumov. Tem Tirolcem je oder dom. Fende in Misich sta podala avdijenci nekaj šale, kar se je dopadlo odraščenira in še posebno otrokom. Priljubljeni "Jadranov" kvartet je častno reši) svojo nalogo. Udeležencev je bila polna dvorana. Bili so zadovoljni s sporedom in veseli namena prireditve, ki je dosegla vsled obilnega poseta in dobro izvajanega programa velik moralni u-«Peh. Gmotnega seveda ne ker delavci nimajo več toliko sredstev, da bi mogli potrošiti Kakor nekoč. FraiA Barbic. Klub v Virdnu reorganiziran Virden, HI. — Vsled silne depresije je postal tukajšnji klub št. 50 JSZ. nekaj časa neaktiven. Posrečilo se nam je, da smo ga reorganizirali, da bo v bodoče lahiko obdržaval seje. Upamo, da bomo vzlic Hooverjevi prosperiteti storili za naše gibanje kolikor največ mogoče. Rojaki delavci, pristopite v klub! Frank llersick, tajnik. sem ga pri nekem rojaku, kate- ševnega užitka in zabave. Pri-remu gradi hišo. Predstavim dite vsi od blizu in daleč, se mu in bil me je zelo vesel.I Mary Kroflich, tajnica pev-Obljubil mi je vso pomoč in me skega odseka. AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji _"Proletarca". Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki m drugi agitatorji Proletarca, so ¿tete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen v tem seznamu z dvema polletnima. Poslali to: Anton Vičič ,na agitaciji v Milwaukee, Wis ................................................108 Joseph Snoy, na agitaciji v Penni .. . 47 Vs Anton Janfcovich, Cleveland, 0..........40 John Zornik, Detroit, Mich..................13 Joseph Vidmar, Milwaukee, Wis..........9 Joseph Zorko, W. Newton, Pa.............7 Frank Nagode, Sheboygan, Wis..........6 John Zupancich, Helper, Utah....... 5 Joseph Lever,, Cleveland, 0..................41 2 John Kosin Girard, 0..............................4 Frank Bol tezar, Pueblo, Colo. ...... 4 Henrik Pecarič, Wilkes Barre. Pa. .. 4 Anton Zidaniek, Pittsburgh, Pa..........3 Andrew Vidrich, Johnstown, Pa..........3 Anton Sular, Arms, Kam......................3 John Jankovich, Barberton, 0..............3 James Dekieva, Gowanda, N. Y..........3 George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. .. 3 Frank Skufca, Indianapolis, Ind..........3 Frank Novak, Ogledby, HI..................2 Anton Jeram, Burgettstown, Pa..........2 Anton Zornik, Herminie, Pa.................2 Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa..........2 Joseph Ovca, Springfield, III..............2 Adolph Krasna, Parkhill, Pa. ............2 Frank Petavs, Little Falls, N. Y...........2 Frank Klemene, Brownton, W. Va. .. 2 Frances Zakaviek, No. Chicago, III... 2 Ante«» Medved, Chicago, III..................2 John Terdelj, Strabane, Pa..... John Koplenik, Mt. Oliver, Pa. .. Anton Vehar, Powhatan Point, O. Jacob Goznakar, NokomU, III. .. Chae. Pogorelec, Chicago, III. .. Joeeph Britz, Export, Pa. Joeeph Robich, Yukon, Pa......................1 Jacob Roitt, Milwaukee, Wis..............1 John Oraskek, Thnoop, Pa.....................1 Andy Papesh, Wenatchee, Wash..........Vfc Skupaj v tem iskasu (4 tedne) 304Vt pol Utnli naročnin. P rs j in ji izkaz (4 tedne) 374V^. .... 2 2 2 1 1 1 Prijatelji Proletarca v akciji V tem izkazu, priobčen na levi na tej strani, beležijo agitatorji 304 polletnih naročnin, ki so jih poslali v prošlih 4. tednih. Lansko leto v istem času so jih poslali 294, ali 10 manj, dasi je Proletarec imel v teku jubilejno kampanjo. Se boljše so se agitatorji izkazali v štirih tednih pred tem izkazom, ko so poslali 374 naročnin. V teh številkah niso vštete one naročnine, ki jih pošljejo naročniki sami brez posredovanja lokalnih ali potovalnih zastopnikov. * Zadnjič je večni popotnik Anton Jankovič naglašal, da ga Joseph Snoy in Anton Vičič ne bosta pustila zadaj. Pristavil pa je oprezno, da se brez ciganke nič ne ve. In res, večni popotnik je spet daleč zadaj, kajti Anton Vičič je poslabz agitacije v Milwaukee-ju 108 polletnih naročnin, Jos. Snoy, ki je nekaj dni agitiral v Penni, 47, Anton Jankovič pa 40 iz Clevelanda. John 'Zornik iz Detroita jih je poslal 13. Jacob Rožič is Milwaukeeja je tokrat daleč zadaj, ker je sodeloval s tem času največ z A. Vičičem, enako več drugih, katere omenja s. Vičič v svojih dopisih. Nič manj, kot gornji trije agitatorji, ne delujejo drugi po naselbinah, kateri store sorazmerno toliko kot katerikoli naših najboljših agitatorjev. Želeti je le, da bi bilo več takih zastopnikov. V tem izkazu jih je navedenih 39. Zasluga teh in drugih, ki agiti-rajo od časa do časa, je, ds se Proletarec širi, oziroma da mu namesto onih, ki ne morejo več obnavljati naročnine, dobivajo nove naročnike. Zelo važno je, da zastopniki sproti iztirja-vajo naročnino od tistih, katerim poteče. Mnogi jo poAiljajo sami, ali še več je onih, ki čakajo, da pride okrog zastopnik, in če ga ni, je sploh ne obnove. Upravništvo je pripravljeno vsakemu zastopniku pošiljati sproti seznam naročnikov in mu ustrezati z informacijami. Ako ste pripravljeni postati agitator Proletarca, sporočite to irpravništvu, da vam pošlje potrebne listine in nsvodila. V tem izkazu imate 304 polletnih naročnin. Ako se v prihodnjih 4. tednih potrudite še bolj, bo naslednji izkaz lahko imel nad 400 naročnin in mnogo več imen agitatorjev, kot jih ima ta. Sodrugi in prijatelji, vsaka naročnina šteje! Ce ne več, pošljite vsaj eno ali dve. < .. I JUGOSLOVANSKI FAŠISTI V CHI-CAGU "PROTI" FAŠIZMU Plačani in neplačani kralje- j "... Od pozvanih tisočev je vaški klečeplazci v Chicagu pod prišlo v dvorano približno sto vodstvom konzula Kolombato- oseb, med njimi dobra polovica viČa ter njegovih kobatekih špi- radovednežev, ki niso pristaši jonov prirejajo od čaaa do časa monarhistov. Shod je otvoril "protestne" shode "proti" fa- razkričani konzulov klovn šizmu. To je namreč firma, Vrančič, in že iz tega je bilo pod katero skušajo privabiti lju- jasno, da bo ta shod cirkus. Na di v dvorane. Toda izvabili so programu so imeli šest govor-jih le enkrat, drugič niso hote- /nikov, dva za Slovence, dva za li več na led. Hrvate in dva za Srbe. Nu, hr- Drugi protestni shod "proti vataki govorniki so bili opravi-fašizmu v Italiji" so sklicali v čevani radi njihove—odsotno-čctrtek 30. aprila zvečer v Na- sti, toda odbor se ni potrudil rodno dvorano. Vsa aranžma pojasniti navzočim vzrok, čemu je bila narejena v konzulovem naznanjeni hrvatski govorniki uradu,, stroške pa so plačali niso prišli. Nekateri so šepeta-kmetje in delavci v Jugoslavi- li, da so konzulovci navedli ji, ne zato, ker so jih hoteli, imena hrvatskih govornikov nego ker jih morajo s svojimi brez njihovega dovoljenja, za-davki. ¡to, da bi zvabili več ljudi v dvo- V letaku, ki so ga raznašali, rano, kajti z imeni svojih kraje bilo navedeno, da bodo 'gr- Ijevaških trabantov jih ne bi meli proti fašizmu v Italiji" za privabili niti ducat. Slovence frančiškan Aleks. U-| "Glavni 'orator' je bil pra-rankar in Frank Pavlič. V ime- voslavni pop Andra Popovič. nu Hrvatov sta bila navedena Nastopal je, kot da govori šol-za protestiranje fajmošter So- skim otrokom, kar je bržkone KRALJI SO DOBRODOŠLI GOSTJE Slovenskim delavcem v Cleveland» Poziv vzhodnoohijske kon ference JSZ Potrebno je, da slovenska javnost v Clevelandu razume sledeče z ozirom na tukajšnje pevske zbore: . Prizivno sodišče je odločilo v prilog pevskega zbora "Zarja", odsek kluba št. 27 JSZ., katerega je tožila skupine pevcev ,ki so ee ločili od Na spominski dan 30. maja dopoldne se prične v naselbini Glencoe, O., zborovanje soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Klubi in društva so vabljena, da izvolijo zastopnike. Va-žno je, da bodo zastopane vse "Zar- organizacije iz vzhodnega dela rič in Jurica Bjankini, za Srbe •pa duhovnik Popovič in Gj. To-dorovič. Torej dva katoliška in en dovolj za mentaliteto jugoslo vanskih šovinistov. Poražal je Mussolinija in dokazoval da so vsa nasilja v zgodovini bila za pravoslavni duhovnik, ter trije dušena v krvi. Toda diktatura • ,, « , umanitatijc i/i v«.nvuuçga ucio je m so potem zahtevah, da države 0hio in ,po možnosti tujim originalni zbor prepusti di iz West Virifinije. ime, note. kostume .n drugo Popoldne po zborovanju sle-Samopoubi se razu- di zabavftf na kateri nafitopi ^ k* .5 m prutaU v di mladi govornik Victor Tu- klîS * S?*^" !8hek iz P^er Pointa. Na udeležbo so vabljena tudi kolniška skupina na sodišče in si i z voje val« prvi odlok sebi v prid. Originalne "Zarja", katere dejuje kot pevski zbor 15 let, j® vložile priziv in zmagala. V tem boju je bilo ne njeni •treni vse javno mnenj« naprednega delavstva v naših naselbi- tista društvaj\ki še niso v Prosvetni matici. Seznanili se boste z našim delom in uvideli, da je vsemu delavstvu v korist, če delujemo skupno. Zboro-valni red bo zelo važen. Dne 30. maja so pričakovani v na kralja Aleksandra, ki tudi temelji na nasiljih in se nemalokrat koplje v krvi, je seveda izjema. Ta bo živela vse večne pop lajiki. Naj jim da Bog dolgo življenje in več pameti v bodoče. V proglasu za shod so pou- ____ _____________ darjali, da Jugoslovani v Ita- čase, ker jo blagoslavlja liji ne smejo moliti niti svojega Andra Popovič. Boga v slovenskem ali hrvat- "... V slovenskem jeziku skem jeziku. | je govoril en frančiškan ter ne- Mar mislite, da so radi tega ki Frank Vidmar. Videlo se protestirali proti papežu in je, da so slovenski fašisti zelo Mussoliniju, ki imata za zati-,v zadregi za oratorake sile, ranje narodnostnih manjšin drugače bi vendar poslali na VZAJEMNO pogodbo? oder kaj boljšega. Vidmar bi Kaj še! Protestirali so nemu jugoslovanskemu delavstvu v Ameriki, proti listoma 'Proletarec" in "Novi Svijet", nah širom Amerike, katero io iu™^ P^aKovani v na- je podprlo moralno in gmotno | rf G,enC°e V k>«K)tno. jKravanje ne samo zastopniki, Dasi je razkolniska skupina nego tudi drugi, ki bodo lahko tožbo izgubila, še vedno para- na zborovanju in potem na sho-dira jpod imenom "Zarja", ali du in zabavi, pa se imenuje "Samostojna1 Delavci, zdaj ni čas jamrati. Zarja". (V organizaciij je naša rešitev. Zod. driav. ni»o .oafljab-a, kadar sp~j—aj. kak. p*sd. Vsakdo v Clevelandu ve, da Metkom Tonv Karivi;,-aFnaonJl .tavnik. radikalnih gibanj* ¿o pa nas poooti apr. rumunaka kraljica, ali inkm *Zaria» orioada v tem ma- i ? Kravanja, nad- kdorkoli is m ad krmnih i. nokroaaaib vladarjav, ja earn dobrodoisj in . , P«P*d» V tem me zornika. LOUIS Gorenc, Martin d*Uš«n bo vsak mogočih slavaastaik sprsjaatav. Pacali «no i« o pHho- tu klubovemu pevskemu zboru. Pirc Nace Žlemberger, Anton »iamskaca kralja Prajadhipoka tar njogovo Unm. V W«Kia,tonu »o Neglcde, kako a© oni prizade- Bradley, John Merzel orirani- mb dais aa stanovanja palačo s nad «to sobami ia dvoranami, aa laj sliki vašo naoraviti vtis. da «a kili »-v r> u . ' . * pa ja grad v Purckasaju. N. Y„ ki mu ja iatlako dan «a ajagov dvor v ^ ^ • T J ' 2 l ^^ K*1"1' Zaat°P"* stebri u» nosilci "Zarje", dej- pri Belmont Political stvo je, da je uspevala ter se ____ Pev. zbora "Zarja", godbene točke pa Barbičev trio. Udeleženci se bodo seznanili tudi z delegati soc. klubov in društev Prosvetne matice, ki pridejo na konferenco v Girard. Prične se v nedeljo 24. maja. Ta veselica pa bo v soboto večer pred zborovanjem. Louis Zorko. N. Y., ki mu ja istotako daa sa ajagov dvor v ¿asu, ko t>i irvol v Uirt kraju. Spodaj »ta kralj ta kraljica. Kralj aa jako "slabo počuti", loor mu Uima na prija. ligi. __________________________razvijala pod okriljem in s po- I\vp jl/J«««!^ _ i«j « • goče je to vzrok, da gospodje Jugoslaviji kot državi ne de- močjo kluba. "Zarja" je po lUfC UCidVSK* prireditvi Ul 1 f • •____v v _ • _ A. M.----M i 1 A 4 /vi rb Xl# /Vi4 A b n .»al. nmimvv.l navzočim na glasovanje, bi bila odklonjena. "... Izgleda, da bo Todoro-vič, ki je to resolucijo prečrtal, veliko bolj imponiral na kaki proti zaved- zagrebški krošnjarski stojnici kot pa orator na odru. Govo-rančil je o vsakojakih neumnostih, samo predmeta se je skrb-proti Jugoslovanski socialistič- no ogibal. Njegova vloga je ni zvezi, Jugoslavenskom Pro- bila, da napade slovenske so- svjetnom Savezu in proti Jugo- ciadiste ter Proletarca, ker so ..„, ... ________________ slovanskemu delavskemu svetu, fašistom v napotje. Silno se je zaigral vidno vlogo v intrigant-ker "rušijo ljubav do naše mile srdil na socialiste tudi radi te- ski konzulovi organizaciji, domovine kraljevine Jugoela- ga, ker kontrolirajo fond JEZ., vije." | kateri je bil zbran v svrho, da V svojem proglasu govore se propagira republiko v Jugo-sklicatelji shoda o tisočih Jugo- slaviji namesto monarhije. Ta Slovanih v Chicagu, ki pridejo mizerni fašist misli, da bi bila na to mogočno protestno zbo- dolžnost socialistov izročiti do-rovanje. tični fond jugoslovanskim mo- Prišlo jih je v resnici le ka- narhistom za Širjenje njihove- kih sto---med njimi 50 ga fašizma. oprodnikov in približno toliko | "Poslednji 'orator' je bil La-radovednežev. Konzulsko "ju- zar Todorovič, ki se sicer ni goslovanstvo" je na tem shodu pojavil kot govornik, nego da doživelo zasluženi polom. Kon- prečita 'resolucijo'. V tej svoji "resoluciji", v kateri bi imeli protestirati proti zlodejstvom j^oce je w vzroK, uu gua^vuj« «u8wio»yi ^1 ^«* * v.