2IVL7EN7E IN WET ŠTEV. 22. V LJUBLJANI, 3. JUNIJA 193J, KNAOA 15. INDUSTRIJSKA POKRAJINA STEKLENA PRIZMA PRIPOVEDUJE SPEKTROSKOP POSREDUJE MED NAMI IN ZVEZDAMI udi če opazujemo zvezdno sve-tovje, ki nas obdaja, z najmogočnejšimi teleskopi, bomo zvedeli le malo o njihovi naravi. Bližnje planete, mesece in son- _ ce nam teleskop pač pokaže v obliki okroglih plošč, na katerih bomo spoznali to in ono podrobnost,, toda milijonska armada stalnic se nam predstavi tudi z najboljšimi daljnogledi le kot armada neznatno majhnih svetlih točk. In vendar poznamo danes že marsikaj o kemični in fizikalni naravi teh točk. Zasluga za to gre majhni, tro-stranski stekleni prizmi. Na zunaj bi ji nihče ne prisodil čudežnih vedežnih lastnosti, ki jih skriva v sebi. Z njeno pomočjo premaguje človeško oko svoje ne-dostatke. Svetloba je kakor zvok, to vemo danes vsi, valovno gibanje. Oko in uho doznavata torej v naravi enakovrstne pojave, le da sta naravnana na različne valovne dolžine. Oko pa je v nekem oziru na slabšem nego uho. Če zaslišimo mešanico istočasnih zvokov, glasbeni akord, nam z vajenim ušesom ne bo težko razločiti posamezne zvoke in jih opredeliti po njihovi višini. Če pa zašije v naše oko svetloba različnih valovnih dolžin, bomo videli eno samo barvo in noben človek ne bo mogel povedati, iz katerih barvnih elementov, to je iz katerih različnih valovnih dolžin sestoji ta svetlobna mešanica. Steklena prizma pa je sposobna, da to pove, kajti svetlobni žarki, ki gredo skozi njo, spremenijo svojo smer in sicer se te smeri po valovni dolžini posameznih žarkov med seboj nekoliko razlikujejo. Pravimo, da prizma lomi svetlobne žarke in da barvno mešanico razčlenja v njene prvotne sestavine. Na oko belo sončno svetlobo razčleni n. pr. v barvni trak, ki se začenja z rdečo in gre preko oranžne, rumene, zelene, modre barve v violičasto. Takšen barvni trak imenujemo spektrum. Steklena prizma je bistveni del čudovitega orodja moderne astronomije in mnoge druge znanosti, ki ga imenujemo spektroskop. Skozi ozek razporek pada v to pripravo svetloba, ki jo zbere izbočena leča in vrže kot sporeden žarkovni snop skozi prizmo. Z majhnim daljnogledom opazujemo lomljeno svet- lobo in s pomočjo posebne skale lahko ugotovimo posamezne barvne odtenke. Če opazujemo sončno svetlobo v spektroskopu nekoliko natančneje, bomo doživeli majhno presenečenje. Ves sončni spektrum je namreč poln črnih črt, ki jih imenujemo Frauenhoferjeve črte. Razlago za te črte so našli s skrbnim proučevanjem vseh mogočih svetlobnih virov. Le nekaj teles daje v spektroskopu barvni trak, ki se preliva brez določene meje iz enega odtenka v drugega. Žareči plini pa kažejo samo posamezne ločene barvne črte. Žareči natrijev plin daje n. pr. samo dve rumeni črti, ki ležita tesno druga ob drugi. A da si pojasnimo skrivnost črnih črt, moramo vedeti še nekaj drugega. Če gre namreč svetloba žarečega telesa skozi plin nižje temperature, se pokaže, da absorbira ta plin barvne odtenke, ki jih sam izžareva in kjer bi plin v spektru kazal svoje značilne svetle črte, se pojavijo črne. Čim so eksperimentalno dognali, da spreminjajo spektre plinov tudi velike