101 Sflflfcf* XUlLiett .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman: celo leto .... . . K 24 — pol leta........12* četrt leta na mesec 6 — o-_ celo leto......K 22-— pol leta........11 — četrt leta........5*50 na mesec........, 1*90 Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., xa dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inaercijah po dogovoru. UpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi sc ne vračajo Uredništvoc Knailova ulica it 8, (1- nadstropje levo) V smislu § 17. društvenih pravil se sklicuje občni zbor delniškega društva Narodne tiskarne v soboto, 21. maja 1910 ob 6. uri zvečer v mestni posvetovalnici. DNEVNI RED: 1. ) Nagovor predsednika. 2. ) Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1909 in predložitev letne bilance k 31. decembru 1909. 3. ) Poročilo nadzorstvenega odbora in podelitev absolutonja. 4. ) Predlogi upravnega odbora glede razdelitve čistega dobička. 5. ) Volitev upravnega odbora. 6. ) Volitev nadzorstvenega odbora. 7. ) Posamezni nasveti. Opomba: § 16. Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj 5 dni pred občnim zborom vložiti v društvenoj blagajn o. Upravni odbor Narodne tiskarne. Državni zbor. Končane so parlamentarne po-itnice in poslanska zbornica se je »lanes zopet sešla na zasedanje, ki utegne trajati celo do sred meseca julija. Kot nekako predpripravo za zborovanje poslanske zbornico je mini-^*rski predsednik imel tekom zadnjih *!ni stropro zaupna posvetovanja z voditelji nemških in čeških strank :rlede narodno - političnih predlog za Češko, ki jih je vlada že predložila, ki jih pa Cehi niso pustili odka-zati odseku. Pri teh posvetovanjih se je pred vsem pokazalo, da stoji ministrski predsednik na stališču nemških strank in neee, da bi se jezikovno \ p rasa u je v smislu nasveta dr. Kramara rešilo za celo državo in za vse narode, namreč da hoče, naj se reši ^amo za Češko. Nemci kriče po spra- vi samo tam. kjer so v manjšini; koder so v večini, kakor na Štajerskem Na pismena naročila brez istodobne \poslatvc naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25— celo leto.......K 2S — cetrt^eta! ! " I I I ! . 6 30 \ za Amariko ui vse druge dežele: na mesec.' ...... , 230 1 celo leto.......K 30/ — Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka »s gpa"T" uHc* it 9V (spodaj, dvorišče levo), telefon st. ti in na Koroškem in v Šleziji, tam ne-čejo o spravi ničesar vedeti. Posvetovanja ministrskega predsednika imajo namen dognati, s katerimi določbami njegovih narodnopo-litičnih predlog so Čehi in Nemci najbolj nezadovoljni. Na tej podlagi hoče potem dognati neko »srednjo linijo «c, ubrati srednjo pot in upa, da hn s tem ustvarjen temelj novi parlamentarni večini in rekonstrukciji mi. nistrstva. Seveda ho to trajalo še. nekaj časa. Med tem ho zborovala poslanska zbornica, ki ima v prvi vrsti nalogo, resiti državni proračun. Sodi se, da l>o proračunski odsek s svojim delom gotov do 25. maja; zliornica pa da ho rešila proračun do sredi meseca junija. Današnja seja poslanske zliornice &e ho začela v znamenju boja. Na dnevnem redu je namreč prvo branje vladnega načrta o definitivni premembi državnozhorskega poslovnika in odpor proti tej premembi Je resen in velik. Znano je, na kakšen način je bila pred Božičem nagi orna uvedena pro-vizorična pnmemba poslovnika, ki se na kratko imenuje lex Krek-Krn-maf. Nemci *o takrat rjoveli in besneli, šli v hoj proti Krek-Krainafo-vemu predlogu in ko so podlegli, t*o kar obupali, dočim so slovanski fantasti že videli na krmilu novo večino, nov železni obroč in novo. vsem n;i-rodom pravično vlado. Sedaj je ta Krek-Kramarev zakon že pol leta v veljavi in pokazalo se je, da je bil nemški strah popolnoma neutemeljen, slovanska upanja pa da so bile prazne pene. Nemško-polj-ska večina je sedaj močnejša, kakor je bila prej. Slovanom pa ni pre-memha opravilnika ničesar, a *e prav ničesar, koristila. Morda «e imel le prav hrvatski poslanec dr. Tresič-Pa vieiČ, ko je pri razpravi o vinskem zakonu obžaloval sprejetje Krek - Tvramafevepra predloga, če*, da so Slovani lahkomiselno dali iz rok edino orožje, ki so je imeli. Razmere pa so take. da bo pre-momba opravilnika najbrže < '»veljala. Zadržati, ozir. onemogočil jo .te mogoče le na umeten način. k;*jti večina se ho za njo v parlamentu dobila. Zanjo so namreč vse nemške stranke, poleg teh pa tudi Poljaki in socialni demokratje. Vobče ni od novega sesijskega odelka poslanske zbornice nič posebnega pričakovati, zlasti nič, kar bi bilo pomembno za sistem. Nemci vladajo državo in v nemškem duhu se vodi vsa upirava. Kdo čuti to bolje kot Slovenci! Mibm Milica" V ZlSRlHL Xi je prireditve med Slovenci, ki bi bila tako popularna, kakor so izleti > Glasbene Matice«, prirejeni v to, da se zanese slavo slovenske pesmi ne samo v zadnji kotiček slovenske domovine, marveč da se pesmi slovenski tudi utrdi zmagoslavna pot ne le med bratske narode slovanske, nego v ves kulturni svet. Apel »Glasbene Matice«, naj se rodoljubni Slovenci in Slovenke udeleže takih izletov, je našel še vsikdar v slovenski javnosti radosten odmev in mnogobrojen odziv. Tudi to pot, ko je »Glasbena Matica« poletela v kraljevski Zagreb, da na častno vabilo rodoljubnih hrvatskih gospa položi kamenček k impozantne m ti monumentu.ki ga namerava hrvat, narod posvetiti spominu največjega Hrvata ir Jugoslovana, plemenitemu vladiki Josipu Jurju Strossmaverju, se je napotilo ž njo v prestolnico Hrvatske sto in sto Slo-veuccv in Slovenk ne morda za to, da se tamkaj zabavajo in iščejo razvedrila, marveč da s svojo udeležbo posvedočijo kulturno edinstvo hrvatskega in slovenskega naroda in da izkažejo dolžno čast in spoštovanje velikemu Strossmaverju, čigar zlato slovansko srce je objemalo v enaki ljubezni Hrvate in Slovence. Petsto Ljubljančank in Ljubljančanov je odpeljal včeraj zjutraj posebni vlak v