^-----------» monarhisti iz^puščajo komuni- la nihče toliko škode kot hlap- »tala prvovrsten pevski zbor ne ste iz svojih napadov.) ci, ki so s "sijajne jugoslovan- kot kaka "samoetojna" Resolucija je bila taka cirku- ske proslave" 1. dec. 1930 po- na, nego ška spaka, da jo je "govornik" naglo prečital, toda si je niso upali dati na glasovanje m ni bila sprejeta. Mi pozitivno tr- Cleveland, O. — Kot je razvidno iz naših listov, imajo de- |HHH| I konferenca kot KLUBOV PEV- slali kralju Aleksandru brzo- SKI ZBOR. Pošteno bi bilo, ---------------------H„aju ue- javko, v kateri so mu izrekli da bi razkolniki zdaj dali svo- ,avske kulturne prireditve vzlic globoko podaniško udanoat . . . jemu zboru drugo ime. ne pa si depresiji boljši poset oiJ tnn/tn m, A maml/l U _ _ . ______ zulu je to dišalo in ga ni bilo zraven. "Proletarec" ni imel poročevalca na tem shodu, zato podajamo v izčrpku poročilo, kakor je bilo priobčeno v "Novom Svijetu" z dne 9. maja. Iz njega je razvidno, da je namesto Pavliča govoril Fr. Vidmar, ki je mislil, da se protestira proti fašizmu v Italiji s tem, če napada slovenske socialiste in Proletarca. Toda naj govori poročevalec Novog Svijeta : ... Tega Todoroviča mi poznamo še izza časa pred 17 leti, ko se je pojavil kot tipični lumpenproletarec v socialistični organizaciji v St." Louisu. Industrijalno krizo 1. 1914 je on prestal na grbi poštenih toda naivnih članov socialistične organizacije št. 14 JSZ. v St. Louisu. V vsem tem Času nismo slišali, da se bi on pečal s poštenim delom. Spominjamo se ga dobro, ko je pred 17 leti naglašal načelo: Narod hoče biti varan. Ako ga ne bom va- fašizma v Italiji nad jugoslo- tal jaz, ga bo kdo dru«i! vansko manjšino, so v resnici j "Gospodu konzulu čaatitamo napadli Jugoslavenski Prosvjet-'na pridobitvi Lazarja Todorovi- ni Savez, jugoslovanske socialiste, "Proletarca" in sploh vse, ki tem degeneriranim stvorom niso po volji. Pozabili pa so v svojih napadih na jugoslovanske "komuniste". "Zakaj?" (Naša opomba.— Fr. Vidmar je bil in je morda še ne samo konzulov agent, nego tudi "komunističen". Mo- ča. Mi smo že davno smatra li, da taki cvetovi spadajo v njegov zoologični vrt, kajti le v taki menežariji je prostor za "stare mačke", mačice, monar-histične priliznjence in sesav- asa To je v kratkem izčrpek iz vanske izseljence v Ameriki v aparat, ki bo služil propagandi fašizma jugoslovanske kraljevine. — X. ¿nemo poslovati pod drugim žirajo naši mladi socialisti. Pre-imenom. bitek gre v prid socialističnega Ker niso možati »slepomišijo* gibanja, predvsem v namen češ, polagoma bomo že kam kampanje za izvolitev sociali-prodrli. Stičnih kandidatov. Volitve bo- ls teh razlogov smo prisil je- do v jeseni. Vstopnina na to ni dati javnosti to pojasnilo, da prireditev bo 35c. ne bo nihče mislil, da ima v ne-j Druga se bo vršila v Girardu Iz Minnesote Buhl, Minn.—Po železnem o-krožju so delavske razmere pod ničlp, četudi je minnesotska zima že minula. Majne, ki so o-bratovale 4 do 5 dni, delajo zdaj le 3 dni v tednu, ene pa so popolnoma prenehale. Taka je prosperiteta v najbogatejši deželi na svetu. Kongres in legislature se ne zganejo. Poslancem je več za interese kor-poracij, kakor za službovanje ljudstvu. Saj jih vseeno izvoli, čeprav se ne brigajo zanj! Ni čuda, ako ne napredujemo. M. Martz. Usta v podporo IV. i«ka.. Jok nstowa, Pa.t Nabrano v veseli družbi $1.30 (poslal John Kobal). Lloydall, Pa.t Anton Zalar 50c; po 25c: Louis Kveder, Tom* Trček in Mary Zalar, skupaj $1.25 (poslal Anton Zalar). Parkkill, Pa.: Anton Vidrich, $1.00. Ciosro, III.: Kristina Turpin, $1.00. Holsoppla, Pa.i Po 25c, Mrs. R. Bačaj, John Bala, Frank Prah in L. Kveder, skupaj $1.00 (poslal Louis Kveder). w. Ahquippa Pa.t Po 25c. Frank Simončič, Andy Fstur in John Za-verl, skupsj 76c (poslal George Smrekar). Ogta.by, m.: Frsnk Novak. 60c. Onnalinda, Pa.: Ivana Matičič 25c. Traunik, M,du: Frank Žagar 15c. Skupaj v tem izkazu $7.30. Prejšnji izkaz $71.65, skupaj $78.95. Listnica uredništva Dopisnike, katerih poročila-niso v tej številki, prosimo potrpljenja. >MMIM#MMMMMMMM Sprememba na slabše Moon Run, Pa., ni več tisti fkot je bil. Premogovnik še nič mis.noauna v ne-, -^oo vrsiia vi^rardu ne obratuje in tudi ni upanja, ^j ll ^ v irnn^ Jp^Preostanek da bo kaj kmalu v bodoče. To «>sv.kiode^ kluba st. 27 kajU WagajnoH * .... k: .«k MM Lnnr»ft mm M- Kateri AP *7. n ft 1 n Q7i 4am o povzroča poparjenost .ed «»d- ^ ^ ^ ^ ^^^^ "Zarja" kljub temu, da mu so- značaja. Vprizorjena bo eno-! d išče ni dalo te pravice. jdejanka "Medved" pod režijo Pevski ¿bor "Zarj#\ odsek s. Eppicha, ki bo predvajal tu-khiba it. 1 NE POTREBUJE di kuplet. V tem je on mojster.' John Metelko, 0. D. i Preiščemo oči In določimo očala < 0417 St. Clan- Ave^ CLEVELAND, O. ........................s! stvom. "Vse je drugače, kakor nekoč," pravijo. Dne 25. aprila je imel klub št. 75 dramsko prireditev. V imeni) kluba se zahvalim dramskemu odseku za vprizoritev vzeti ime kakega drugega zbo- igre, in samostojnemu društvu, " "J^i0^VT1 k?r SI.^E ki je dalo dvorano brezplačno. S^Si^i^ ^ 'T Dne 24. maja vprizori dra- PRAVIM IMENOM. Nas zibor VWAñAñAAAAMAMVMAWVVVWM JOE GRBEC4 ČEVLJAR. So prfrorofa. S02S ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. VWAAIVVWWWVVVVWVVVVVWMAM obsežnega poročila Svijetu". v "Novem KONFERENCE SOC. KLUBOV IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE J. S. Z. GIRARD Zborovanje ohijske konference v Slovenskem domu v nedeljo 24. maja. Pričetek dopoldne. V soboto 23. maja priredba s varijetnim sporedom. GLENCOE Zborovanje vzhodnoohijske konference v prostorih A. Kravanje v soboto 30. maja ob 9. dopoldne. Po zborovanju prosta in plesna zabava. CHICAGO Zborovanje illinoiske-wisconsinske konference v soboto 30. maja ob 10. dopoldne, Lawndale Masonic Temple na S. Millard ter 23. cesti. Zvečer veselica. matični odsek igro v prid konference JSZ. Na prvem pikniku v tej sezoni bomo imeli več slovenskih in angleških govornikov, ki bodo govorili o položaju in o potih, po katerih se lahko delavstvo osvobodi, če hoče združiti svoje moči. Na prireditev 24. maja ob 2. pop. ste vabljeni od blizu in daleč. Vršila se bo v dvorani Samostojnega društva. Za odbor, J. Ambrozič, tajnik Konference. se ne šopiri s pavovim perjem. Joseph Siskovicti, tajnik kluba št. 27 JSZ. Prvi maj v Clevelandu Cleveland, O. — Soc .stranka v Clevelandu letos ni imela na 1. maja uličnih demonstracij, vršile pa so se pod vodstvom komunistov. Udeležilo se jih je posebno veliko brezposelnih delavcev, ki so govornikom živahno aplavdirali. Zborovanje se je vršilo na Public Square. Delavci v povorki so prišli od treh strani. Nemirov ni bilo. Policija, ki je bila številno za- Onim, ki vprašujejo o Belletu . . Cleveland, O. — Nekateri me stopana, se ni umešavala, do- vprašujejo, ako je Louis Belle kler ni začel neki policijski ka-— ' - "" • •• pitan zahtevati, da ne sme nihče govoriti s spomenika voja- __ kov. To je bil signal, da so za-1 j An 1 i «1 oAi /Inll -(a ' VESELICO Z IZREDNO LEPIM PROGRAMOM priredi KLUB ST. 222 J. S. Z. v soboto 23. maja v Slovenskem domu GIRARD, O. Vstopnina BI O*oci do 15. leta v v pred prodaji 50c M ^^^ ,tarfoT pn blagajni 65c ffl vstopnine prosti. Pričetek db 7:30 zvečer. «nrartat "Zarja", od«* kKib. št. 27 JTa Vpriaorjona bo «mxWja«ka "M^dSrad" A. C«fi* bo i,^ajal "BARBIČEV TRIO", ki bo iaral tudi aa plašni safcavi. zopet član pev. zbora "Zarja odsek kluba št. 27, od katerega je odstopil zaeno z razkolniAko Vljudno vabimo rojaka obtlnom itoTilu. Zabav« Na svft*s»j« 23. maj«! od^) blis« ia dalo¿, da nas podijo > fardušovnaca užitka do dovolj sa v« ODBOR. skupino. To vprašanje se je! ¿eli vleči govornike doli. Ko je mnogim pojavilo, ko so čitali,1 policija iztirala enega, je že da nastopi 3. maja na prireditvi drugi vzel njegovo mesto. Am-collinwoodskega kluiba JSZ. | P** aeveda, policijska beseda Kolikor je piscu znano, je Je obveljala. Skupina iz te Louis Belle še vedno aktiven (množice je potem odkorakala član razkolni&kega zbora. Niti Proti Columbusu «kot deputacija ni, kolikor je meni znano, do- brezposelnih iz Clevelanda, da zdaj še z nobeno izjavo priznal, I opozori državno oblast na beda so storili s svojo taktiko klu- do nezaposljenih. bovi "Zarji" krivico. V kro- Na socialistični prvomajski gih klubove "Zarje" je sma- manifestaciji zvečer v Slov. tran radi znanega boja proti nar. domu je bila dvorana pol-nji za njenega nasprotnika. V na. Na sporedu so bili govo-takih okolščinah je taktično, če ri, petje in razne druge točke, se bi sodružne organizacije Dne 3. maja je imel dobro obi-preje informirale, da ne bi va- s-kano majsko prireditev klub bile nasprotnika na sodelova- ¿t. 49 v Collinwoodu. Hočete pristno in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Rooeevelt 3673 s. ■ s*. s.. s. é, A, * è I SWÊh nje. Dobro bo, če sodrugi klubov JSZ. iz raznih delov Clevelanda pridemo večkrat skupaj, da se bomo boljše poznali in se pogovorili o taktiki, ki bo vsem v korist. Louis Zorko. ...... Kapitalistične stranke v svojih volilnih kampanjah še vedno slepe volilce z močo in sušo. Delavci, pustite jih, in se pridružite svojemu gibanju! Svoje glasove dajte svojim kandidatom. — L. K. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2180 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL * Mi tiskaaio , Slovonsko», Hrvaikoai, Slovaikoai, Čoškoai, Poljsko«, kakor tudi v Aafflaikaui ia Natuika« jostka. Naša paoobaast sa tlskoviaa sa društva la trfovs*. ..............V(VyVVAVWWWVlA^i PROLETAREC sa »a Mavakaft Ijadstva. ladaja lakaja vsak četrtek. k MAVIIM TUk«TM Draik Cbica*a, 1U. Glasila SacialUttfa« NAROČNINA aa Zedinjene driaxe hi Kanado sa cele Aete $1.00; aa pel leta »1.76; sa četrt leta $1.00. — sa eato leto $8.(0; aa pol leta $2.00. Te rokopial ki oglasi morajo biti ▼ naAem uradu naj-»se a »je do pondeljka popoldne aa priobčite* _v jterUki tekočega tedna. _ PROLETAREC Tubttsbitl erery Thuieday by Ue JuvosIst Workmea's PubUshinc Co., Inc. EstabHshed 1008.__ .. Frank Zaita Charles Pogorelec fhaked fl.îii SUBSCRIPTION RATES: ssvd Canada, One Year $8.00; Six Mentha Months $ 1.00.—Foreign Countries, One Tear $8.80; Six Months $2.00. Addra—, PROLETAREC W. 26th St., Cbicace, 111. Telepfceaes Rockwall 2884. REAKCIJA MED SLOVENCI V slovenskem tisku in v javnem življenju našega izseljeništva postaja jugoslovanska reakcija konzulskega »pridelka čezdalje bolj histerična. Slovensko časopisje ji po večini sicer -ni naklonjeno* ima pa tiho zaslombo pri mnogih, ki so, ali pa Še zdaj skušajo na zunaj veljati za delavstvu prijazne in napredne ljudi. Zato pa ima pregovor, "o Bog, varuj me mojih prijateljev, sovražnikov se bom že sam ubranil," zmerom tolikšno veljavo. Reakcija postaja histerična, ker je spoznala, da okupirati narod ter njegove organizacije ni tako enostavna stvar. V svojih prizadevanjih je fanatična in vsled tega zelo odločna v boju. Proti komu je v glavnem naperjena njena borba? "Proletarec" ji je na poti! In pa JSZ. Prepričana je, da če bi zbila na tla to dvoje, je narod njeno orodje, pa če bi potem hotel ali ne. V računih se reakcija moti, kajti "Prole-tarec" je vzlic njeni ofenzivi in kljub silni krizi, ki je vzela zaslužek tisočerim našim ljudem, napredoval v številu naročnikov, in JSZ. napreduje v jačanju klubov ter v njihovih aktivnostih. "Proletarec" in JSZ. sta obrambno obzidje med našim ljudstvom proti navalom reakcije. "RED IN POSTAVA" Kadar delavci zahtevajo življenske razmere, kakršne bi bile dostojne človeka, in gredo za izvojevanje te zahteve v stavko, povzročajo po tolmačenju postav "nered in nemir". Tako so tak boj smatrale tudi oblasti v Kentuckyju. Kentucky je zelo nazadnjaška država. Delavci so v nji ne samo suženjsko izkoriščani, nego tudi docela brezpravni, kar je logično, kajti suženjstvo je mogoče edino v deželah, kjer je delavstvo politično in strokovno brez vsake moči. Toda delavci imajo pesti, tudi če 'niso v socialistični stranki ali uniji. In ker je zanje gorja v Kentuckyju le preveč, so se v enih «empah uprli. Posledica: nekaj oseb na obeh stranih ubitih, več trgovin oplenjenih in končno—vojaška vlada. Listi so poročali: "Na eni strani zakonolomni elementi (premo-garji), na drugi oblast s šerifovimi deputiji ter privatnimi četami premogovniških kom-panij." Samoposebi se razume, da premogarji, "ki ne spoštujejo zakonov", niso zmagali v tej boibi. Triumfirale so šerifove, governerjeve, ter kompanijske čete. Ta napredna dežela je namreč tako napredna, da dovoljuje vsakemu multimilijonarju imeti privatno četo oboroženih "stražarjev", ne dovoljuje pa tega delavcem na stavki, kajti oni vendar "napadajo svetost privatne lastni-ne . Pravijo, da kviza "brih\a" ljudi. Da bi le bilo res! Samohvala, cena mala Včasi se na naši javni pozomici pokaže kak "urednik", tki se cirkuško oglaša, samega sebe smatra za odrešenika, za Mojzesa, in končno si lasti še "dar" slovničarja, ki natančno ve, da noben drug slovenski urednik ne ve, kam spadajo vejice in kako se zlagajo besede, da so pravilno zložene. Za domišljavce ni pomoči. Pametni možje ao ae jih v modrovanjih pod lipo rešili z rekom, "pustimo jih, naj imajo svoje veselje!" Izrabljanje nevednosti Vladajoči razred vseh časov, ki je ob enem posedujoči razred, vlada vsled varanja nevednih. Hoover ne bi bil na vladi, in kapitalistični hlapci ne bi kovali postav, če bi delavci in farmarji v svoji nevednosti ne drli za njimi in jim zmetali svojih trideset milijonov gla- sov. ZDAJ JE NA VRSTI RAKETIRSTVO Z RAZPOROKAMI Svojega znanja ne ugibanjem, ampak le i čloeek pomnožiti Vsled postav v New Yorku in v nekaterih drugih državah, katere ovirajo razporo-ke, in poleg tega so procesi združeni budi z dolgimi zasliševanji o vaeh intimnostih zakonskega življenja, ae mnogi nesrečno poročeni in naveličani pari