spremembe v temperaturi in tlaku, so našli razlago za Frauenhoferjeve črte. Rastoči tlak dela te črte namreč širše in pod izredno visokim tlakom pokažejo celo plini neprekinjen spektrum. Sonce je krogla iz žarečih plinov. Plini v notranjosti sonca so pod tako silnim pritiskom, da daje sončna svetloba neprekinjen spektrum. V višjih sončnih plasteh pa so žareči plini nižje temperature in ti plini povzročajo črne črte v sončnem spektru. Te črte nam povedo, iz katerih snovi sestoji sončna atmosfera. To so iste snovi, ki jih najdemo tudi na naši zemlji. Tako nam spektroskop izdaja kemično naravo daljnih nebesnih teles. Seveda pa morajo ta telesa žareti z lastno svetlobo. Spektrum meseca in planetov kaže n. pr. v bistvu isti značaj kakor sončna svetloba, ker ta telesa samo odsevajo sončno svetlobo. Pač pa nam steklena prizma ve tem več povedati o neprimerno bolj oddaljenih stalnicah, ki nam pošiljajo svojo svetlobo. Spektrum mnogih stalnic je tako podoben sončnemu spektru, da moramo sklepati na isto kemično in tudi fizikalno strukturo. Spektri drugih zvezd pa se znatno razlikujejo od sončnega spektra in tudi med seboj. Po spektralnem značaju so zvezde sploh uvrstili v osem razredov, med katerimi pa so prehodi. Zvezde raznih razredov se ločijo medsebojno že na oko, saj jih vidimo, da so te bolj modre, druge bele, tretje rumene in rdečkaste. Kakor rečeno, zavisi spektrum kakšnega plina zelo močno od temperature in pritiska Višja temperatura povzroča prav tako kakor višji tlak razširitev značilnih spektralnih črt. In tako moremo iz zvezdnih spektrov sklepati ne samo o kemičnih, temveč tudi o fizikalnih lastnostih posameznih zvezd. N. pr. o njihovi temperaturi. Dognali so, da znašajo temperature zvezdnih površin 3000 do 22.000 stopinj Celzija. Naše sonce ima na površini temperaturo okrog šest tisoč stopinj. A tudi o gibanju zvezd nam spektrum pove lahko mnogo zanimivega. Recimo, da vozi piskajoča lokomotiva mimo nas. Ko se nam približuje, se nam bo zdelo, da postaja zvok njenega žvižga višji; ko se oddaljuje od nas, bo postajalo žvižganje nižje, To je prevara, ki temelji na tem, da pride pri bližajoči se lokomotivi v določenem času več zvočnih valov v naše uho nego pri oddaljujoči se lokomotivi. Isti efekt, ki ga imenujejo Doppler-jev efekt, se v optiki izraža z barvnimi spremembami. Zvezda, ki se nam bliža, bo videti bolj modrikasta, zvezda, ki se oddaljuje, pa rdečkasta. S primerjalnimi opazovanji je bilo mogoče izračunati tudi hitrosti, s katerimi se gibljejo zvezde skozi prostornino proti nam ali od nas. Te hitrosti znašajo nekoliko kilometrov do 400 km na sekundo! In takšne reči, pa še mnogo drugih nam ve povedati skromna, trioglata steklena palčica! Ne imenujemo je zaman »malo vsevednico med znanstvenimi instrumenti« ... (Po razpravi G. Hofmanna — kk) KOLUMBIJSKI ROMAN O PRAGOZDU V študiji »Iz hispano-ameriške književnosti« (Lj. Zvon 1924) so zastopane vse juzno-ameriške države španskega jezika, izvzemši Kolumbijo. Da izpolnim to vrzel, omenim danes močnega pisatelja J. E. Riviero, ki je živel dolge mesece v močvirnatih gozdovih ob reki Rio Japura, v nezdravem podnebju. Gluh za vsako