Siev 241. Posamezna številka stane 1 Din. V LlpMM, v sredo dne i. novembra 1922. Leto L Naročnina za državo SHS: i) po pošti meaeBao Din 12 t) «01 ijSSIfc'. lon'avljenon dom mesečno 10 za inozemstvo: Tneaečno .......Dla 20 • i Scbotna Izdaja: — v Jugoslaviji.....Din 15 ▼ inozemstvo ..... „ 33 MeseOna prilaga: UestniH SRSZ Uredništvo |a t Kopitarjevi nllol Stav. C/II1. Rokopisi se bo vračalo; nelrrniirana pisma se se sprejemajo. Uredn. telet štv. BO, npravn. Str. 328. Praznik značajev. Ni bilo še take dobe, da bi bili vsi sloji človeške družbe zadovoljni z obstoječim društvenim redom. V vseh časih so bili trpini in zatirani, ki so skušali otresti se gospodujočih in prenoviti socialni red. Naravno! Socialna vprašanja so bila in na tem svetu jih tudi najženialnejši socialni reformator ne bo mogel v vsem obsegu odpraviti, ker socialna vprašanja ustvarjajo ljudje sami; dokler pa ljudje ne bodo prežeti evangeljskega duha ljubezni, tako imovitejši kakor revnejši sloji, tako dolgo bodo ostala socialna vprašanja v svojem bistvu nerešena. Socialna zakonodaja in socialna borba morete pač socialne trdote in najbolj kričeče krivice odpraviti in zategadelj niste samo opravičeni, ampak s krščanskega stališča nujno narekovani, to-da socialna vprašanja se bodo vedno iz-nova in v novih oblikah pojavljala, in sicer sfopnjevaje v istem razmerju, kakor se bo širil dub protikrščanskega materializma in ž njim individualistični egoizem. Šc nikdar se ni govorilo toliko o socialnih vprašanjih, kakor zadnje desetletje, tako da se že celo iz ust materialističnih zastopnikov kapitalizma slišijo besede o potrebi socialnih reform; tako daleč je pritiralo materialistično, brezversko mišljenje človeško družbo, da se že najizrazitejši zastopniki materializma morajo baviti s socialnimi vprašanji, ne iz ljubezni do bližnjega, ampak iz strahu pred njim. In vendar moramo pribiti, da še nikdar, odkar je krščanstvo začelo vršiti Isvojo veliko kulturno-socialno nalogo, krščanski svet r.i imel tako malo resničnega socialnega čuta, kakor dandanes. Odkod to? Odtod, ker se je velik del krščanskega sveta odtujil krščanski misli, prvi in največji zapovedi krščanstva, ljubiti Boga nad vse, bližnjega pa zavoljo Boga kakor samega sebe. Celo veliko večino tistih, ki kot socialni zatiranci vodijo borbo proti socialnim brezdušnežem, vodi v njihovi lorbi isti duh materialističnega egoizma, [akor njihove zalirače. Zato ni prav nič čudno, če proletarec, ki jc vodil borbo na podlagi materialističnega svetovnega naziranja, pa si je priboril blagostanje, postane sam isti kapitalistični trinog, kakor se je prej boril proti njim. V teoriji bo morda boljši, v praksi pa ravnotak. Duh ie, ki oživlja, ne beseda in ne črka! Z materiaiizacijo sveta ginevajo visoki vzori, ideali, posamezniki in celota ■ idijo in poznajo samo še en »ideal«, motne dobrine. Vse hiti in se peha samo a mamonom, in kadar materialist govori Je o kakih idealih, preži za njimi v skri-lem kotičku misel na okoriščanje, na ma-ierieine dobrine ali pa slavohlepje. Vse to ie resničnemu krščanstvu tuje in odtod tako sovraštvo do krščanstva, predvsem do katoliške vere, ki je vse ideale apostolskega krščanstva ohranila neokrnjene. Saj nihče, tudi najhujši nasprotnik krščanstva, ie bo mogel tajiti velikanske kulturne misije, ki jo je izvršilo krščanstvo, četudi se ie zaveda, omamljen od sodobnih fraz, da e ta misija krščanstva še vedno aktualna n bo ostala. Znak sodobne miselne površnosti je to, kakor jo opazujemo pri vseh istih, ki krščanstva še niso pognali čez >lot in so v družini ohranili krščanske hužinske tradicije, v javnosti pa tulijo z volkovi. Niso to ne misleci, ne značaji. Kako veličastno sliko nam nasprotno azgrinja Cerkev na praznik Vseh svetih! vklesane značaje, ki so v borbi s svetom, borbi s slabotno lastno človeško naravo, junaško vztrajnostjo in neizčrpno ener-Sio, brez ozira na levo in desno korakali a najvišjimi ideali kot za zvezdo-vodnico n so te ideale tudi dosegli. To so bili na liniji najpopolnejši ljudje, najlepši in naj-'icmenitejši značaji, brez strahu pred ma-erialističnimi teroristi, pred katerimi klopjo neznačajni slabiči, vendar ljudje ka-or mi, z dušo in telesom, toda z močnejšo oljo in izrazitejšimi krepostmi. Ako bi odili vsi ljudje po njihovi poti, bi bil ko-ec socialnim vprašanjem, ker ljubezen, sniiljenje, poštenost in čut odgovornosti red Bogom so večji sovražniki socialnih rivic, kakor vse oficielne organizirane ocialifdične armade na svetu. ae= Cena inseratom: se EaosWpna pati tu« vrata malt oglasi po Dln.1'— In Dln.l«0C veliki oglati ud 45 mm vt-šine po Din. 2 —, poslana itd. po Din. 3'—, Pri večjem naročita pop ost., Izhaja vsak dan lmtm£ ponedeljka tn dneva po prež* nlkn ob 5. uri zjutraj. Oprava |a t Kopitarjevi al. 9. — Račnn poštna hran. ljabljanake št. 650 aa naročnino in it 349 u oglase, stagreb 39.011, sarajev.7563, praSke Idea Nazionale« javlja: V svoji avdienci pri kralju se je Mussolini kralju opravičil, da je prišel pred njega v čini .srajci. Svoj nagovor na kralja je zaključil z besedami: : Jaz sem zvest služabnik Vašega Veličanstva . Rim, 30. okt. (Izv.) Vodstvo nacionalistične stranke je naslovilo na Mussolinija izjavo, v kateri naglaša, da je danes fašizem postal država in fašizem bo dovedel italijanski narod do pojiolne zmage. Rim, 31. okt. (Izv.) Giornale d'Ita-liu odobrava, da je kralj poveril sestavo vlade fašistom. fesoihii za izvršitev rapailske ev program. Pariz, 31. okt. (Izv.) Dopisniku Malina-;' je izjavil Mussolini, da bo zastopal v zunanji politiki smer nacionalne časti, prosto vseh pustolovščin. V kratkem bo sklical parlament in če ne dobi v parlamentu večine, bo parlament razpustil in takoj razpisal nove volitve. Pariz, 31. okt. (Izv.) Kakor javlja >Petit Parisienje Mussolini izjavil, da prevzame osebno vso odgovornost za izvršitev pogodb, sklenjenih med Italijo in Jugoslavijo. Peniofcil&acija fašistov. Rim, 31. okt. (Izv.) Proklamacija fa-šistovskega poveljstva odreja drmobiliza-cijo fašistovskih čet, ker se je položaj razčistil. Javnost je vzela to z mirnim zadovoljstvom na znanje. Položaj je zopet normalen. ZA SVOBODO TISKA. Rim, 30. okt. (Izv.) Časnikarska zveza je naslovila na Mussolinija izjavo, v kateri naglasa potrebo svobode tiska. DK3iiS.UA POSLANIKA SFORZE. Paril, Si. okt. (Izv.) Tukajšnji italijanski nos lan i k grof Sforza je podal ostavko. PROMET VPOSTAVLJEN. Pori z, 31. okt. (Izv.) Listi poročajo iz Rima, da je promet na vseh progah zopet vpostavljen. Vlada je zopet dovolila telefoniralo časnikarsko poslovanje v notranjosti. SPOPODI V RIMU. Rim. 31. okt. (Izv.) Včeraj popoldne je prišlo v rimskem predmestju Tiburti-no do manjših spopadov med fašisti in komunisti. Osem oseb je mrtvih, manjše število ranjenih. NJTTI ARETIRAN. Pariz, 31. okt. (Izv.) >Chicago Tribune javlja, da so fašisti zaprli bivšega ministrskega predsednika Nittija. Orientska konferenca. AMERIKA ODKLONILA 0FIC1ELN0 UDELEŽBO. Piriz, 31. okt. (Izv.) Ameriški posianik je včeraj izročil Poincare-ju noto svoje vlade, v kateri pojasnjuje stališče Zedinjenih držav napram orientski konferenci. Ameriška vlada izjavlja v tej noti, da se orient-ske konference ne bo udeležila, ker se ne nahaja v vojnem stanju s Turčijo, pač pa bo poslala na konferenco svojega opazovalca. ANG0RSKA VLADA PRISTALA NA LAUSANNE. Carigrad, 31. okt. (Izv.) Angorska vlada je na zavezniško noto odgovorila, da jemlje na znanje določitev Lausanne kot kraja orientske konference. Ohenent javlja, da bodo zastopniki angorske vlade takoj tja odpotovali. Prosi pa, da se omogoči nagla zveza med delegati in Angoro. POLOŽAJ V ODRINU. Atene, 31. okt. (Izv.) Odrin je popolnoma izpraznjen. Celokupno krščansko prebivalstvo je mesto zapustilo. GRŠKI PRINC PRED SODIŠČEM. Berlin, 31. okt. (Izv.) Berliner Tage-blatt^- javlja iz Aten, da bo komisija, ki zaslišuje princa Andreja, svoje delo končala prihodnji teden. Vlada je sklenila, da začne določeno sodišče poslovati tekom 10 dni. Volivno gibanje v Angliji. London, 31. okt. (Izv.) Doslej je priglasilo svoje kandidature: 135 unionistov, 160 nacionalnih liberalcev, 300 neodvisnih liberalcev in 400 zastopnikov delavske strank«, Vladna kriza. Belgrad, 31. okt. (Izv.) V političnih krogih, kolikor jih je še ostalo tukaj, je nastopila precejšnja apatija. Dobri poznavalci Pašiča. ki so prerokovali, da Pašič ne bo držal dane besede, da po kumanov-skih slavnostih poda ostavko, so imeli prav. Pašič je v ministrskem svetu krat-komalo izjavil, da ne vidi nobenega razloga za ostavko, pri čemer mu je dobro služil zunanje-politični položaj, zlasti fa-šistovaka akcija v Italiji. Ostali ministri so so mu pridružili iz bojazni, da bi za vedno zapustili svoja mesta. Od Davidoviča, ki sicer vztraja, se ne pričakuje veliko, ker ima pač po mišljenju za seboj večino kluba, ki mu pa dejansko ne bo sledila, dokler sta tesno zvezana Pašič in Pribičevič. Če bi bil Pašič držal besedo in podal ostavko, bi mogel Davidovič pod vzel i proti Pribičevičijancem krepko akcijo in bi izmenjal v vladi Pribičeviči-jance s svojimi pristaši. To pa je sedaj vsled ciničnega in neparlamentarnega postopanja Pašiča padlo v vodo ln izvršila se bo samo mala rekonstrukcija Pašičevega Kabineta, da pridejo še drugi ministrski kandidatje na vrsto in izločijo ministri kakor Rafajlovič, ki ne sledi slepo za Pribi-čevičem. Tudi radikalni minister za pošto in brzojav dr. Žarko Miladinovič bo pri tej priložnosti šel v zasluženi pokoj. Kriza pa ostane kljub temu latentna, samo da je vla-dinovci j>o svojem nedemokratičnem nazi-ranju ne bodo priznali in bodo paševali še dalje v nasprotstvu z ljudstvom in delom lastnih strankinih pristašev. SPOPADI MED NEMCI IN ČEŠKIMI VOJAKI. Praga, 31. okt. (Izvirno.) Brnske aLi-dov.e Novinjv. poročajo iz Opave: V t bataljon v Freudentalu je hotel slovesno praznovati narodni praznik osvobojenja. Nemško delavstvo v ondotni elektrarni pa je to proslavo preprečilo s tem, da je ustavilo delo. Ker se je to ponovilo tudi drugi dan, so razjarjeni češki vojaki odkorakali pred spomenik cesarja Franca Jožefa ter kip vrgli s podstavka. Pri tem je došlo do spopadov med Nemci in vojaki. V spopadih je bil en Nemec ubit. Mussolini. Profesor Mussolini je gospodar .situacije v Italiji. V njegovih rokah je predsedstvo novega kabineta in ministrstvo zff zunanje zadeve. Razven fašistov sede v Mussolinijevem kabinetu tudi liberalci in popolari. Zmaga fašistov pomeni nova pota Italije v notranji in zunanji politiki. Fašizem je nastal iz nevol je nad političnimi in gospodarskimi prelresljaji, ki so jih povzročali 1. 