iz bogatejših slojev zatekajo po svobodo v Pariz, ali pa v Reno, Nevada. Lani je več drugih držav napravilo olajšave pri dobivanju razporok, med njimi Arkansas ,da povečajo "business". Ni treba drugega kakor da ae preseliš v Reno, živiš tam dober meeec dni, pa si po zakonu države Nevada smatran za Nevadčana. Nato vložiš tožbo za razporoko, sledi kratko zasKaanje. in — granted! Prost ai, in zdaj greš če hočeš v kako drugo državo, kjer ae lahko takoj apet poročiš. In potem zopet v Reno! Na aliki zgoraj j« ulica v Renu a sodno palačo, kjer aod-niki odvezujejo zakonce iz vaeh krajev Amerike. Na aliki spodaj je gorovje in cesta, po kateri ae avtoiati vozijo po svobodo ▼ Reno. Nekoliko besed o brez poselnosti (Od našega poročevalca.) Strašilo lazi po vsem svetu— strašilo brezposelnosti. Odpri-mo katerikoli časopis, poglejmo v katerokoli rubriko, povsod bomo naleteli na notice, ki govore o porastu brezposelnosti v svetu, o nemško-ruski kupčiji, ki naj omili nemško brezposelnost, o številnih samomorih brezposelnih v evropskih velemestih, o konferencah za pobijanje brezposelnosti itd. Vsepovsod kričijo ljudje o brezposelnosti, vsepovsod u-mira delavstvo brez dela, povsod se dogajajo demonstracije brezposelnih. Kolikor pa je delavstva še zaposlenega, je v pretežni meri zaposleno le delno, le po nekaj delavnikov na teden. Vse to so posledice velike gospodarske krize kapitalističnega nereda, ki se kljub velikemu napredku tehnike, ki je mnoge panoge industrije u-ničila popolnoma ali pa njihovo važnost omejila, trdovratno drži starega svojega reda, ki obstoji v neorganiziranosti produkcije in konzuma v anarhiji proizvajanja in anarhiji prodajanja. Brezposelnost delavcev kot mednarodni pojav je postala poglavitni gospodarski in družabni problem, po katerem se urejujejo tudi mednarodni politični odnošaji. Nemčija z Rusijo nikoli ne bi sklepala takih kupčij, kakor jih sklepa sedaj, da ne bi bila Nemčija prisiljena, zasigurati si tako velik trg, kakor je Rusija, ter tjakaj prodajati svoje strojne izdelke v tisočih in tisočih. Rusija, zaso-vražena sovjetska Rusija se je gospodarsko zadnja tri leta tako razvila, da je docela sigur-no, da bo zdržala in zmagala s svojim petletnim načrtom. To pomeni, da bo Rusija dober prostor za nalaganje kapitala. In nemška strojna industrija je zavohala ruski trg ter poslala tjakaj svoje zastopnike. Rusija bo naročila v Nemčiji mnogo strojev, nemška industrija pa bo lahko zaposlila precej brezposelnih. Brezposelni gredo v Nemčiji v visoko število štirih milijonov. Kupčija z Rusijo bo to števila nekoliko zbila. Brezposelnost je zadela tudi Ameri- ko. Tudi Amerika ne bi rada jo radi krize le po dva, izgubila ruskega trga, Odtod lavnike na teden.) tri de- napadalni govori ameriških državnikov o Rusiji. Anglija tek- Ce pogledamo še druge celine: Japonska ima 356,000 muje z Nemčijo, katera od teh brezposelnih, Avstralija 90,000, dveh bo zasigurala zase ruski Kanada krog 30,000 itd. trg. Tako vpliva brezposelnost tudi na mednarodne politične razmere. Vzeli smo za zgled samo Rusijo, ker tvori največji trg za prodajo industrijskih izdelkov in obeta postati gospodarsko najtrdnejša država v Evropi. Brezposelnost je posledica gospodarske krize, ki je lani zavzela neizmerne dimenzije. Ni je menda države na svetu, ki ne bi trpeia zaradi gospodarske krize in radi tega bolehala za brezposelnostjo. E-vropska industrija je zašla v težave že kmalu po vojni, saj je izgubila mnogo svojih trgov v prekooceanskih kolonijah. Toda ta kriza, * ki je leta in leta postajala v Evropi vse hujša, je prešla tudi preko oceana in se pojavila v Ameriki, kjer je polom newyorške borze v jeseni 1929. zaključil neznansko visoko konjunkturo, ki je dotlej vladala v ameriški industriji. Industrija USA se je razvila do vrtoglave višine in vnaprej je bilo določeno, da telebne tem huje na tla, Čim višje se je povzpela. Za polom v New Yorku se je začela Amerika "evropeizirati": pojavile so se redukcije, tovarne so zapirale svoja vrata, po četah so se pojavile armade brezposelnih itd. Kapitalistični gospodarski "red" je zašel v krizo v Evropi in Ameriki. . Posledice? Evo jih: • USA ima brezposelnih krog 7 do 8 milijonov. Nemčija 5 milijonov. Ang'eika blizu 3 milijone in tako dalje. Brezposelnih na vsem svetu je bilo 1913 krog 1,250,000. Leta 1929/30 je bilo brezposelnih krog 10,000,000. Leta 1930/81 je bHo brezposelnih krog 25,000,000. K tem 25 milijonom brezposelnih pa je treba še prišteti okrog 15 milijonov mezdnih delavcev, ki so le delno zaposleni. (N. pr. delavci, ki dela- brikant. ___;,:„ JUSL:. Dnevne vesti iz Jugoslavije vam dovolj jasno kažejo, kako gre pri nas z delavci. Stalne redukcije, ukinitve fabrik, neprestano praznovanje rudarskega delavstva, armada brezposelnih, ki se izseljujejo za poletje v druge države na poljsko delo, izčrpane blagajne delovnih borz, porast brezposelne armade, porast zločinov, vlomov, ropov, porast samomorov, ki so jim vzroki v slabem gmotnem položaju samomorilcev —* to je vsebina "dnevnih dogodkov" in "drobnih vesti". In zgenilo se je pri nas proti vsemu temu toliko, da je minister socialne politike na zahtevo Delavskih zbornic sklical pred tedni konferenco delodajalcev in zastopnikov delav* skih zbornic ter sindikatov, da se porazgovore o brezposelnosti v Jugoslaviji in da se zedinijo v tem — kako bodo vodili točno statiatiko brezposelnih v državi. Potem šele se bo dalo kaj pomagati, pravijo! ? Kar je bilo važno na tej konferenci je bilo izvajanje a. dr. Živka Topaloviča, ki je v svojem govoru navedel, da je v Jugoslaviji brezpoeelnih naj* manj 130 tisoč ljudi, vštevši tudi nekvalificirane delavce. Niso pa tu všteti oni delavci, ki so le .delno zaposleni! Dalje je To-palovič navedel: "Iz Jugoslavije *e je izselilo zadnjih deset let 274,000 ljudi, torej krog 30,000 Letno. Pojavlja se možnost, da se bo mnogo naših izseljencev vrnilo v domovino Kriza je v Evropi in Ameriki na zelo nizkem nivoju, a utegne se po mnenju ravnatelja Narodne banke v Londonu še poslabšati. Eden važnih momentov je — vračanje naših ljudi v domovino. ~ Notranja kolonizacija je nenavadno važen socialni problem. Odločno sem proti propagandi za hitro vračanje naših izseljencev kakor tudi proti oviranju izseljevanja. Pri nas imamo celo maso ležečega, nezaposlenega kapitala, ki se upropašča na neracionalen način. V naših bankah leži skupno okrog 2 do dva in pol milijarde dinarjev, ki že tri leta samo leže v blagajni!" S. Topalovič je tudi zahteval, da vlada nastopi proti tendenci domačega kapitala, ki hoče nižati delavske mezde! reba je akrajiati delovni čas in sprejieti zakon o zavarove- KARLMARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ Odkod vse to? Napravimo konfrontacijo dveh nju delavcev za brezposelnost! številk: Prebivalstva je bilo na vsem svetu 1. 1913 1750 milijonov; 1. 1930 pa 1975 milijonov. Prebivalstvo je torej naraat-lo za 12 odstotkov. To je prvo. Drugo: skupna vao- In konferenca je bila po mnogih govorih zaključena. Izpremenilo se doslej ni nič. Na skrajšanje delovnega časa in na kak zakon o podpiranju brezposelnih pa ni niti misliti. Za zdaj vsaj še nika- ta konjakih ail vseh fabrik na kor ne. svetu pa je v istem času nara-atla za—450 odstotkov! To je tako strahotno razmerje med potrebo in produkcijo, da je docela razumljivo sedanjo anarhično stanje v gospodarstvu in da je bilo vnaprej pričakovati, da pride do takih polomov. Z nastopom t« gospodarske dobe, a kapitalizmom, ie bil tak konec že vnaprej določen. In zato ae je z njim vred pojavil tudi aociali-zem, nauk o gospodarskem redu. In nasprotno je: te krize ne gre reševati s kakim krpanjem, tu ne gre nič dodati ali odvzeti, tu je treba prav do temelja prevrniti svet narobe. In potem bo stal prav< Vsa tista "človečanska društva" za podpiranje brezposelnih, vse tiste "akcije in ukrepi" vlad — vse to je povsem brez stalne koristi, to je samo začasna medicina, ki utegne za kak dan omotiti bolečino, zatreti pa je ne more. Treba je odpraviti veo tisto a^rhijo, ki m bohoti med pro-duoenti in konzumenti, treba je poskrbeti, da bodo vsi napredki tehnike služili človeku v prid, ne v škodo. Kako je v Jugoslaviji ? Tako kot drugod. In če smo manjša država od drugih, imamo pač tudi manjši obseg krize. Toda sorazmerno smo prav tako na slabem kot vse druge države Evrope. Beda je med ljudstvom, kakršne še ni bilo Medtem ko je na tej konferenci zastopal vlado minister socialne politike, pa so stradali trboveljski rudarji, ker državne železnice ne naročajo premoga od trboveljskih rudnikov in morajo rudarji praznovati teden za tednom. Državne železnice kupujejo premog pri državnih rudnikih, od Trboveljske premogokopne družbe pa zahtevajo, da zniža cene svojemu premogu. Vse govori, da se vršijo med tem dvema nasprotnikoma pogajanja — toda pogajanj menda nobenih ni. 'rboveljska premogokopna družba je poslala v boj svoje delavce. Strada jih, in s temi o-bupanimi rudarji hoče zbiti za-J htevo države, da zniža premog za državne železnice. Tako je delavstvo samo žoga, s katero se igrajo kapitalisti za prof it. s Strašilo lazi po Evropi, po A-mertki in drugod — strašilo brezposelnosti. Stari kapitalistični gospodarski red se je izkazal za navadno anarhijo, ki ni zmožen kljub velikemu napred ku tehnike urejati gospodarstvo tako, da ne bi prišlo do krčev. Delavski in arednji razred vaegs sveta je obupan. Strašilo lazi po vsem svetu . . .! Žrtve avtomobilov naraščajo • V prvih treh mesecih tega leta je bilo v Chicagu ubitih v nikoli. Pod težo slabih razmeri avtomobilskih nezgodah 290 o-ne jadikuje samo delavstvo, j seb, ali 95 več kakor leto po-marveč tudi kmčt in meščan in prej. Leta 1929 je bilo prve (Nadaljevanje). 7. Dobiček. Kapitalist ne more nikdar prodajati pod stroškovno ceno, sicer bankrotira. Popolnoma lahko pa prodaja pod produkcijsko ceno in to tudi večinoma dela. Po gornjem primeru znaša rata njegovega dobička 28 %u. Po ctopnji konkurence ali radi drugih okolščin, do katerih pridemo v prihodnjem poglavju, se more zadovoljiti z 10, 15 ali 20% rate dobička, ki mu deloma služi kot dohodek, deloma jih porabi za povečanje cvojega podjetja. 28% dobička tvori vedno krog. v katerem določa on svoje tovarniške cene. Pod ugodnimi razmerami lahko nabije vseh 28% na cene; pod manj ugodnimi le 20, 15 ali 10%. Potemtakem ostane še v blagu več več-vrednostnih delov, ki ie niso realizirani. Kaj se zgodi z njimi? Ostali deli večvrednosti ali dobička odpadejo na veliko in malo trgovino, ki se vrši med producentom in konzumentom, ali pa romajo v obliki obresti v bančne zavode, če gospodari kapitalist z izposojenim denarjem. Ker se dobiček realizira šele v cir-kulacijskem procesu (v trgovini in prometu) in se razdeli med različne gospodarske razrede in plasti, misli večina ljudi, da nastane dobiček v trgovskem prometu. Ti ne vedo» da more trgovina zvišati blagovne cene le radi tega, ker ao določene tovarniške cene pod svojo produkcijsko ceno, pod svojo vrednostjo, t. j. ker ima blago v sebi večvrednost, ki se šele v cirkulacijskem procesu polagoma izčrpa. Socijalni pomen tega nauka je globok in dalekosežen. Ako je pravilen, žive vse družabne plasti, ki niso zaposlene kot delavci v produkcijskem procesu ali v transportu surovin ali v koristnih socijahiih službah (vzgoja* uprava, znanstvene raziskave, umetniško u-stvarjanje) — zajedavsko življenje in jedo od večvrednosti, ki jo iztisne kapitalistični razred iz proletarijata in jo spravlja pod streho brez plačila. Drugače je po kapitalističnem naziranju. Po tem je dobiček rezultat podjetniškega duha in kapitalistove sposobnosti, kakor tudi vseh delov kapitala, ki so prišli v produkcijski proces: obrabljenih strojev in poslopij, porabljenih surovin in uporabljenih delovnih ail, ki se jih vse pravno kupi po njihovi menjalni vrednosti. Da dobe tudi trgovci in iz-posojevalci denarja del tako ustvarjenega dobička, je prav in poceni; kajti ti pripomorejo do tega, da se menjalne vrednosti realizirajo, s tem da se jih da konzumentom in se tako omogoči produkcijski proces. Večvrednost ali dobiček ? Delo ali kapital ? Za tem vprašanjem tiči veliki razredni boj modernega družabnega reda. Ni čudno, da je Marxov nauk o vrednosti in večvrednosti vzbudil veliko polemiko, v kateri je imel velik pomen slavni problem rate povprečnega dobička, ker so mislili, da so tu našli najvažnejše ovrženje Marxove vrednostne in več-vrednostne teorije. 