beli Zagreb. Svečanostno razpoloženje je vladalo meri izletniki, vožnja pa je bila enaka triumfalnemu sprevodu: na štajerski in kranjski strani so izlet-rikom vihrale v pozdrav slovenske tro bojnice, ljudje so se ustavljali ob progi in mahaje v** klobuki in robci pozdravljali pionirje slovensko-hr-vatskega kulturnega edinstva. Slavnostno razpoloženje je vladalo vsepovsodi in tega razpoloženja ni moglo motiti niti dejstvo, da je na Zidanem mostu uprava južne železnice seveda zgolj slučajno pozabi- la, da je njena restavracija namenjena vsemu potujočemu občinstvu, torej pač tudi slovenskim potnikom. Dobre volje slovenskih izletnikov ni pokvarilo niti izzivanje peščice nem-čurjev, ki so na kolodvoru z neslanimi opazkami dajali duška svoji onemogli pangermanski jezi in med katerimi se je zlasti odlikoval c. kr. poštni uradnik Kossiir. Ob i/4 na 9. je vlak dospel v Zagreb. Na peronu južnega kolodvora so bili zbrani: Damski odbor za Stross-maverjev spomenik, deputacija mestnega občinskega sveta na čelu ji župan Janko Holjac, korporativno z zastavo pevsko društvo »Kolo«, »Sveza hrvatskih pevskih društev«, »Bratje hrvatskega Zmaja«, člani slovenskega društva »Lipe« in zastopniki raznih narodnih društev. Peron je bil zaradi majhnega prostora za. ostalo občinstvo zaprt. Ko se je vlak ustavil niso morda zagrmeli urnebesni živio - klici Slovencem v pozdrav, marveč zado-neli so veličastni akordi večno lepe naše hrvatsko - slovenske himne »Liepa naša domovina«. Pobožno razkritih glav je poslušalo občinstvo zvoke narodne himne, zavedajoč se, da se narodna zavednost in navdušenost ne javlja v hrupnih vzklieib in brezpomembnih demonstracijah, marveč v tihem smotre-nem in doslednem kulturnem delu. Na to je stopil pred Slovence župan hrvatske prestolnice Janko Holjac. da jih pozdravi v imenu občinskega sveta. V svojem govoru je povdarjal bratske vezi. ki od pamtiveka vežejo Hrvate in Slovence. Te vezi se vedno bolj poglabljajo in utrjujejo, ker oba naroda težita po svojih narodnih delavcih in predstavi tel jih, da se čim najtesneje spojita v eno mogočno kulturno celoto. To stremljenje zlasti pospešujejo vedno in vedno se ponavljajoči sestanki, ki služijo ne samo osebnemu spoznavanju, marveč pred vsem bratskemu zbližanjn in razumevanji. Za to Hrvatje pri takih pr' likah vedno sprejemajo Slovence z odprtimi rokami kot svoje najmile.^'-še in najdražje brate, ki z vsem svojim delom in vsem svojim življenjem posvedočujejo, da jim ideal hrvatsko - slovenskega edinstva ni prazni pena, marveč zvezda vodnica v vsem njihovem dejanju in nehanju. Svoj govor je končal župan z zatrdilom. da so Slovenci vsikdar iskreno dobrodošli v Zagrebu in da jim kipe* nasproti v presrčnem pozdravu v*a* rodoljubna srca hrvatska. V imenu damskega odbora za Strossmaverjev spomenik je govoril* tajnica gdč. Klotilda Cvetišićeva. V V vznesenih, pesniško navdušenih besedah je slavila lepoto slovenske pesmi ter proslavljala Slovence ko* najagilnejše in najbolj dosledne delavce na kulturnem polju. Končala, je svoj govor z besedami velikega Strossmaverja, da nas pesem povzdiguje k bogu, a nas tudi navdušuje za vse lepo in dobro, da nas bodri na delo, da nas navdaja s hrepenenjem po svobodi in napredku ter nam podžiga mogočno čuvstvo domovinske ljubezni. Vse to, kar je rekel Stross-mayer o pesmi sploh, to velja pred vsem za slovensko pesem, katere poklicana nositeljica je »Glasbena Matica«. Tej velja tudi njen iskreni pozdrav in presrčna dobrodošlica. V imenu »Zveze hrvatskih pevskih društev« je pozdravil slovenske goste. Njen predsednik Milan Krešič. Svoj pozdrav je završil z vzklieem: Dobro došli, živeli mili bratje Slovenci, živele predrage sestre Slovenke! Na presrčnem sprejemu in iskrenih pozdravih se je zahvalil predsednik »Glasbene Matice« prof. Ant. Štritof. Predvsem se je zahvalil na po* zdravu in sprejemu županu. Da je prišel župan kraljevskega Zagreb« osebno pozdravit Slovence, je za »Glasbeno Matico« veliko odlikovanje, ker se je zgodilo prvič, da je prišel Slovence osebno sprejet glavar mestne samouprave zagrebške. Zaključil je svoj govor približno s te-mi-le besedami: Prinašamo Vam pozdrave celokupnega naroda slovenskega, vseh rodoljubnih Slovencev in Slovenk. Kela Ljubljana prihaja danes h kraljevemu Zagrebn, nevesta prihaja k svojemu ženinu. Vzemi ženin, kraljevski Zagreb, k sebi svojo nevesto, belo Ljubljano, pritisni jo na svoja ljubeča prsa, ona koprni po Tebi, ona je vsa Tvoja. (Navdušeni žžvio-klici in ploskanje.) Živel župan hrvatske prestolnice kraljevskega Zp greba. živel ves narod hrvatski. Po teh besedah so hrvatske go-i spe in gospodične obsule govornika S in slovenske goste s šopki in cvetkami. LISTEK. 0 žsnsbl lepoti. O ljubezni, ki se je vnela na prvi pogled, so peli že najrazličnej-ši pesniki v vseh mogočih jezikih, .»opisovali so jo romanopisci in slave jo tudi narodne pesmi. V bistvu to samo slavospevi na neodoljivo • ženske lepote. Ljubezen na prvi ^"gied ne pomeni — v navadnih be-«^dah rečeno — nič drugega, kakor ima žensko bitje — lahko je tu-
