Ameriška Domovi ima h ■4-f^ ^ /%■ nm e r NO. 113 JOHaeN “IfuNeUAbŽ OHL» “Tf^ f^ rr‘“cto’- HORnT^VNWs!>AP€8 Pittsburgh, New lork, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Sly, Pueblo, EoekSpringp CLEVELAND. OHIO, TUESDAY MORNING. AUGUST 3, 1978' LETO LXXX — vol. LXXX Portugalska še vedno išče pol iz krize vlade Politične stranke se ne morejo sporazumeti o sestavi nove vlade z večino v parlamentu. LIZBONA, Port. — Predsednik republike Ramalho Eanes, 1 bivši poveljnik armade, se je Posvetoval z vodniki političnih strank in jim dal do konca ted-rok za sporazum o sestavi nove politične vlade. Rok je potekel, ne da bi se politiki spo-razumeli. Predsednik republike se je včeraj ponovno razgovarjal z yodniki strank, da vidi, ali je le še mogoče upati na kak spora-2um ali ne. V kolikor ne bi v zadnjem trenutku prišlo do sporazuma ^ed strankami, ker gre za n°v dogovor med socialistično stranko in stranko demokratov centra, ki so sestavljali 23dnjo vlado. Do spora med nji-in do odstopa vlade je prišlo, ko socialistični agrarni minister ^ izvajal določil novega agrar-^ega zakona in vrnil po levičar-Pk zasežene privatne zemlje ^jenim prvotnim, zakonitim Ustnikom. Predsednik Eanes utegne, kot *rdijo, sestaviti vlado “osebnost ’ ali tudi vlado strokovnja-°v. Če bi ta ne dobila dovolj Podpore v parlamentu, mu ne bi Preostalo drugega; kot parla-rrient razpustiti in objaviti nove plitve, četudi teh dejansko no-ena stranka za enkrat ne želi. krščanska milica se sporazumela z vojsko v južnem Libanonu Obeta se obilna letina koruze DE MOINES, Iowa. — Ocenjevalci koruznih polj napove-BEJRUT, Lib. — Krščanska dujejo obilen pridelek kljub posetvi, ker je vreme na splošno za rast koruze izredno ugodno na celotnem pridelovalnem področju. Več podpore za zdravstveno in prosvetno oskrbo vietnamskih beguncev NORWALK, Calif. — Nguyen a° Ky, nekdanji predsednik ^de Južnega Vietnama, ki je kNsel kot begunec v ZDA ter ■-edaj vodi prodajalno v žganimi Plačami, je prišel na čelu dele-Sacije vietnamskih beguncev na opravo okraja Orange posredo-Vai; proti zmanjšanju sredstev tavnih podpor. Delegacija je pozvala vodstvo rajne uprave, naj poviša Sradstva za zdravstveno in pro-SVetno pomoč beguncem. milica, ki nadzira del južnega pozni Libanona po umiku izraelskih čet, se je sporazumela z bataljonom redne libanonske vojske in jo pustila dalje proti meji. En teden jo je zadrževala v sumu, da je dogovorjena s sirijskimi zasedbenimi četami. Ko bo bataljon dosegal mejo, bo to prvič po začetku državljanske vojne v Libanonu, da bodo na meji Izraela redne čete libanonske vojske. Bataljon šteje 620 mož in ima naročilo, da naj ne odgovarja na streljanje in ne skuša napredovati s silo ob rabi orožja. Krščanska milica pod poveljstvom majorja bivše redne libanonske armade, nadzira večji del južnega Libanona vzdolž meje Izraela. Ta ji nudi pomoč, ker vidi v njej varstvo svoje meje pred palestinskimi gverilci in teroristi. Več Judov se izselilo iz Sovjetske zveze ŽENEVA, Šv. — Izseljevanje Judov iz Sovjetske zveze je bilo v prvi polovici letošnjega leta precej več kot lani. Medvladni Senat gradi razkošne nove urade brez ozira na vojno z inflacijo Senat si gradi tretje poslopje z razkošnimi uradi ne-meneč se za stroške, ko zahteva javnost splošno varčevanje. WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli petek odklonil s 45:29 glasovom predlog, naj bi bila ustavljena gradnja tretjega poslopja za urade Senata, imenovanega