8. Problem rate povprečnega dobička. Po prej razjasnjenem Marxovem nauku o vrednosti in večvrednosti ustvarja samo vari-jabilni kapital novo vrednost in večvrednost. Industrijsko podjetje z nižjo organsko sestavo, ki torej uporablja mnogo varijabilnega in manj konstantnega kapitala, bi moralo potemtakem ustvarjati večjo vrednost ali več dolbička kakor industrijsko podjetje visc>e sestave, ki sicer uporablja isti celotni kapital, pa je sestavljeno iz več konstantnih in manj varijabilnih delov kakor pa prvi: vzemimo dva industrijska kapitala po 35.000 M, Eno uporabi 15.000 M za konstantne elemente (stroji, surovine) in 20.000 M za varijabilne elemente (delovne mezde). Drugo ima za 20.000 M konstantnih in 15.000 M varijabilnih elementov. Pri isti večvrednostni rati — 100%—bi moral prvi kapital ustvariti 20.000 M večvrednosti (dobička), drugi samo 15.000 M dobička. Izkušnja pa kaže, da isti kapi-tali — kljub začasnim razlikam v dobičku — ustvarjajo končno enake dobičke. Iz tega bi sledilo, da je dejansko merodajen za veličino večvrednosti (dobička) uporabljeni kapital in ne delo, da se resnični rezultati kapitalističnega produkcijskega procesa ne strinjajo s Marxovim vrednostnim naukom, da dejstva direktno pobijajo teorijo. Marx sam je obrnil pozornost na ta problem: __ "Ta zakon očividno nasprotuje vsaki na videz dognani izkušnji. Vsakdo ve, da pre-dilničar bombaža, ki uporabi relativno mnogo konstantnega in malo varijabilnega kapitala, nima radi tega nič manjšega dobička ali večvrednosti kot pek, ki spravi v gibanje mnogo varijabilnega in manj konstantnega — ako preračunamo ves uporabljen celotni kapital." (Kapital I., 9. poglavje.) Kako torej je spraviti v soglasje enako ra-to dobička pri neenaki organični sestavi kapi-talov z večvrednostno teorijo? (Dalje prihodnjič.) obrtnik in fabrikant, celo fa- tri mesece ubitih 159 ljudi, ali 181 manj kakor letos. NEUMESTNI OČITKI Nasprotniki nam očitajo, da nas je le par ducatov, kakor da jim je bogzna kako žal, ker nas je malo. Nas preštejejo ob vsaki priliki. Kaj, ko bi včasi še sebe preiteli! DRAMA IN GLASBA SPOR RADI RASTI OTROKA J. Perdanova pela v Chicago VI soboto 9. maja je imela v dvorani CSPS. svoj prvi koncert v Chicagu aopraniatka Jeanette Perdanova iz Cleve-landa. Imela je pester spored in ga dobro izvedla. Videli smo. da je ona nadarjena pevka, iti se bo z nadaljevanjem študij še zelo izpopolnila. Svojo igralsko spretnost je pokazala ,ko je pela vlogo mehanične "punčke" Olimpije iz Offenbachove opere "Hoffma-nove pripovedke". Sploh je bil njen nastop v vseh pesmih simpatičen. Pela je v prvem delu Pavčičev "Moj dom", Benšiče-vo "Mojo diko", "Slumber Song" (uglasbila Perdanova), 4John" (uglasbil Scott), "Pas-tarica" (Pavčič) in eno arijo iz Foersterjevega "Gorenjskega slavčka". V drugem delu je zaigrala na klavir eno Paderevskijevo skladbo in eno Liszt-Wagner-jevo. V tretjem delu je pela že omenjeno vlogo Olimpije, v četrtem pa je zaključila koncert z zbirko narodnih pesmi. Občinstvu je ugajala in na njegovo zahtevo je nekaj pesmi ponovila in nekaj dodala. Spremljala jo je na klavir Jasna B. Bjankini. Mnogi so obžalovali, ker ni bila udeležba večja. Pisec je pričakoval precej več posetni-kov. Koncert so aranžirali odborniki in člani društev JSKJ. v Chicagu, toda le malo članov te jednote se ga je udeležilo. Najboljše je bilo zastopano izmed organizacij članstvo kluba št. 1 ter njegovega pevskega zbora. Od enih slovenskih pevskih zborov v Chicagu, npr. od "Prešerna", "Slovana" in "Lire", nismo opazili na tem vanje jugoslovanskega konzula. Ta zbor (moški) poseduje nekaj zelo dobrih, izvežbanih glasov. Ima istega pevovodjo kakor "Prešeren". Tudi "Slovan" je tokrat svoje selekcije dobro izvajal. Udeležencev na koncertu je bilo okrog 350, med njimi do sto članov in članic sodelujočih zborov ter več drugih povabljenih gostov s prostimi vstopnicami. Na koncertu sem opazil precej članov in članic kluba št. 1 in kluboviih prijateljev, medtem ko ljudje, ki so imeli to prireditev, ne vračajo z enako mero. , Zvečer se je razvila običajna "domača" zabava, na kateri je bilo tudi nekaj hude "politike", kakršna je bila včasi v navadi v "bar-roomih". Prireditev je bila za "Prešerna", upoštevajoč sedanje čase, uspešna. Poročevalec. "Vdova Roštinka" v Moxhamu Johnstown, Pa. — Žensko druš. "Naša Sloga" št. 600 S. N. P J. vabi občinstvo na vpri-zoritev veseloigre v treh dejanjih "Vdova Rošlinka", ki se i vrši v soboto 16. maja v Slov. da s to brutalnostjo še niso prenehali. V Turčiji je mnogoženetvo pod vlado Kemai paše odpravljeno in s tem tudi haremi in evnuhi. Je pa v Turčiji še tisoče evnuhov iz prejšnjih časov, ki so služili na dvoru in pri drugih mogotcih. Enafco drastične naredbe so potrebne v Egiptu. Kralju in njegovim velikašem je treba dopovedati, da mora civilizacija tudi do njih. Bilo bi logično, če bi se evnuhom dalo priliko, da poka- očividni, tudi ako je mislil, da je pravično razsodil. Klub št. 27 in njegov pevski zbor "Zarja" pa ni gumijev obroč. Ni se upognil. Vložil je priziv in dobil bitko. Klubu je bilo v vzpodbudo to, da oo razne konference J. S. Z. in posamezni klubi sprejemali resolucije, v katerih so obsojali početje razkolnikov in navduševali sodruge k odporu. Bilo jim je zopet v vzpodbudo, ker so se tolika društva, klubi in posamezniki odzvali s pri- žejo mogotcem, kaj pomeni aPevkl v obrambni fond, in v taka kriminalna operacija. To ,takem Položaju sodrugi ne klo-se seveda ne zgodi, potrebno | Saj se socialisti niti ne pa je, da civilizacija poseže s svojo močno roko tudi v te Štirinajstletni Adolf E. Romm, v »redi na tej sliki, j« visok io nad tast čevljev, pa tudi aa iirino hitro raste, kot lahko vidita Mai. Njegov o¿o, zdravnik po poklicu, jo s pomočjo drugih zdravnikov ugotovil, da ho sm pravi velikan, ¿o mu no ustavijo rasti. Odločili so so, da mu bodo ubrisgavaii poasbsn serum, ki bo spravil njegovo rast v normalnost. Tomu so jo uprta ---- -------f - * | sinova mati, ki jo ločena od mbia. Svoj «govor jo utemeljevala s tem, da tlel. domu na MoxhamU m ne na bi te vrste infekcije morda sinu o^obilo rasum, ali »a ga colo spravile v slabo-Franklinu, kakor je bilo pomo- umnost. Lahko hi ga «udi fizično pokvarilo. Spor sta oba roditelja priti- toma poročano v 1232 Štev. raU »f*"* Sin i* ** Sodnik jo rassodbo odložil na r» i * t, i ,__ ponnojii čas, da med tem zdravstvene avtoritete podajo svoja mnenja. Na Proletarca. Predstava se pnč- M ^ h fmnto^Z T ^^ | S ne ob 8:30 zvečer po novem ča- ostanke starega mohamedan-skega barbarizma. podajo, kadar so v najtežjih o-kolščinah. Mnogo zasluge za uspeh gre s. J Siskoviču, ki je s sodelovanjem drugih sodrugov prelistal vsa pravila in zapisnike od početka do konca, beležil razne llnurn med 8klepe »n debate ter jih preva- Johnstown. Pa. — Časi med ja, ng anK,efiki jezik s tem upogledom ter gradivom je bil v Umiranje rojakov Naši računi in proračuni Greensboro, Pa. — Pri na« je okrog 95 odstotkov delavcev nezaposljenih. Od našega podpornega društva, ki ima 68 članov, je sedaj, ko to poročam, samo deset zaposljenih. Mnogi so brez dela že leto dni. To je prosperiteta, za katero je delavstvo v svoji zaslepljenosti glasovalo novembra 1928. Hoteli so Hooverja, da bo več zaslužka in stalno delo. Socialisti nimajo "čenča", so rekli. Pa tudi ako bi bil izvoljen, kaj pa pomaga, ko bi vse "zaštapalo"! Pod republikansko stranko je pa prosperiteta — kaj ne, da je?! Kriza je zasegla tudi banke, ki "pokajo" dan za dnem, večinoma take, v katerih so najbolj prizadeti delavci in farmarji. Se tisto malo prihrankov jim požro na ta način. Dne 17 .aprila je zaprla vrata First National banka v Ma-sontownu, Pa. Tudi več Slovencev je vsled poloma v nji ob prihranke. nami se menjajo. Pred leti smo spremljali rojake s postaj na ^^kuktobl in "Zarje . njihove nove domove zdaji jih |Jk Razjasnil mu je Drihrilnke Druš «t ini Qvpi spremljajo na pokopališča.I , . ^ . ' • .. i prmranKe. Drus. št. 101 SNPJ. Pred leti je bilo pozdravljanja g™»1 JKCta i" * 'f^j'0 8k°ro V8e' kar * in veselja, zdaj je ialoat Pred il^T^ZTZot .driiili FiretTnd^Lnlf " % ^ £ Clevelaridu^ftuje V ljudje ao bili do \ Zato jim mnogi žele, dai » „ , .„ . . , . "naj jim bo lahka ameriška1 Siskovič je za klub št. zemlja." 27 m za Elk)anje v splo*- .. T . . 1 nem izborna moč. Soc. stranka v Jonnatownu je prem.nu! po . nominirala za koncilman- kratki bolezni znan. vzorno .k- gkeJ kandidata v IV. distrik-tivni sodrug Andrej Ivaniič.^U- tu \olitve ae bodo vrfile v je. seni. Ker je Jože torej socialist in gonobila ga je pljučnica. Zapušča .strogo in štiri otroke. Bil je star šele 31 let. Naše gi- ¿andid;t ^ 8tranke> ^ ^ banje ga pogreša, in umevno, >n na njegova mati. su. Vstopnice za odrasle »o po 40c. I Otroci v spremstvo staršev so vstopnine prosti, brez spremstva pa vstop otrokom ni dovoljen. Na plesni zabavi bosta igrala Koreltz in Korber. Postrežba bo izvrstna. Ako se ihočete prav od srca nasmejati, ne boste zamudili te predstave. Igra je polna do-koncertu nikogar, .dasi je bil mačega humorja. Zanimalo vas prirejen pod avspicijo pevke 50 tudi jZVede (Nadaljevanje.) ' Na prvi postaji je kupil časopis. Ker ni bilo reke pozabljenja, je skušal podreti stare zi-dine svojega življenja s pomočjo razvedrila. Med zabavnimi noticami je obvisel z očmi na lepo okrašenih črkah: "Ines Niktalope plesalka pariških odrov v China varijeteju," dalje "Eve si žele Adamov," pa zopet "Apolo bar; ples, godba etc. "Dobro, dobro," je momljal gospod Mover, "ogledali si bomo to življenje." Ko je prisopihal vlak v prvo večje mesto je vstajalo za gorami solnce in ga škropilo z zlatimi prameni. Gospod Mover je sklenil, da izstopi in si natančneje ogleda mesto in prebivalce. "Niens, Niens ..." so klicali sprevodniki in begali od voza do voza. Mover je izstopil, se ogledal na levo in desno, ter zamrmral: "Da, tu bom začel znova, od tu bom šel dalje, ni vrag, da bi je ne našel." Hodil je ves dan po mestu. Nikogar ni poznal. Sami tuji, zoprni obrazi so se vrstili drug za drugim. Ko se je zmračilo, ga je ustavila na ulici visoka, mlada dama. "Dovolite, gospod," je hitela opravičevati svojo predrznost, "ustavila se mi je ura . . ." Gospod Mover je bil vesel lepe dame. Priklonil se ji je, izvlekel uro in tolmačil čas. Toda dama ni bila zadovoljna s to uljudnostjo nepoznanega gospoda. Pričela se je nemirno prestopati in v zgovornih besedah dokazovati gospodu, da tudi kazalci njegove ure niso v redu. Sklenila sta. da stopita skupaj do prve električne ure. Pa je bila dama tako zgovorna, da sta oba kmalu pozabila na cilj njune poti. Govorila sta celo o ljubezni. "Nu, prav," pogleda končno Mover tujki v zelene oči, "pojdite z menoj, želim si zabave. Najameva si v hotelu sobo, vi ste moja žena . . ." "In vi moj mož! Sijajno, hahaha," se je od srca nasmejala dama in se narahlo dotaknila njegove roke. Prijateljstvo je rastlo od trenotka do trenotka z nenavadno hitrico. "Gospod Montmarche," je prijela dama krepko Moverjevo roko, "imam prijateljico, lepa impozantna dama je in — svojo sobo ima." . "Dobro, dobro," je mrmral Mover in grel belo roko v svojih. "Kamor hočete gospodična, danes sem izredno dobro razpoložen." "Sijajno, haha, gospod Montmarhe, upam, da ne boste kmalu pozabili nocojšnje noči." Izginila sta v stransko ulico. Tam, kjer stoje hiše prav blizu nasproti in so luči bele vrane, sta stopila čez prag, šla po dolgem, ozkem hodniku do konca in se izgubila skozi nje. Vstopila sta v rdeče razsvetljeno sobo. V njej je ležal vonj dišav. r- "Krasno, krasno," se je smehljal gospod Mover in odložil površnik. V tem hipu se je v kotu nekaj premaknilo. Gospod Mover je bil trenotno nekoliko v zadregi, ko pa je zagledal pred seboj krasno črno dekle v tanki obleki, ki je vstajalo z divana, kakor solnce izza gore, kadila cigareto in se mu bližala, je mehanično razkrilil roke. Ni se mu še dobro približala ta lepa ženska, že je vstajala v drugem mračnem kotu druga, kakor zora krasna in se mu smehljala. "Sijajno, sijajno," je momljal Mover in strmel v tretji kot, iz katerega se mu je smehljala tretja, s svetlimi kodrčki in temnimi očmi. Vonj dišav je vel od vseh strani, kakor vonj pomladnega cvetja, ko dahne vanj narava v jutru in vstajajo sredi njega ob potoku bele vile in se smehljajo. Spremljevalka, ki je pripeljala živahnega gospoda v ta raj, je predstavila gostu svoje prijateljice, nato pa prepustila četvorioo svoji usodi. Gospod Mover se je kaj kmalu udomačil. Gospodične so bile nsd vse ljubeznive in po-strežljive. Ena izmed njih je znala celo ja-ko lepo peti, igrati gitaro in plesati. Druga je imela prednost v igranju na harmoniko, ki je zašla v ta kraj od Bogve kod, tretja je znala spretno žonglirati s šampanjskimi ča-šicami. Gospod Mover se je spomnil na življenje v cirkusu. Ko je ravno zabava tekla najlepše, je vstopila ona dama s ceste in pripeljala novega kavalirja. Kmalu potem je vstopil v sobo še tretji gost, in zabava je bila vedno pestrejša. Na vrhuncu veseljačenja je ugasnila luč. Zatajeno hihitanje se je čulo iz kota v kot... Ko je vstajala zora je dvignil gospod Mover utrujeno glavo, se opotekel po sobi in stopil na ulico. Isto noč se je plazilo v stanovanju gospoda Moverja dvoje moških. Brskala Sta po omarah in predalih, oplenila in oropala vse stanovanje. Na obrazih sta imela maske, v rokah samokrese. Naslednjo noč si je privoščil gospod Mover novo razvedrilo. Zašel je v Evin raj. V tem raju, ki je bil na starem koncu mesta v podzemlju je bilo najti vse, česar si more človek poželeti. Gospod Mover je stopil po stopnicah in obstal na pragu. Podbočil je roki in strmel. Kljub temu, da je pretlačil na svetu že dokaj zemlje, se mu taka slika še ni nikoli nudila. Kakor črvi so se zvijale in gomazele napol gole ženske. Sobe v teh podzemskih katakombah so bile mračno razsvetljene. Pod umetnimi drevesi, ki naj bi predstavljali drevje v raju, so posedale Eve, se zvijale na vse .načine in se razuzdano pačile. Nekatere so biLe blede, druge ožgane po vsem telesu. Kadile so in se plazile pod drevjem kakor kače. "Nerazumljivo," je mrmral Mover in stopil naprej. V drugem kotu je čepel za klavirjem majhen, grbast človek in tolkel po tipkah. Gospod Mover ni dolgo okleval. Prisedel je pod umetno drevo. Pod njim ni bilo trave; mehke blazine posejane z umetnimi rožami vseh barv, «o nadomeščale bodeče resje, da se ne bi gladka telesa na njem ranila. Komaj se je dobro usedel, že so se plazile proti njemu mlajše in starejše ženske in se mu smehljale. "Le bliže, le bliže," jih je bodril Mover in si mel roke. "Cuj, gospod," je rekla prva, ko se je priplazila do njega, "daj