1919 in 1920 komunistični nemiri in štrajki. Vsled tega je imel faši-stovski pokrel skraja nacionalističen značaj. Ker pa je fašizem obsojal tudi vladni režim, so se mu polagoma pridruževali tudi mnogi nezadovoljneži, ki so si želeli V Italiji socialne in gospodarske obnove. Tako je nastal tudi fašistovski sindikalizem. Fašizem je danes še neprevreta zmes nacionalizma in socializma. Njegovo neverjetno brzo porast je pospeševal nasilni nastop, ki je stal pod zaščito civilne in vojaške oblasti. V kolikor je na fašizmu socialnega in gosjiodarskega značaja, je to važno za sodbo, kako se bodo bližnji čas razvijale notranjepolitične prilike v Italiji. Prve vesti nam pravijo, da je vlada razpustila komunistično stranko. Kako stališče bo Muri solini zavzel napram socialistom, o tem se posvetuje. To je prva neodločnost fašistov-ske vlade. Izvajanje socialnega in gospodarskega programa vsebuje za fašizem raz-krojevalni moment, izvajanje nacionalističnega programa pa združevalni moment. Nacionalistični program fašistov bo dajal smer njihovi zunanji politki. Zato pomeni Mussolini tudi novi pravec v zunanji politiki Italije. Mussolini je nedavno razglasil svoj zunanjepolitični program: 1. Mirovne pogodbe se morajo pregledati, spremeniti, v kolikor so neizvedljive, osobito v onih delih, ki povzročajo sovraštvo in opasnoeti za mir; 2. gospodarska priključitev Reke k Italiji, zaščita Italijanov v Dalmaciji; 3. smdtrena osvoboditev Italije od zapadnih plutokratičnili narodov potom razvoja domače industrije in proizvodnje; 4. približanje k prej sovražnim državam Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Ogrski in Turčiji, varujoč italijansko čast in severno ter vzhodno mejo; 5. začetek in razvoj prijateljskih od-nošajev z vsemi orientskimi državami, tudi s sovjetsko Rusijo; 6. zahteva pravic in potreb države v kolonijalni politiki ter izkoriščanje sredozemsko- in prekmorskih kolonij. Program ni ravno razveseljiv za inozemstvo, posebno ne za njene sosede. Konkretno govorjeno, imajo fašisti svoje pre-tenzije na Reko, dele Dalmacije, na Malto, Korziko in Dodekanez, torej so težkoče mogoče z Jugoslavijo, Anglijo, Francijo in Grčijo. Ker nismo samo Jugoslovani inte-resirani, zato bo naša zunanja politika, koje cilj mora biti ohranitev miru, morala opustiti svojo leno pasivnost in iskati v svrho miru skupnega dii>lomatskega nastopanja s Francijo, Anglijo in Grčijo. Roka se nam od te strani že ponuja, treba je le, da jo primemo. Treba je tudi znati, da se nobena juha ne zavživa tako vroča, kakor se skuha, zalo je treba tudi vse dosedanje kakor evenluelno nove verbalne izbruhe fašistovskega nacionalizma presojati mirno, hladno in trezno. Še več, sedaj je treba pametni diplomaciji vse storiti, da se že dovršeni dogovori med nami in Italijo tudi izvedejo, kajti do-sedaj nobeno ministrstvo Italijo ni imelo dovolj notranje moči, da sklenjene pogodbe tudi izvrši, a Mussolinijeva vlada jo ima. Mi hočemo z Italijo imeti čiste račune in mir. Stfffl f« SLOVENEC, mre T. fitfvemrfra 1322: mm. »fc KopRordat Samo v informacijo priobčujemo sledeča iz-vajauja belgrajsk" »Politike« o novem načrtu kon-kordata med našo državo in Vatikanom (»Politika« z dne 28. t. m.): »Ožji odbor za izdelavo načrta konkordata je dovršil svoje delo. Prvi načrt obsega vso tva-rino, ki je potrebna, da se z novim konkordatom uredi javno-pravni položaj katoliške cerkve v naši državi, da se na ta način odstranijo nesoglasja, vsled katerih prihaja naša država tako pogosto v spore z Vatikanom. Kakor izvemo, daje novi načrt konkordata naši državi potrebne norme v rešavanju vseh vprašanj katoliške cerkve, in če bo ta načrt sprejet, bo odstranil vse ovire, ki izvirajo iz vatikanske politike v naših državnih mejah. Vatikanska zakonodaja, ki je »konficirala« (?) svest svojih vernikov, ne sme biti več eden izmed močnih vzrokov za plemensko razdvajanje našega naroda in za cepanje državnega edinstva.« »Sklepi ožjega odbora bodo v kratkem predloženi na odobrenje plenumu širše komisije, ki jo je imenoval minister vnanjih zadev. Mogoče da bo ta komisija kaj izpremenila, toda bistvo novega konkordata, kakor upamo, ne bo izpreme-njeno: Staroslovenski jezik v katoliški cerkvi, in pa pravo iemenovanja škofov od strani države morajo ostati pogoji, brez katerih je koukordat z Vatikanom nemogoč. Verjetno je, da bodo ti pogoji naleteti na odpor pri vatikanskem državnem tajništvu. Tako namiguje že tudi italijansko Časopisje, zlasti ono, ki je v zvezi 8 Sv. Stolico. Toda naši zastopniki morajo ostati dosledni svojemu načrtu, ko bodo odšli v Rim, da sklenejo koukordat.« •Poleg tega je verjetno, da se bo tudi ofici-fclna Italija ob priliki sklepanja novega konkordata postavila na isto stališče, kakor se je Avstrija L 1914. napram Srbiji, ko je Srbija sklepala konkordat z Vatikanom. O tem ne more biti dvoma, ker je vpliv oficijelne Italije na vatikanske kroge danes ravno tako močan, kot jc bil nekdaj vpliv Avstrije.* »Preko katoliške cerkve se mora širiti italijanski imperializem« — je rekel preteklo leto Mussolini. In če imamo pred očmi, da bo ta človek kmahi gospodar Italije, si lahko predstavljamo, na kakšne težave bo naletela naša delegacija pri Vatikanu in pri Italiji, če bo hotela skleniti nov konkordat.« Toliko v informacijo. O predmetu samem bomo pa o priliki spregovorili kaj več. f- Prodam vlade za bodoče zasedanje parlamenta. Na zadnji ministrski seji je vlada sklenila stopiti pred parlament s sledečim programom: t. Oborožitev armade, 2. zvišanje oficirskih plač, 3. uradniški zakon, 4. zakon o vojni odškodnini, o. kmečki krediti, 6. zakon o zavarovanju živine, 7. zakon o zavarovanju 6etve, 8. izenačenje davkov in 9. agrarna reforma- Z ozirom na ta program bo vlada zahtevala, da ji parlament izreče zaupnico. + Radikali v krizi. Hrvatski listi objavljajo sledeča izvajanja nekega radikal-skega prvaka o krizi: >Kriza bo trajala zelo dolgo, in ni druge rešitve iz nje, kakor da se dosedanja koalicija obdrži. Seveda so ne bo dala koalicija obdržati pod starimi pogoji. Mi »e čutimo danes močne, a naša moč samo povečuje zmešnjavo v krogih radikalov in demokratov. To tudi vsi čutijo. V demokratskem klubu prevladuje danes Pribičevie vsaj moralno. Številčno je Davidovič morebiti močnejši, toda on nima nobenega aduta v rokah. Pribičevifc in njegova skupina se danes popolnoma strin ja z radikali in so najboljši zavezniki radikalov. To se je videlo tudi na zadnji seji ministrskega sveta, ko je Pribičevifc energično nastopil za radikale. Mi. radikali, smo danes gospodarji položaja. Rešitev krize je v naših rokah. Demokratje so v razsula, Pribičevie pa s svojo skupino radikale podpira in jih bo podpiral. Mi vemo, da oni hočejo ostati na vladi iu zato se tudi Davidoviču ne bodo uklonili. Vsled tega bomo mi narekovali pogoje za novo koalicijo. Spočetka se bodo demokrati sicer našim pogojeni upirali, mi pa bomo stavili tako pogoje, da bomo lahko popuščali, tako da bomo izpolnitev naših glavnih zahtev le dosegli.«; — Se non b vero, e ben trovato. -f- Dve skupini v radikalno-demokratski koaliciji. Med radikali in demokrati obstojata dve skupini. Prva skupina pod vodstvom Pašiča iti Pribičeviča zahteva, da se nadaljuje skupno delu v parlamentu in da se vlada rekonstruira na podlagi novega sporazuma med radikali in demokrati. Dalje zahteva ta skupina, naj bi šli radikali in demokrati v nove volitve pod skupno parolo, da na ta način stvorijo močno vladno stranko v bodočem parlamentu. Druga skupina pa želi, da se koalicija med radikali in demokrati čim prej razbije in da se takoj razpišejo nove volitve. Po poročilih belgrajskih listov prevladuje prva skupina, kar je tudi popolnoma razumljivo, dokler so vladua korita še polna ameriških dolarjev. -j- Sloga v znamenju loudov. ?>Slobod-na Tribuna« poroča iz Splita, da vladajo med voditelji tamkajšnjih jugoslovanskih fašistov že dolgo zelo napete razmere. Eni so za to, da gredo Fašisti samostojno v volitve, Pribičevci pa so seveda za brezpogojno hlapčevanje demokratski stranki. Boj med obema strujama, ki je drugače oster, se je te dni polegel, ker so fašisti te dnia dobili na razpolago neke velike fonde, katerih nobena struja noče prepustiti drugI. Tako se sliši okolu korita samo še cmokanje. + Francosko časopisje o fašistih. Francoski listi izražajo z ozirom na pre-membo vlade v Italiji bojazen, da bi utegnili Fašisti načeti razna vnanjepolitičnn vprašanja, zlasti jadransko, kar bi mo^lo izzvati resne posledice. -f Monarliističnn stranka. Na Dunaju so ustanovili znani legitimisti novo mo-narhistično stranko, v katero so se spojile tri doslej obstoječe monarhistične skupine. Predsednik stranke je bivši poslanik VVeuse, med odborniki pa se nahajajo bivši naučni minister Hussarek, sekcijski šef Schager in drugi. Stranka utegne že pri prihodnjih volitvah nastopiti s svojimi kandidati. + Sovjetsko zračno brodovje. — Dopisnik ;-Daily Mail*-a javlja iz Moskve, da je sovjetska vlada organizirala veliko zračno brodovje in si cer popolnoma pod nemškim vodstvom. Nemški letalski častnik Welling je nadzornik vseh ruskih letalskih šol. Piloti so sami Nemci, ki so se udeležili svetovne vojne kot letalci. Letala so nemškega izvora. -f- Tnršbe zahteve na orientski konferenci. Glasom poročil turškega lista >Ile-ri« bodo Turki na orientski konferenci zahtevali: 1. Plebiscit v zapadni Traciji naj odloči, pod kakšno vlado naj pride Traci-ja, 2. grško vojno brodovje je treba uničiti, 3. grško prebivalstvo v Traciji naj se izseli in na njegovo mesto naj pridejo' Turki iz Grčije in 4. otoki v egejskein morju naj se nevtralizira o. -j- Izlam se probuja. Angorska vlada je poslala kot svojega zastopnika v Trakijo Rifat-pašo, da izvede zasedbo dežele. Pred nekaj dnevi je dospel Rifat-paša v Carigrad, kjer so ga sprejeli z nepopisnim slavjem, kakoršnega Carigrad še ni videl. V začasno prestolico Kemal-paše, v Bruso, pa se jc prišlo zmagovitemu vojskovodji poklonit zosebno odposlanstvo mohamedancev iz Indije, ki je poklonilo Kemalu kot izreden dar krasno izdelano zlato sabljo, njegovi armadi pa dve letali najnovejšega sistema. — V Angori se mudi že dalje časa odposlanec sovjetske vlade Midvani, ki jc izrazil angorski vladi prisrčne čestitke sovjetske vlade na vspehih turškega orožja. —• Vse to so znamenja velikega preokreta, ki se vrši v mišljenju narodov Prednje in Srednje Azije in s katerim morajo evropske države prav resno računati. + Rusi utrjajejo Sebastopol. -- Sovjetska »Pravda* javlja, da je ruska vlada določila svoto 174.000 zlatih rubljev za obnovo pristanišča v Sebastopolju, Id ga namerava izpremeniti polagoma v prvovrstno morsko trdnjavo. -f Svečanosti v Bruslja. 