svarilo Je trdovratno vztrajal v divji pokrajini, dokler ni dovršil započetega dela. Kmalu nato pa je podlegel posledicam napornega bivanja v šumi. pobrale ga je močvirska mrzlica. Ali ni genljiv konec moža, ki se je žrtvoval za čim večjo popolnost dela, o katerem je sanjal? To delo nosi naslov Vorâgine in je letos izšlo tudi v francoščini. Ko ga preči-taš. si nekam polomljen, a prevzema te občutek, da si prehodil nekaj veličastnega. Doslej so se slovstveniki latinske Amerike izživljali bolj v liriki, iskali posrečene zvočnosti in raznoterih ritmov, segali po besednem bogastvu kot kak V Hu"" ali d' Annunzio, n. pr Ataliva Herrera (»Bam-ba«) ali Alvero Ameando Vasseur (»In-kovske dev^»«\ Proza r«a ie b"« nekoliko v zamudi. Toda José Eustasio Riviera je s svojim »Breznom« zamašil zevajočo praznino. Prikazuje nepredorno goščo, gnijočo in kužno pokrajino ob gorenji Amazonki, zeleni pekel, kamor ne prodre sonce skozi gosto vejevje, smrtonosen okoliš za Evrop-ca, za preprostega izobraženca, pogubne mijazme, strupene živali sovražnost bitij in zahrbtnost stvari. Junak Arturo Cova je zbežal zaradi nečastne strasti iz člo- veške družbe, češ, da bo v pampi lahko živel skladno s svojim ponosom in s svojo svobodoljubnostjo. Razočaranje: človek ne ubije spominov, kakor bi si želel. Dolga in trda je borba, ki jo vodi Cova proti nemili prirodi in sirovim nasprotnikom. Po naporih pridejo nezgode, razpad: zločinska roka mu upepeli vse, kar si je bil zgradil. Tako je uničen sad njegovega prizadevanja, vendar roman o prašunn ostane trajen spomenik avtorjeve podjet" nosti. A. D. KOLIKO ZEMLJE POTREBUJE ČLOVEK ? Človek potrebuje letno povprečno 1,1 milijona kalorij. Vso to toplotno množino dobiva človek s hrano neposredno ali pa po ovinkih od rastlin. V vseh vprašanjih, tičočih se prehrane, se lahko smatralo rastline zgolj kot akumulatorji kalorij, ki jih prejemalo od sončne toplote Gornje vprašanje lahko tedaj zastavimo tudi v tem smislu: koliko prisojne zemlje je treba zasaditi s kalorijskimi akumulatorji, da si zagotovimo 1,1 milijona kalorij V prvi vrsti je odvisno to od rastline ki jo vzamemo za kalorijski akumulator, ker niso vse enako izdatne. Žita bi morali zasejati 2000 kvadratnih metrov, krompirja 700. sladkorne pese pa samo 300 m. Sladkorna pesa nam torej na najmanjšem prostoru nakopiči največ kalorij, vendar je pa v primeri z idealno rastlino, ki bi akumulirala v sebi vso sončno toploto, še vedno zelo primitivna. Idealna rastlina bi namreč morala nabrati 1,1 milijona kalorij na zgolj 1.3 kvadratnega metra zemlje, če bi res zaiela vso sončno toploto, ki ji je letno na rai-polago. JUGOSLOVANSKI DOBROVOLJCI V SVETOVNI VOJNI D K. ERNEST TURK NADALJEVANJE okret v Rusiji je nastal iz spontane akcije vojnih ujetnikov tedanjih a.-o. Jugoslovanov, ki so se začeli javljati srbskemu poslaništvu od vseh . _ strani in vsak na svoj riziko. Srbsko poslaništvo je že v začetku 1915 prejelo okrog 10.000 prošenj, v katerih bo Jugoslovani zahtevah, da se izpuste nijo, je število dobrovoljcev vedno bolj naraščalo. V januarju 1916 je ruski car Nikolaj П. pristal na to, da se od dobrovoljcev, bivših ujetnikov a.