mi cigareto!" "Cigareto?" je ponovil on; malenkost, je dostavil in segel v žep. "Evo ti dve, in ti tudi dve, na in še ti dve," je dal tudi tretji, ki ni hotela držati križem rok. "Sirote ste pa res," je nadaljeval smehljaje, "niti cigaret nimate, revice." Kakor bi bile dogovorjene, so planile vse tri vanj, ga objemale in lizale po obrazu. Ena, ki je bila črna po telesu, menda je priroma* RESNIM IN PAMETNIM V PRESOJO IN ZARAVO Nepolitični, vsesorte politični in drugi vsakoiaki Slovenci (Nadaljevanje.) Rado Samov je napisal gled delovanja slovenskih Sirank v Ameriki" največ zaradi "Enakopravnosti", kot je razvidno iz zadnjega odstavka, v katerem pravi, da ji še ni po- strani je pri pretresu vsled sko-k a odpadlo, in naslednje jutro smo videli Vatro Grilla paradi-rati v republikanski uniformi. In od tedaj ne gre vse gladko, kajti zavreči kar takole tradicije in brodariti.v republikan- tekel čaa in da ima še lepe po- ico-narodni mlaki,—to mora po- goje za dolgo življenje ter v javnosti veliko nevidnih prijateljev, ki jo bodo podpirali, dokler bo pod uredništvom moža kot je Vatro Grill. Izgleda, da ima Enakopravnost poleg mnogih nevidnih prijateljev tudi prhično vidnih nasprotnikov, kar je neprijetno. In zaradi teh vidnih ne-pridapravov se je oglasil Rado Samov s svojo prerokbo o dolgem življenju in 51. odstotkih Slovencev, ki pripadajo ltbe-ralno-narodni stranki. Ne vem, če moje želje komu kaj koristijo ali škodijo ,ampak jaz želim, da bi Enakopravnost še dolgo živela. Bojim pa se, da je precej lepih pogojev za- la iz afriških puščav, je vstala, uprla oči v pravila, oziroma jih je enostavno zavrgla, ker možje, ki ji ¿daj odločajo usodo, niso bili posebno dalekovidni. Poglede imajo uprte le do Lozjeta Pirca m njegove Domovine. Naš znanec Lojze je torej tista politična točka, okrog katere se vrte vidni in nevidni pri jatelji Enakopravnosti v metropoli. Če ima Lojze takle vpliv in moč, zakaj bi mi stali ob strani ter si natikali predpasnik delavskega prijateljstva, ko pa bomo nekaj pomenili samo, če gremo k republikancem? Tako so liberalno narodno misleči Slovenci okrog "E." svoj čoln obrnili v Hooverjevo stranko pod vodstvo eleveland-skega Mačka ,kateremu je Lojze potem naštel cel kri grehov in mu menda cek> očital, da je žid, pa še nemški po vrhu. dasi Machke ni prav nič kriv in si ni sam izbral rodu, ne staršev. Njegova krivda pa je, da nače-ljuje mašini politične stranke, ki je do vratu in še globlje v korupciji. Neprijatelji Enakopravnosti so bržkone precej suši j ali o neugodnih pogojih, o špetirih in intrigah, kar je Rado Samova njega in pokazala s kazalcem nanj. "Poznam te gospod, vem kje je tvoj dom," je dejala in strmela kakor prikovana v njegovih očeh. "Ti, da poznaš? Haha„" jo je potrepljal po rami, "ti si iz džungle doma, jaz pa nisem divjak." "Pojdi z menoj, povem ti kdo si in odkod si," mu je namignila. Gospod Mover je namrdnil obraz in vstal. Črnka ga je prijela okrog pasu in ga posadila pod sosednje drevo, kjer ju ni mogel nihče motiti. "Da ti povem gospod," se je nasmejala, "ne poznam te. Hotela sem ti samo reči, boj se onih tam." Poškilila je z divjimi očmi k onima dvema in mu pošepetala. "Okradle bi te, ti si moj, četudi samo nocojšnjo noč ..." "Ti si afričanka?" "Da," je odvrnila ona, "glej oije naših zelišč !" Dvignila je roko in iz male jamice v drevesu .privlekla tanko steklenico. "Tega ni v Evropi," je dejala in mu potisnila pod nos. Gospod Mover je hlastno povohal dišeče olje in se nasmejal. "To >e iz džungle?" "Da, gospod, prav iz tiste džungle, v kateri sem rojena jaz. Val življenja me je odnesel po svetu, sedaj sem tu. Tu živim med dobrimi ljudmi. Sovražim pustinjo in gozd. V njem žive zveri in divjaki, z njimi si ne želim ljubavi." "Ti si bel človek," je rekla, "ljubim bele ljudi, daj mi dvajset frankov in videl boš, kaj se rodi v vroči džungli." Gospod Mover je zadnje besede preslišal. Čutil je utrujenost. Okrog njega se je vse vrtelo; od daleč je čul pritajeno igranje klavirja, petje in režanje. Potem je zatisnil oči, se naslonil na golo telo kraj sebe in se nasmejal. "Sijajno," je tiho vzkliknila črnka in se natančno uverila o učinku mamila. Potem se je kakor kača splazila nanj, se zarila s prsi v obleko in se ozrla po tovarišicah, ki sta se že kakor hijeni bližali. Posedle so vse tri okrog njega in se prepirale. "Meni petdeset frankov," je zahtevala prva. "Meni tudi petdeset," se je oglasila druga in zarivafa v črno tovarišico, ki je štela denar. Vzele so si vsaka svoje, potem pa lepo vtaknile listnico z ostalim denarjem v tujčev žep. Gospod Mover se dolgo ni prebudil iz omame. Lisice so se splazile izpod mračnega drevesa in se podale na lov za novo žrtvijo. Oni grbasti je tolkel po klavirju. V podzemlje je prihajalo vedno več gostov. Gole kače so se jim hlinile, jih vabile k sebi in jih mamile . • • 18. Južno od mesta Niens je taval po ulici malega pristanišča mornar Johnsohn. Oziral se je po ljudeh, stikal po kavarnah, gostilniških lokalih in beznicah, toda nikjer ni mogel najti miru. "Treba je pričeti drugače," je mrmral in zavil v ozko ulico, kjer je imel svoje stanovanje. S srdom v očeh je stopil pred zrcalo, bulil nekaj časa saim v sebe, nato pa dvignil roke. "Drugače!" je rekel, zgrabil rdeče brke in jih vrgel ob tla. Potem je vrgel po tleh še obrvi in lasuljo. Strgal raz sebe mornariško obleko in poteptal vse skupaj z nogami. Ko se je opral in preoblekel, je stopil pred zrcalo, si potegnil z desnico preko kratkih črnih brk in se nasmejal. (Dalje prihodnjič.) vzročiti hude besede in gospodarske težkoče, pa če si še tako naroden in liberalno-naroden po vrhu. Vatro Grill je dečko in pol. Rado Samov mu pravi mož, Lojze Pire pa ni tako velikodušen in bi spravil Vatrota naj-rajše v kak mladinski oddelek. Vsekakor je Vatro poštenjak, ki ima vzlic temu lahko privatne ambicije. Ako je Mihe-lič koncilman, čemu ne bi mogel biti on? Seveda, na demokratskem tiketu ne bi šlo, toda vatnih ambicij Lojzeta in Vatrota ? Ako bi bil Lojze republikanec, tedaj bi postal Vatro demokrat iz tistih nagibov, ne da bi pri tem menjal prepričanje. Kajti kot veste, agitatorji političnih mašin, kakršne so na krmilu v Clevelandu, Chicagu, New Yorku. Philadelphiji itd., sploh nimajo prepričanja, ker ga ne potrebujejo. Prepričanja pa imajo npr. "neodvisni" republikanci ali demokratje, kot so senatorji Norris, LaFollette, Blaine, Nye, itd. To so politiki, ki so z oficielno stranko skregani in ji ne služijo. Vatro in Lojze pa sta agitatorja ofici-elnih mašin, in treba priznati, da je v tem oziru Lojze že dolgo aktiven in uspešen. Vatro |tudi klubova "Zarja" goji "prekrasno slovensko pesem", in naši klubi vprizarjajo slovenske, med njimi celo "narodne" igre, širijo slovenske liste in knjige, vabijo na shode slovenske govornike, in kadar so dobro razpoloženi, pojejo vsi od kraja "mile slovenske narodne pesmi". Ampak v politiki so socialisti, kakor je narodni Lojze v politiki demokrat, in liberalno-narodni Vatro Grill pa vvardni vodja stranke,katere je obljubila prosperiteto z geslom, "pečena piška v ponvi vsake družine. Zdaj pa so večinoma le ponve, pa le v malo-kateri je piška. In piške so koncem konca piške, nobena ni narodna. Pravzaprav so mednarodne. Tudi želodec je~tako vprašanje, s katerim se nevidne stranke, kakršna je liberal-no-narodna, nočejo^^rCfati, ker so pristaši takih čudnih nevidnih kombinacij dovolj preskrbljeni z najmanj tremi regular- . . . - bo moral biti veliko bolj pri-1nimi obedi na dan- Preskrbljen slovenski naselbini je polje den wardni y(>dja če bo hoFte, človek pa je lahko naroden, in kdaj okenčki Lojzetovo kon- člsto lahko Je ČIan liberalno- trolo, oziroma, ako mu bo hotel iztrgati lestvo, ki jo ima naslonjeno na hrbte rojakov, da na njihov račun pleza po nji. Vam se zdi, da sta ta dva po-litičarja, ki sta oba zelo naro kar . 3amQ Jdel ' ali je pravni zastopnik razkol- Naj Jkak gi n.skeZarje)v brlog V brlog vprašanje izredneifa občPnega torej Vatro ne gre Tudi za kan- ; zbora delničarje/slov> Jr didaturo na socialističnem tike- doma Takoj se b zb tu mu ni. ker ta privilegij veli- B1 pn>centov pristašev nevidne dušno prepušča Jauchu, : libéraIno-narodne stranke, in lju in Siskoviču. |dr. Mally bo spet strašil s pi- Jaz se prištevam k nevidnim smom, češ. narodni bratje, cle-prijateljem "E." in ravno ta- velandaki sinv»nri narodne stranke, katere na papirju in v našem časopisju sploh ni. Tako pravi Rado Samov, in on ve, ker je sam član te čudne nepapirnate in neobstoječe stranke. (Dalje prihodnjič.) '^WWWWWWVWVWWVWWV ko sem neviden prijatelj Vatrota Grilla. Meni ga je žal, ker ni uvidel, da ima večjo bodočnost, ako bi ostal v socialističnem klubu in se začel udej-stvovati kot socialist. Ako bo kdaj izvoljen v mestni svet na republikanskem tiketu, ali ako bo imenovan za kakega pomož- velandski Slovenci, čuvajte svoj narodni dom za narodno slovenstvo, kajti tukaj v tem pismu je črno na belem, kako či-kaški socialisti nalagajo svojim pristašem, da naj se polaste va-' šega narodnega hrama. In te-, daj bosta Lojze in Vatro delala skupaj, da zajezita strašno či-' kaško nevarnost, ki se pomika Milwaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik.—Narocaiaa« $6.00 na leto, $3.00 aa pol lato, $160 sa tri mesece. Naslovi 52S J«bmi A v«. MILWAUKEE, WIS. VVVVMVVVVVVVVVVVWWVVVAMA nega pravnika, bo vsakdo ra- v Cleveland, da odpelje Sloven-zumel, da je dobil tak political ski narodni dom na Lawndale job za svoje zasluge, ki si jih izteče v prid Hooverjeve-Mel-lonove stranke, če bi si pa izbral težko pot socialističnega agitatorja ter šel po nji z ognjem navdušenja, bi se pod nje- Ave. ter ga povezne nad Ber-gerjev hotel in glavni urad SNPJ. Saj se še spominjate tistih člankov v obema dnevnikoma, Martin Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 324 Broad Stre« Tal. 1471. JOHNSTOWN, PA. go vi m vodstvom razvila močna '" Pa tiste*a P"^8 bi' lokalna organizacija, imel bi "arejen- da ?.e Jož.eta Slš*°v' bolelo, pa je dokaj lepo povedal, kar mu je sililo iz duše. Pri pisanju "artiklaa" o "aj-zenponarskem socializmu" ni bil toliko spokojen, nego hud Ko hudir. Enakopravnost je bila usta- ča onemogoči med narodom! Ali Jože je kot maček, ki ima dobre izglede, da postane koncilman, pozneje morda posla- .. .. . * , nec, in tako bi Vatro postal zmje.nJ- Ve.se P«™" splošno znana oseba, prominen- ,n P°*al soliden, je v veliki en v krogih svoje stranke, in ob da pride v mest- enem bi imel zavest, da svoje- ™ avet ™ socialističnem tiketu ga prepričanja ne nosi v listni- vidni prijatelji to zelo' in da ni kot tisti čudak v žele> ,n atotl™ nevidnih bo gla- SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St, CHICAGO, ILL. (V Uiiiai «rado SNPJ i» Prolotarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL CLASER, lostmik. novljena v ugodnem času. O- m da, ni k(* ?udaK v sovalo zanj In kakor sem re- krog nje so se združevali Chicagu, ki je v laseh še socia- f , , J . " Kanor sem re Y nje*°.?e zan^evaii naj- _ f!u„, nn ^ . kel, morda bo teh glasov to - več socialistično orientirani lju- v.Ite,e«u Pa ne- Jai ®em ko da bo izvolien kliub onn7i- dje, vzlic temu, da jo je včasi Prepričan, da je npr. John Kre- g ^h ^evnfkov fstTnk Kak teden urejeval kdo, ki ima bel ,skren s°c,a,18t« <**en "aJ* J unevniKov in strank, socialiste tako rad kakor Hamilton Fish boljševike. Ena- bolj pridnih, kar jih je v na- kateri zast°Pata ^¿ze Va" selbini. Toda on ni urednik r0# Kopravncst je pasLala delavsko dnevnika. ni odvetnik, in v bo- 1 Rado Samov pravi o Vatru, glasilo v metropoli. Louis Tru-^u za obstanek Je bo,i «breme- da je dovolj Amerikanca in er je bil tedaj član soc. kluba, dasi zelo navdušen socialist on nikoli ni bil, pač pa ga lahko prištejemo k tistim 5l odstot-Kom, ki pripadajo liberalno-narodni stranki, četudi je pravzaprav na papirju in v naših časopisih ni, kakor zatrjuje sam Rado Samov. Več njenih agitatorjev in veliko njenih vidnih prijateljev je bilo v klubu št. 27, ali pa so bili somišljeniki socialističnega gibanja. Vatro Grill, ki se je v teku let uveljavil pri Enakopravnosti in v naselbini, je bil v klubu. Ni pa bilo nobene stalne od-rejenosti pri listu ,'E." Preveč so gledali, kako piha veter, eni posamezniki pa so se obnašali kakor človek, ki v trgovini primerja obleko, si izbere eno, ki mu izmed petih tedaj najbolj ugaja, potem jo čez nekaj dni vrne in vzame drugo, nato tretjo itd. Pri "E." so bili nekaj časa delavsko narodni, včasi socialistično narodni, leta 1924 lafollettovsko narodni, potem spet narodno delavski, končno pa so vse te firme zavrgli in postali narodno-narodni. Ali tudi ta kroj jim ni ugajal, pa so napravili velik skok. geslo na prvi njen kakor Vatro. Krebel brž- dovolj Slovenca, da razume na- kone ne pride v noben politi- še ljudi. Kaj s tem misli, jaz čen urad, je pa on eden izmed ne razrešim. Lepše pa bi se tiste naraščajoče množice agi- glasilo, Če bi zapisal: "Vatro tatorjev, ki bo pripomogla dru- Grill ni le navdušen delavec na gim sodrugom, da pridejo na kulturnem polju, nego tudi bo- javne pozicije. Ako bi Vatro rec za delavska prava. Ena- ostal v klubu št. 27, bi tisto ge- kopravnost ima v njemu ne sa- slo še ostalo v glavi Enakoprav- mo sposobnega urednika, nego noSti, in bajgali, imela bi več tudi moža s prepričanjem, ka- pogojev za dolgo življenje ka- teremu so ljudski interesi pr- kor pa jih ima danes, pa če tu- vo! Pod takim vodstvom ima di Rado Samov prisega na- Enakopravnost vse pogoje za sprotno. Zdaj pa bo svoje dolgo življenje!" "New Leader** aa«l«iki ••cUHstttai todnik. I shaja v New Yorlru. Naročnina $2 na leto, $1 na pol loto. Najboljše urejevan anrleiki socialistični list v Ameriki Mnogo slovenskih delavce* ga 6ta. Naročite si ga todi vi. Narejeno sani sprejema "Prolotorae". ......................... energije zapravljal v republikanski in v liberalno narodni stranki za prazen nič. K večjemu, da se mu izpolni tu pa tam kaka privatna ambicija, in da bo v patriotičnih krogih bolj respektiran. Drugače, čemu je v metropoli sploh treba dveh slovenskih dnevnikov, če med njima ni ne načelnih ne bizniških razlik? Lojze in Vatro vesta, da med republikansko in demokratsko tranko ni nikakih prepadov, da sta v politiki eno, in da njunim Odborom načeljujejo in vladajo multimilijonarji. Ali je torej vredno, da se bi metropola lasala za kandidate teh dveh korumpiranih strank vsled pri- Robec, s katerim človek briše solze sentimentalnega narod-njaštva, ni prepričanje! Saj ♦ >MMMM»MM»MM»#» Dr. Andrew Fur lan : I ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford Ofdto A v«. (Ofdoa Book Bid«.) Uradne ure: 04 ». do lt. 4*»., od 1. do S. popoldne in od f. do < t. svečor. Ob sredah od • 12. dop., in od 6. do t. rvečer. J Tel. Crawford 2S»3. Tel. aa do«« Roekwoll 28it. i #M»##MtMMM»MM«>l> TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG« & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111. T#|. LawmUI. 