  • goj, da naredi glava iep vtis ie dalje, da stoji na primernem in gibčnem vratu. To gibčnost mora imeti ženska tudi v tailli. ki deli život v dva dela. Kdor hoče spoznati lepoto ženske rasti, mora žensko gledati iz neke razdalje in sicer kadar bodi, kajti po hoji je mogoče uganiti kake so v obče telesne forme opazovane ženske. Samo lepo zrasel in razvit človek ima lepo hojo, namreč lahko in elegantno, združeno z lahkim gibanjem v bokih. Hoja daje celo priliko sklepati po njej na osebna nagnenja: na okus, na vzgojo na eleganco itd. Lepa ženska mora seveda imeti popolnoma proporcijoniran život, ker tudi pri životu je harmonija oblik odločilna za celoten vtis K lepemu životu spadajo seveda tudi lepe noge, ki morajo biti ozke in ne prekratke. Majhna noga sama na sebi še ni lepa. Ozka. četrdi daljša, noga je vedno lepša. Ženska, ki ne skrbi, da nosi vedno popolnoma brezhibno obuvalo, greši proti vsem pravilom dobrega okusa in je ravno tako malomarna, kakor tista, ki je zanikerno opravljena. Hvaležno bi bilo, pisati tudi o ženski obleki z ozirom na njeno nalogo, povzdigniti žensko lepoto. Ker ;»a ima to le pomen, če se podpre z izgledi vladajoče mode, hočem to storiti po Binkoštih, ko bomo videli ljubljanske dame v nove mode poletnih oblekah. Pričujoče vrste so samo uvod k poročilom o ienski modi. Vladimir* vi*. — KASTVOBI BUKE VELI ZEMLJA SUNCU I PROSPI DARE KA VE Sto tu uBfoi _ umorna. 8VISLA od bosanSKOG tbcda, darujuc SVIJETU sto S nebesa PBDaTH. KO MAJ SAD I ^)n tu KROZ NAS A usta IZ TMINE ZBORI GDJE ga sanak SVALI OD TEŠKOG POSLA GRADEČI NAM DVORE ZA BOLJE DANE KAD SLOBODA SVANE: — DAJTE MI SPOMEN, VELI SEN Z DUBINA, AL NE DA SLAVOM ZABORAV NADVLADAM, VEC DA I S USTA MRAMORNI- J EH VIČEM LEDENIM DUŠAM KOJE NI HRIST NEČE. DA SVE ŠTO RUKE DOHVATITI MOGU SA STABLA SREĆE, KOI SE ZNOTEM HRANI, SVE KO SUNCE ZEMLJI TO POVRATE. (Cnje se daleka pjesma ^Naprej zastava slave«.) AH! ČUJTE, ČUJTE PLANINE SE ORE NA DOZIV NJEGOV PJESMOM USKRSNUĆA. ONA VEĆ SLAZI OKRUNJENA VIJENCEM ZLATNOGA P FRA S NARODOM ŠTO SLAVI. I' NJENOJ JECI USTNI SAD I TI OJ! LT.TFPA NA*A DOMOVINO HRABRA PAK ORE HITRE KANO STRIJELE S LUKA ODLET, TE GROBU MRTVOGA JUNAKA I STRAŽU TAMO STRAŽITE NAM VJERNU E DA PREŠLAVNO STROSSMAVERJA GESLO: - SVE ZA VJERU I ZA DOMOVINE! ZAKONOM BUDE JEDINIM I SVETIM ŠTO POD HRVATA VEZACE S OLTAROM. ZAORI PJESMO STROSSMATER TE ZOVE! Ko so med recitiranjem zadoneli «^rdi slovenske himne >'Naprej zastava Siave« iu hrvatske himne Liepa naša domovina«, je vse občinstvo vstalo in stoje poslušale deklamacijo pobožno zbrano do konca. In nato so zaoriii viharni živio-klici, po gledališču pa je odmevalo navdušeno ploskanje. In potem se je pričel koncert. Nastala je grobna tišina, z napeto pozornostjo je občinstvo poslušalo točko za točko, a točko za točko se je tudi stopnjevalo njegovo navdušenje, dokler se ni končno izlilo v frenetično manifestacijo brvatsko-slo-venskega bratstva in edinstva. Ali naj pišemo oceno tega koncerta, ali naj opisujemo krasoto te ali one točke, ali naj slavimo umetniško popolno in dovršeno proizvajanje posamnih umotvorov! To bi bilo smelo in net' pustno početje! Sodba ne pristoja nam, tj imajo soditi hrvatski listi, hrvatska kritika! Vrsto koncertnih točk .ie mojster Hubad otvoril z Dvofakovo ouverturo -^Karneval«. Čim je Hubad stopil na oder, mn je vse občinstvo spontano priredilo presrčno ovaeijo. An t. Foersterjev zbor »Povejte ve planine^ je izzval šumen aplavz, a občinstvo ie hrupno klicalo: Živeli Slovenci. Gospa Mira Costsperaria-Devo-va jp poslušalce naravnost očarala. Tzmcd pesmi, ki jih je pela, sta na občinstvo najbolj vplivali dr. Goj-mir Krekova Tam zunaj .je sneg« in Oskar Dcvova »Pastarica«. Zlasti zadnja je tako ugajala, da je občinstvo ploskalo in klicalo tako dolgo, da jo je ponovil«. Umetnici sta bila poklonjena dva šopka belih in rdečih rož, povezana s hrvatsko t robo jn ico. Mešana zbora E. Adamič va ^Zapuščena« in Fr. Kimavcev »Izgubljeni cvet" sta splošno ugajala, zla«ti zadnji. Zastor se je moral štirikrat dvigniti. Nepopisen efekt je napravila na vse poslušalec »Jeftejeva prisega«. Ploskanje in klici »živio Hubad, živio Betetto« niso hoteli ponehati. Koncertnemu vodju H n b a d n sta bila vročena dva lovorjeva venca s hrvatskimi trobojnieami, predsedniku Stritofn pa za »Glasbeno Matico« srebrna lipova vejica ▼ kiasnem etnijn. Izmed točk, ki jih je pel operni pevee Betetto, od občinstva navdušeno pozdravljen, sta najbolj ugajali Lajovičeva »Svetla noč« In Vil-barjeva »Mornar«. Betetto je Idi odlikovan a lovct^ javim Koncert je zaključil dr. Anton SeWaii i kesmrtaj esiček »Dobro jutro«, umotvor, ki js po svoji ljubkosti, aesViosti, labkokrilnosti in me-lodininosti občhsstvo naravnost fas-Ko so ob zadnjih zvokih te pesmi jela pevke v slovo mahati z robci, so poslušalci kakor na povelje ustali, jeli mahati s klobuki in robci, ter klicati, da je grmelo po gledališču: »živele Slovenke, živali Slovenci, na skorajšnje zo-petno svidenje.« Polagoma in počasi se je praznilo gledališče. Pred gledališčem je stala vkljnb dežju nepregledna množica, ki je prirejala odhajajočim pevkam navdušene ovacije. Tako se je končal koncert . . . Tako je zopet vdolben nov kamen v mogočno zgradbo si o vensko-hrvatskega bratstva in edinstva. — Rekonstrukcija Baron Bienerth je imel, kakor poročajo nekateri češki listi, v sredo pogovor z voditelji »Slov. Enote«. Splitska »Sloboda« piše: Pričakovati je važnih odločitev glede pre-cenove kabineta. Akcija ministrskega predsednika barona Bienertha, ki se je doslej vodila v najintimnejših krogih, bo kmalu očividna. Kakor nam poročajo, ^e nekateri trudijo, da bi Jugoslovani pri razdelitvi port-feljev bili spet izločeni. Kakor znano, se boje alpski Nemci, da bi z imenovanjem jugoslovanskega ministra nastala za njib politiko na Štajerskem, Koroškem in Primorskem protiutež in skušajo načrt z grožnjami in drugimi sredstvi preprečiti. Če se ne bota oba jugoslovanska parlamentarna kroga v »Slov. Enoti« pravočasno zavzela za to, da se dane obljube izpolnijo, je nevarnost, da bodo druge slovanske stranke popustile grožnjam in da bodo Jugoslovani spet odšli praznih rok. Stvar jugoslovanskih skupin mora biti zastopati svoje zahteve z odločnostjo in izvajati konsekvence, če se na te zahteve ne bodo ozirali. Nemški minister - rojak. Prašku ^Bobemia^ poroča, da pride pri posvetovanjih nemških poslancev, ki so da.nes v dunajskem parlamentu, na razgovor tudi vprašanje nemškega ministrstva. Nemci pravijo, da so v zadnjem času v nekaterih slučajih prav občutno pogrešali svojega ministra - rojaka. »Nemška narodna zveza« ima danes ob 10. uri. neposredno pred sejo zbornice, posvetovanje. Nemški poslanci