-o. vojske, formirajo vojaške edinice. Podlaga za to je bila že dana. Prva četa, iz katere se je pozneje hitro razvila divizija, je nastala iz straže dobrovoljcev, ki je čuvala PRVI JUGOSLOVANSKI DOBROVOLJCI IZ SLOVENIJE v srbskem dobrovoljskem odredu v Odesi 1. 1916. iz ujetništva in se jim dovoli vstop v srbsko armado. Toda to prvo gibanje je naletelo na zapreke. Rusija se ni mogla odločiti za zibiranje dobrovoljcev, češ, da mednarodno pravo prepoveduje ustanavljanje vojaških edinic iz vojnih ujetnikov druge države, šele službena intervencija Srbije je pomagala in odslej so ruske oblasti ugodno reševale prošnje posameznikov, ki so v času, ko Bolgarija še ni stopila v vojno na strani osrednjih držav, odšli preko Romunije in po Donavi v Srbijo. Po njihovem odhodu in ko je Bolgarija z vojno napovedjo antanti pretrgala zvezo z Romu- skladišče srbske delegacije v Odesi. Ta je nakupovala za srbsko armado žito v južni Rusiji. V decembni 1915 je štela četa že 200 vojakov in 7 oficirjev. Do-brovoljci so začeli izdajati tudi svoj list »Slovenski jug«, ki so ga sami pisali in tiskali. Ta list je širil propagando med Jugoslovani, vojnimi ujetniki v Rusiji, in zaradi tega so prihajali vedno novi dobrovoljci, ki so se zbirali okrog srbske delegacije v Odesi in nastal je odred. Toda gibanje dobrovoljcev se je širilo in množice je bilo treba organizirati na vojaški podlagi. Zato so dobrovoljski krogi bivšo kraljevino Srbijo, katere armada se je odlikovala po vojaških vr- Obrambni top na ruski transportni ladji »Dvinsk«, s katero so se vozili v spremstvu ruskih minonoscev do-brovoljci iz Arhangelska na Angleško linah in izkušnjah ter po demokratičnem duhu, naprosili, da izvrši organizacijo dobrovoljcev. Tako je nastala I. srbska dobrovoljska divizija, ki je bila po ruskem načinu razdeljena na štiri polke po tri bataljone, imela je mitra-ljesko in konjeniško iz vi dno oddeljenje ter komoro, poleg tega pa še oddelek za vzdrževanje zveze. Vojaki so bili oblečeni v ruske uniforme s srbsko šajkačo na glavi. V aprilu 1916 so dospeli srbski višji oficirji s Krfa pod vodstvom takratnega polkovnika Stevana Hadžiča in začeli z vežbanjem divizije. V maju so po-setili divizijo predsednik srbske vlade Nikola Pašič, znameniti ruski general Brusilov in ruski car Nikolaj П. Rusija je dala orožje, toda v omejenem številu, ker tudi sama ni imela dovolj vojne opreme. Toda vojni dogodki so prekinili končno vežbanje in formiranje divizije. V pričakovanju, da stopi Romunija na stran antante, kar se je pozneje tudi zgodilo, je rusko vrhovno poveljstvo sporazumno s srbsko vlado odločilo, da se divizija uporabi za operacije v Do-brudži skupno z rusko in romunsko vojsko. Ko je dobila povelje, da se koncentrira ob romunski meji, je divizija v juniju 1916 krenila iz Odese in je v naslednjem mesecu zasedla ozemlje med Bolgradom in Renijem v južnozahodnem kotu Besarabije. V avgustu je divizija nadaljevala pot na vlačilcih po Donavi, prispela do mesteca črna voda in se nato koncentrirala v Medžidiji, središču Dobrudže. Z rusko pehotno in konjeniško divizijo je tvorila dobrovoljska divizija 47. korpus ruske armade in je