20IS A. H. Skubic, predi. — J. P. Rorecky toj. V nali tiskarni se tiska "Proletaroe". -t LJUDJE SE RES Z VSEM UKVARJAJO PRISPEVKI ZA POKRITJE STROŠKOV PRVOMAJSKE . PROLEfARCA Skufca; Anton Suligoj, lOc, skupaj S« Francisco, Calif. Anthony Ka-UOc. stelle, $2; Aug. Lettnar, 60c; skupaj LitaU FalU, N. Y. Po 60c: Frank 12.60. ŠTEV. I. in John Petara, skupaj $1.00. St. Mickaal, Pa. Louis Trinkaus, $1.00. Creo»«l»«irf. P*. Vene. Paliié. 60c. Barwind. Cola. Kd. Tomšič, 26c. Dat rait, Midi.. Leo Junko, $1.00. Pawar Paint, O. Thomas M reina, 26c. Vincent Yaksetich, Frank Klemene, Prvomajsko fttevilko Proletarea, s katero so mnogo večji siroiki kot s regularnimi izdajami, so dobili tudi vsi stalni, to Je rodni' naročniki. V svrho pokritja teh izrednih isdatkov jim je bil poslan apel, da po možnosti prispevajo v podporo prvomajski ite-vilki. Sledeč« je prvi iskaa: Imparial, Pa. Po 26c: Louiss Per-per, France* Truinovic, Katie Vidrih. Kose Pajk, Margaret Jamnik, John Eržen, Frances Uodeia, neimenovan, |i 00 nJ!T* T ,F?nk/U|^ti?' ** K»* Salamont. lOc. paj $¿.60 (p^lal *r. Au^usUn) O. Fr.nk Modic $1; Louis Strabaaa, Pa. Po Me: Joe Pete- Zimmerman, 16c; skupaj $1.16. čar, Joe Progar R Okužen Frank s*kUt, Wy. Neimenovan, 60e. Dremk, Louis Barto ;J. Albemni 22c;, Utr€U# John Fradel. 60c, po lOc: *nu»k Wk*c, Maiun John Ban 26Cf ,k j ?6c tVeC \ P»UL1Urlh' Y»k™. P* Jos. Robich. 36c, Ant. skupaj $1.82 (poslal Louis Bartel). Mihelčič, 16c, Fr. Koračin, lOc, sku- lgnatz Resetich, John Resetich, lik. Wis. Ivan Baranjai, Mclnlyra, Pa. 26c. Ambridg«, Pa. Boom». Cota. Monaco, Pa. Marian«*, Pa. IOC. Rivaraida, III. Martin Habich, 76c. ! M. Pogorelec, 60c. Steve Ogrisek, 27e. Frank Stotoschek, Frank Florjancich, Datroin. M.cb Po 25c: Rud. Potočnik, Peter Benedict, Frank Česen, Joe Drobnich, Albin Se r do n ar, Ant paj 60 c. Rapaos, Col«. Joe Hren, 15c. v . .u . « i VI Woa* Allu, Wia. A. Beigant, $1 ; Stifflar, Victor lntihar Albert Na- John Bač 10c A ^ $1 10 p rudnik in Ant. Aniiček st; po 10c: Cu¿úf Pa JftKn KJanlrrt lf Ce te aretirajo in odvedejo na policijo, in ko zagledaš pred Smerdu, Ant. Anžrtek mL, Pe- j e^a Hkin nosom aparat kot je tu na sliki, ter Puhek, skupaj $2.65 (poslal Peter a6c vedi da hočejo ugotoviti, ako Benedict). Joni»? r-p ai to CloTosond, O. Po 50c: John Bra- * V J JJaII idal in Nick Spelich; po 26c: Frank sicer lanko viaijo, ioa» Aimmn chjk^ Wei¥U8 in Frank prideš pred sodnika. SI že tre- Laurich, skupaj $1.75 (nabral John zen in pijanost lahko tajiš. Ta Bradač). — John Krebel, 60c; po instrument pa ima V sebi gotove 26c: ; John Ladiha, John Turiič in kemične snovi, ki se spremene, MatJt P<> Skobar, Kemične snovi, aise v' jennie Trebeč in John Bergle», sku- ako pridejo v dotik z dihanjem paj %x ?0 (nabraJ John Krebel) opitega človeka. S tem bi po-} Chicago, m. p0 $1: Frank Udo- .. tl ^ licija ali kaka druga oblast vich, Mirni Rojina, Mary Svetlik, John , imela dokaz da je res nekaj Chemažar, Anton in Frances Muts; ^ r* močnega dišalo iz tebe. Iznaj- Helen Arjw 86c; Ludvik Kats 70c; , ; : * BU 1- po 60c: Anton Wouk m Rose Sajo- ditelj pravi, da se ta instru- ^ ^ ^ Thom puu gteve ^ ment ne more zmotiti v SVOJI nancht France, Wegel, Martin Jane-funkciji. Ako se prizadeti bra- mt Koman Leskožek, Anton Tuiek, ni dihniti vanj, ga mu pomole John Kožel, Ivanka Ladstatter in Sava ( £ Dodnos in hočeš nočeš, dihanje Bojanovich; po 10c: Louis Macerl, poanos, nt ' John Mrak Frank D^beUk, si ne moreš ustaviti. Tega apa h Mn5 Thom Golob in FU rata se najbolj veseli prohibi- KmeteC( 8ku?)aj |10>40 cijski oddelek. ( Nokoais, m. Stefan Milavec, 30c; ——--po 15c: Paul Obregar in Louis Cug- kf„SXahi tare rnajster; po 10c: Leo. Hočevar, Joe iNCUpraYlCClla • JCIrH Porenta in Jacob Goznikar, skupaj # w »0c, (poslal Jacob Goxnikar). 4HrVat$Kega LlSU l st. M.ch^l, Pa. Po &0c: Frank ~w ¡Bisjak in Julius Mijnar; po 26c: Clevelandski hrvatski patrio- Frank Sivec, John Nadny, Martin tie se jeze v "Hrvatskem Li-1*"*, t™* V°fe1, F~k Kavdeč, J I n «A uiin 'Frank Progar, Louis Trinkaus in stu z dne 7. maja nad hlap- Frank Kumerdaj; Tony 20c John Jenko, 10c. Jacob Ambrozich, KaoMnorar, Wy«o. Frank Skruby, 60c. Rock Spring», Wjro. Frank Grum, 50c. Grooawaod, Wio. Fr. Gabriek, 10c. TolloHwrg, Colo. Louis Slavec, 10c. Frankfort, III. Neimenovan, $1.00. Dtth&tk, Minn. John Smrekar 10c. Port Wash, Wia. Frank Leskov- III. Po 10c: John Pohar in Mike Mente, skupaj 20c. Detroit, MI oh. John Volk, 24c. Ely, Minn. Louis Prijatelj, 11c. Wo»t Now ton. Pa. 'Joseph Zorko, $1.50; Joseph Jovan, $1, skupaj Browsuoa, W. Va. 25c. East Malino, lftft. 60c. Do P*o, 111. Milwaiukoo, 50c. Wonatekaa, Wash. Andy Papesh,, 25c. i Utica, N. Y. Jos. Simonioh, 14c. Soanor, Pa. J OS. Gabsoviek, 60c. Hooaorvillo, Pa. Ivana Valant, 25c. Holaoppia, Pa. Louis Zakrajftek, 10c. R«lianca, Wye. John Porenta, 60c. Nokomis, 111. Antonia Rak. 10«. Chicago, III. Anion Medved, $1.60; po 60c: John R. Sprohar in Peter Maurin; Frank Luzbi, 30c; po 25c: iifohn Hujan, Joe Gerbajs in Frank Habat, skupaj $8.66. Wo* A His, Wis. Po 26c: Joe Bui-ga in John Zupan, skupaj 60c ( poslal A. Vičič). Somerset, C ado. Anton Majnik, 12c. West Nowto», Pa. Slov. dom, $2. Girard, O. Mary Selak, $1.00. Tooele Utah. Anfonz Casler, 10c. Rod Lodge, Mont.i Tony Molič-nik 50c; po 26c, Joseph Tevi, W. Sansheck in K. Erznoznik; po 15c, Joseph Faigel, Frank Oberstar in Joseph Turk; neimenovan 10c, skupaj $1.80 (poslal K. Erznoznik). Strahane, Pa.: Po 26c, John Ter-čelj, John Koklich, John Progar in Marko Tekavec, skupaj $1.00 (poslal Louis Bartol). Chicago, III.t Po. $1, Fred A. Vider in Lawrence Lotrich; John Rayer 63c; Agnes Jurečič 25; skupaj $2.78. Pioaeerwille, Idaho: Louis Painich $1.60. Kraju, Pa.: Klub it. 127 JSZ $1.50. Powhatan Point, O.» Anton Vehar 20c; po 10c, John Marzel, John Ko-strevec, Frank Sabec in Jacob Zajec, Reports adornments skupaj $3.20 (poslal Frank Bizjak). »rgaa. Pa. Kkib it. 13 JSZ. $5; po 2oc: Frank Lrsitz ml., Lawrence Kaučič in Frank Dolinar; Anten Sahaiter, 16c; Jacob Ramoui, 20c; po 10c: John Mravlja, John Werant, in Joe Drap, 20c; po lOc: tV. Garčar, Vvm. Kranitz, Ma.a Jurekovich, Frank Gaber, F ran k Vozel, Frank Perger in Joe f lais, skupaj *o.36 (poslal Ant. WauUgan III Anton Nagod^$l;| ^ Martin Judmch, 75c; Rudolf Skala,, / * T t__ „____ 25c, skupaj $2.00. Girard, O. Andy Jančar, 20c. Tulaa. Wyo. Frank Žagar, 10c. Rod Oak, Okla. Waker Peternell. 10c. ' Auburn, III.: John Homez 60c. Ročk Spring», Wyo.:- John Jereb 26c. Neola, Utak: Anton Peterca lOc. Skupaj v tem izkazu $116.59. the listeners with a good speech. "His Jubilee' a one act Slovene drama was staged by the older members of the club. The English Division's contribution was "Hans Von Smash", a one act comedy. This play produced a great deal of laughter. The leading role was portrayed by Valentine Mrak and was done exceedingly well. "Bled" the Slovene singing society and "Rodoljub'' a Creation ehorua also sang a few numbers. The rest of the evening was spent dancing to the music of Korekz and Korber orchestra a Program and Dance Given by Bridgeport Comrades Sunday, May 16, at 7 P. M. the comrades of branch No. 11 JSF and its singing society "Naprej" of Bridgeport, Ohio, will give a program and dance at the Boydsville Hall. The program' will consist of two plays, one in English; speakers, reflations and several selections of songs by the chorus "Naprej". In English, the short play "Black Recruit" will be produced and '*Stra-iar in Postopai ", a one act play, in the Slovene language. After the program, dancing will take place with music furnished by a good Slovene orchestra. Due to the industrial and economic depression the price of admission is only 36c for men and 26c for the ladies. Everybody is cordially invited. Mary Krofliok, Sec'y of "Naprej". Our May-Day Celebration Most of the people do no* know the meaning of May Dayt I remarked about it to a certain girl, and she didn't know what I was talking about._______„ _ 1 explained that May Day is an Inter- Workers Hall, national Holiday. A day on which invited, workingmen and women throughout the world celebrate their working class solidarity. This day is observed by various trsde unions, smong them the Amalgamated Clothing Workers which celebrates May first with the Socialist and other labor union movements. In Johnstown. Pa, the Slovenes and _ members of branch No. 5 JSF also °,f Cleveland Slovene National Home on St. Clair Comrade Anna P. Krasna was elected is librarian at our last meeting. All members of branch No. 5 JSF and the English Division will be permited to use the books for a period not longer then two weeks, a Our next regular meeting will be held Sunday May 17. All members are a¿ked to s.tend and to invite their friends. Help increase our membership. The Glad Tidings of Socialism Ladies going to slinka", a Lodge No. 600 SNPJ is present "The Widow Ro-Slovene Comedy in three acts. The date for this performance is Saturday May 16, at the Moxham Everybody is cordially Francea Langartiolc, Sec'y of E.^D. Inter-Racial Dance The second Inter-Racial Dance will be given Saturday, May 23, by the English Division of branch No. 27 JSF and the Young People's So- at the held a May Day celebration, k was . , 0. . „ a delightful evening for everyone. A Ave- The Sympson a Singing Syn-large crowd was in attendance in cop*:ors, a very good orchestra, wiU spite of the bad weather that we had. P^ evening. Plenty of re- Comrade Andrew Vidrich addressed freshments will also be arranged for. _^=====_::=:= Admission only 35c. For enjoyable ~ evening attend the Inter-Racial Dance. Roeo Sum r ad a. čevanjem Antona Grdine konzulu Kolombatoviču. Urednik Hrvatskega Lista se vsled tega znaša nad Slovenci v splošnem, češ, preje ste bili Franc Jožefo- vi, zdaj pa hočete biti Aleksan-ji'rank Pustovrh, Rud. kramiar in drovi podrepniki. ¡Mary Mravlja, skupaj $6.60 (poslal Kar se tiče monarhističnega Fr*fk Unsiu ml.) , ... .__•____.«i; I Hetaninie, Pa. Frank Rahne $1; podrepnistva, mmajo ameriški!^ &0c. Ja|m?g Paycerf AnU)n Zor; Hrvatje ameriškim Slovencem nik in Joe Koplar; po 26c: Fr. Hri-ničesar očitati. Bili SO Hrvatje, • bar, Joe Batis, Miae Stern, Frank ki SO pisali najbolj/ navdušeno Trojan, Louis Sleber, Frank Primoža Habsburžane, in bili so Hr- "ch' Math KÄmshak in Peter K<*e» vatje edini izmed priseljencev vz Avstro-Ogrske monarhije, ki so na čikaškem Wentworth St. priredili svečan posnetek Franc-1 Zo^lk)-_ _ _ #1 . . , . r , ... , Moon Run, Pa.: Po $1: Klub št. Jožefovega pogreba. Kajpada,! 