po pok. sen. Philipu A. Hartu iz Michigana. Delno zgrajeno poslopje naj bi spremenili v parkališče in podzemno -garažo. Sen. William Proxmire, ki je znan po svoji kritiki razmetavanja davčnega denarja, je v razpravi dejal: “Ne morem najti bolj očitnega primera kongresne objestnosti.” On se je odloč-zavzel Teklo tu Peking začneta razgovore Japonski zunanji minister Sonoda je odpotoval v Peking, kjer se bodo jutri začela pogajanja za mirovno in prijateljsko pogodbo med obema državama. TOKIO, Jap. — Zunanji minister Sunao Sonoda je ’objavil, da se je dogovoril s kitajskim zunanjim ministrom Huangom Huo o obnovi pogajanj za mirovno in prijateljsko pogodbo, ki so bila prekinjena po nastopu zastoja. Sonoda je danes odletel' v Peking in bo jutri začel pogajanja s Huo. Pogajanja so se pričela pred leti, pa so obtičala, ko je LR Kitajska hotela vključiti v pogodbo določilo, da se bosta obe podpisnici skupno uprli kaki tretji državi, ki bi hotela vzpostaviti “gospodstvo” nad Azijo. V Tokiu so to zahtevo odklonili, ker je Moskva protestirala, KARDINALI Sl ZBIRAJO K POGREBU IN VOUTVI V --- I Državni tajnik Jean kardinal Villot je včeraj sklical prvi Priieten obisk— /z Clevelanda' in okolice sestanek kardinalov, ki je odločil prenos trupla pokojnega Pavla VI. iz Castel Gandolfo v Rim, kjer bo v četrtek in petek ležal na mrtvaškem odru v baziliki sv. Petra, v soboto pa bo njegov pogreb. RIM, It. — Truplo v nedeljo zvečer umrlega papeža Pavla VI. so včeraj položili na mrtvaški oder v Castel Gandolfu. Kmalu po osmi uri zjutraj se je Kardinali se posvetujejo Upravno in pravno vodstvo Cerkve je v rokah državnega , . J - tajnika kardinala Villota. Ta je z a c na rgu pre as*el Gan- vj.eraj sjjijcai kurijske in druge rolfo precejšnja množica, ki je kardinale< ki so bili v Rimu ali nestrpno čakala, kdaj bo mogla so že tja prižlij na prv0 sej0) na kateri so določili podrobnosti pogreba in priprave za, > olitve novega papeža. Kardinalska seja je odločila, da truplo pokojnega Pavla VI., ki je bilo odbor za evropsko izseljevanje |ny zavzel za opustitev te grad-poroča, da je prispelo letos do n^e’ četudi je bil pokojni sen. konca junija iz Sovjetske zveze | p-JNart njegov osebni prijatelj, na Dunaj 11,500 Judov, kar je “To v Mussolinijevem slogu 60% več kot v istem razdobju §raieno poslopje je norost, ’ je v lani. vroči razpravi zakričal sen. J. H. Chaffee, republikanec z Rho-' izkazati zadnjo čast umrlemu vodniku Katoliške cerkve. Nekaj- po desetih dopoldne so se vrata odprla in prvi je vstopil predsednik republike Italije A- lessandro Pertini, za njim je pri-! -' r , . . šal predsednik Senate Amintore “ IT'rtvas.k‘ Fanfani, ki mu je nekaj minut ^ .T CaS“ jutri kasneje sledil predsednik itali- s(lo,vfno v, Ta ,tan' jenske vJade Giulio Andreotti. ^ b°V :f,rtek 1Ietek lefl0 Za njim je prišel notranji mini- mrtvem odra, v soboto ster Virginio Kognoni in rimski f V I’ol°z“° k vecna]m' P0011' da bi to pomenilo skupen kitaj- župan CarIo G A s svojo ku kripti cerkve sv. Petra, kjer sko-japonski nastop proti njej, levičarsko mestno upravo. poclvai° trcPla r™rlili papežev, kot to razlagajo v Pekingu. Mo- i „ skva je tudi letos že ponovno ! Jf™*1 drzave 111 mnoz,ce hodijo kropit umrlega papeža v Castel Gandolfo Do večera je preko 10,000 ne bodo ljudi obiskalo -mrtvaški oder in stom, 15 svarila Tokio pred sprejemom kitajske zahteve in napovedala celo potrebo okrepitve svojih o- Volitve ne pred 21. avgustom V teku so