bila pod ruskim vrhovnim poveljstvom. Toda dogodki so prehitevali in brez ar-tiljerije ter tehničnih čet je morala di- vizija kljub protestu svojega poveljnika generala Stevana Hadžica v boj, da zavzame mesto Dobric ob romunsko-bol-garski meji. Operirala je torej v južno-vzhodnem delu Dobrudže v smeri železniške proge, ki veže romunsko črnomor-sko mesto Constanca z bolgarskim primorskim mestom Varno. Odlikovala se je v boju pri Kara Sinanu, Kokardži, Amzači. Toda v važnem trenutku, ko bi lahko prebila bolgarsko fronto in prodirala dalje proti Sofiji, pa je divizija ostala na cedilu. V noči med 11. in 12. oktobrom 1916 je pri vasi Pazarli napočil najbolj kritičen dan, ko so se ruske in romunske čete brez vsakega obvestila umaknile. Sovražnik je obšel levo krilo dobrovoljske divizije in jo napadel naravnost v bok. Po srditem boju in junaških dejanjih, za katera je žela najvišje priznanje ruskega vrhovnega poveljstva, se je divizija rešila, toda s težkimi izgubami. Ob začetku ofenzive je štela skoro 17.000 borcev, ko je zapustila bojišče je imela nad 2600 mrtvih in 7300 ranjenih. Med prvimi so padli Slovenci oficirji: Kobler, Kolarič ln Bračič, med ranjenimi pa je izgubil vid današnji predsednik organizacije dobrovoljcev Lujo Lovrič. Po teh ogromnih izgubah je odšla divizija v oktobru v ozadje, da se preuredi. Ako hočemo borbe I. dobrovoljske divizije pravilno oceniti, potem moramo pomisliti, da je imela divizija zelo malo poljskih topov, puške so bile avstrijske in so jih Rusi nabrali na raznih bojiščih; zato so bile puške precej v neredu, municija je bila brez saržerjev in so morali dobrovoljci po vsakem strelu ponovno puške polniti, med tem ko so imeli Nemci in Bolgari saržerje s petimi patroni. Mitraljeze so bile sestavljene iz različnih delov raznih tipov in je na njihovo slabo uporabnost opozarjalo divizijsko poveljstvo že v Odesi, ali brez uspeha. Divizija je odšla v boj slabo opremljena, pred seboj pa je imela v Bolgarih in Nemcih moderno in do zob oborožene nasprotnike. Kljub temu pa je divizija taktično zmagala; kajti po porazu ruskega in romunskega krila ni ohranila samo svojih postojank, marveč je celo razbila bolgarski center in ko se je morala zaradi poraza drugih divizij umakniti, je z neizmernimi izgubami ščitila umik levega in desnega krila. Z junaškim obnašanjem in uspešnim delom je diviizija največ doprinesla, da se operacije v Dobrudži niso končale s popolno katastrofo. Velik pa je bil uspeh. ki ga je dosegla I. dobrovoljska divizija v političnem oziru. Postavila je evropsko diplomacijo pred dovršeno dejstvo in na bojnem polju izpričala voljo našega naroda, da se osvobodi tujega gospostva. Pojav dobrovoljskib polkov v Do-brudži je pomenil pred vso kulturno Evropo krvavi protest proti krvoločni sili, s katero je a.