175 JSZ in j. Ambrozich; po 26c: tO SO bili monarhistični Hrvat- Jerry Knez, Louis Jeramjacob Home; je, S katerimi pametni hrvatski po jonn Cua in Jacob Skerl, sku- delavci niso imeli ničesar skup-^^JM (poalal Jacob Ambrozich) Wallenburg, Celo. Po 10c: Frank nega. . L. Tomsic, John Zorman (Walsen), Hrvatski List naj se nauči Andy broendov in John Seničar, sku- pojmovati tO razliko tudi O a- paj 40c (poslal Fr. L. Tomsic). meriških Slovencih. Grdina, Ko-! J* wAnl)u,n G®renij " . .. ai:A«; P° 1&c: Frank Poni, Frank bal, Vidmar in njim sličm so |prezel m Fimnk ^^ AupaJ $100 le delec slovenskega ljudstva (p0sUl Ant. Gorenz). V tej deželi. Ako Oni prisega-1 Tkroop, Pa. john Oreshek, 35c; jO podaniško udanost "svoje- John Murnich, 25c; Anton Vozel, 2i0c; r«.,» lrv*aliii tn 7nači da io po AUc; 144441,11 Paul Cos, mu kralju, to ne znaci, aa jo ßeny jQhn B#ftBer in Anthony prisegajo ameriški Slovenci. I o Metyw$i Äkupaj $lj30 (Vosllü John so plačani ali pa zavedeni a- Oreshek). gentje ki ne reprezentirajo na-1 u-aeiand, O. Frank Trebeč, $1.10; roda tnego edino sebe. A. Ko- ^nton KuUica, $l; po 25c Math Za-. , . . . , . bukovnik, Anton /.orko, Joseph Ma- bal npr. »ma zdaj službo m glo; xriifU bandkhf 15c> akupaj »3.00 (poslal Jos. Maslo). Gowa»ua, N. Y. James Dekleva, 95c; C has. Stern is ha, 25c; po 10c: Geo ^Samson in Louis Buičaj, skupaj $1.40 (poslal James Dekleva). Strakane, Pa. John Chesnik, 60c; Ivana Krultz, 35c; Frances Chesnik, 26c, skupaj $1.10 (poslal John Chesnik). Detroit, Mick. Po $1: Frank Krese in John Kranjec; po 50c: Frances Mezgec in Fr. Oblak; po 26c: Leo \ Schweiger, Louis Kraka, Jos. Cerne, • Frank Bombach, Lovrenc Sluga in I Joseph Ko rtič; Frank 2abkar, 16c; po lOc: Luka Hribar in Anten Grum, skupaj $4.86 (poslal John Zor-nik). WUIard, Wis. Po 26c: Fr. Sed-minek in Joseph Jelercic; po 10c: Mike KrulU, Vine. Jelercic, John Beigant, J. Marinex, J. Luzovec, Geo. V i voda in Fr. La wrick skupaj $1.30 (poslal Mike KrulU). H«rm¿mm, Po* Društva it 80 3SPZ $8.60. Glamcoe, O. Klub «t. 2 JSZ 60c. Woodward, la. Anton Auaich, 60c. Cleveland, O. Po $6: Vincenc in Rose Jurman; Ludvik Medveshek, $1; Frank Hsyny, 16c; po 10c: Ignac Golob, Fr. Matjasic, Joe Vene, Ant. Brenčič, Anton 2eleznik st,, Anthony Železnik ml., in Karol Žnebelj, skupaj $11.86. Bridgeport, O. Klub it. 11 JSZ. $1.60; Joseph Snoy, 25c, skupaj $1.76. ladian^eKs, Ind. Louis Valant, •to; po 25c Frank Stroj in Frank lsmm gospodinjam "šolo"-v New Yorku na stroške jugoslovanskih delavcev in kmetov, toda on ni bil in ni zdaj, niti NE BO reprezentant ameriških Slovencev, ker se ga sramujejo zdaj celo NJEGOVI lastni pristaši. Kar jih še ima, so njemu slični po značaju in prodanosti. V ostalem nima Hrvatski List nikake pravice, da se roga hlapčevstvu Slovencev, kajti če bi bil Aleiksander Hrvat "ka-tofičflce vjere" In ne pravoslaven Srb, pa bi ga hlapci "Hrvatskega Lista" enako navdušeno pozdravljali kakor ga zdaj pozdravljajo hlapci, ki se zbirajo okrog režimskega "Srbo-brana", "Hrvatske" in kobalske "Svobode". ELEKTRIKA je luč. In elektrika je sila Da dobite njeno popolne vrednost, je potrebno, da imate v ta namen pripravne odtoke v svojem stanovanju. V starejših hišah so lestenci na stropu in lampe na stenah zadostovale, toda tisti, ki grade domove sedaj, vedo boljče. Res da dobite elektriko za namizne in stojne sve-tiljke z napeljavo žic iz lestenca na stropu ali steni. *fc>da, ali bi ne bilo pripravnejie ako imate konekcije na stenah vseh sob stanovanja? Električna razsvetljava je v Chicagu po ceni. NaAa družba zalaga z njo 700,000 domov za povprečno osem in pol centa na dan. Nadaljne konekcijske naprave je lahko napeljati iz iic, ki so že v vaiih stenah. To vam bo dalo toliko raivestljave in pogonske sile kolikor jo potrebujete in kjer si jo želite. Nadaljne konekcije udelamo v stene za zelo irfal denar, brez da bi vam razkopali prostor. Prečkajte naio izredno ponudbo. Latrobe News On May 7 we had with us comrade Dr. Van Essen of Pittsburgh who lectured before a large audience on "Municipal Housing and Welfare in Vienna, Austria, and Reading, Pa" The attendance was composed of comrades from Herminie and Green-sburg and from other nearby towna. What change the cities of Vienna and Reading, have gone thru under ihe Socialist administrations was explained specifically. Many people of Latrobe were attracted to the meeting by an article which appeared in the "Latrobe Bulletin", the only newspaper in ^his city. This was the first time that a Socialist speaker was in Latrobe since the World War. Among the audience were many old timers of our movement who were glad to see such a fine crowd at this affair. Sunday, May 17, the Westmoreland county Socialist« will hold their regular monthly meeting at the Odd Felloes Hall on Otterman St. All comrades and sympathizers are urgently asked to be present. Let's accomplish something. We have already sent a petition for Unemployment Insurance and Old Age Pensions to the state legislature in Harrisbuigh. We must not cease with this work, but help carry on the fight for these measures. Onward for Socialism! Jane Fradel. When one first becomes a Socialist it seems to him that everybody ought to be able to see the truth and rejoice in it. He knows that he has glad tidings of great joy for the human race. He knows that if the race would accept and act upon these glad tidings the nonstrous evils of society would vanish and peace and happiness would take their places. This is perfectly clear to him and he expects it to be equally clear to others. He is therefore puzzled and disappointed when: so many of them reject his glad tidings and look upon him as more or less queer. He has reckoned without one of the big factors in human life. Most people are governed by prejudice, not by reason. Only a small percentage of the people can calmly look a new idea in the face, decide logically whether or not it is the truth, and, if it is, espouse it. The vast majority have first to get rid of the opposing prejudices and traditions. To get rid of these spooks of the past is a slow and gradual process; but it is a sure process —this is proved by the fact that the total number of Socialists constantly increases, and by the further fact that the prejudice against Socialism becomes ever less and less. The glad tidings of Socialism will indeed bring salvation to a stricken world; but we must reconcile ourselves to the fact that, in order to get the world to accept and act upon these glad tidings, it is necessary for us to press the truth upon the folks who make up that world, with a patient, persistent, sustained effort. We have to wear away the old prejudices little by little. It is like the constant drop which wears away the rock. It is slow; but it is sure. Therefore, you impatient ones who have deserted because you could not get Socialism at one fell swoop, get back in line and go to work for the cause. It makes life worth living. The Last Bite A colored lad met the white owner of a vicious bulldog on the street. "Boss", he said complainingly, "dot big dawg of yourn done chased me dis mo'in an' tuk away de m'ose use-fulest part o'mah pants—" "Ho, ho, ho!" roared the dog's owner. "Well don't let bother you, Sam. You can get a new pair of trousers, you know." , "Yassuh, Ah 's?ecs Ah kin," returned Sam, his face clearing, "jes' de same as yo' kin get a new dawg." Katoliške ljudske šole KatoKAka cerkev sili svoje sledbenike v Zed. državah, da morajo vzdrževati poleg občinskih ie cerkvene ljudske šole in poftiljati svoje otroke samo v slednje, da se ohranijo veri. Takih katoliških šol je 7,S87, ▼ katere se je letos vpisalo glasom cerkvene statistike 2,283, 084 otrok. IZREDNA PONUDBA ^^ Duplex J električni odtoki |u eno stanovanje ^ M sli apartment hiio $9.75 vsak L— «stalo na obroke Telephon« Randolph 1200-Local S47 RazveŽite vaiega najboljšega sluibanika — ELEKTRIKO! NAPRAVITE ELEKTRIČNI ODTOK V VSAKI SrTENI! Za boljio poslužbo odjemalcem jemljenio naročila za konekcijske naprave. Delo izvrženo in pregledano po izkušenih električarjih. Odjesnalci lahko odplačsjejo mesečno zaeno x računi za porabljeno silo. To Js Edison postrežba. COMMONWEALTH EDISON COMPANY EDISON BUILDING — 72 WEST ADAMS STREET A REAL BARGAIN IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE" $3.50 The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC "AMERICA'S WAY OUT" 2.50 A Program for Democracy By NORMAN THOMAS "ROMAN HOLIDAY" Novel f By UPTON SINCLAIR 2.50 . ... Total.........$S*5S Yon May Have All Three for $7.00 ORDER FROM "PROLETAREC" 36)9 West 26th St. Chicago, III. A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, S. P. Brslrtarrr OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1235. W«*]T U >UI w. IM St. CHICACQ, ILL., MAY 14, 1931. SMUG PATRIOTEERING It appears to be a general law of capitalist politics in./this country that when a dirty group in power and its regime is questioned it turns to piety and patriotism. Who does not recaU the swam of grafters who, under the cover of the flag, put over the greatest thefts in our history during the two Grant administrations? Who does not remember the latest war for "American ideals" with its Hardings, Daughertys, Falls, Sinclairs and Dohenys? Patriots all, while many of their enemies went to jail. Mayor Walker, in his answer to charges, runs true to the politics of chicane and loot. Defending some members of his administration, he mentions one who lost his leg in the late war in defense of "American ideals". Defending others, he affirms that they were "not slackers, defeatists or traitors." The implication is that critics of holy Tammany are a bad crowd of miscreants. The truth is that those who made the real fight for what is beat in "American ideals" were not those who lost a leg in France but those who did not lose their heads in the United States. Moreover,* they fought a battle here that required more courage than was required to march with unthinking mobs cheering them on. The Walkers and their ilk did not care two whoops in a Queens sewer about democracy at home or abroad. In fact, at home they, as a rule, cooperated in a policy to transform the masses into permanent conscripts in expression of views. They warred against the Prussian idea of the goosestep in Europe in the hope of importing a permanent "American ideals". Oozing with the slime of capitalistic politics, this smug patrioteering must amuse the grafters of the Grant era who occupy reserved seats in the nether regions.— The New Leader. Man's Inhumanity to Man Are you proud to be a human being? When you see the cattle grazing quietly upon the hills—or the bees peacefully storing away their sweets—are you not a little bit ashamed of your species? Man's record in this world is filled with horrors. As we look back over the centuries—as far M we can see—there is injustice, hatred, and bloodshed. "Man's inhumanity to man" is not only evident on all sides, but it is a very conspicuous feature of the record. One is almost led to wonder why the Vuman race ever came into existence at all. If the condition that has previously existed— and the condition that now exists—were destined to be continuous, it would be a good thing if some catastrophe would come along and wreck the race. But the condition is not to be continued. Upon very close inspection of the past we find that there has been a slight but constant upward trend throughout the whole course of human development. There have been lapses, but, speaking largely, the upward urge has been constant. It is not alone intellectually, either, that the race has grown. It has developed all the higher qualities. Little by little, almost imperceptibly, the selfish and brutal have been discarded, and the unselfish and fraternal have been taken on. As raw and imperfect as the race undoubtedly is at this moment, it has nevertheless reached the point where great numbers of the people long for peaceful and brotherly relations with each other. They not only long for the total abolition of war, tout they long for peace during peace —if you will pardon the paradox. They long to live together in harmony, rather than to have to rftrive and struggle against one another—as they now have to do in order to live at all. In short, they are ready for the crude beginnings of the reign of love. The reign of love is another name for Socialism. When we get Socialism, we shall no longer have reason to be ashamed of our species.^ We shall have reason to be proud of it. NO USE DENYING IT There is a ridiculous opinion, bom of de-lrbrate propaganda by business interests, to the effect that there have been few, if any, wage cuts until recently and still fewer Strikes during this depression. As a matter of fact, my guess is that majority of white collar workers have got a wage cut or its equivalent during this depression. Of wage cuts general enough to be noticed, the Labor Bureau reported 770 in 1930 as against 67 in 1929. There have been 519 in 1931 in the first three months of the year. Our Doings Here and There By JOHN RAK Tolxjhon«: Rock wall 2S8 4. VOL. XXVI. ¡¡PII lllllllllll...... llllllW^ ARCHLIGHT Donald ill LoTR,CM i Jllih........mill Thursday evening, May 14, will be the regular meeting of the English Division of branch No. 1 JSF Chicago. Important discussions on various subjects will be led by several members who have prepared themselves for this occasion. A delegate is to be elected to represent our English Division at the district conference for Wisconsin and Illinois. Plans will also be outlined for a Bunco Party or social in the near future. All members are asked to be present. Good progress is shown in the sub-diggers column this week by our subscription solicitors. Anton Viôié now touring Wisconsin leads the list with 108. In Milwaukee, several of our comrades have enabled him to reach this high score. Our faithful Joseph Snoy of Bridgeport, O., is never omitted from the list, and while visiting several of the cities in Pennsylvania he has credit himself with 47 Vat* * In Cleveland, Anton Jankovich, always a great booster for Proletarec has scored 40. John Zornik of Detroit has sent in 13. Besides Viété, who has spent several days in Milwaukee, Joseph Vidmar of the same city sends in 9 more. West Newton, Pa., is also represented in our list this week with Joseph Zorko sending 7. A letter from John Ztipancich from Helper, Utah, contained 5 more. Then in Sheboygan, Wis., Frank Nago-de has raised this week's total for 5 points. Many others, as listed in the report, have help-, ed to make this good showing. In spite of these bad times, this and the past reports have shown what can be accomplished with a little effort to increase the circulation of Proletarec. Several important discussions will take place at the district conference of Prosvetna Matica for Illinois and Wisconsin. Comrade Bernik will outline the cultural activities of our