priprave za volitev novega papeža. Volitve same se začele pred 21. avgu-dni po smrti. Pravico Navedeni odbor je pomagal skupno 12,545 judovskim izseljencem iz Sovjetske zveze najti nove domove. Večina, 6,505 je odšla v ZDA, 5,132 v Izrael, o-stali pa v Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo in v nekatere evropske države. ^ Kitajska pripravlja Preoblikovanje armade pEKINQ. LR Kit. — Ljudska ^bada je odpravila vse zunan-1° razlike med vojaki in častniki a 1965, prav tako tudi vse a^e za predpostavljene. Vsi ai bi bili enaki tovariši. . y ° 'Maovi smrti so začeli uva-tr k sprememlbe v skladu s po-Sbo *n v želji pospešiti gora dars^° rast ter industrijski °j- Sedaj je prišla na vrsto Prenovo tudi ljudska armada, itajska se je obrnila na 9 ^teljskih držav s prošnjo, V0- v P°šijejo primerke njihovih Pofkih uniform, kar bi “naj Pešilo skupno bratsko razu-jaš]Van^e”' stvarno naj bi se vo-pripravljali na poiti °.uvvedbo različnih imifoim dir znakov. Generalni °dd m1' armadnega političnega p0 j Wei Kuo-chiing je prvič WsphU zadnje dni uporabil Poit- aastniki, ko je govoril I’ei>i povečanja discipline. Antenski prerok ijo. °s}0Pna razvedritev, toplo z (2cj temperaturo okoli 85 F Elektronski vodnik srca ni vedno potreben BOSTON, Mass. — Nekateri elektronski vodniki (pacemaker), ki urejajo bitje srca, prihajajo v prša nekaterih ljudi brez resnične potrebe, je dognala strokovna študija. Poročilo o tej študiji, objavljeno v New England Journal of Medicine, priporoča, da bi naj bile včasih tvegane operacije za namestitev te elektronske naprave, omejene na ljudi z resnimi srčnimi težavami. boroženih sil na Daljnem vzho- J ODlsKaJo mrtvaški oder m ro am po smrti, kravico du. če bo Janonska stvarno mohl° za umrlega papeža. Po udeležbe pri volitvah imajo vsi du, če bo Japonska stvarno sprejela kitajsko zahtevo, naperjeno proti Sovjetski zvezi. de Islanda, glavni predlagatelj ustavitve gradnje tega poslopja. Trdil je, da bodo stroški za to poslopje dosegli 200 milijonov dolarjev, predno bo to leta 1981 končano, čeprav so uradno omejeni na je: “To bo najdražje poslopje v izločiti zgodovini vlade.” Carter hoče izločiti lene in nesoosebne iz zveznih služb sklepu zbora kardinalov bodo kardinali, ki niso dosegli staro-truplo umrlega papeža prepe- sli 89 fot. Teh je trenutno 115 Ijali jutri, v sredo, v Vatikan in Volitve s tajnim glasovanjem ga tam naslednji dan položili bodo v znani Sikatinski kapeli na mrtvaški oder. Italijanska in beli dim iz njenega dimnika vlada je odredila vse možne bo, kot običajno, naznanil, da je ukrepe za miren in varen pre- FAIRFAX, Va. — Predsednik voz trupla umrlega vodnika Ka-Carter je dejal, da ima njegov teliške cerkve iz Castel Gan-predlog za ukinitev sedanjega dolfo v Vatikan. Ne izključu- Cerkev dobila novega vodnika. Po vsakom glasovanju sežgejo namreč volivne listke in če pride pri tem iz dimnika črn dim, po- išeprav so uraano ome- j--^ ^v ocucniicga --------- ■ . ^.o. o - 122 milijonov. Izjavil Civil Service kot glavni smoter jej° možnosti poskusov motenj | meni to, da volitve niso uspele. — ---j—v-- —1 • i iVinmK dnSK nd strani latrinoreiriK teroristič- Beli dim pomeni, da so se kar- iz služb zvezne vlade 0<4 strani levičarskih vse lene in nesposobne ljudi, mh skupin, vse druge pa spodbuditi k večji j Prehlad je pospešil smrt dinali zedinili in izbrali novega papeža. Tekom volitev so kardinali Na predlog sen. Magnusona, _ . ___ demokrata iz Washingtona, je, delavnosti. . j