-o. pokvarjenost potvorila resnico o našem neosvobojenem narodu, ki je moral v usodnem času naše zgodovine proti svoji volji služiti tuji ideji. Po povratku divizije v Rusijo se je začelo novo gibanje med dobrovoljci. Ker so imeli v dobrovoljski diviziji največ izgub Srbi, so hoteli vodilni krogi v večjem številu pritegniti tudi Hrvate m Slovence med dobrovoljce. Tako je nastala nekakšna mobilizacija vseh v Rusiji živečih Jugoslovanov, ki je težila za tem, da v inozemstvu vsem bodočim državljanom skupne zajednice naloži vojaško dolžnost. Tako pojmovanje je bilo z moralnega stališča opravičljivo in v Odesi se je zbralo okrog 20.000 Jugoslovanov. Na zunaj je to število pomenilo velik uspeh, na znotraj pa nevarnost, ker mnogi niso hoteli sprejeti orožja; pri teh se je baš pokazalo pomanjkanje narodne zavesti in zato niso razumeli, da je napočil pravi trenutek, za osvobojenje. Pod takimi okolnostmi je nastala II. dobrovoljska divizija, ki je tvorila s prvo cel korpus pod vodstvom generala Mihajla živkoviča. Zaradi slabih razmer, ki jih je povzročila mobilizacija, pa je nastalo nezadovoljstvo med nekaterimi dobrovoljci I. divizije, ki so zapustili korpus in osnovali disidentski pokret. O tem pa ša manjkajo zgodovinsko zanesljivi podatki. Po disidentskem pokretu so se razmere znatno izboljšale. V Odesi se je ustanovila vzgojna šola za one, ki niso hoteli postati dobrovoljci. V tej šoli so oficirji dobrovoljci predavali o jugoslovanskem vprašanju, o stanju našega naroda v a.-o. monarhiji, o pomenu revolucije in budili med Jugoslovani, bodočimi dobrovoljci, narodno zavest. 2e po prvem tečaju so se pokazali ugodni uspehi. 1300 Jugoslovanov, bivših ujetnikov, ki so prej odklanjali sprejem orožja, se je navdušeno priglasilo za vstop med dobrovoljce in so sami vodili propagando med drugimi. Tako je korpus srečno prestal krizo. V Rusiji je dosegel dobrovoljski pokret velik razmah. Nastal je korpus Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je okrepil z novimi edinkami in štel okrog 32.000 dobrovoljcev. Prav v tem času pa je izbruhnila ruska^ revolucija in zaradi discipline je postal korpus nekaterim revolucionarnim elementom trn v peti. Zato je poveljstvo korpusa sklenilo zapustiti Rusijo. Toda rusko vrhovno poveljstvo pod vodstvom odličnega generala Brusilova ni hotelo pustiti dobrovoljcev iz Rusije, ampak je nameravale korpus poslati na romunsko fronto. Po daljših pogajanjih so oddelki II. divizije izpolnili I., ki je odšla na romunsko fronto. Ko je ta razpadla, je ruska vlada privolila na odhod korpusa. Avgusta 1917 je krenila II. divizija, štab korpusa in I. brigada I. divizije proti Arhan-gelsku, en del pa pozneje na Murmansk, kjer se je ustanovil murmanski odred in so ti dobrovoljci kot posebna ekspe-dicija operirali v severnem predelu Rusije proti boljševikom, dokler se niso po raznih peripetijah pozneje vrnili v domovino. Oni, ki so prišli na Arhangelsk, so nadaljevali pot preko Ledenega morja v Anglijo, Francijo in Italijo, čez Otrantsko ožino v Korintski zaliv in čez severno Grško v Solun. Druga brigada I. divizije je v novembru 1917 odrinila iz romunskega bojišča proti Arhangel-sku. Ko je dospela v Vologdo, niso pustili boljševiki brigade naprej in so zahtevali, da izroči orožje in se zbere v internacijskem taboru v bližini prodi-rajočih nemških čet. Dobrovoljci so se uprli in po posredovanju srbskega poslanika Spalajkoviča je deputacija oficirjev, podoficirjev in vojakov bila sprejeta od ruskega vojnega komisarja