branches. A report on social legislation will be made by Anton Garden. The executive secretary Chas. Pogorelec will talk in behalf of the Federation and Frank Zaitz will outline the problems and prospects of a home and club rooms for the Federation and branch No. 1. Representatives of the English Divisions will also give short talks on the importance of their movement. To cover the expense of the conference, a social will be held in the evening. The date and place is Saturday, May 30, at the Lawn-dale Masonic Temple. All branches and lodges affiliated with the Educational Bureau of this district should send delegates. e The library of branch No. 1 carries a good supply of English books. Members, especially those of the English Division, are welcome to their use. Anyone wishing to secure these books can get them at the office of Proletarec. Branch No. 11 JSF of Bridgeport, Ohio and their singing society "Naprej" will give a program and dance Saturday May 16. Two short plays will be produced; one of them in "Unemployment And It* Remedies" «re treated in a pamphlet by Dr. Harry W. La idler .printed in 1929. They come up to expectation* and are particularly handy now that legislation for unemployment insurance ia being preaaed in serveral States. Dr. Laidler outline« the need for a true Ktatement of how many men are really out of work. His outline embodies |Ov«rnm«n| amploymant •*-ah an gat, a program of public work», unocnplojrmoat inSuranc«, reduction of working Hour« and community control of vital inducferioa, as the basis of security to the wage earner. Note that it was written in 1929, (a most prosperous year). It is an effective bit of reasoning and can become equally as effective a weapon for I its fulfillment • a a Our Jugoslav Lodges in Illinois have received appeals to work for the unemployment insurance bill English. Recitations in both Slovene and English languages /ill be made and a few numbers will be sung by the chorus "Naprej". Following their program a dance will take place with music furnished by a good orchestra. The admission tickets are 35c for men and 25c for the ladies.!-"Everybody is welcome", the committee says. a I 4 In Girard, Ohio, a dance will be given Saturday. May 23, by the comrades of branch No. 222 JSF. The proceeds .of this affair will be used to cover the expense of the conference of branches and lodges in the Ohio district held the next day, Sunday, May 24, at the Slovene Home. The committee assures a good time to all. Reports were received of another important conference to be held in Glencoe, Ohio. Among other speakers young Victor' Tushek from Power Point, Ohio, will also give a short talk in English. All branches and lodges in that district are requested to send delegates. before the state legislature. Some have already adopted resolutions asking the Insurance Committee to report the bill out favorably. A public heating is being urged. The next meeting of the State Conference for Unemployment Insurance will be held this coming Sunday, May 17, at the Labor Lyceum, 8200 Qgden and Kedxie Aves. The Jugoslavs were well represented at the last meeting. . /e look forward to a larger delegation at this meeting. • • o Regardless of what else you may do this Sunday do not fail to attend the banquet which is being tendered in honor of Norman Thomas at the Labor Lyceum, Kedzie Ave. and Ojrden. Be on time at 6:00 P. M. and help us give our Socialist leader a rousing welcome. Norman Thomaa travels much. He therefore can »P*ak of facta from his personal experiences. Such will be his talk Sunday Muy 17. At the sam'e hall only ait a different time. The Conference for Unemployment Insurance will also meet this coming Sunday, a a a In connection with the Conference of the Educational Bureau of JSF for this territory on Decoration Day May 30, a social has been scheduled, the purpose of which is duofold. First to have a good sociable time and second as a means of raising some money for the treasury of the Conference. It will take place at the Lawndale Masonic Temple and 35 cents has been set as the admtoion .price. Johnny Kochevars boys are sleted to play. • • • "Hans von Smash" is to be played again in Chicago. The comedy brought so much laughter and satisfaction when produced in February that the conftnittee sponsoring the Pioneer Coring Festival for Sunday May 31 has requested its replayment It will be the main attraction of an afternoon of good performances. It will be a day of achievements for the Pioneers as their athlete« will share in honors of the day: After the completion of the program Johnny Kochevars boys will play and dancing will follow until midnight before the outside world in a' better light A great thing all right, but those that have the money are holding on to It while the unfortunates without money cannot spend any. So all this 'iiiubileeing" isn't going to put any great number of people back to their jobs. The American people like rallies and parades and bands and float* They also love to see baseball games and flag waving. For, when they see all these they forget that they are hungry. Our new Mayor can do much to redeem the good name of Chicago and put thousands of unemployed to work if he only will. He ought to start right in and insLt on reduction of taxes, gas and electric light, street car fares, etc. The Tribune has been reporting how much cheaper everything ia, about the drop in the cost of foods and clothing and it would seem that taxes and public utilities should drop in proportion. Our Mayor can halt the politiciana and jracketeers from dividing the funds of die city on public contracts and thereby save enough to put thousands of idle men to cleaning, repairing and resurfacing many of Chicagos b» oken up pavements. Of course the Jubilee week may be good and perhaps necessary but our new Mayor must not forget that thousands of workers voted for him because they knew Thompson would give them nothing. Mr. Cermak coming up from the ranks of the workers should know and understand their conditions. The working people are easily satisfied with just a little, but Mr. Cermak can do much to help them out of their present hardship* A ten day Jubilee for Chicago in the hope that it will usher in business has commenced this week. Bands, parades, musical exhibitions, displays and sales are enlisted towards the return of prosperity. This Jubilee is also supposed to show up Chicago It is amazing what the two Socialist Representatives have been able to do in the Pennsylvania Legislature. True, none of their bills have been passed. The majority is still too dormant to pass upon 20th century legislation. But it is a great satisfaction to know that theae two Socialists have been responsible for introducing more worked legislation in this one session than Pennsylvania has seen in a hundred years. What is «ven more outstanding is that theae "money dreamers" had to awaken to the roll call of Socialists on several occaaions and that Socialism and the theories of working class emancipation have resounded thru the chambers of Pennsylvania's Representativ Hoopes and Wilson can return to their constituents and face theirf squarely with no apologies, but with the firm assurance that they have done their best even though the odds were too great against them and that more Socialist Representatives should be returned to Harrisburg at the next ♦■lections. Jim Maurer Proud of His Parly's Record in Heading Socialist success in Reading, Pa., which has carried it in three years from just another American city to one of itiie five healthiest cities of its size in the country; accomplishments in the relief of unemployment; the successful battle against graft and corruption; the winning fight against juvenile delinquency; the constant struggle against the forces of reaction, were vividly pictured for Brookwood Labor College directors, teachers and students by Commissioner James H. Maurer of Reading, life-long fighter for workii*-class emancipation and president of the Brookwood Executive Board. Maurer described the rotten conditions in the city adminkrtration when the first Socialist commissioner» took office: the payroll padding, gross negligence and mishandling of accounts. DESCRIBES CRAFT OF PREDECESSORS "I found one city official buying pencils by the dozen. They'd buy ink by the quart and electric ligtat globes in half dozen lots, and at retail prices! When w« Socialists came to City Hall we inherited the results of former incompetency, debts and binding obligations of over a million dollars," he said. "The old City Hall was not only lousy and a disgrace to our city, but a fire trap," he said. "At an election in 1925 the people voted for a bond issue of $750,000 to be used to build a new city hall. The old council, composed of four Democrats and one Republican, never availed themselves of this loan for two reasons. One was «they could not agree on a site. Another that they all seemed to agree that $750,000 was not enough. So nothing was done about it KEPT EMPLOYES ON THE JOB "TThree years later we (Socialists used this nfoney and with it gave the city a city hall second to none of any rJiird class city in the United States for beauty, service and size. And out of this same bond issue of $75i0,000 we gave the city not only a wonderful city hall but the school board built two new schools besides all three buildings at a cost which our predecessors thought was not enough to build a city hall. "With pfeople being laid off all about us we have kept all municipal employes at work, given the un-eemployed a place to sleep, raised $65,000 in cash and provided $35,000 worth of food and clothing and done everything else we could to help. No Reading city employe is 'old at 40,-' the average age of the city workers is around 50—and they're good workers, I can tell you. 'To fight juvenile delinquency we went to the toughest section of the city, condemned some old shacks, had them torn down and built a play round on the site. We tried teaching the children to play instead of fight" he said. SHAMEFUL TREATMENT OF KIDS "And in the new city hall comfortable detention rooms for children are provided instead of cells. They used to bring prostkutes, murderers, old souses and everything else in to trial with kids! Think of it!" His voice vibrant with anger Maurer went on, "I say that anyone who does that sort of thing should be shot We don't even allow the officer who brings children into court to wear a uniform. Why. all most of those kids want is human understanding—and we're giving them that Delinquency has gone way down and the detention rooms are unused most of the time." THE WAYS OF AMERICAN "PROSPERITY" MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. COMMERCIAL RADIO On the same day two Washington news dispatches provided an interesting background for radio broadcasting in this country. Counsel for the Chicago Tribune was arrogant in his demand for increased power for Station WGN and attacked WCFL. the station of the Chicago Federation of Labor. He declared that Station WCFL broadcasted "quackery" and to give it a clear channel would be "a vicious piece of class legislation". ■ On the same day John H. McCracken of the National Committee on Education by Radio told the Radio Commission that educational stations are under constant attack by commercial stations whose objective is "to produce profits for their owners" and that the drift is "toward a commercial monopoly of all broadcasting channels". Counsel for the Tribune by his impudence illustratel the truth of this assertion. Not only has Station WCFL been involved in a continuous struggle for existence. WEVD. the Debs Memorial Radio station, has had and now has a similar experience. As for "quackery", we do not know of any daily in this country that market« more of that article than the Chicago Tribune. From an anti-slavery organ to a racketeering bugler of upper class gouging is a long road to travel but the Tribune has made the journey.* The advances made in corporate control of the air within the past fifteen years show the folly of permitting capitalism to dominate the radio. Today most of our radio "education" is in the keeping of manufacturers of soap, pickles, oil and other conimodities. A socialist order would end this absurdity at one stroke. AMERICAN BOURBONS Purchases in the United States by Russia have declined 44.8 per cent in the six months ending March 31 compared with the corresponding period of the previous year. This is due to the sanctimonious attitude of the administration and the propaganda of our profeasional defenders of capitalism. Our racketeering civilization could deal with the old Russia of Jewish pogroms and with Turkey in the days of Amtenian massacres. In can deal with the Italy of Mussolini and even accept his agent at Washington, but trade with the Russian would contaminate us. Recognition would be an unpardonable sin. This policy is stupid, contradictory, dishonest and simply adds to the number of our unemployed. Capitalists abroad display more intelligence and they will get the trade that is denied here. Like the Bourbon kings of France, our guardians at Washington never learn anything new and never forget anything old. Wisconsin Socialist candidates for two places on the 8cnool Commission and two County Supervisors in Sheboygan were witfiout opposition in the recent election. *