s Češkega imajo posvetovanje popoldne. Vstala v Albaniji. Po poročilih sodeč, ki prihajajo iz Carigrada, in Soluna, je v splošnem vstaja končana. Število upornikov pada, le tu pa tam so še na površju. Kakor poročajo, je Djakova se v rokah upornikov; boje se, da bi uporniki od Djakove ne napadli Pri-zrena. Poročajo tudi, da so Albanci napadli nek vlak s streljivom, ubili G vojakov in jih 16 ranili, 120 vojakov razorožili in ugrabili 4* zabojev patron. Nek diplomat iz Sofije poroča, da ni v celem ozemlju, kjer je vstaja, nobenega časnikarja, vse časničke vesti prihajajo iz desete roke, zato jih je treba sprejemati z največjo^ se nam ne zdi umestno ti zaradi tega polemiko; če bo treba, se bomo ozrli na to, kadar bo iareesne odločilna beseda. Če ne bo izrečena v smislu dr. Šusteršiča, bo tega sicer sam kriv, to je videti že sedaj iz klerikalnih listov, a nam zato rezervo. V turški zbornici je veliki vezir* govoril obširno o vstaji in je dejali razredna šola. da se tn ne gre albansko vprašanje,^* - - temveč, da je bila vstaja inscenirana od zunanje strani. Vlada bo poslala takoj, ko bo nastal mir, posebno komisijo v Albanijo, da začne z reformami. Veliki revir je proti temu, da se odpošlje posebna parlamentarna preiskovalna sodnija in izjavlja, da mora zbornica pač pustiti kabinetu prosto roko, če mu zaupa. Predlog glede preiskovalne komisije je bil slednjič z veliko veČino odklonjen. -t- »Slavenska Strniš« bo ime narodnoobrambnomu društvu, katero snujejo klerikalci in ki bo imelo 11. t. m. svoj ustanovni shod. Vsakdo ve, da so doslej klerikalci o narodni obrambi samo govorili — delali in žrtvovali pa niso še nikoli nič. Posamezne izjeme le potrjujejo to pravilo. Ker je naše stališče, da je toliko bolje, kolikor več se stori, nas ustanovitev tega društva samo veseli. Kot narodni ljudje ne bomo posnemali klerikalcev, ki skušajo Ciril-Metodovi družbi škodovati kolikor morajo. Naj se torej klerikalci le zavzamejo za svojo »Sloveusko Stražo«. Bomo videli, kaj bodo storili in kaj bodo žrtvovali. Posebnega pa ni pričakovati, to vemo iz starih skušenj. Klerikalci so že enkrat ustanovili tako društvo z imenom »Straža«, a so je pustili sramotno umreti, čim se je pokazalo, da naprednjaki nečejo dati svojega denarja, da hi ž njim klerikalci pospeševali klerikali-zem. Kako bo s to »Slovensko Stražo«, bomo kmalu videli. + Krščanski socijalei med sabo. Zadnjič smo govorili o izdajatelju največjega kršČansko-socijalnega li-»•ta Verganiju, ki je na svojo roko kandidiral v občinski svet in prišel v ožjo volitev, pri tej pa propadel, dasi so se zanj zavzeli Liechtenstein, Germanu in vsi merodajnejši voditelji stranke. Ta Vcrgani dela zdaj krščanskim socijalcem velike preglavice, ker zastopa pač odločno krščansko-socijalni in antisemitski program, o klerikalizmu in klerikalcih pač neče nič vedeti. Tako je to dni na nekem javnem shodu na Dunaju rekel: »Poudarjati moram, da s klerikalizmom mislim edino le na knpčijski katolicizem in s klerikalci tiste nestrpne duhovnike in politike, ki skušajo s svojo vero ujeti službe in zaslužke zase In za svoje privržence, sami pa so najgrji hinavci.« To je hud tobak, ki ga je za^modil Vergani. Toliko hujši, ker ve Ver-gani iz krščanske-socijalne stranke toliko, da vsi pred njim trepetajo in da lahko vsako svojo trditev dokaže. Verganijevo definicijo klerikalizma pa smo navedli, ker je do pičice veljavna tudi za slovenske klerikalce. .-sm Nova šulvereinska šola. Iz rnemških« Lazov na slovenski zemlji iia Dolenjskem se nam poroča, da Uistanovi tamkaj nemški »šulverein« jjdvorazrednico. Na slovenski zemlji emška šola! Prostor za to nemško šolo so že kupili in šola se je imela postaviti že to leto, toda enorazredni-ca jim ne ugaja in mislijo na dvoraz-rednico. To je vzrok, da so zgradbo še za eno leto odložili. Ker nimajo zadostnega števila otrok, so si napravili nov načrt, da spravijo 60 otrok skupaj. Jemljejo in vabijo otroke, ki so šele 4 in 5 let stari in sicer otroke nemške in slovenske narodnosti, ki torej niso še obvezani hoditi v šolo. Samo da jih bo 60 skupaj, da bodo rekli: 60 otrok imamo za dvorazrednico. Da jih laglje skupaj spravijo, trgajo od Črmošnjic posamezne vasi in hočejo otroke iz teh vasi pošiljati v Laze v šolo, akorav-no bi imeli bliže hoditi v Črmošnjice v tri razred no šolo. V Črmošnjicah je jako malo otrok, a vendar je tam tri- Dnevne vesti. 4- Jugoslovanska delegacija. Tekom prihodnjih dni se odloči, ali ostaneta jugoslovanska kluba v državnem zboru ločena ali pa se združita v en sam klub, kakor to sedaj seli ravno isti dr. Snstersič, ki je bil dolgo časa najljntejši nasprotnik sknpnema klubu. Vsled smrti poslanca Ježovnika in odstopa poslanca Bula ta sta sedaj oba kluba enako močna, vsak namreč šteje 17 članov, a dolgo ne to ostalo pri tem, ker se bodo kmalu vršile volitve za omenjena mandata. O stanja pogajanj med obema kluboma nima javnost nobenih avtentnih informacij, kar se na obeh straneh varuje tajnost, ki je v takih stvareh gotovo na mestu. Toda čudno je, da so Uerlkslef tako »Slovenec« in is bolj svoja In nt -1- Iz finančne službe. Finančni svetnik dr. Rudolf Roschnik je poklican v službovanje v strokovno-ra-čunski oddelek II. finančnega ministrstva. Spremembe pri e. kr. finančni straži na Kranjskem: Novi oddelki se ustanovijo v Vipavi, Mokronogu in Škof ji Loki. — Prestavljeni so: gg. preglednik: Franc Burger iz Litije v Vipavo; naslovna preglednika: Franc Kogej iz Žužemberka v Mokronog in Ivan Florjančič iz Mengša v Litijo; nadpazniki: Jurij Hude iz Kranja v Škof jo Loko, Peter Držaj iz Postojne v Zežemberk in Anton Česen iz Senožeč v Mengeš kot od-delkovodje. Nadalje so prestavljeni gg.: nadpazniki: Luka Kunstelj iz Mengša v Žužemberk, Ferdinand Kolja 1 iz Jesenic v Mengeš in Josip Stary iz Litije v Senožeče; paznik Kari Leitgeb iz Senožeč v Vipavo, Josip BeguŠ iz Novega