Trockega, kateremu je pojasnila namen bojevanja, to je osvobojenje Srbije in ostalih jugoslovanskih pokrajin izpod avstro-ogrske monarhije. Deputacija je pri Trockem in drugih boljševiških či-niteljih našla uvidevanje ter dosegla prost odhod proti vzhodu. Brigada je odšla preko Sibirije in Mandžurije na jug v Dalnij pri Port Arturju. Tu se je vkrcala na angleški in francoski trans-atlantski parnik ter dospela preko Rumenega in Kitajskega morja v Indski ocean, kjer je bila na Ceylonu sprejeta od indskega podkralja, predstavitelja britskega imperija, pred katerim se je tudi izvršil paradni marš po glavnih ulicah mesta Colombo. Po večdnevnem počitku je brigada krenila po Rdečem morju do Suesa, kjer se je izkrcala in z železnico po 14 dnevnem odmoru nadaljevala pot v Aleksandrijo, kjer se je zopet vkrcala na angleške ladje ter krenila v Solun po zelo nevarni poti, na kateri so v tistem času nemške torpe- dovke torpedirale več transportnih zavezniških ladij. D A L J H KAKO SO NAŠLI PROF. ALFREDA WEGENERJA PO POROČILIH NJEGOVIH SODELAVCEV ERNESTA SORGEJA IN KARLA WEIKENA o so 7. maja ugotovili, da sta Alfred Wegener in Rasmus Villumsen propadla, so se se« stali v postaji »Ledena sredi' na« navzoči člani ekspedicije Georgi, Holzapfel, Kelbl, Kraus, Loewe, Sor« ge in Weiken, da bi se pogovorili o potrebnih ukrepih. Sklenili so, da bo* do takoj začeli iskati oba pogrešanca in nadaljevali znanstvena dela od« prave v čim širšem obsegu. Wegener in Rasmus sta bila odpo« tovala z dvojnimi sanmi in 17 psi iz »Ledene sredine«. Wegener je upal, da bo s sanmi dosegel kakšnih 200 km robne razdalje, na kar bi od tam pri večjih izgubah psov nadaljeval pot z enimi samimi sanmi. Te sani bi vodil Rasmus, Wegener bi mu pa sledil na smučeh. Poginiti je moralo več psov, nego sta pričakovala, kar bi se dalo razlagati z izredno nizko temperaturo prve polovice novembra (v »Ledeni sredini« je bila temperatura večine ma pod —50 stop.) Tako ie Wegener že pri 285 km ostavil zaboj pemikana, pri 255. km so našli Wegenerieve sani. Ze od tu dalje sta imela Rasmus in Wegener tedai samo ene sani. Pri 189 km so našli Wegener jeve smuči v prevladujoči južnovzhndno » severno« zapadni smeri, med njimi ie bila zlom« ljena smučarska palica. Na tem mestu je že Weikenov oddelek kopal meter globoko v sneg, a so našli samo pra« zen pemikanov zaboj. Da bi izkoristili čim brije vse sile za nameravana znanstvena dela, so se domenili, da ostane Oeorai sam v »Ledeni sredini«, dočim se ie Sorge prikl'iiôil Weikenovemu oddelku, da bi skupaj ž niim iskal Weseneria. Loewe za potovania v notranjost za« radi svoiih še ne pann'nnma zacelie« nih ran trenutno ni prišel v poštev, zato na i bi se vrnil s Holzanflnm s sanmi na propeler v Zapadno postajo Ta vožnja s sanmi na propeler se je izvršila kaj hitro. Tank za bencin je sicer puščal, toda Kraus je skon» struiral pripravo, s katero je bilo m carske palice so napravili majhen križ, na vsako smuč pa so pritrdili črno zastavico. Rasmus je moral biti ob Wegener» jevi smrti še popolnoma zdrav in t r* den. Ganljiva je skrb, s katero je po* kopal mrtvega učenjaka in označil njegov grob. Po vsej priliki