11. novembra se vrše v Bruslju velike svečanosti na čast »neznanemu vojaku«. Na svečanosti je povabljena tudi naša vlada, ki bo poslala v Bruselj posebno zastopstvo in izbrano četo solunskih borcev. Drnžba sv. Mohorja je pričela razpošiljati letošnji književni dar poverjeništ-vom. Dobi jih naprvo ljubljanska škofija, potem lavantinska in nato inozemska po-verjeništva. Udje dobijo 4 knjige: Koledar za L 1928, PeterPavelglavar, zgodov. povest, spisal dr. I. Pregelj, Mladim srcem, III. spisal K. Meško in dr. Zore-ta Živl jenje svetnikov 3. zv. — Alejo v Prekmurju. Z merodajne strani se nam poroča: Ko so se postavljali v Prekmurju mejniki proti Mažarski in tudi večkrat pozneje, so se širile po Prekmurju vesti, da bo precejšen del tega našega ozomlja prideljen zopet Mažarski. V resnici je stavila razmejitvena komisija — kljub protestu našega delegata — tak predlog Ligi narodov. Po tem predlogu naj bi se odcepilo od naše države 26 obmejnih občin — med njimi tudi Dolnja Lendava — s 17.000 prebivalci, med njimi 7000 Slovencev, ter zopet priklopih Mažarski. — Liga narodov je imela nalog, naj posreduje med našo in mažarsko vlado, da se to vprašanje prijateljsko uredi. — Sedaj objavlja Liga narodov v svojem glasilu »R6sum6 mensuel des 1ravaux de la Soci6t6 des Nations« za mesec september, da se kljub vsem naporom ni posrečilo doseči med obema državama sporazum, po katerem bi se popravila meja. Naša država, da je bila sicer pripravljena dovoliti neko malo korekturo, pa le proti primerni kompenzaciji na drugem mestu. Mažarska pa je izjavila, da dovoli zahtevano kompenzacijo, toda le, ako se naša država podvrže razsodbi Lige narodov gl de Prekmurja. — Liga narodov je sprevidela, da je vsako nadaljnjo posredovanje brezplodno in je to sporočila konferenci poslanikov v Parizu. S tem je vprašanje meja v Prekmurju de-finitivno rešeno. Celo Prekmurje v dosgfc danjem obsegu ostane pri nas, mejniki se ne bodo več prestavljali. — Poizvedbe po izginolem tomlšelj-skem župniku g. Ivanu Gabrščku še niso dovedle do nikakega uspeha. Nekateri spravljajo ta slučaj v zvezo s klici na pomoč, ki so jih tisti večer slišali ljudje ob Gruberjevem kanalu. Dognanega še ni nič. Kdor bi bil morda videl g. župnika Gabr-ščka v četrtek, 26. oktobra zvečer po pol 7. uri, naj to blagohotno naznani policiji ali pa našemu uredništvu. — Srednje kmetijske šole brez verouka in verske vzgoje. V »Službenih Novi-nahe v Belgradu je nedavno izšel »Pravilnik za srednje kmetijske šolec, ki ga je izdal poljedelski minister Ivan Pucelj. Učni predmeti se dele na občne, privatne, strokovne in neobvezne, vsega 35 učnih predmetov. Med temi predmeti pa o vero-nauku ni nikjer nobene sledi! Potemtakem je minister Pucelj tisti mož, ki je — vsaj med Slovenci — ustanovil prvo brezversko srednjo šolo (kmetijska šola v Mariboru). Kaj poreko na to pošteni kmetski starši, ki še nekaj drže na to, da njihovi sinovi poznajo deset božjih zapovedi in na tem te. meliu doraščajo v može? Kjer ni verskega pouka, seveda tudi ni nikakih verskih vaj in jih dejansko tudi Pucljev pravilnik ne pozna. Tako se bo fant na šoli odvadil ho-diti v cerkev tudi ob nedeljah in praznikih. Pa slovensko ljudstvo bo že preskrbelo, da Pucljeva drevesa ne bodo zrasla v nebo! — Velika pravičnost ljubljanskega okrajnega šolskega sveta. Iz Št Vida nad Ljubljano je učiteljica Lj. Vider nenado-ma prestavljena v Zelimlje. Okrajni šolski svet ljubljanski oz. nadzornik Rape se kaj rad sklicuje na starost in kvalifikacijo; ved. no povdarja, da pri premeščanjih pridejo upoštev najprej najmlajši in slabše kvalificirani. Zakaj v tem slučaju zopet krivična izjema? Učiteljica Vider je po letih in službovanju starejša nego Bitenc, je vsa leta službovanja izborno kvalificirana in mora iti, ker ni — Sokolica. Bitenc je za dve ali tri leta mlajši, a ostane, ker je Sokol. Bravo, nadzornik Rape in zdravol Popolnoma jalov je izgovor, da je Bitenc po. treben na ondotni obrtni šoli. Saj so na šentviški šoli poleg Bitenca In poleg kate-heta še 4 moške učne moči, ki v obrtni šol! premorejo vsaj toliko kakor Bitenc. Pred leti je bilo še manj moških moči, pa je šlo tudi na obrtni šoli. Ta izgovor je torej pr«. zen, prazen tembolj, ker ga je iznašel biv-ši Slomškar Jelocnik zato, da na tihem ščiti sokolstvo. — Umrl je v PriBtavi pri Mengšu daleč okrog znani tesarski mojster Franci Kosec. Bil je mož stare korenine is skrben oče svoji družini. — G. Fr. Erjavec nas naproša, da popravimo našo včerajšnjo vest o njegovem odpustu v toliko, da je za enkrat še netočna. (Kakor smo izvedeli, igra pri nameravanem odpustu glavno vlogo politika. Če se namera uresniči, bomo o stvari še hudo govorili; to pa povdarjanto že danes, da bodo odletele ob svojem času za vsako današnjo glavo tri druge.— .Op. ur.) — Ima para, Ima. -»Narodna Politika* prinaša tele zanimivosti pod naslovom »Gospodarski central i zame: Za regulacije Nišana in Gradiške pri Pirotu odobrens je svota 4,880.000 Din. Za progo Topčidei —Krasna 5 milionov Din. Za pot Užic« Vardište, Kral. Vada 8 milione Din. Zi pot Gostivan Debar 100.000 Din. Za pol Rudo Plevlje 60.000 Din itd. — Potemta kom je za Srbijo odobreno 22 milijonoi 389 tisoč dinarjev. Za Bosno in Hercego vino celi en in pol milijona, zA Hrvatsk« in Dalmacijo 3 milijone Din, in za Slovo nijo? Za to se minister »kmetijacac malt briga, glavno je, da ostane minister. — Država nima kredita niti pri svoji lastni pošti. Ministrstvo za pošto je namreč izdalo naredbo vsem brzojavnim uradom, da državnim uradom ne smejo več kreditirali pristojbin za brzojavke v Ino zemstvo, ker samo belgrajski uradi dolgujejo na imenovanih pristojbinah poštnemu erarju nad 12 milijonov kron. | — Vljndnost. Na kumanovsko prosla vo sta odšla tudi demokrat Pribičevifc li radikal Laza Markovič. V Skoplju Bta s< usedla k skupni mizi. V restavracijo pri de prodajalec časnikov. Laza Markovil zakliče: »Daj mi »Demokratijo«!« — »Pf nema kod nas » Demokrati je« I c — Natt se oglasi Pribičevifc: »Daj mi »Samoupra vu«!« — »Pa nema kod nas ni »Samo uprave«!« — se odreže prodajalec in gre — Naš prvi aeroplan brez motorja Pilot novosadskega letalskega arzenali Štefan Hosu je izumel nov aparat za. le Pozabljenim! Vseh mrtvih dani... srce moje spominja se ta čas vas, zabljeni grobovi, kjer križ na kamnu ne stoti, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli.., (Simon Gregorčič.) Izgine spred oči — izgine i* spomina! So pa dogodki, so osebe, ki nam ne smejo Izginiti iz spomina! So spomini, ki morajo postati in ostati last naroda, pečal njegovi duši, neusahljiv vir njegove nrav-ne moči, kakor junaškim bratom našega }uga Kosovo. Vse gorje, vse trpljenje, ki se Je razlilo v letih 1914. do 1918. čez naše gore in doline, vse strašne žrtve, ki so morale piti najgrenkejši kelih telesnih in duševnih bolečin ter leči v prezgodnji grob —- ne smejo iz našega spomina. Bratov, ki so padli v tuji zemlji za našo svobodo, ne smemo pozabiti. Grobovi, iz katerih klije naše življenje, morajo ostati v častnem spominu mecl nami. Naši so, za nas, mesto nas so trpeli in umrli, zato smo jim mi dolini ohraniti hvaležen, časten spomin. Naši bratje so! 2 njimi smo se igrali Srog rodne hiše, 2 njimi živeli pomlad svojega življenja; ena mati nas j« pestovala, tn oče nam delil kruh. Naši sinovi sol Bili so naši mlljenci, osi up in naia nuda. Kako so oiivliali našo hišo, kako orali naše polje, kako so ] peli skozi naše vrtove in ukali po naših I planinah. Bog nam jih je dal, da nam bodo I opora v starosti, veselje v žalosti, pomoč v stiskah. Naši očetje so! Utrujeni od deia in boja za vsakdanji kruh so se vračali pod noč iz njiv, gozdov in senožeti k domačemu ognjišču. Z žuljavo roko so nam odrezali kos in nas posadili na koleno, izpra-šujoč in pripovedujoč so nas učili živeti. Pustili so nam sadove svojih žuljev, nas poškropili in odšli, da zadenejo veliki,. strašni križ in se ne vrnejo. Naši možje so! Malo so govorili, ali v globinah srca so nas zvesto, do groba ljubili. Nož v srce jim jc bil cesarjev klic, me smo jim bile v sanjah pred očmi, nam je veljal zadnji vzdih, zadnja misel, ko so padali in obležali, da vstanejo sodnji dan po svoje plačilo. Naši ženini) Hrastje naših gora, cvetovi našega polja, up naših mladih src. podobe naših najslajših sanj. Pod našim oknom so zadnjič zapeli in zavriskali, nagel in rožmarin iz naših gredic so si pripeli, ko so stopili na krvavo pot, da jo končajo s spominom na nas v izkrvavelem srcu. Iz podzemeljskih rovov, iznad ledenih vrhov, od daljnjlh Dnjestrovih bregov so nam pošiljali srčne, upa polne pozdrave, lačni in žejni, smrtno utrujeni, sredi peklenskih bojnih muk in strahot so mislili na nas, sredi zapeljivih prilik neznanih mest so nam ostali zvesti, dokler ni njihovih src in naših duš prebodel smrtni strel. Naši prijatelji! Skupaj smo bili žogo, skupaj trgali klače, dražili čmrlje, pasli, se drsali in kopali. Skupaj smo stali pred cerkvijo, skupaj peli in vasovali, delali in fantovali. Moška ljubezen in zvestoba nas je spajala, kot dobri sosedi-bi imeli gospodariti, v bojih življenja drug drugemu stoječ ob strani, v edinosti močni. Ni vas več, sami se borimo, okrnjeni, osameli. Dobrotniki, rešeniki naši! Vi sle