Cerkveni krogi sodijo, da se Tekom volitev so kardinali bilo nato sklenjeno, da stroški j “Davkoplačevalci Združenih je stanje pokojnega Pavla VI |P°Polnoma ločeni od zunanjega gradnje ne smejo seči preko 135 držav imajo polno pravico do- kj je bii že tako siaboten in bo- ^ "° 71 -J 7 „ _ 1 • Jvi P i rm — t n Včeraj zjutraj sta se oglasila v uredništvu lista g. Ivan in ga. Irena Kunovar iz Milwaukeeja, Wis., dolgoletna naročnika Ameriške Domovine, na kratek razgovor. Ob odhodu sta darovala S50 v Tiskovni sklad lista za “dober zgled”, ker jima je list pri srcu in bi mu rada pomagala, da bi še dolgo obiskoval slovenske domove v ZDA, v Ka- M nadi in drugod po svetu. Hvala za obisk, za razgovor in za lep dar! Ugodno— Do sobote, 12. avgusta je v Anzlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Avenue prodaja vsega blaga na zalogi z 209c popusta. Ne zamudite lepe priložnosti! Seja— Podružnica št. 47 SŽZ ima v nedeljo, 13. avgusta ob dveh popoldne redno sejo v SND na Maple Heights. Vse članice vabljene! Romanje Marijine legije pri Sv. Vidu— Tisti, ki se želijo udeležiti romanja Marijine legije fare sv. Vida 27. avgusta v Maria-Poch, naj se čim preje prijavijo pri Mariji Rihtar, tel. 432-2041. Zadušnica— V petek, 11. avgusta, bo ob 8. dopoldne v cerkvi Brezmadežnega spočetja v Genevi, Ohio, sv. maša za pok. Mary Strojin ob 29. obletnici njene smrti. Žalostno sporočilo— Znani rojak Frank Urankar s 396 Steven Blvd. na Richmond Heights je dobil sporočilo, da mu je včeraj umrl v Mariboru brat p. Konstantin Urankar OFM, ki je bil preje dolga leta v frančiškanskem samostanu na Brezjah. Pokojni je dočakal 75 let. milijonov dolarjev. Sen. R. S. Schweiker, republikanec iz Pennsylvanie, eden od zagovornikov gradnje novega poslopja, je trdil, da Senat potrebuje to zaradi pomanjkanja prostorov v dosedanjih prostorih. Sen. Chaffee je nato odgo- biti polno ceno za svoj denar,’ je dejal Carter, ko je govoril o uslužbencih zvezne vlade. -o------- lehen, obrnilo na slabše pretekli torek, ko se je peljal iz Castel Gandolfa v vas Saint Giuseppe di Frattoccbie nedaleč proč k osmi obletni maši za svojega sveta v “konklavu”, da ne more imeti nihče na nje od zunaj kakega vpliva. -------o------- Pomoč nerazvitim , _____ ____ „„ WASHINGTON, D.C. — Med- ozkega prijatelja pokojnega kar-narodni monetarni sklad je od dmala Pizzarra. Papež naj bi! _ , izkupička za prodajo zlata od se ob tej priložnosti prehladil voril, da bodo povečani prostori, junija 1976 dobil nad bilipon do- 'in močno utrudil, kar je pospe-vodili le k povečanju osobja v larjev, ki jih je razdelil kot po- šilo slabšanje njegovega teles-uradih Senata in senatorjev. moč 104 državam v razvoju. 'nega zdravja. Zadnje vesti RASTOČE PRIJATELJSTVO MED SFR JUGOSLAVIJO IH LR KITAJSKO Posebno zasedanje Kongresa za uzakonitev energetskega programa? WASHINGTON, D.C. — V 'Kongresu pričakujejo, da bo WASHINGTON, D.C. Komu- predsediik Carter tega sklical nistični Vietnam je postal na p0sebno zasedanje^ po volit-redni prijemnik pomoči Med-|Vah v novembru, če ne bo Kon-narodnega monetarnega skla- gres preje izglasoval njegovega da, pri katerem so ZDA ude- energetskega programa, ležene z 20% celotnih sred j Računajo, da bo program laž- Jugoslavija se je ves čas prizadevala za vsaj znosne, če že ne za dobre odnose in stike z LR Kitajsko. Pri tem do zadnje dobe skoraj ni imela resničnega uspeha. Dokler je bila LR Kitajska v dobrih odnosih s Sovjetsko