mesta v Mokronog, Franc Pust in Franc Roža-nec iz Kranja v Škof jo Loko, Ivan Tor kar iz Žužemberka v Postojno in Josip Slobodnik iz Ljubljane na Jesenice. — Iz službe je odpuščen na lastno prošnjo paznik Ivan Lenasi. — Uabljanska sokolska šapa. Ustanovni občni zbora »Ljubljansko sokolske župe« se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. dopoldne v »Merkurje-vi« dvorani »Narodnega doma«. Rasen delegatov so tudi drogi bratio Sokoli dobro došlL Na sdar I hm delni izlet so vrši milijo & t m. na Namen izleta* katerega se udeleži celotno »Sokol« I-Uija-Šmartno in Zagorje, je dati tamošnjemu v teški borbi se nahajajočemu sokolskemu odseku moralne opore za njegov daljši razvoj z večjo javno telovadbo. Zbirališče je južni kolodvor, odhod t; opoldanskim brzovlakom. — Prisega pri domobranskem pešpolkn št. 27. V nedeljo zjutraj bo na dvorišču stare domobranske vojašnice maša, pri kateri bo prvič sodelovala novo ustanovljena godba domobranskega polka, ki jo vodi narednik Rudolf S e d ^. Po maši bo prisega in defiliranje pred general -majorjem Konnenom. — Hallevjev komet. Naznanilo angleških astronomov, da naša zemlja 18. maja ne poj de skozi kometov rep, je v najširših krogih prouzročilo velikansko razočaranje. A to je sedaj še naraslo, ker naznanjajo nekateri astronomi, da komet sploh nic repa nima. Cele mesece so se ljudje s strahom pripravljali na vožnjo skozi ta rep in stare in mlade babe moškega in ženskega spola so si živo predstavljale, kako bo rep oplazil zemljo. Vsem je bilo pri srcu kakor otrokom, kadar grmi in treska in če se je kdo napil tako, da ga tri dni ni bilo spraviti na noge, se je opravičeval, da bo čez 14 dni kometov rep tako vsemu konec naredil. In zdaj ta preklicani komet baje sploh nima repa. Kakšen komet je pa to, ki nima repa. Razočaranje je, kakor rečeno, vsestransko, najbolj razočarano pa bo loterijsko vodstvo. Vsi loteristi in loteristi-nje so bili pripravljeni staviti na kometov rep in so se tresli, da loterijska uprava navsezadnje še zapre ta lepe številke: 18, 5 in 10 (18. maj 1910 izražen v loterijskih številkah). a zdaj pravijo, da komet sploh nima repa in da torej stavljenje teh števil V nič ne obeta. Oh. ti astronomi! — Ljubljanski davčni uradniki imajo v soboto, dne 7. maja t. L svoj sestanek ob pol 9. zvečer v restavraciji gosp. Mraka na Rimski cesti. Tega sestanka naj se vsi ljubljanski g. kolegi in umirovljenci udeleže. Kolegi z dežele dobro došli. — Društvo delovodij za Ljubljano in okolico naznanja svojim članom, da se vrši v soboto, dne 7. maj-nika ob 8. zvečer v društveni sobi mesečno zborovanje. Odbor vabi vse člane k najobilnejši udeležbi. — Umrl je znani narodni vrtna i g. Jurij Verovšek, oče slovenskega igralca Antona VerovŠka. — Umrl je sinoči osemletni sin odvetnika Ravniharja, Smrtna kosa ni prizanesla temu mlademu nade-polnemu življenju. N. v m. p.! — Poročil se je v Ljubljani g. prof. dr. C a d e ž z gospico Fanči B i b e r. Vače. Veselični odsek, obstoječ iz članov telovadnega odseka litijskega »Sokola« in iz članov pevskega društva »Strune« neumorno de luje, da bi milim gostom, ki nas po set i jo v nedeljo, dne 8. maja, nudil prijetnega razvedrila. Vse dela; vrli Sokoli imajo dela pri paviljonih, dekleta pleto vence. Da, nedelja bo res naš velik dan, dan ljubezni in bratstva. Pri veselici bo tudi muzej. Saj so Vače slavnoznane radi lepih iz-kopnin, pa da bi naši Sokoli ne imeli ničesar pokazati! Pa še mnogo, mnogo, mnogo lepega in znamenitega imajo ter bodo pokazali v muzeju. Razstavljenih pa bo tudi mnogo najnovejšega telovadnega orodja . . . Pa kaj bi pravil! Pridite in poglejte! Na zdar! Notarji - samouki! V Mokrouo gu se je našel notarski samouk, ki je izdelal neko »kupno pogodbo«, a to tako zapleteno, da jo bode skoro gotovo rešil kazenski sodnik. Novice iz Vipave. Pevsko in ga silno društvo priredilo je dne 1. maja t. 1. veselico, katera je bila jako dobro obiskana, prišla je gospoda in tudi priprosto ljudstvo in upamo, da nas prihodnjič zopet posetijo! Izrekamo tem potom zahvalo vsem, ki so nam posodili različne predmete za olepšan je dvorane in drugo. Posebno moramo zahvaliti g. župana Petrov-čiča za brezplačno prepustitev dvorane. Na binkoštno nedeljo priredi tržaško pevsko društvo »Kolo« izlet v Vipavo; prosimo vljudno hišne posestnike, da razobesijo kolikor mogoče mnogo slovenskih zastav. Na bin kostni ponedeljek priredi pa »Vipav sko pevsko društvo izlet v Postojno, da si ogledajo udje Postojnsko jamo. Jamska komisija izposlovala je društvu jako znižano vstopnino; za kar ji izreka tem potom javno zahvalo. Slavnoat na Ptujski gori. V nedeljo, dne 1. maja se je vršila na Ptujski gori velika narodna slav-nost. Izročila sta se prvima častnima tržanoma, državnemu poslanca dr. Plojn in občanu Andreju Mariniču, častni diplomi. Tem povodom se je zbralo dopoldne na trga pred občinsko hišo vse, kar čuti slovensko. Oba odlikovanca je pozdravil šopan Topolov** in slavnostni govornik dr. TVnsasia Najeti nsmšaslaiji in bezali nsotttt aiasnaai« ho so pa najhnj- tega* nekega Repo, zaprli v občinski zapor, je zopet zavladal najlepši red in mir. Na skupnem obedu se je izrekla marsikaka krepka napitniea. Gosp. Šegu I a je poudarjal, da so pravi sovražniki Slovanov protestantski nemški nacionalni, ne pa slovenski svobodomisleei. SI a vnos t se je završila zvečer na \~rtn gosp. Laznika «- najlepšem redu. Občinske volitve v Ljutomera »e vrše dne 12. maja. Najvažnejša Ciril - Metodova podružnica na Koroškem je ona za Loče in okolico. Dne 1. maja je imela v Štebnu v hiši gosp. O a s 11 a II. »boni zbor, pri katerem je bil izvoljen večinoma stari odbor (Vinko Z i m č i č, predsednik; Iv. S g i a r o« \ e 11 o. podpredsednik; A. Ga s ti, tajnik; ga. Marija Ursič, namestnica; Fr. Lah, blagajnik; gdč. Loj-/ika Aichholzer. namestnica; F van Ožgan in Fr. K a n d u U pre-gledovalca raČnnov). — Na zborovanju sta govorila gg. Iv. H o c h m ii 1-! er in potovalni učitelj Ante Beg. Po zborovanju so vrli hruški igralci urav dobro predstavljali burko Krčmar pri zvitem rogu«, končno pa zapeli več narodnih pesem. Za v po uspelo prireditev se je največ žrtvoval gosp. Tone G a s 11. H vale -\rcdno se trudita za podružnico na- elnik Zimčič in blagajnik Lah. Le tako je imela podružnica že prvo >to 104 K dohodkov. Delegata sta rg. Zimčič in G i s t 1. Pevsko in glasbeno društvo v finrici, podružnica >Glasl>ene Matice« v Ljubljani, je priredilo svoj pomladanski koncert v sredo zvečer v dvorani »Trgovskega donia<*. Na \ Prstan (ženski zbor K Dvorakova skladba j Padle so pesmi v dušo mi . • .