zadeli križe, vi ste zgrabili grenki kelib, vi ste legli v tujo zemljo, da smo mogli mi ostati v domači hiši, živeti in uživati v domačem raju, dočakati dan solnca. po katerem so zastonj hrepeneli z vami rodovi naših prednikov. Vam so bili naloženi naši grehi in za nas vse, ki živimo in sc veselimo dneva, ste bili položeni kot žrtve na oltar. Zidarji naše svobodne domovine, kla-dlvarji naše solnčne bodočnosti, junaki naše slavel Vam velja pesnikova beseda: •'Kar meč, kar strol ilh je pomoril . . < teh slednji niani kot jaz ni storil, več kot mi vsi je žrtvovali... (S. Gregorčič: Odlikovanje. m nam — brez izjeme — pristoja, da jo ob spominu na vas hvaležno ponavljamo. Pili ste svoj in naš delež trpljenja, ki je bil našemu rodu prisojen, do dna. Zaradi rodu. jezika, pravic in grehov naših ste trpeli na telesu muke vojske in na duS smrtne bridkosti preziranja, zapostavlja nja, sovraštva, strtih upov, človeških ii narodnih pravic, bratomornega boja. Z< tujo korist, za blagor svojih tiranov sti morali trpeti in umreti, v boj, ki ga nist» hoteli, ste morali iti, proti bratom, ki st< jih želeli objeti, proti maščevalcem vašed trpljenja. Za zmago, ki je niste želeli, k ste se jo bali bolj kot svoje smrti, ker b pomenila smrt naroda, ste morali umreti Vi, dvojni mučeniiki, dušni in telesni zaslužite vso čast in prednost pred brati ki so se za svoje z upom zmage borili i veseli ob zarji zmage umirali! Iz dežele v deželo ste hodili lačni n utrujeni svoj križevj pot, od severa na juj od zapada na vzhod so vas gonili v smrl iz doline v hrib. Povsod pa ste našli i«' smrtni strah, iste strte upe, povsod st Eill iz enega keliha. Zato ne sprašujem« ratje naši, rešeniki naši, pod katero w stavo, od katere puške ste padli. Kako ste želeli videti svoje, i njin živeti ali vsaj ležati v domači zemlji, o blagoslovljenem pokopališču, med svoje koder grobove škrope in za mrtve molij« A mi živimo, vi pa ste morali leči v mrzl stepe vzhoda, v šume Karpatov, ▼ lovje Krasa, omahnili ste v prepade gor na vse strani sveta ste brez sledu izginil Pastir, ki piska v bukovinskl goščam z grozo umolkne in odskoči, ko uglec Stev. 541. SLOVENEC, dne T. flovemKra 1922. Sr&fc s lanje brez motorja. Posebnost Hosujevega aparata obstoji v tem, da so dviga lahko v zrak tudi z ravnine, dočim so morali aparate drugih sistemov doslej spuščati z gričev. V zraku se lahko drži 8—12 ur. — Bajnkova pevska šola je dotiskana in bo prihodnji teden ua razpolago v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pevskim zborom bo nudila izredno bogato gradivo. — Nered na železnici. Z ozirom na pojasnilo inšpektorata državnih železnic pod tem naslovom v Slovencu« od 29. oktobra podpisana pojasnjujem, da je bil dopisnik notice v Slovenca od 16. okt. pod istim naslovom točno informiran in je nepretirano poročal. Jaz se doplačilu radi prtljage nisem prav nič protivila, še manj pa sprevodnika napadala, temveč samo prosila, naj mi pove, kaj želi in ko je razvezoval in preiskoval moj nahrbtnik, po tleh sukal steklenico, da sem se res bala za njo, ter govoril od «šnopsa«, sem mu zatrjevala, da je vino in ne šnops, v nahrbtniku pa pšenica, katero mi je podaril možev oče. To lahko priča moj voznik in še veliko sopotnikov navedenem vlaku, kateri so gledali skozi okna iz vagonov in delali različne opazke. Sicer se pa jaz nisem napram nikomur pritožila radi doplačila od prtljage, pač pa nastop sprevodnika in ker me je še indirektno zmerjal z »babo« zasluži kritiko, če sprevodnik ni bil pijan, kaj pa je bilo potem krivo, da ni mogel spisati potrdila in da ml ni vrnil preostanka. Če že inšpektorat drž. žel. vse drugo pojasnjuje, zakaj pa ne pojasni še, kje da se nahaja potrdilo za 8 Din plačane globe in pa preostanek 2 Din. Preiskavo prtljage, če se mu je zdela sumljiva, bi bil lahko pustil izvršiti po v bližini stoječemu kontrolnemu orožniku, ne pa da je sam razvezal nahrbtnik in razmetaval moje stvari po tleh. Sicer pa sein mnenja, da se je v tem slučaju šlo le za težo prtljage in eventuelno za količino, ne pa za vsebino. S prvotnim dopisom se je hotelo doseči, da sc taki pripetljaji v bodoče preprečijo, ne pa da se jih zagovarja, ker nikakor ni na mestu, da vinjen železničar potnike zmerja ter jim prtljago premetava po železniškem tiru in vznemirja potujoče občinstvo. — Alojzija Zabukovšek. — Promet brzovlaka Celovec—Jesenice—Trst It ukine. Vsled nezadostne irekvence se ukine pri-ienši s 6. novembrom 1.1. promet brzovlakov na pro-ji Celovec—Jesenice—Trst. Prihod ua Jesenice iz Celovca ob 7. uri 55 min., odhod proti Trstu ob 8. 10. min., prihod na Jesenice iz Trsta ob 21. uri 15 minut, odhod proti Celovcu ob 21. uri 30 min. Večerni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 19. uri 03 min. nima zveze proti Celovcu. Brzovlak Miinchen—Jesenice—Trst in obratno ostane še nadalje v prometu. — Organizacija samostojnih slepcev na Hrvatskem. 29. t. m. se vrši v Moslavini-Popovači ustapovni občni zbor za udru-aenje samostojnih slepcev. Oklic pravi, da ilepci no potrebujejo več usmiljenja ljudi, ampak zahtevajo le priznanje za svoje delo. — Izganjanje Judov iz Ogrske. Mažarska vlada je pod pritiskom mažarskih ašistov »Prebujajočih se Ogrov« sklenila zgnati iz države 15.000 židovskih družin, 'rvih 5000 pozivnic je že izdanih. Med izgnanci so tudi možje, ki so igrali v ogr-kem javnem življenju veliko vlogo. Pa menda ne pride ta židovska povodenj k nam? — Italija zalaga r, moko Dalmacijo. )b naših neurejenih gospodarskih razmerah so bili Dalmatinci prisiljeni, da so začeli uvažati moko iz — Italije. Seveda ta moka ni bila italijanski pridelek, marveč bo Italijani žito uvozili iz Argentinije, ga imleli v svojih mlinih in nato moko izvolili v Dalmacijo. Pri tem niso zaslužili samo njihovi trgovci, ampak tudi ladje in nlini, a kljub so se zbog uvoza te moke Dalmaciji znižale cene kruhu za 10 K pri kilogramu. ~ »Brez poznavanja razmer.« Sobotna »Politika« je objavila zanimiv članek o agrarnih razmeraji v Dalmaciji, kakor so se razvile po proglašenju principa, »da je zemlja last onega, ki jo obdeluje«. Iz napačnega razumevanja tega principa se je razvila v Dalmaciji z ozirom na lastninska prava do zemlje cela anarhija, ki je dovedla ponekod že ko krvavih spopadov. Zanimiva v tozadevnem članku »Politike« pa je okol-nost, da »Politika« navaja kot vzrok tega neznos-nega stanja med drugim tudi dejstvo, da so »predhodne odredbe* glede izvedbe agrarne reforme »kljub nepoznanju agrarnih razmer« v Dalmaciji razširili tudi na te pokrajine! To priznanje od strani »Politike« je mnogo vredno, ker nam dokazuje, kako centralizem s svojo brezglavo težnjo po kasarniškem uniformiranju cele države končno samega sebe bije po zobel. In če komu lahko po pravici očitamo nepoznavanje razmer v raznih delih naše države, očitamo to lahko centralistični upravi v Belgradu. — Novo strašilo. V Subotici izhaja orju-naški list »Princip«. V tem lističu čitamo, da je glasom avtentičnih vesti iz Budimpešte prispel tja Honrad Hotzendorf, da skupno s Friedrichom organizira mažarski fašizem. Potem poroča, da prideta v Pešto te dni tudi 2 fašistovska laška poslanca, ki bosta predložila skupen načrt za vpad v Jugoslavijo s severa in juga. 8. novembra pa pridejo v Pešto tudi bolgarski fašisti, nakar se ustanovi skupna fašistovska zveza med Nemci, Lahi, Mažari in Bolgari. — V času neprestanega deževja so take vesti prav dobre za preganjanje spanca in podremanosti. — Brez komentarja. »Oddelek za varstvo dece« pri ministrstvu za socialno politiko dobiva od strani mnogih aktivnih državnih uradnikov prošnje, v katerih jadikujejo nad svojim bednim materijelnim položajem in prosijo za podporo. Utemeljevanja teh rošenj so vedno taka, da se človek zgraža, ko jih bere. Tako ima n. pr. neki ministrski višji uradnik v Belgradu ženo in šest otrok, od katerih 4 obiskujejo šolo, plače pa ima 2500 dinarjev mesečno, ki pri znani belgrajski draginji ne zadošča niti za kruh. V svoji prošnji pravi: »Prosim, da izvolite mojo prošnjo upoštevati, sicer ne odgovarjam za posledice.« — »Samouprava«, po kateri posnemamo te vrstice, dostavlja: Brez komentarja! —■ Topliška sezija v Marijanskih Lažnih se je letos končala silno slabo. Vseh gostov je bilo letos 10.042 proti 20.119 gostom v preteklem letu, t. j. za 10.077 oseb manj. Največ gostov v Mar. Lažnih je bilo letos iz češkoslovaške republike (31 %), najmanj gostov pa je prišlo iz Avstrije (7 %), medtem ko je bilo lani v Mar. Lažnih skoraj 70 % Avstrijcev. — Jasno je, da je na obisk slovečih čeških toplic vplivala visoka češka valuta. Avstrijci niso mogli tja zaradi svoje slabe valute, Cehi sami so pa s svojo vi-sokostoječo krono ceneje živeli v južnoslovanskih morskih letoviščih kakor v domačih toplicah. — Radi obrambnega govora znova pred sodišče. Proti profesorju Maslariču, enemu izmed obtožencev v osješkem komunističnem procesu, je državni pravclnik vložil novo tožbo, ker je bil Maslarič v svojem obrambnem govoru rabil izraz »nesramna Obznana«. Doslej ni bil nikjer običaj, da bi se obsojenci zaradi besed v zagovoru znova tirali pred sodišče. — Poizkušen samoumor na smrt obsojenega. Ko so na vešala obsojenemu morilcu Kero-ševiču v Belgradu naznanili, da je njegova prošnja za pomiloščenje odbita, se je, ko je ostal sam, trikrat z nožem sunil v trebuh. Težko ranjenega so prenesli v bolnico. Tam ga bodo skrbno zdravili, ko ozdravi, se pa izvrši smrtna obsodba. — Novo zdravilo proti žoltnim kamenčkom. Na zadnjih zdraviliških shodih v Frauk-furtu, Lipskem, Genevi in Parizu se je mnogo razpravljalo o novem preparatu proti žolčnim kamenčkom, ki jih je odkril prof. dr. Heinc, reetor zdravniške fakultete na univerzi v Er-langu. Kakor sta prof. Noordeen v Frankfurtu ter prof. dr. Mohlreboen iz Chateau de Cor-celles v Genevi poročala, je dobil omenjeni preparat ime »Cholaktol«; njegov glavni sestavni del je olje poprove mete, ki ugodno vpliva na žolč. Novo zdravilo so preizkušali 'aie bele kosti pod grmom, kjer ležite že leto, šesto leto. Kmet se smrtno prestrašen pokriža, ko izorje glavo sredi gališke ljive — čigavo? Lovcu zastane noga, ko ja pripelje pes k ostankom človeka, ki jih e zanesel plaz tirolskih vrhov v gorsko olino. Zakaj tisoči naših bratov leže v aljnjih gozdih, gorah, rovih, prodovih, ne-oznani, nepokopani, pozabljeni. In mil Mi? Kje je zapisan spomin na junaštva, pljenje, žrtve naših fantov in mož? Mar naj ga piše Nemec, Italijan, Francoz? Kje 0 uklesana imena naših junakov? Ali ča-;?rao, da nam pride povelje za to iz Bel-rada? Kdo moli za pokoj njih dušam? 