zvezo, je gledala postrani na Tita in njegov ‘krivoverski’ komunizem. Ko so se trenja med Pekingom in Moskvo v času Hruščeva poostrila in prešla v odkrit spor, so se odnosi med Beogradom in Moskvo popravili v taki meri, da so v Pekingu gledali na Beograd kot na zaveznika Moskve. Pomiritev Beograda z Moskvo je pognala od zadnje Tirano, ki je bila naj zvestejša zaveznica Moskve v sporu z Beogradom po izključitvi tega iz Kominforma. Tirana se je tedaj približala Pekingu, v katerem je videla svojega e-dinega možnega resničnega prijatelja, oba sta namreč bila še vedno zvesta Stalinu in stalinizmu. Peking in Moskva sta svoj javni prepir v onih letih začela z napadi na njune zaveznike, Peking je tolkel po'Beogradu, Moskva pa po Tirani. Pravijo, da Mao Tita osebno ni maral in je zato tudi odklanjal vse njegove poskuse izvabiti vabilo na obisk Kitaj -ske. Po Maovi smrti je Peking ostal v odprtem sporu z Moskvo, opustil pa je dogmatičen komunizem tako v Moskvi kot v Stalinovi obliki, kar je začelo vznemirjati Tirano. Ta je gledala z vedno večje nejevoljo na razvoj v LR Kitajski in se nad tem pritoževati. V Pekingu se za albanske pritožbe niso dosti menili, kar je razumljivo, in šli svojo pot. Tako je Tirana p r o t e s tirala proti povabilu predsednika Nixona in proti njegovemu obisku v LR Kitajski ter temu sledeči vzpostavi diplomatskih odnosov. Jasno je, da si v Pekingu niso dali v tem pogledu soliti pa- meti, pa so kljub temu dalje podpirali Albanijo. Skupno ,naj bi ta v letih 1961-1978 dobila od LR Kitajske okoli 5 bilijonov dolarjev pomoči. Ko je po Maovi smrti Peking začel kazati zanimanje za Beograd in izboljšanje odnosov s tem, so v Tirani protestirali, pa razvoja niso mogli zadržati. Tito je dobil povabilo za obisk Kitajske in lani tudi res tja odpotoval. V Pekingu so začeli kazati veliko zanimanje za “delavsko samoupravljanje” in splošno za Titovo zvrst komunizma. Stiki med Pekingom in Beogradom so se izredno razširili in poglobili. Ni skoraj bilo tedna od Titovega obiska na Kitajskem, da se ne bi mudila v Jugoslaviji kaka delegacija iz LR Kitajske. Tudi jugoslovanske delegacije so med rednimi obiskovalci LR Kitajske. Tak razvoj je končno privedel do preloma med Tirano in Pekingom. V Tirani so, kot smo že omenili na tem mestu, obj avili celotno zgodovino trenj s Pekingom in za nje vrgli vso odgovornost na Peking, ki se je po sodbi Tirane izneveril komunistični revolucionarni pravovernosti. Med tem je Tito postal, kot sodijo zahodni opazovalci v Pekingu, n a j o ž j i ideološki prijatelj Pekinga v komunističnem svetu. Zanimivo je, da kaže Peking v teh dneh veliko večje zanimanje in prijateljstvo do Beograda kot do Bukarešte, četudi je Bukarešta bila ves čas v prijateljskih odnosih s Pekingom in je odklanjala podporo Moskvi v njenem sporu s Pekingom. Ko bo vodnik LR Kitajske Hua Kuo-feng prišel v prihodnjih tednih v Evropo, svojo prvo pot na tuje, bo obiskal tudi Jugoslavijo in Tita. izognil pa se bo nedavne edine zaveznice LR Kitajske v Evropi — Albanije. z štev. Pretekli petek je dobil je izglasovati po volitvah, ko se 30 milijonov dolarjev, skupno kongresnikom in senatorjem ne pa v zadnjih treh letih že bo treba tako neposredno ozi-okoli 115 milijonov dolarjev, jrati na volivce. To posebej ve-BEOGRADj SFRJ. — Vodnik,lja za predlog uvedbe trošarine LR Kitajske Hua Kuo-feng na gasolin. 