« (mešan zbor), potem Pirnatova >>Vzpomladna pesem« t mešan zbor'!. Mozartov koncert za vijolino in vijolo s klavirjem, nastopila pa je tudi Čehinja gospa Berta .Tavurekova. ki je absolvirala konzervatorij v Pragi: biva sedaj v Golici. Pela je tri točke: Dvofakove Arija iz opere Rusalka^. »Ai neni t. neni-, Žalo dievča, žalo travu . Keči se mora, da so bile izvedene vse ♦očke prav mojstrsko. Pevska /bora •azpolagata z izvrstnimi močmi, ki se pri pridnem vežbanju vedno odlikujeta na koncertih. To se je pokazalo zopet v sredo v najlepši lučL — (Iospa .Tavurekova ima krasen, polu u'las. katerega ume privesti do pol-r;ra efekta na vseh teških mestih. Na klavirju se je odlikoval gosp. C. F>žen, kakor navadno. Zborovodja .T. Michl je pokazal pri tem koncertu opet vso svojo veliko :-posobuost. Sploh je bil koncert na višku, do ka-lerega se je povspelo društvo po večletnem delovanju. Taki koncerti, kakršne prireja goriško -Pevsko in glasbeno društvo«, zaslužijo polno 'fvorano in tudi gmoten uspeh ne le moralnega- Udeležba pri koncertu v -redo je bila kar naravnost škandalozno slaba. Cerkveni tat Dominik Mol ina ri, orna iz Italije, je stal pred okrožij m sodiščem v Goriei radi tatvin ►o eerkvah v Furlaniji. Tatvine je riznal popolnoma. Ob>ojen je bil h 7 mesecev teške ječe; po prestani azni ga izženejo v Italijo. 14 žepnih ur je imel pri sebi neki okoli 60 let stari Anton Krajec, ki pravi, da je doma iz Ijubljanke •kolice. ko ga je prijela žandarmerija v Mirnu pri Gorici. Moža so pripeljali v goriške zapore, da pove, kje je nabral 14 žepnih ur. Bistriške novice. Umrla je v Opatiji gospa Marija K a g e r. roj. Žni-eršič. Blaga pokojnica se je sponi-riila v oporoki svoje rojstne vasi in : a rovala za nakup bistriške sirot i š-Tiiee 4000 K in za vzdržavanje iste 2000 K. A' oporoki se je spomnila tu- zavedni Zagorčani postavijo na noge! — Čitalnica se preseli v Al. I>omladišove prostore, kjer se tudi ''dpre nova, moderno opremljena ka-• arna. — Izključno domače podjetje s Parna opekarna v Kosezah« si je nabavila nove izborno delujoče stro-je in upanje je, da prične sedaj z rednim izdelovanjem opeke. Razmere pri opatijski pošti. Pri ti poeti vladajo res grozne rssmere in ni pač nič Čuda, če se slišijo ved- veono ukana gorka na račun vlade, ki te r sinil ii s mirnim očesom gleda in ne gnus niti prsta v zboljšanje teb razmer. Zadnjič opasala so je naravnost škandalozna, plača, katero dobivajo sa avoje tradapolno delo e. kr. trpini. Danes nekoliko o poštnih prostorih. V 40 kvadratnih metrov veliki čakalnici, katera nima razen majhnih vrat nobenih oken, sta dve lzdolbini, kateri imenujejo »Schal-terje«. Leva je za denarni promet, desna pa za ves drugi promet, ki je v Opatiji naravnost velikanski. V ozadju, popolnoma v temi, nahaja se brzojav in telefon. Vrvenje je celi dan tu kakor v mravljišču; ljudje se sujejo, mrmrajo in včasih tudi kakšen zakriči, seveda se vedno ne more konstatirati ali je zavpil zaradi zadobljenega sunka ali od jeze. Uradniki, uradnice in sploh vsi uslužbenci pa delajo, da kar od njih teče, ali kljub temu dela ne morejo zmagovati. Po mizah leže velikanski kupi pisem in časopisov, naslovljenih na poštno ležeče, katerih uradniki radi preobilega posla ne morejo spraviti v red. Na tisoče in tisoče razglednic je ležalo po mizah, posebno o prazn i kili, katerih se ni moglo pravočasno proč spraviti. Prostori so tako ozki in majhni, da je vsako hitro in praktično delo nemogoče. V telefonski čakalnici, katera obsega 10 kvadratnih metrov, čakajo stranke po 2 do 3 ure, predno pridejo ua vrsto. Kakšen je pa prostor za vozno pošto, se pa niti povedati ne da. Stranke niti notri no morejo in morajo včasih ob najslabšem vremenu čakati na prostem. Če te vzame v ozir. da pride v Opatijo na leto krog 40.000 gostov, kateri dajo pošti sa-mo denarnega prometa 12 mili-.louov kron, bi >e moralo pač ukreniti potrebno, da te grozne razmere že enkrat prenehajo. Pole vsega te-jia je pa Še nekaj, kar vpije po od-pomoči. V Opatijo pošilja ravnateljstvo navadno uradnike, začetnike, kateri so komaj storili predpisane skušnje pa že morajo potovati k opatijski prosti. Kakor pri vsakem delu, tako je treba tudi pri poŠti precej prakse, ako naj človek hitro in vestno vrši svojo službo. Zato je nesmiselno, da se pošlje take mlade ljudi v kraj. kjer je največ dela. Tudi ni mogoče, da bi mogli v Opatiji shajati s svojo skromno plačo. Naj T«i se že enkrat napravil na opatijski posti red. da se ne bodo tujci vzgle-dovali nad avstrijskimi razmerami. Iz Gor. Braniče. V irostilni pri g. Fl. Čehovinn priredi podružnica sv. Cirila in Metoda dne 9. maja ob pol 4. po poldne veselico. Pri veselici nastopi tudi sokolski pevski zbor iz Trsta. Isti dan priredi v našo dolino izlet Sokol Iz Trsta. Društvo »Braniča« preskrbi godbo, ki bode sodelovala med vsj>oredom in pri plesu. — Za mnogobrojno udeležbo se toplo priporoča Ciril - Metodova podružnica in društvo > Braniča«. Imel en ta demonstrira. Iz Trsta se nam piše: Na praznik, dne 5. maja je prišlo v Trst 150 izletnikov iz Padove. Pripeljali so se z ladjo in se izkrcali na pomolu sv. Karla, kjer jih je več sto glav broječe občinstvo