1 to je višek hlapčevstva, da si niti javno a te naše brate več moliti ne upamo! akšni so naši vojaški grobovi? Nemci, Italijani, Francozi, Angleži... ir'ajo posebna pokopališča, kamor znajo vojaški oddelki ostanke padlih voja-ov, krasc grobove in stavijo nanje spo-enike — brez ozira na narodnost padle-a, Vsi narodi — tudi Čehi in Srbi, slave '■'anke »neznanega vojaka« in jih sloves-i pokopujejo, da tako počaste padle. Av-ijska vlada je nekoč postavila pri Slav-vu (Aspern) na Moravi monumentalen omenik Napoleonovim in svojim voja-om, ki so tam padli, na naši meji Italijani, Srbiji Srbi stavijo spomenike padlim v ■etovni vojski, obubožani Avstrijci ne zastajajo. A mi? Kako je v nas? Mi se sramujemo bratov, ker so padli v tuji službi, mi se bojimo njihovega spomina, ne upamo očitno niti moliti zanje, ker so padli baje za Avstrijo. Mi slavimo Kosovo, Kumano-vo, kakor smo pred leti slavili Custozo, Jajce in Maglaj, — na komando cesarske ali kraljeve vlade. Le spomina, ki ga naša vest, ki bi ga moral naš ponos komandi-rati, ne slavimo. Ali nam ne ukazuje naša vera, naša vest, narodna zavest, čut hvaležnosti, naš ponos, da častimo spomin bratov, junakov in trpinov od Dnjestra in Karpatov, od Soče in Piave, Krna in Rombona, Dolomitov, Grape in Krasa? Bolj kot kdo drugi so oni trpeli in padli so za nas, za našo svobodo, našo bodočnost, za našo Jugoslavijo I Zato proč s sramoto, s strahom, poniževalnim preziranjem naših bratov in sebe! Naši so, naše gore hrasti, naših polj cvetovi, naš ponos in naša čast, mučenikt naši. Očitno molimo zanje, pred vsem svetom jih priznajmo, spomenike jim postavimo, zberimo imena in govorimo o njihovem junaštvu. Vseh mrtvih dan bodi dan oživljenja njihove slave. Slava spominu naših padlih bratov, čast njihovemu imenu, večni pokoj njihovi duši! J. H., bivši kurat. na raznih klinikah na Francoskem, v Švici, na Nemškem in Nizozemskem in baje vsepovsod z najboljšim uspehom. Posebnost tega le-ka je, da se pri njem ni treba držati diete, kar je običajno najvažnejše. Ako se bo zdravilo tudi v nadaljnih slučajih obneslo, bo to pomenilo važen napredek v zdravljenju žolčnih kamenčkov, na katerih boleha mnogo ljudi. — Večerno srednjo iolo za delavne sloje otvori »Prosvjetni Savez« v Zagrebu. Sola bo urejena po znani šoli ing. MUjenka Vidoviča v Sarajevu. — Grofica — tihotapka. Na carinarnici v Subotici so ustavili grofico Amalijo Czech, ki živi na svojem posestvu pri Osjeku, ko se je hotela odpeljati v Pečuj. Pri preiskavi so našli pri njej 50.000 dinarjev v škatlji za dragulje. Denar so zaplenili, razven tega pa je morala ostati še celo noč v zaporu, dokler niso z doma prinesli 100.000 dinarjev, ki jih je morala plačati kot denarno kazen. — Denarja ni! Za pametne stvari ga jc bolj malo, dovolj pa ga je za hazardne igre. Tako je te dni policija v Zemunu zalotila v kavarni »Central« skupino igralcev pri »solidni igrici« in je zaplenila pri tej priliki nad 300 tisoč kron. — Prijet defravdant. V Novem Sadu so prijeli ravnatelja ondotne Srbske zadružne banke Jovana Piuterja, ki je poneveril 600 tisoč kron. — Železniška tatvina. Iz tovornega vlaka št. 899 je bilo ponoči ukradeno 210 kg sviloprejnLh kokonov. Pošiljatev je šla iz Sofije v Cololcio v Italiji . — Tatvina. Avguštinu Terpincu v Kamniku je bilo ukradenega precej usnja. — V Stolniku je bilo vlomljeno v kočo Franceta Zvržine. Vlomilci so odnesli raznega blaga v vrednosti 17.990 K. — Obstreljen je bil delavec Anton Sušnik z Žage. Socialni vestnik. s Nezaposlenost v čelki tekstilni industriji. Pred nekaj dnevi se je vršilo v češkoslovaškem ministrstvu za socialno skrbstvo posvetovanje o odpuščanju delavstva in izplačevanju podpor deloma nezaposlenim. Zastopniki delavskih slojev so zahtevali, da naj izplačevanje podpor deloma nezaposlenim postane za podjetnike obligatorno. Inž. Danihelka, ki je zastopal tekstilne tvornice je ugovarjal tej zahtevi. Izrazil pa je svoje mnenje, da se bo število zavodov, kateri podpore sami izplačujejo, pri 95% refundaciji povečalo. Obenem je pa povdarjal, da ne more razglasiti dolžnosti za izplačevanje podpor glede vseh tvor-niških podjetnikov. V nedeljo se je v Zagrebu vršila III. glavna skupščina »Jugoslov. Sokol. Save-za«. To bi sicer ne bilo nič posebne omembe vrednega. Toda temu »Savezuc je starosta g. dr. Ravnihar, kandidat »Zajedni-čarskei kandidatne liste v Ljubljani. To iisto odločno pobijajo demokrati, ki posebno ostro nastopajo proti dr. Ravniharju. Zato je bilo pričakovati, da bodo demokrati, ki so sami seveda tudi vsi Sokoli, to skupščino porabili, da izpodmaknejo stolec g. dr. Ravniharju. Demokratje so stolec v Zagrebu res spodmaknili, a dr. Ravnihar še vedno sedi na njem. Vnovič je izvoljen za starosto. Človek bi mislil, da je dr. Ravnihar zmagal. Toda sprejete resolucije nam govore drugače. Dr. Ravnihar, Vidmar, dr. Triller in sploh vsi »zajedničarskk Sokoli, ki so poslali v svet ono politično izjavo, v kateri naznanjajo enoten nastop pri občinskih volitvah, so naglašali, da smo Slovenci narod za se, da so Srbi drug narod in Hrvati zopet drug. Iz tega načela so proglašali, da je treba revidirati ustavo, da je treba Slovencem dati popolno avtonomijo. Naenkrat smo videli pred seboj četo mož, ki od njih ni hujših avtonomistov in separatistov, čeprav so včeraj še prav ti gospodje bili najhujši centralisti. Gg. dr. Ravnihar, dr. Triller, Pustoslemšek in njihovi zavezniki NSS so naenkrat postali tako radikalni avtonoraisti, da se je Ljubljana iz-prva čudila, pozneje pa smejala, ko je videla, da se hočeta Ravniharjev »Narod« in NSSarska »Jugoslavija-: kosati, kdo bo bolj radikalen avtonomist. Ljubljančan, ki je že od nekdaj vajen pri tej liberalni gospodi takih metamorfoz. pred obč. volitvami, si je mislil svoje. Saj je vedel, da bo ta radikalizem trajal le rlo 3. decembra, ker le dotlej ga ti gospodje rabijo. Če se jim posreči 3. decembra Ljubljano zopet osvojiti, lahko padejo vse »av-tonomističnec ln >socialistične< krinke. Pa avtonomistična je padla že v nedeljo dne 29. oktobra v Zagrebu na sokolski skupščini. Pod predsedstvom dr. Ravniharja in z njegovim glasom je bila sprejeta resolucija, ki ostro obsoja vse, kar so dr. Ravnihar in njegovi sokolski sopodpisanci proglašali za svoje sveto načelo na znani izjavi. Sokol- j ska resolucija povdarja, da se Sokolstvo od < svojih naCel o narodnem edinshu no nroak- i ne! Na zaključku pa pravi, da »Sokolstvo« stremi slejkoprej za fizično in moralno popolnost svojega naroda, ki jo v naši edinstveni domovini samo eden.« Sokolstvo torej stoji na stališču, da smo Slovenci, Hrvati in Srbi le en narod. To je sokolsko načelo. Resolucija ostro novdaria. da bi Sokolstvo »vsak poizkus delovanja bodisi posamnih oseb ali posamnih sokolskih or-ganizacij proti tem načelom — obsodilo!« Resolucija načelnega centralizma! In dr. Ravnihar je glasoval za to resolucijo ter ostal še nadalje starosta jugosl. sokolstva. Slovenska javnost naj sodi to ravnanje. Tako je bilo v Zagrebu. Toda volitve so v Ljubljani. Tu pa Ravniharjevi in NSS-arski Zajedničarji še vedno nastopajo kot avtonomisti, kot junaki, ki se bore za priznanje pravic slovenskega naroda, ter za načelo, da smo v tej državi Slovenci en narod, Srbi drug in Hrvati zopet drug narod. Tudi to dejstvo bo presojala in sodila slovenska javnost. Obžalujemo, da se v tej sodbi in obsodbi ne bo mogla naglašati saj politična značajnoet Zajedničarjev. Kajti politične značajnosti ti dogodki ne razodevajo, pač pa ravno nasprotno. In to je treba ugotoviti. Redni letni občni zbor Slov. krščansko-socialne zveze se vrši v Ljubljani, dne 13. in 14. novembra 1022 po sledečem sporedu: I. V pondeljek, 13. novembra ob pol dveh popoldne predposvetovanje delegatov in prijateljev krščanskega prosvetnega dela v mali dvorani Ljudskega doma z referati: 1 O reorganizaciji SKSZ, poroča dr. Puntar. 2. O delu in ciljih Slov. krHS. ženske zvene, poro- ča g. doktorica A. Piskernikova. 3. Poročilo zastopnika SKSZ iz. štajerske. 4. O prosvetnem časopisja, poroča odbornik SKSZ. II. V pondeljek ob pol 8. uri zvečer proslava petindvajsetletnice SKSZ v veliki dvorani Ljudskega doma. 1 Nastop mešanega pevskega zbora »Ljubljane«. Spored: a) E. Adamič: Večerna I. b) Dr. Kimovec: Zvonovi pritrkavajo. c) P. H. Sat-tner: ŠaSek kodrolasek. d) O. Dev: Njega ni. e) St. Premrl: Pesem žrjavov. 2. Slavnostni govor predsednika SKSZ. 3. Dr. J. E. Krek: »Turški Križ . Igra Ljudski oder«. 4 Nastop Orlov. III. V torek, 14. novembra točno ob pol 9. uri dopoldne pričetek redn. letn. občnega zbora SKSZ v veliki dvorani Ljudskega doma s sledečim sporedom: 1 Otvoritev in pozdrav g. predsedniku. 2. Nagovor nar. posl. g. Gostinčarjn. 3 Poročilo odbora in odsekov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Debata in sklepi o vlož^nili pi-Minr?!': re- solucijah. 6 Volitev novega odbora. 7 Slučajnosti. Za udeležnike občnega zbora SKSZ srrru vložili prošnjo za polovično vožnjo pri južni in drž železnici. Kdor želi torej tozadevne izkaznice, naj se nemudoma javi, da jo bo imel v slučaju ugodne rešitve tnkoj pri roki; zadnji hip je nemogoče razpošiljati. Po eno izkaznico smo priložili že razposlanim vabilom. Pouk o uporabi najdete na izkaznici. Odbor SKSZ. m p Lepa slovesnost v Dekanih. Tržaška »Edinost« poroča o lepi slovesnosti, ki se je 18. i. m. vršila v veliki in ponosni slovenski istrski občini Dekanih. Dekanska župna cerkev je bila ostala v vojni brez zvonov; oba večja zvonova je bivša vojna uprava vzela, a manjši je počil. V zvonik so obesili nato šolski zvonec. Na prizadevanje župnika g. Slamiča in župana Grižona je pa italijanska vlada v ime vojne odškodnine priznala Dekanom dva nova zvonova v teži prejšnjih. Nato so poslali v prelitje še manjši zvon in naročili vse tri zvonove v precej višji teži; razliko poravnajo župljani. 