1 ! _ I I Jugoslavijo 22. avgusta iz Skupni trg podpira izvoz bo prišel v uradni obisk sosednje Romunije, ki bo prvaj t ji • ' postaja na njegovi prvi poti S a v ZDA na tuje. Predsednik Tito je WASHINGTON. D.C. ______ Za- bil na obisku v LR Kitajski kladno tajništvo je prišlo do za-lani v avgustu in septembru, ključka, da Evropska gespo-ALEXANDRIA, Egipt. — Ame- darska skupnost (Skupni trg) riški državni tajnik Vanče je podpira finančno izvoz odvišne-imel sinoči uspešen dolg raz- ga sladkorja v ZDA in je zato u-govor s predsednikom Egipta vedio 10.8 centov carine na funt Sadatom. Razgovor bosta da- pri tem uvozu, nes nadaljevala in ob koncu Sladkorja je trenutno na sve-imela skupno tiskovno konfe- tovnem trgu v obilju, povpraše-renco. Cyrus R. Vance se bo vanje po njem je dosti manjše jutri vrnil v ZDA in poročal od ponudbe, o svojih uspehih v Izraelu in v Egiptu predsedniku Carterju. BANGKOK, Taj. — Včeraj je najeto letalo prineslo sem 29 Vietnamk in otrok, ki pripadajo družinam ameriških državljanov, pa so aprila 1975 ostali v Južnem Vietnamu, ko so tega zasedli komunisti. Pravijo, da je takih v Vietnamu vsaj še okoli 200. Hanoi jc prvo skupino pustil iz dežele v znamenje dobre volje, ki bi naj zgladilo pot k obnovi normalnih odnosov med ZDA in Vietnamom. V Ha-noiu so izjavili, da so pripravljeni vzpostaviti redne diplomatske odnose z ZDA uidi brez predhodnega dogovora o vojni odškodnini, ki so jo doslej zahtevali. Ameriška Domovina /»•/VIJE » IV—HO V« E- 6117 ST CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10,00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, OMo No. 113 Tuesday, Aug. 8, 1978 Za omejitev ioffsdje so potrebni ostrejši ukrepi Inflacija je v letošnjem letu dosegla raven, ki jo ni nihče pričakoval, in je začela hudo tiščati na celotno narodno gospodarstvo in na vrednost dolarja. Carter je v letošnjem aprilu priznal, da je postala inflacija prva skrb javnosti in vlade ter napovedal vrsto ukrepov, ki bi naj inflacijo zavrih _ Namesto manjša, je postala inflacija večja; v prvem tromesečju letos je bila na letni ravni 9.1%, v drugem pa se je dvignila na letno raven 10.Ste. Pokazalo se je, da^so potrebni odločnejši in močnejši ukrepi, če naj inflacijo resnično zadržimo, utrdimo vrednost dolarja in obvaru-jemo deželo pred novim gospodarskim zastojem, o katerem vsesplošno govorijo, da nas bo zadel prihodnje leto, morda v prvi polovici, če ne v tej, pa prav gotovo v drugi. V svoji napovedi vojne inflaciji 1L aprila letos je predsednik Carter dejal, da morajo biti poviški plač m cen v tekočem letu pod povprečjem preteklih dveh let. Pri tem je položil vso težo na prostovoljno zadrževanje unij in podjetij v prepričanju, da se ti zavedajo nujnosti takih korakov, ki bodo na kraju v korist tudi njim sa- mim. Delavske unije niso obljubile predsedniku polne podpore za njegov načrt, prav tako tudi ne podjetja. Načrt je ostal bolj želja kot resnično vodilo, zato tudi ni mogel biti učinkovit. Sedaj oreudarjajo, kako ta načrt okrepiti, ga podpreti, da se bodo delavske unije in podjetja čutili bolj vezani nanj in se ga tudi držali. To naj bi dosegli z uvedbo kazni za kršenje tega vodila in z nagradami za njegovo izpolnjevanje. Pripravljajo tudi omejitev zveznih izdatkov v večji meri, kot so jo predvidevali nedavno. Tudi v Kongresu, ki na splošno ne kaže posebne varčnosti, se kaže stremljenje po omejitvi izdatkov, ko čutijo tako zahtevo pri volivcih. Robert Strauss, predsednikov glavni svetovalec v boju proti inflaciji, bo v vrsti sestankov z vodniki delavskih unij in z