burno in demonstrativno pozdravih*. Oči vidno je bilo vse aranžirano. Občinstvo je izletnike obkolilo in jih >premilo v mesto, prepevajoč Gari-haldijevo himno in Oberdankovo pesem. Policija je demonstrant*' raz-gnala in prepovedala na čast izletnikom nameravano predstavo v crleda-lišču »Politeama Rosetti,« ker se je bilo bati novih irredentističnih demonstracij. S trga. Ko je v torek prodajala braujevka Frančiška Jordanova iz Dolenje vasi pri Mirni pred magistratom jajca, ji je nevidna roka segla v žep in izmaknila do 20 K denarja. — V sredo dopoldne je v šolskem drevoredu neka 731etna ženica izmaknila s stojnice za 2 K slanine, s katero si pa ne bode belila zelja, ker jo je bistro mesarjevo oko pri nepoštenosti še pravočasno opazilo. Zadevo je mesar jk> od vzet ju slanine naznanil pristojni oblasti. — Ob krilo je prišla v sredo na trgu Marija Petkova, ko je kupovala jajca pri neki kmetski ženski. Po nakupu je namreč Petkova dala v varstvo ženski 24 K vredno krilo in odšla za nekaj časa po svojih opravkih. Ko se je vrnila, je izginila kmetica, s njo pa tudi krilo. S ceste. Ko je v sredo gnal posestnik Jožef Salan iz Crne vasi po Mestnem trgu konja,se je konj ustrašil električnega voza in skočil preden j. Konj je pred vozom padel in tako bil okoli sebe, da se je na nogah in po životu znatno poškodoval. Ko bi voznik ne bil voza tako naglo ustavil, bi se bila gotovo pripetila večja nesreča. Prijatelj samostanov. Pred nekaj dnevi je prišel loletni Jožef Miško iz ptujskega okraja v tukajšnji frančiškanski samostan in provincijalu pripovedoval, da je poslan na priporočilo od frančiškanov is Brežic Provincijal je dečku verjel, ni dtf«* m ga fllpgiisl poslal v frsav fiškaniki imnsMni v Gorico. Da bi so prepričal, kaj je » dečkom, je brzo javil v Bresice in izvedel, da je od svojih staršev pobegnil. — so ga v Oorasi nato odslovili, js nar j v Ljabljano. Predvčerajšnjim pa ga je dobil frančiškanski eerkvenik, ko je opoldne zaklepal eerksv, na kom skritega in ga izročil policiji. Čigav js baker? Pred nekaj dnevi je neki I. K. prinesel prodajat ge. Murnikovi 10 kg novega bakra,kate-rega je ta, meneč, da izvira iz nepoštene provenijenee, izročila policiji, kjer naj se iglast, kdor ga pogreša. Stroko je rnsresal pri vozu kletarja »Budeje viške zaloge piva«, g. Jožefa Kristana, ko ga je bil pustil stati na Stari poti. Zlikovec je s tem prizadel gospodu Kristanu 40 kron škode. Konj udaril je v sredo na semnju mesarja Ivana Kocha iz Kram-pendorfa ter ga na levem stegnu zuatno poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odepljalo v Ameriko 14 Slovencev in 10 Hrvatov. V Heh je šlo 90. v Buchs 40, v Inomost pa 75 IJrvatov. V Nemčijo je šlo do 100 slovenskih rudokopov, v Dunajsko Novo mesto 40, na Dunaj 45, v Kočevje pa 35 Lahov. Isgobijeno in najdeno. Slamnika r Alojzij Maček je izgubil 100 m zelenega traka. — Prodajalka tobaka Berta Ovidova je izgubila 30 K denarja v bankovcih. - Šolska učenka Ivana Tratnikova je izgubila rjavo kuverto, v kateri je bil bankovec za 20 K.— Livar Alojzij Škerl je izgubil črno kravato z zlato iglo. — Poštni višji oficijal je našel črn dežnik. — Policijski stražnik Anton Zabukovšek je našel črn plišast klobuk in palico. »Slovenska Filharmonija« konvertira jutri v hotelu »južni kolodvor« (A. Seidl) od 8. do 12. zvečer. Vstop prost. Telefonsko h brzojavna poročilo* Poslanska zbornica. Dunaj, 6. maja. Začetkoma seje je stavil češkoradi kalni poslanec Choe predlog, naj se prvo čitanje vladne predloge o reformi državno-zborskega poslovnika odstavi z dnevnega reda. Za ta predlog so glasovali samo češki radikalei. dr. Stran-sky, Švejk in Velieh. Na to je zbornica takoj pričela 1. čitanje imenovane vladne predloge. Prvi je govoril ministrski predsednik baron Bie-nertb, ki je podal v svojem govoru Miho zgodovino reform drzavnozbor-skega opravilnika. Na to je podal so-eialnodemokratski poslanec Seitz kratko izjavo. Sedaj govori nemški nacioualec dr. VVeidhoffer pred nia-lodane praznimi klopmi. Seja še traja. Razpad »Slovanske Enote«? Dunaj, 6. maja. Češki radikalei so danes izstopili iz »Slovanske Enote«. Ta odločitev je bila sprejeta z neznalno večino. Češka radikalna stranka je izstopila iz »Slovanske Enote« radi reforme poslovnika, za katero se je »Enota« izrekla z 12 proti glasovom čeških radikalcev. Temu sklepu se radikalei niso hoteli ukloniti iu so raje izstopili iz »Slovanske En ote «. Dunaj, 6. maja. V parlamentarnih krogih smatrajo izstop čeških radikalcev iz enotne organizacije za začetek razpada »Slovanske Enote«. Demonstracije katoliških ločenih zakoncev. Dunaj, 6. maja. Danes so priredili katoliški ločeni zakonci pred parlamentom demonstracijo na korist reformi zakonskega prava. Od njih poslana deputacija se je zglasila pri raznih poslancih in tudi pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu ter intervenirala na korist reformi zakonskega prava. Bienerthu je deputacija med drugim rekla, da katoliški ločenci ne zahtevajo ničesar drugega kakor to ,kar se je dovolilo voditelju krščanskih sooialcev princu Liechtensteinu, da je namreč smel veljavno poročiti katoliško ločeno ženo. Vseslovanski kongres v Sofiji. Dunaj, 6. maja. Tu se vrše od srede naprej posvetovanja izvrševal* nega odbora praške slovanske konference. Posvetovanja vodi državni poslanec dr. Karel K r a m a f. Med drugimi so navzoči: Predsednik pripravljalnega odbora v Sofiji vseuči-liški profesor Štefan Savič Bob-č e v , urednik »Slovenskega Juga« vseučiliški profesor dr. Boso Mar-kovic iz Belgrada, za Hrvate dri. poslanec dr. Trosič-Pavičič, za Malomss dri. posl. dr. HI je bo. v i c k v in za Poljake iz kraljestva Poljskega Roman D m o w s k i. Poslanca Ivam Hribar in dr. Ba-1 jak sta svojo iti v Sofiji. je uisdscrtnU pripravljalnega odbora v Sofiji Bobčev dal zagotovilo, da je zrn nameravane prireditve v Sofiji is vse