18. t. m. so dospeli na postajo Dekani novi zvonovi. K sprejemu je prišla cela župnija z župnikom in županom na čelu, z godbo, cvetjem in zelenjem. Doma ni ostal nc starec ne otrok. Komaj se je vlak ustavil, so bili zvonovi že okrašeni s cvetjem in zelenjem. Nato so jih dvignili na vozove in jih spremili do cerkve. Na čelu sprevoda so nosili križ, nato so šli šolski otroci, godba in pevski zbor, nato vozovi z zvonovi, potem cerkveno in občinsko starešinstvo, za njim možje, fantje, žene in dekleta. Zvonove so pred cerkvijo položili na tla, dokler ne prispo priprave za dviganje v zvonik. Po sprevodu se je vršila veselica. — Ta dogodek kaže, da temelji našega naroda v Istri drže. š Proti stanovanjski bedi v Mariboru. Mar- Stan, ki tvori upravni oddelek »Mariborske gradbene akcije«, sc je te dni javno in pismeno še enkrat obrnil na kroge, ki bi lahko vsaj nekoliko odpomogli stanovanjski bedi, a tega doslej niso storili. Opominja jih, naj se v zadnjem tieuotku ozrejo na strašne brloge, v katerih se mučijo in umirajo cele družine, v tem ko imajo sami sijajna, obširna stanovanja. Cas je do ustanovnega občnega zbora gradbene akcije, ki se v kratkem vrši. — Prvo moderno podstrešno stanovanje je izvršil tržaški stavbenik g. Živec v dvonadstropni hiši g. Durjave v Gregorčičevi ulici. G, 2ivec je za to uporabil poseben, velepraktičen sistem, ki »e lahko izvršuje tudi po zimi, a stanovanji so lepa in udobna. Prvo leseno hišo pa dobi Maribor v obliki biieja in paviljona na obrtni razstavi, katera je kupil natakar g. Popovič in ju dal preurediti v stanovanjsko hišo. i S srebrno kolajno je bil odlikovan od cenilne komisije (Jury) na pokrajinski obrtni razstavi v Mariboru celjski krojaški mojster g. Josip Tomažič. i Rebekovo hišo na Miklošičevi cesti v Celju jc kupil Italijan Fric Confidenti, ki trguje z oljem. Gospodarstvo. Vrtnarske razstave Drica Angela Piskernik, asistentka dež. muzeja. Po dolgoletnem odmoru je Slovenija priredila letos več vrtnarskih razstav; zadnja je bila ljubljanska. Akoravno so bile vse te raz-Btave predvsem trgovsko-reklnmnega značaja, vendar ne smemo prezreti, da so pomenile velikanski donesek k vzbudi zanimanja za ta najlepši del narave in prepotrebnemu njegovemu spoznavanju. Bila je izražena želja, da naj podam svoje mnenje o takih razstavah in sosebno o ljubljanski. Slovensko ljudstvo, in najsi je ono ponižano in zasmehovano, ki izkrvaveva ua koroških tleh, najsi je ono prodano, ki domuje na Goriškem, ali ono iz Štajerske in Kranjske, vzras-lo je vsako poedino sredi rož; ni je koče tam v hribih, ni je kmetske hiše in ni je mestne stavbe, ki bi ne imela svojega cvetličnega vrtička, ali vsaj skromnega prostora na oknu ali v sobi, ki hrani, svetišče dobrim in srečnim, smejočega se cvetja in žejnih rastlin, ki vsrkavajo umetno jutranjo roso in se počasi odpirajo; na pomolih in mostovžih razlivajo v bajnem razkošju svoj mameči vonj rožmarin, 10-ženkravt in viseči nageljni; v gredicah pa ubirajo slavospeve lepoti tožeče vrtnice, astre in krizanteme. To je tradicija slovenskega plemena, da ljubi cvetje, in zato ni nič nepričakovanega, da ■se je občinstvo vrtnarskih razstav razveselilo. Posetila sem ono v ljubljanski jahalnici in reči moram, da me je ta prvi poizkus novejše dobe popolnoma zadovoljil. Všeč mi je bilo tudi neumorno prizadevanje razstavljalcev, vseh brez izjeme, podati posetnikom potrebna navodila in jih vpeljati v tajnosti rastlinske nege. Na vsej razstavi je bilo videti znake pridnosti iu kapitalistične skromnosti; postalo mi je jasno, da črpajo ljubljanski vrtnarji iz svojega življeuskega mozga in da je sleherni napredek produkt lastne energije, ln ravno spričo teh dejstev so postale skromnejše tudi moje zahteve in ne morem se ojunačiti, da bi razstavo grajala, na kateri sem pač pogrešala mnogo lepega, zlasti umetnega vrtnarstva. Kdor se zanima za dekorativno rastlinstvo, je našel na razstavi skoraj vse. kar uporabljamo za olepšavo stopnjišč, sob in dvoran: zastopane so bile razne palme (cocos, phoenix, cha-maerops, kentia, latania), philodendron. ara-lia, arauearia iu hvaležna dracaena, od ozko-listue indivise (cordyline) do rdečelistne aina-bilis iu zelenkaste alethris. Izredno olepševalno so učinkovale tudi tuje praproti, kakor ne-phrolepis Bostoniensis in pteris serrulata, ter ostrice (cyperus alternifolius in grarilis), tra-deskancije, agave in juke. Posebno bi še omenila cycas revoluto, ono sistematično zanimivo rastlino, ki tvori filogenetično vez med nižjim in višjim rastlinstvom. Izmed cvetočih rastlin, od katerih so imele pretežno večino krizanteme (chrysan-tbemum indicum flore pleno), dalije (dahlia, georgina), jegliči (primula obconica) in ri-klamni, naj zabeležim ljubko ž\euplenkeo (cuphea platycen1ra), ki je vsled vsiljivo-ci-nobrastobarvnih cvetov kljub maloti obvladala celo srednjo skupino. Vedno očarajoče begonije, nageljni, vrtnice in neizogibni as-paragus so izpopolnjevali pestro živo sliko. Od rastlin, ki so vzbudile zanimanje po iepem sadu, je imenovati solarnim capsi-castrum, ki nosi svetlordeče okrogle jagode. V nagrobnem vencu je Korsika prav umetno uporabil z jagodami obložene vejice v prosti naravi rastočih farških kapic (evonymus ev-ropaeus), kaline (ligustrum vulgare) in do-brovite (viburnum opulus). Če omenim izmed ostalega cvetja še tu-berozo (polyauthes tuberosa) in rumeno marjetico (chrysanthemum frutescens), ki sta bili importirani, je moj opis razstave končan. Ne morem reči, da bi ne bila videla že lepših in bogatejših razstav, takih, ki so ne osrečile in so mi za tistih par minut, ki sem jih preživela v njih, pričarale neko novo, povsem nepoznano čustvovanje. V oddelku, kjer je tropična flora bujno in bohotno hrepenela po daljui domovini, nisem čutila mraza, kakršen mi je segal v ljubljanski razstavi do srca. Vse je bilo vlažno-gorko, kakor si predstavljam pragozdove vročih krajev. In samo tako je bilo mogoče, da »e me je polastilo ono sladko notranje razpoloženje, ki se kakor blažeči dih spusti nad dušo, ko sta si tvoja okolica in naravni milje, v katerem se nahaja, v zmiselni harmoniji. Solnčui žarki so begali nad razstaviščem in meni se je zdelo, da hodim po širnih tujih poljanah, stisnjenih med snujoče gozdove. Liane so prepregale pozorišče tn se v senci drhtečega listja vzpenjale od opore do opore, hla-steč po luči; vsrkavale so solnce in pretakale y osolzenlh listih svetlobne žarke v sladko duhtenje; krasile so s cvetjem nasičenih upi-ločib barv posamezne skupine in dušile dre- vesa, po katerih so rasle navzgor. Izpod mogočnih palm in napolrazvittih drevesnih praproti bo v neskončnem razkošju razlivale tropične orhideje lepoto svojega telesa. Mamljivi vonj je pronical skozi mokro vejevje in se mi ovijal okoli duše. V drugem oddelku je izza grmičevja prihajal mrzel dih španskega bezga in se pome-šaval s prijetnim duhom divje rože. Listje je šešljalo in glasovi vitkih trav so trepetajo božali skrito cvetje najnižjih in najmanjših, katerih zvonenje je dozvenelo neslišno v mehkih blazinah bronastega mahu. Zazdelo se mi je, da razstavljena priroda prisluškuje nečemu v nenadni slutnji nadaljne usode. Vsa ta nakopičena dobrota narave mi je segla globoko v dušo, kjer je sedela bol; in ta bol je zdrknila do tal, kjer se iz gnilobe razvija vstajenje. Na ljubljanski razstavi pa me je mrazilot Toda zato, ker je bila drugače dobra, in ker so mi vrtnarji obljubili, da mi bodo pričarali s prihodnjo razstavo toplejše razpoloženje, leto že vnaprej željno pričakujem. * g Plavšič o naši valuti. Uredniku polofidjozne-ga glasila češkoslovaške vlade »Prager Presse« se je izjavi! g. pomočnik finančnega ministra o naši valuti med drugim tudi sledeče: Mala antanta mora gledati na to, da bodo njihove valute stabilizirane. To bo mogoče edinole, če se razvije promet in medsebojna trgovina. Zato je treba, ds stabiliziramo dinar in ga dvignemo na eno gotovo znatno višino in na nji vzdržimo. Jugoslaviji je potrebna za stabilizacijo dinarja in njegov dvig inozemska centrala, in za to je po mojem mnenju najboljša Praga. Upamo, da dvignemo dinar na curiški borzi v najbližji bodočnosti na 11, 12 centimov in ga stabiliziramo na ti višini. V tem smislu sem vodil razgovore v Pragi, našel sem tu najboljše razumevanje in imam najboljše zaupanje v bodočnost. Upamo, da bo naša skupna češko-slovaška-jugoslovanska pot glede konsolidacije naših valut imela sedaj, ko je Rašin finančni minister Češkoslovaške. najboljši uspeh. Olede posojila je izjavil, da je nam potrebno češkoslovaško posojilo v gotovini v svrho stabilizacije dinarja in nikakor ne posojilo v blagu. g Trgovina z vinom v Dalmaciji. Glasom obvestila pokrajinske uprave, oddelek za trgovino in industrijo za Dalmacijo, trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani je preostalo v Dalmaciji starega \ina še okroglo 15.000 hI. Izvoz vina je v zadnjem času popolnoma zaostal, tako da je omejena trgovina z vinom le na konzum v pokrajini. Vzlic temu vinske cene niso popustile. Trgatev je končana povsod, izvzemši Vis. Grozdja so se prodale le male količine v Neretvi in sicer 7 do 8 kron kilogram, z moštom in mladim vinom pa še ni tiikake večje trgovine. g Gospodarska vest iz Češkoslovaške. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani sporoča trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da je izvoz koksa in briketov iz češkoslovaške republike od 20. oktobra t 1. dalje prost in ni podvržen izvozni carini. Nadalje podaja statistiko o zunanji trgovini češkoslovaške republike. Od januarja do julija 1922 je znašal češkoslovaški izvoz 57,767.694 q in2 milijona 662.315 enot napram 55,078.733 q in 2,163.362 enotam v isti dobi leta 1921. Uvoz v letošnji navedeni dobi je dosegel 20,575.942 q in 400.549 enot. Trgovinska bilanca Češkoslovaške izkazuje v teku prvih sedem mesecev 1922 aktiv 37,191.752 q in 2,261.766 enot. Rodi olajšave eksporta bodo znižani prevozni tarifi iu sicer za steklo za 1S%, porcelan za 30—40%, celuloza za 23—34%. Tudi tarifi za prevoz sladkorja se bodo znižali, vendar tozadevni sporazum še ni dosežen. Znižanje tarifa za premog je odvisno od znižanja davka ua premog. Dosedanja filijalka brikc Bohemia v Parizu se v kratkem pretvori v francosko češkoslovaško banko. Za enkrat se ve za dve propo-ziciji glede izvršitve transakcije, za prvo od strani ameriški! finansijerjev, drugo od strani neke francoske skupine. g Državni dolgovi Italije. Notranji dolg kraljevine Italije je znašal 1. avgusta 1922 92.579,800.000 lir, zunanji dolg znaša 86 miljard lir (Angliji 503 milijone 60 tisoč funlov šterlingov, Ameriki 1.65S milijonov dolarjev.) BORZA. Zagreb, 31. okt. Sklep. Deviz«: Pešta 233 do 2.50. Berlin 1.23l/3—1.53'/,. Italija 2.48 2.52, London 272.30-277.50, Nevv York 61—62, Pariz 4.35l/s—4.37Vi, Praga 1.081/,—2.01»/., Dunaj 8.21 do 8.71, Curih 11 20—11.30, Varšava 0.57'/=-0.07'/ll. Valute: lira 2.44—2.48, dolar 60-01. Curih. 