vodniki podjetij v raznih delih dežele obrazložil predsednikov program v vseh podrobnostih in iskal podporo zanj. Vodniki narodnega gospodarstva upajo, da se bodo cene živil, ki so glavni vzrok porasti inflacije, v tem in naslednjih mesecih unesle, kar bi naj prineslo omiljenje inflacije. Pri tem opozarjajo, da višje cene za govejo živino niso našle še celotnega odseva v cenah govedine in da te lahko zato še poraste jo. Rast cen hrane in drugih rednih življenjskih stroškov se pozna pri kupni moči zaslužka. Delavske unije zato ne kažejo dosti pripravljenosti omejiti svoje zahteve po višjih plačah. Ko bi Carter rad omejil poviške na največ 7% letno, so ti dosegli pri nekaterih kolektivnih pogodbah 10%, kar je daleč preko dopustne meje. Poštarji se jezijo, ko so njihove unije pristale na povišek 19.5% za prihodnja tri leta, še večjo nejevoljo kažejo u-službenci zvezne vlade, ki jim hoče predsednik Carter povišanje plač omejiti letos na 5.5%. Sprašujejo se, čemu naj bi ravno oni služili za “zgled” v boju proti inflaciji. Načelnik Federal Reserve Board W. Miller je pozval k odložitvi povišanja minimalnih plač prihodnje leto, drugi predlagajo, naj bi odložili za. eno leto tudi'povišanje prispevkov za Social Security. Ti dve povišanji naj bi sami prispevali 1.5% k rasti inflacije, oziroma življenjskih stroškov. Za ta predloga za enkrat ni videti dosti podpore ne v javnosti in ne v Kongresu. Predsednik Carter bi rad primanjkljaj v letošnjem zveznem proračunu zmanjšal od predvidenih 61 na 43.5 bilijonov dolarjev, pa je podpora v Kongresu za to precej skopa. Padanje vrednosti dolarja na tujih denarnih Trgih, ki je v glavnem posledica velikih primanjkljajev v naši zunanji plačilni bilanci, pospešuje rast cen tudi doma. Najprej porastejo cene uvoženega blaga, nato pa jim sledijo cene domačega ker ni čutiti več tuje konkurence. To seveda poveča pritisk na tečaje dolarja izven naše dežele, kar ponovno vpliva na cene doms. Da je ta krog treba presekati, inflacijo zavreti, o tem ni dvoma, kako to storiti, to je vprašanje, ki ga skušajo rešiti odgovorni vodniki narodnega gospodarstva. Ker imamo letos kongresne volitve, se odločnih ukrepov, ki bi prizadeli volivce, bojita tako Kongres kot Bela hiša. Na žalost smo vsi pripravljeni sprejeti odločne ukrepe in celo žrtve — dokler te ne zadenejo nas, ampak samo — druge. Inflacija tišči za vrat vso deželo in vse dele prebivalstva, vendar nekatere bolj, druge manj.-Posebno hudo so prizadeti oni, ki živijo od stalnih dohodkov, katerih ni mogoče spremeniti v sorazmerju z rastjo življenjskih stroškov. Med te spadajo upokojenci vseh vrst. Še najlažje prenašajo inflacijo redno zaposleni, ki imajo možnost zahtevati poviške plač in s tem vsaj ohraniti, če ne celo povečati kupno moč svojih rednih dohodkov. Ta povišanja plač so največja ovira za omejitev inflacije, ker povišanju plač nujno sledi povišanje cen izdelkov in temu znova povišanje plač. Plače je mogoče povišati brez povečanja inflacijskega pritiska le ob sorazmernem povečanju delavčeve produktivnosti. V tem pogledu se v zadnjih letih, zlasti še v zadnjih mesecih, v naši deželi ne moremo pohvaliti. Rast produktivnosti je skoraj obtičala, uposlenci vseh vrst pa kljub temu zahtevajo in tudi dobijo povečanje odškodnine za svoje delo. Razpravljanje v vladi o “odločnejših” ukrepih v boju proti inflaciji na splošno ne daje veliko upanja na stvarno izboljšanje položaja, nihče ne verjame namreč kaj prida v njihovo “odločnost”, še manj v njihovo odločno izvajanje. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN 0K0LI0E CHICAGO, 111. — Marsikaj je narobe na tem “puklastem” svetu. Namesto doslednosti — nenačelnost, namesto globoke in ponižne vere pa mlačnost in celo nevera. Mešanje narodnih izročil s plehkostjo in zgolj zunanjostjo. V Prekmurskem kotičku je ga. Gizella Hozjan v Amerikan-skem Slovencu napisala zgodbico, ki je smešna, neumna, pa tudi potrjuje, kako globoko pada smisel za duhovne vrednote. Prijatelj, ki živi prav blizu “turna” sv. Štefana,' mi je rekel: “Pri nas smo doma obhajali le godove. Rojstni dan ima pa vsak pes...” Ga. Hozian opisuje zgodbico, ki je bila tudi na televiziji, kako so obhajali “rojstni dan” nekega psa, Tysona po imenu. Na to proslavo so povabili tudi sosede in spekli torto z napisom “Happy Birthday Tyson”. Gospe in gospodične so se dobrika- ' od komunistov od 1941 do 1946. le psu, ga božale, celo poljubo- Smo pač; taki, da si ne upamo vale. Pes je polizal torto in ne- na glas povedati, da smo Slo-umno gledal ljudi ter mahljal z venci, da trpimo pod komuni-repom češ, kakšen špas pa ima- ' stičnim bičem, da je naš narod te ve dvonožne živali... ! zdesetkan od komunističnih mp- Sam sem te dni videl na tele-, rilcev ... viziji družbo, ki se je zabavala s j psičkom in ga božala, lastnica J Kako se imajo naši udelejenci kužeta pa je rekla: “He is my < kulturnega počitniškega tečaja darling, my lovely baby.” Dvig-1 v Celovcu na Koroškem? Ni-nilo se mi je in sem nekaj za- j sem mogel dognati, da bi se kdo gordnjal o “neumnih babah”. |od teh oglasil staršem. Veseli Tako je danes. Otrok vedno | nas pa poročilo dr. Leopolda manj, preveč pa ubitih neroje- (Klavža iz New Yorka, ki je po-nih bitij še v materinem telesu, magal organizirati ta tečaj. On Nočejo otrok. Ti so breme. Rajši pove, da so se naši mladinci lese zabavajo s kužami in mačka- po izkazali na letališču v New mi. Brali smo večkrat, da so se Yorku. Bili so disciplinirani, le-Ijudje pritoževali, ker imajo pri 'pega vedenja in so na ta način sosedovih armado mačk, mač- pokazali, da so Slovenci. Bog kov in psov. Lastnice so bile daj, da bi taki ostali ves čas bi- Družina Tone Gaber ml. je te dni odpotovala na počitnice v Slovenijo. Srečen povratek! * Predsednik Carter je proglasil tretji teden v juliju za teden zasužnjenih narodov. Kateri so ti narodi? V prvi vrsti narodi, ki so pod vplivom Sovjetije. Kaj pa Jugoslavija? Ta ni pod vplivom Sovjetov v taki meri, kot so npr. Bolgari, Albanci, Romuni, Čehi, Poljaki, Ukrajinci, Slovaki, Belorusi, Latvijci, Estonci in Litvanci. A vendar: svobode v Jugoslaviji ni. Nad nj

Frank in Grace Secbnick. $10 Mary Cerer in družina > John in Alice Cecb; Frank Eler' ich in žena; Euclid Pensioners Club; Ladies Auxiiliary-SNPJ Farm; Družine John Leskovec. Joseph Leskovec in John Sams&; Agnes Pace; Antonia Simmons. Jennie Srebot. $5 Marica Lobar; Mabel Sneddon, Wyoming; John in Mač/ Zaman. Vsem darovalcem -iskren3 hvala! C. M. Wolf Kobilšte na jedilniku “Če jih ne morete uničiti drugače, jih jejte!” Tako je prebivalstvu Kenije, zlasti ljudem v glavnem mestu, svetoval strokovnjak mednarodnega centr3 za raziskovanje insektov ob “iri” vaziji” kobilic v glavno mest0 in v še nekatera druga večja n3 selja. Prebivalci Nairobija so vzne mirjeni zlasti zvečer, ko Pr: gaj o luči. Treba je dobro zapre okna in vrata, da ne bi vdrle ze lene kobilice in krilate mravlp ki se v tem času zgrinjajo okr