pripravljeno, se je definitivno sklenilo, da se ima vršiti na vsak način slovanski kongres meseca julija v Sofiji. Poljak Roman Dmowski je izjavil, da glede udeležbe Poljakov na kongresu v Sofiji še ne more dati definitivnega odgovora. Nadalje je predložil spomenico, v kateri so formulirane razne poljske zahteve, od katerih je odvisno, ako se Poljaki udeleže vseslovenskega kongresa ali ne. Zastopniki ostalih slovanskih narodov se trudijo najti sredstvo, ki bi Poljakom omogočilo udeležbo na kongresu. Konference se nadaljujejo danes in se imajo končati jutri. Grof Khuen • Hedervarv- Dunaj, 6. maja. Danes je prispel semkaj ogrski ministrski predsednik grof Khuen - Hedervarv. Cesar ga sprejme v posebni avdijenci, v kateri mu predloži v podpis reskript za sklicanje nove ogrske poslanske zbornice. Vstaja v Albaniji. Carigrad, 6. maja. Vojna uprava je ustavila nadaljno pošiljanje novih polkov v Albanijo, ker je baje vojska že na delu, da zajame vse upornike. Pariz, 0. maja. »Keho du Pariš« javlja: Albanci o bili pri Giljanu po-tolčeni in so se umaknili proti seve-rozapadu. V Giljanu je proglašena nagla sodba. Skoplje, t>. maja.Oh Zgornji Mo-ravi je prišlo do ljnte bitke med Al-banei in turško vojsko. Topovi so gr-j meli ves včerajšnji dan. Izid bitke še ni z na n. Uporniki so baje zbrani pri Jezercah. G Jakova je padla v roke rebelov. Skoplje, 6. maja. Vojna uprava je poslala dopisnike listov semkaj in jim ukazala, da se ne smejo ganiti iz Skopija. Iz te vladne naredbe se sklepa, da se Turkom ne godi posebno dobro v Albaniji. Angleški kralj nevarno obolel. London, 6. maja. Kralj Edvard je nepričakovano nevarno obolel. Listi so ob 1. ponoči priredili posebne izdaje. Kraljica Aleksandra iu prestolonaslednik princ. Wales sta bila skoro vso noč pri bolniku. London, 6. maja. Kralj je še dopoldne sprejemal, popoldne pa ga je nenadoma napadla bolezen, da je moral takoj v postelj. London, 6. maja. Ob 2. ponoči so imeli zdravniki konsilij, ter so konstatirali, da se trenotno bolezen ni shujšala. Potresna katastrofa. New York, 6. maja. Iz San Jua-na v Nikaragui hrzojavljajo. da je strašen potres uničil mesto Kartago. 500 prebivalcev je bilo ubitih. Drugih podrobnosti ni moči dobiti, ker so v Kartagi ubiti vsi telegrafisti in je tudi sicer pretrgana brzojavna zveza. Gospodarstvo. — Dobavni razpis. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da ho oddalo dobavo 700 ton kovaškega oglja in 110 ton plinovega koksa za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1911. Ponudbe je vložiti pri navedenem ravnateljstvu najkasneje do 15. junija t. I. 12. ure opoldne. Ponudbeni vzorci in drugi i>odrobni i>ogoji se dobe pri navedenem ravnateljstvu v Beljaku. _ v uanaaaiM. Stalna razstavna komisija za nemško industrijo v Berlinu je objavila, da se udeležbe na razstavi »International Exhibition of Arts and Manuiactu-res«, ki se bo vršila v Londonu (Alexandra Palače) od avgusta novembra 1910, ne more priporočati. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnstoslemšek. Izlet v Trst! »N. D. O.« priredi dno 8* maja s posebnim vlakom izlet ¥ Trat, katerega se vsakdo lahko adelezi. Izkazniee se dobe danes od 5. dO 9. uro zvočor in jutri dopoldne v mnŠU H. D. 0. (nasproti pošte). Veztroi sttie sen in tje ? III. razreda 5 K 80 v, v II. razred« »t K M v. — Odhod iz Ljnh Ijaic ofe 3. uri 26 min. ponoči, prihod v Trst ob 7. uri 19 min. zjntrtj. — Odhod iz Trsta dne §. maja ob 2. uri ponoči, prihod v Ljubljano s. zjutraj. 1 Ustna voda EUODIN" i 99 1 Specijaliteta za Cona 2 kroni. 1 4S13 Glavna zaloga lekarna j •_Wi.lL Tniocig t Linfilftml. J 790 10 Aaroči 5/ kuharsko knjigo, da 5« ne le naučiš Pekaitie pravilno kuhati, temveč, da tudi ijveš na koliko rajličnih načinov je dajo pripravljati. Pošlje ti jo brezplačno Prva kranjska tovarna testenin v JI. %istrici. Žitne cene v Budimpešti. Dne 6. maja 1910. Termin. Pšenica za maj 1910 ... za 50 kg 118!" Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 10 42 Rrž za april 1910 . . . . za 50 kg 8 20 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 5& Oves za april 1910 . . . za 50 kg 65t Efekti«. 10—15 vin. ceneie. Razne prevode Iz n*mi5lne v sloveniSIno eirkslarjev, pisem in dragih tiikovir oskrbi oono v tej itroki isvešban srsdnik. Naslov v oprsvniitvm „S1ot. Harodatt. I64a se vrs: v soboto, dne 7. t. at. v hotelu pri Seidlu (kstol Jniai kolodvor). Zafflik ti 8. mai Vstosiu mi in Antonija Manire). Sisa losova naznanjata v svojem in v imenu svoje hčerkice Foinro vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest da je njih ljubljenec Mitja v četrtek, 5. t. m. po kratki a mukepolni holezni v 8. letu svoje nežne starosti mirne v Gespeds zaspal. Trnplo predragega najinega sinfta prenese iz mrt vaš-niče pri Sv. Krištofa Y soboto 7. t. m. ob 5. popoldne v rsdMnsko nkev. 1639 (Mesto vsakega posebnoga naznanila.) nas jo bil nts> prifod!tve» n so M-C S 4. 5. 6. © > teen. O.sv. 7.ZJ. Nebo 7231 724? 7257 2. pop. 724*9 9. xv. 7.zj 7275 730-9 180 lOl KT5 lfrO 9*3 85 slszaa. si jjvzH. del. m pol. oblač sr. jvzh. * Sl. j vzhod oblačno Srednja predvčerajšnji temperatura 14 y, «. 125° in včerajšnja 11*9% norm. 12-7% norm. Padavina v 24 urah 0-0 mm in 11 mm. Zahvala. | Tem potom izrekam podpisana, kakor tudi v imenu Šestih nedoraslih otrok, najtoplejšo zahvalo povodom nenadomestne izgube iskreno ljubljenega soproga, ozir. očeta, brata, strica, gospoda Tomaža Tušarja •oseataika in pekovskega aejstra vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so v tako obilnem številu dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. 1633 Posebno se zahvaljujem častitim duhovnikom, slavnemu oddelku Šišenskega Sokola, ter slavnemu pekovskemu društvu, končno vsem darovalcem prekrasnih vencev. Spodnja Šiška, 5 maja 1910. Helena Tatar. ftmovanle S 3 sobami ia piitaUmomi v IL nodatr. SODI MQ t VotrrCcrl iMci M. l*kVW