31. okt. (Sklep.) Devize: PoŠta 0.22, Borlin 0.121/«, Italija 22.75, London 24.74, Npw York 555, Pariz 38 55, Praga 7.45, Dunaj 0.0078, Bukarešt 3.50, Sofija 3.80, Zagreb 2.28, Varšava 0.03VS, Holl. 216.75. Valute: n. a. K 0.0078. I lj Vlaganje kandidatnih Ust je bilo zaključeno včeraj točno ob dveh popoldne. Ravniharjeva Zajednica in g. Bernot sta tekmovala, kdo bo zadnji. Toda gosp. Bernot je svojo igro že naprej izgubil, čeravno je njegova lista prišla komaj par minut pred končnim rokom na vlado. Starinski gg., ki se na vladi bolj spoznajo ko Bernot, so našli na vladi kotiček, odkoder so gledali, kedaj pride Bernotova lista. Ta je prišla in ni našla na bojišču nobenega sovražnika ter je pogumno udrla v pisarno. In za njo je tik pred odločitvijo udrla starinska lista ter Bcrnotovo porazila. Tako se je zgodilo, da bo g. Bernot imel tretjo, dr. Ravnihar pa zadnjo škat-ljo. Po našem mnenju je bil ta boj za zadnjo škatljo odveč; če se je že zgodilo, naj bo. Ljudstvo bo 3. decembra le potrdilo, da bosta staroliberalna in Bernotova škat-lja ostali zadnji lj »Socialistični« kandidat}« NSS. NSS-arji bodo volili sledeče može svojega srca: 1. dr. Ravnihar, 2. Iv. Tavčar, 3. Ant. Fc-rant, vrtnar. »Jutro«, ki to listo opremlja s svojimi opazkami, veli med drugim: Med kandidati, ki ne bodo izvoljeni, se nahajajo med drugimi sledeči gospodje: velein-dustrijalec Bonač (pomotoma označen kot trgovec); Jelačin Ivan mL, veletrgovec in upravni svetnik Kreditne banke; Babnik Jakob, inštalater; dr. Hacin Josip, odvetnik; Sušnik Rihard, lekarnar in predsednik »Salusa« (Jadranska banka); dr. Vo-dušek Konrad, upravni svetnik Narodne tiskarne; Vojska Drago, tovarnar; Kajzelj Bogumil, uradnik Kreditne banke; Rupnik Fran, strojevodja v p. in agitator NSS; Ša-lehar Franc, hišni posestnik in ekonom gospodarskega oddelka poštne uprave; Urbančič Karol, poštar na dopustu; Martine Anton, uradnik Kreditne banke; Vidmar Stane, lastnik bivše tovarne Bašin in drug (tega gospoda so enkrat označevali kot tovarnarja, enkrat kot trgovca. Pomenljivo pa je, kako ga »Jutro« označuje. Ur.); inž. Tavčar Franek, upravni svetnik Narodne tiskarne; Pinter Janko in Glavič Jernej, trgovca iz Šiške; Meden Viktor, veletržec in lastnik veležganjarne; Jeras Ivan, ravnatelj sladkornega kartela (Jadranska banka); dr. Pavlin Ciril, uradnik Kreditne banke; arh. Costaperaria Josip, upravni svetnik podjetij Jadranske banke; Simončič Vladimir, knjigovodja Narodne tiskarne; dr. Zupane Fran, odvetnik; Viz-jak Ivan, korektor »Slov. Naroda«; Pusto-slemšek Rasto, glavni urednik »Slov. Naroda«; Gabrijelčič Mihael, pravni zastopnik Jadranske banke; dr. Kokalj Alojzij, odvetnik in upravni svetnik Nar. tiskarne; dr. Bole Iv,, ravnatelj banke Slavije (Kreditna banka). — S to listo je »socialistični« program NSS rešen pred vsakim zmajem. lj Napovedovanje. »Slovenski Narod« je skozi pol tedna napovedoval, da »Jugoslovanska Zajednica« »še danes« vloži listo in da »jo je danes vložila«. V resnici pa jo je vložila še le včeraj popoldne. Ali ste morda, gospodje, hoteli preslepiti g. Bernota? Ali pa ste hoteli s tem povedati, koliko smejo ljudje dati na vaše voli vne obljube? Prvo je smešno, drugo resnično. lj O regulaciji Streliške ulice smo pisali pred tednom dni. Sedaj je prišel na to idejo »Slov. Narod«, čegar vodilni mož je poleg drugih gospodov — magistratovcev tudi bivši dolgoletni podžupan dr. Triller. Ta list pravi; » Skrb prihodnjega občinskega sveta bodi, da pride tudi ta zadeva takoj na njegov delovni program, ker se je ž njo pečal občinski svet že pred petnajstimi leti,« Dobro je povedano! »Stare šembilje« prorokujejo, da bodo izvršile sedaj, česar v 15 letih niso hotele! Jj Pojasnilo. Z ozirom na notico »Kakšen red je toc v štev. 240 Vašega lista Vam pojasnimo, da je bil eden strežnik odpuščen, ker je izjavil, da se ne pokori nobenim naredbam ter zavedel tudi svoje tovariše k temu. — V zavodu sta dve nedeljski maši in je omogočena vsemu strsžni-štvu udeležitev pri njih. Samovoljno zapuščanje zavoda razun ob normiranih izhodih in s tem združeno zanemarjenje službe pa v nobenem zavodu za umobolne ni dopustno. — Ljubljana, 31. oktobra 1922. — Dr. Fran Gosti, primarij voditelj. — Ša-rabon, upravitelj, ij Danes dopoldne ob pol 11. skupna pevska vaja ljubljanskih v Zvezi včlanjenih moških zborov za nagrobniee, v pevski dvorani Glasbene Malice. Vsi in točno! — Odbor Zveze. lj Danes popoldne ob štirih pojo združeni ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni zbori na pokopališču pri sv. Križu pod vostvom Zvez. pevovodje g. Zorka Prelovca tri nagrobniee. (F. S. Vilhar: Nagrobnica junakom, J. Pavčič: Narodna nagrobnica, O. Dev: »Gozdič je že zelen«.) lj »Ljubljana«. Pevske vaje ne bo iutri. V pondeljek ob 7. žen., ob 8. moški. Novi pevci in pevke se lahko še priglasijo. lj Sentpetcrsko prosvetno društvo. V pelek, dne 3. t. m. bo ob pol sedmi uri sv. maša za pok. članico gospo Marijo Černe. Ij Stolna Elizabetna konferenca imu jutri zvečer ob pol sedmih sejo. Ij Srebrno poroko praznujeta danes v krogu svoja družine brivski mojster in posestnik gospod Fran Zaje in njegova gospa soproga Ana. lj Poročil se je v nedeljo v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Josip šilih, vodja podružnice »Orienta« d. d. v Ljubljani, z gdč. Julko Čopovo, hčerko iz ugledne obitelji Čopove v Mostah pri Žirovnici. — Obilo sreče! lj Komercijelni večerni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Začetek predavanj se bode objavil potom dnevnih listov. — Ravnateljstvo. lj Policijska kronika. Nekemu eladkosnedežu se je te dni zahotelo po dobrih rečeh, katere Ljubljančani v dobi presc silno radi jedo. V noči od 29. na 30. t. m. je v družbi enako mislečih tovarišev pokradel skozi okno gostilničarju in mesarju Adol-fu Zabjaku veliko svinjske gnjati in suhe svinjine ler 15 krvavih klobas. — Delavcu Štefanu Bito-njaku je bilo ukradenih iz kovčka 1800 K. — Delavki Apoloniji Pestotnikovi g Tržaške ceste St. 15 je bilo ukradeno razno blago v vrednosti 2000 K. — Smolo sta imela dva Jožeta, ki sta pila v Osredka ični gostilni na Glincah. Ko ni bilo nobenega Človeka v gostilni, sta pobasala dva namizna prta, vredna 2000 K in hitro odšla. Gostilničarka je precej zapjizila tatvino in hitela i natakarico Pavlo Severjevo za tatovoma, ki sta zbežala ln vrgla ukradena prta proč. — Neznanec ja dne 28. oktobra vlomil v stanovanje delavca Franceta Seška na Krakovskem nasipu in odnesel več stvari v vrednosti 850 K. — Natakarici Frančiški HraSovets na Vidovdanski cesti je bil ukraden plašč, vreden 2000 K ia 150 K denarja. Narodno ptedišče. DRAMA. Sreda, 1. novembra ŽIVI MRTVEC. — Izven. Četrtek, 2. novembra HEDDA GABLER. Gostova- nje Marije Vere. — Red E. Petek, 3. novembra HEDDA GABLER. Oostovanje Marije Vere. — Red A. Sobota, 4. novembra HEDDA GABLER. Gostovanje Marije Vere. — Izven. Nedelja, 5. novembra ob 3. popoldne JACK STRAW. — Izven. — Ob 8. zvečer R. U. R. — Izven. Ponedeljek, 6. novembra HEDDA GABLER. Red C, OPERA. Sredt, 1. novembra TAJNOST. — Izven. Četrtek, 2. novembra. — Zaprto. Petek, 3. novembra LAKME. — Red C Sobota, 4. novembra JENUFA. — Red D. Nedelja, 5. novembra TRIP1YCHON. — Izven. Ponedeljek, 6. novembra. — Zaprto. Ljudski oder. Sreda, 1. novembra (na praznik Vseh Svetni- nikov) »Mlinar in njegova hči«. Nedelja, 5. nov.: »Mlinar in njegova hči«. Nedelja, 12. novembra: »Hlapec«. fRepriza.i Nedelja, 26. novembra: »Kirke«. (Noviteta.) Predprodaja vstopnic kot običajno. Dva dm pred predstavo od 5. do 7. ure zvečer in na dan predstave od 9. do 12. dop. in popoldne od 3. naprej do pričetka predstave v pisarni Ljudskega odra, »Ljudski dom«. I. nadstropje. ProsvetaT pr Pred več leti je nastopil na ljubljanskem kon« certnem odru pevski zbor moravskih učiteljev in dosegel tu največje, da do takrat nepoznane uspehe. Povsodi, kjer se je oglasil še ta zbor in nastopil s svojo pesmijo je odnesel prvenstvo. Moški zbor moravskih učiteljev vodi ženijalni dirigent prof. Vach. Isti dirigent pa vodi tudi pevski zbor moravskih učiteljic ter je privedel istega na višino absolutne dovršenosti. Ta pevski zbor bodemo ameli priliko čuti v nedeljo dne 5. nov. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Vse kritike, kjer je do sedaj ta zbor nastopil, so edine v največji pohvali in v navdušenih izrazih o izvajanju tega ženskega zbora. Pred-prodaja vstopnic od ponedeljka naprej v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici 8, I. Prihod pev skega zbora moravskih učiteljic v Ljubljano v petek ob 4.35 pop. na južni kolodvor. c Pri pontifikalni maši v stolnici se bo danes I ob desetih izvajala maša v čast Materi božji »Zdravje bolnikov« za mešani zbor, orgle in orkester, zložil Stanko Premrl. Gradual in ofertorij Griesbacher-jev. Pred in po sv. maši Premrlova pesem v čast vsem svetnikom. OrBovskE vestnik. Teča.'n:l:e, ki ee udeleže tehničnega tečaia, opozarjamo, naj ne pozabijo prinesti s seboj dovolj gorke odeje. d Na rednem občnem zboru »Zarje« dne 26. oktobra se je izvolil nov odbor, ki se je dne 29. okt. konstituiral sledeče: Predsednik: Vatovec France, iil, tajnik: Cetina Franjo, lil., blagaiuik: Mrak Franjo, lil, knjižničar: Kocijančič Viktor, med., gospodar: Bohir.ee Joža, med., revizorja: Stanovnik Aleš, iur., Bernik Vinko, fil., letopisec: Gogala Stane, fil. vanja. Izgubila se je 30. t. m. od 8 do 9, dopoldn« denarnica z italijanskim in jugoslovanskim denarjem, in sicer od VVolfove ulice do stolnice in nazaj. Pošten najditelj se iskreno prosi, naj denarnico proti odškodnini vrne pri Pauschinu v Wol-fovi ulici 6. Izgubila |e denarnico revna služkinja, ki je imela v njej vse svoje prihranke. Izgubila se je nn Tržaški cesti do Viča črni torbica z denarjem. Pošten najditelj naj odda v našem upravništvu. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Sušnik - Šarabon, VOJSKA NA BALKANU. 1912/13. Za Jugoslovane menda ni bilo dobe, ki bi bila poleg svetovne vojne v človeški zgodovini bolj važna, kakor čas balkanske vojne. Saj so se takrat borili in priborili svobodo izpod stoletnega turškega iavma Bolgari in zlasti Srbi. Zibelka naše Jugoslavije sc je tesala v tej vojni. Vsakdo, ki se zanima U predzgodovino naše države, naj seže po tej knjigi I Ob desetletnici bitke pri Kumanovem opozarjamo vnovič na to krasno, s slikami opremljeno delo, ki sli je pred 10 leti izdajala naš znani zgodovinar in geograf profesor dr. Šarabon in narodni poslanec Sušnik. Krasna knjiga se dobi v Jugoslovanski knji' garni v Ljubljani za čudovito nizko ceno 20 Din. Dolžan, KUBIČNA RACUNICA v novi meri s pridejano naštevahko do 100. Strokovna knjiga U posestnike in lesne trgovce. Vsak, kdor želi računati Po novi meri si ne more omisliti praktičnejše knjig* rirejena je za merjenje okroglega, rezanega in tesa-nega lesa. Temu je dodana še naštevanka od 11 do 100 in končno razpredelnica tež raznih vrst lesa. Kdor porablja že vedno staro mero, mu istotako služi ta lenjiga v polnem obsegu, ker ima nazorno označeno razmerje med novo in staro mero. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljano in velja vezana 16 dinarjev. Kiintzle, ZDRAVILNA ZELIŠČA. — Cen« 6 Din. — Pisatelj sam pravi o knjigi sledeče: Marsikdaj si liudie lahko pomagajo sami z domačimi zdravili. Ta knjižica bo dobra pomoč ljudem, ki stanujejo daleč od zdravnika. Mnogo bolezni je, ki umaknejc navadnemu priprostemu domačemu leku. Slovenske ljudstvo segaj po njej! Dobi se v Jugoslovanski knji garni v LjubljanL stev. m. dfff T. fffjvetotJra T52S Izobrožcna gospa srednje starosti. Išče mesta gospodinje. |e dobra in vestna kuharica in šivilja, j - Ponudbe ie poslali r>od poštni predal' >43, Ljubljana. 4692 j ■•■*«« aBMH«s«ai»miaii HI Mg« ZDRAVNIK «fr.fi©gf§§n ml* ordinira od 1. nov. 1922 dalje v Cerknici h. štev. 132. Ordiniranje dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 3. do 4. ure. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Stran 8. \ cevyarska prirčzovaka (Zuschneider) za tovarniško podjetje v Ljubljani. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Številko -1677. Na{ve«J« lihim n.« Mu mu in rokavic pri tvrdki: Divfačino S. a . liana "Ae>tui trg A i JLL, »IRIBUNA«, Lmbliana divje raco itd., v vsakem času p« __Karlovska cesta štev. 4. i najboljših cenah, J"** kupuje "HM OBRTNA HRANILNICA i E. VAJDA, « IN POSOJILNICA, KRANJp'^^^™;«;^ (Brzojavni naslov: VAJDA, Cakovcc. j Interurban tclelon štev. 59. 3752 (Krojaški odsek) »e priporoča za naročila na ^ usnjate obleke za moške (suknjiči, hlače, čepice) ter dnmske iope. — Cene zmerne, delo solidno! zopet ordinira. Pisalni stroj z vidno pisavo, skoraj riov, ceno naprodaj. - Hotel UNIOIN, soba št. 21. od & do 9. ure in od 13. do 15. ure. Vila naprodaj blizu kolodv. Jesenice na Gorenj., V kateri Je manufakturna trgovina, iri i ........ DR PHIl poučuje v nemškem jeziku one, ki so v tem jeziku že napredovali. posebno v stilistiki, poetiki m liteiarni zgodovini. LMag. vprašanja pod »DR. PHIL.« no upravništvo tega lisfa. 4570 čevljarski stroj »Singer« • levoročni. dobro ohranjen, prodam za < ceno 16.000 kron. in čevljarski »troj !»HOVF.« za 3500 kron - Alojzij PERC, j So. Rečica št. 126, p. Laško pri Celju. Banaško SENO Naprodaj je SffS 1400 K in dolga zimska površna jopa za . _— --------------v. UUx.„„«j. 1000 K, vse dobro ohranjeno. - Naslov Naslov pri npravi lista pod št. 4698. pove urpava »Slovenca« pod štev. 4659. prešano v balah, oddaja i vsako množino, tudi izpod vagona, po ' najnižji ceni, dokler traja zaloga. Kme-i tijska družba za Slovenijo, Ljubljana, (Turjaški trg štev. 3. 4696 7. vpeljano vinsko irgo-vino takoj naprodaj ali jo zamenjam. Naslov pri upravi lisia pod štev. 46R5. Poravnajte naročnino! 10 hrastovih VIH5KM SODOV 'od 1—6 hektrolitrov. poceni naprodaf. :Vcč povedo na Karlovski cesti šlev. 4. -tovarna BAT1EL. 4664 rir—iT—frr-nr-m—nr rrm-T-rriini rtr uTiiMnim m »i um i«wi mu g F*resl«:rI>Ste se aSmo! / 1 I B X novosSofcti.mil lovskimi CevSjl erIo pržpcroCljlvS lov ce, oficirje, «unui j<> fi«l. 'A1}, r- •irVifcvV .»"f iS" " J/iifA- Vl.-iVMi Mirna gospodična išče proti dobremu plačila za takoj majhno mehi o vat to SOBO s posehnim vhodom. - Cenjene ponudbe na upravo pod -Solidna«. V GLOBOKI ŽALOSTI JAVTIAMO VSEM SORODNIKOM, PRIjATELJEM IN ZNANCEM TUZNO VEST, DA JE NAS PREDRAGI SOPROG, OCE, SIN, BRAT, STRIC IN SVAK. GOSPOD LOJZE LUŠIN NADGEGMETER V LJUTOMERU DANES PONOČI OD SRČNE KAPI 7.ADET, V LETU SVOJE STAROSTI, TAMKAJ PREMINUL. POGREB PREBLAGEGA POKOJNIKA SE VRSI V LJUTOMERU NA DAN VSEH SVETIH POPOLDNE. LJUBLJANA - LJUTOMER - ČRNOMELJ, 31. OKT 1922 ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI in rodbine LUŠIN, FAJFAR, MIKOL.IČ. s" > „ .< > f.\> j«, Dve drž. uradnici IŠČETA DELO NA QOM. Ponudbe na upravo lisfa pod »DELO«. Mesečno sobo proti nagradi išče veleindnstrrjski uradnik. — Ceni ponudbe pod »Samec« na upravo »Slovenca«. 9 I 1 \ \ \ I I B I I I I K K Dobe se pri tvrI 27 m' kurilne površine takoj sil, potem IVUH51 naprodaj. Stroj je 5e v obratu v Ljubljani ter se lahko ogleda. — Naslov v upravništvu -SLOVENCA« pod štev. 4610. *** Sbut 8/ SLOVENEC, dne 1 nOvemBr« 1024 SfeV. 24f. ERSON TEn GUMIJEVE PETE m PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILS0N TRG 7. V PARADIŽU sta bila brez obleke Adam in Eva, sedaj tega ni treba, her se dobe vsakovrstne obleke za gospode dame ln otroke v trgovini O. Bernatovlč Ljubljana. Mestni tra 5-6. Bluze spodnja krila, predpasniki, stezniki najceneje pri: i Siokovic nas). K. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Suhe sobe in kumno kupuje SEVER & Komp., Ljubljana, VVolfova ulica 12. DRVA......... oddaja vsako množino. — Rezanje drv i motornim obratom. LUDVIK ILERšIČ, na FriŠkovcti, za prejšnjo belgijsko vojašnico. 4385 razglasT KROVSKJ MOJSTER FRAN FUJAN LJUBLJANA, 1LOVCA ŠTEV. 18 OB DOLENJSKI CESTI zvršuje vsakovrstna nova krovska dela s kornnifom, eternitom, skalco, opeko, lepenko in lesnim .cementom, itd. ~ Sprejema popravila raznih starih streh. Na zahlevo tudi zalaga z zgoraj naved. blagom. DELO PREIZKUŠENO SOLIDNO IN PO NAJNIŽIIH DNEVNIH CENAH! MESTNO ŽUPANSTVO KOČEVJE razpisuje službo za nOvousianovljeno občinsko mesnico. Refleklira se samo na popolnoma i/vežbano in zanesljivo moč. — Reflekianh naj pošljejo ponudbe z navedbo zahiev na mestno županstvo KOČEVJE. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: KLEPARJI: Reiittpar & Smerkol. Flori jatieka uL 13. Produkt i »ua cadrnga kleparjev, Instalaterjev. kotlurjov in krorcDT r Ljubljani. Kolodvorska oliea štev. :J8. Kom 'J'., Poljanska cesta Stev. 8. KLOBUKE in TELO V. POTREBŠČINE: Kuno vat' Ivan, Stari irg štev. 10. KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo. PARNA PEKARNA: Jean Seltreya uasl. Jakob Karar, Gra- dižCe iitev. 5. STAVB. IN 61LANT. KLESPARSfVO: Perene & Puebs, Ljubljana, Mirje čt. Ž. (Objava 4 Din.) aPEDICIJSKA PODJETJA: >Oriont< d. dL, Sodna ulica 8, TeL 488. Kanslnger IL, Cesta na Juž. železnico 7—9. TRGOVINA Z ŽELEZNINOs Susnik A., Zaloška cesta št 21, Ljubljana. TRGOV. Z DB2NIKI IN SOLNCHIKI: Stiku« U, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IS CBUTBNTOM« Erjavec Tnrk pri »Blati lopati«, Valva. •iorjev trg Stev. 7. . J ZAItf GA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. .' > Nudimo iz našega skladišča: Molino-spodnje hlače Ia za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce. Žensko perilo. — Ženske srajce cmt 2 ročnim vezenjem. "M Vse po najnižjih cenah. Najboljša izdelava in samo najboljše blago. „ZE-tMM, domači preiznod pertla, ZftSREB, Hica 19. l ozirom na dviganje naše valute ie tovarna Peter Kozina & Komp. tlohler (roja zaloga cene cc¥l|c¥ znatno s*r znižala -m Predala na debelo m drobne: Ltnbilana. Breg 20 5d H H Sd javlja, da bo pričenši z dnem S. JIBS. ^ OiirjgStSBIlSla pri vseh svojih poslovalnicah v Jugoslaviji stare in nove S vloge Ril knjižice s čistimi Sd M g Vloge na tekočem računu se bodo obrestovale po dogovoru najugodneje, ^^ posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- ali šestmesečni odpovedi. BEOGRAD 5% ©bresti. Zrciiane cene! U trgovini F, in I. 6oHCaf pri J'JB!lki Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 kupite zelo poceni razne predmete, kakor na primer: moške srajce in spodnje hlaJe po kakov. od 40 Din dalje otroške objekte Iz barheta po velikosti od 30 Din dalje damske bluze po kakovosti « «* » » otroške in damske predpasnike po velik. „ 18 „ „ damskakrila gladka.n pllsiranapo kakov. „100 „ „ žensfcešifon-srajce In hia?e po kakovosti „ 40 „ „ damske plašle po kakovosti...... Z5U „ » tfeiiHa !«b«ra rasne trikotaže in pBotenln po najnižjih cenab! Znižana c ene' Z našega skladišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konje „Stgria" kavine mlinčke Vile, jeklene, s 4 rogmi, 12«* dolge Kladivo za gramoz (SchotterschlSgel) Cveke za pete, v zabojih po 50 kg Svinčnike znamke ,Staedler* „P U C H" kolesa Cene zelo ugodne! Cene zelo ugodne! „SINTfl" SU.S Ljubljana. PodrnSnSe^ LJURLJHHR BEOGRAD Bjelovar, Brod n.S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor (Baranja). Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, SuSak, Šabac, Šibenik, ikofja Loka, Velikovec, VrSac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. Afilacije: Split: Jugoslavcnska industrijska banka. Milimi IN I \Vien: Bankhaus Milan Robert Alexander. Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K. Izvršuje vse bančne posle najknlantneje. Izdata konzorcij »Slovenca«- OdaoaEomi Jucoalovaneka tiakarna s Ljubljani.