je bil vzel vVegenerjev dnevnik in njegovo vre» čico za potrebščine, da ju odda na Zapadni postaji. Wegenerjeve rokavi» ce je vzel, ker so bile boljše od nje* govih. Na poti proti zapadu so našli sle* dove še dveh Rasmusovih taborišč. V majhnem snežnem zametu pri 171 km so našli dlake severnega jelena, ostan» ke pemikana in drugo. Pri 170 km je moral Rasmus taboriti več dni, ker so našli tu ostanke različnih obedov in med drugim sekiro, ki sta jo bila z Wegenerjem vzela iz »Ledene sredi* ne«. Pri snežnem možicu ob 155 km niso našli nobenih sledov taborišča, pač pa znamenja, da je tu dalj časa ežalo več psov. Ta znamenja bržko» ne n;so izvirala od kakšnega prejš» njega potovanja. Vsi depoji od 170 km dalje so bili nedotaknjeni. Dne 16. ma» ja je oddelek dospel do Zapadne po» staje, baš še za čas, da so mogli po» slati Groenlandce preko že nezanesljiv vega morskega ledovja domov. kk E. Linkenbach: POČITEK (lesorez) O MEDENIH TEDNIH I. K O š T IA L Ko sem slučajno zagledal naslov knjižice ХИГИЈЕНА МЕДЕН01 ME ЕЦА, sem se domislil, da ima ta zanimiva doba človeškega življenja pri raznih narodih različna imena, dana ji po različnih njenih znakih in svojstvih. Oglejmo si jih nekoliko! Valentin Vodnik je zapisal okoli 1. 1805. med ljudstvom izraza kozji dnevi in kozja nedelja (v koroškem Rožu, okrog Kobarida in v Vipavski dolini je nedelja = teden). Ni dvomljivo, kaj je dalo povod temu nazivu. Francoski izraz »I a semaine des plaisirs« = teden naslad (slasti) je dovolj prozoren, tako tudi italijanski settimana allegra = radostni teden in nemški F r e u d e n-w o c h e n. Brezbarvna sta franc, naziv la belle semaine = lepi teden in islandski hjû-nôtts-manathr, t. j. »mesec poročne noči«. Ker imajo novoporočenci prvi čas ponavadi boljšo hrano kot pozneje, imenujejo Danci to dobo hvede-brods-dage = dnevi pšeničnega kruha; v Schleswigu pa je običajen dol. nemški izraz stûten-wê-k e n = tedni pogače (belega kruha) — ko pa erotična pijanost mine, nastopi čas črnega kruha. Ker je v prvem času navadno več poljubljanja, ljubkovanja, hihitanja in smeha kot pa kesneje, pravijo Nemci temu kratkemu razdobju Kusswochen = tedni poljubov (tudi Kuss-monat, če dolgo tr- ja; n. pr. Grimmelshausen v »Simplicis-simu« leta 1669.), Zàrtelwochen = tedni ljubkovanja; v alemanskem narečju Kuderwochen = t. ljubkovanja in Trtttlerwochen (istega pomena, od tr(a)uteln). Izmed Slovanov so samo Cehi ustvarili besede, ki se krijejo s pravkar navedenimi nemškimi : 11 b â č e k in 1 i b â n k y od H-bati = poljubljati; sliši se tudi libânkovy tyden (po nemščini). Različna so mnenja germanistov o nazivu Flitterwochen, ki so ga Nemci jeli uporabljati v XVI. stoletju (n. pr. Westphal v delu »Hoffahrtsteufel« 1. 1565; pribl. istodobno tudi Hans Sachs; I. 1711. je zapisal Râdlein v »Europaischer Sprach-schatz« besede: »Die Flitterwoche, in wel-cher der Himmel voiler Geigen hangt« — medeni teden, kadar visi na nebu vse polno gosli.« Jakob Grimm in Fr. Kluge sta menila, da je prav pogodil J. L. Frisch, ki je razlagal 1. 1741. v svojem nemško-lat. slovarju to besedo takole: »Mlade žene so nosile svoje avbe, okrašene s tenkimi lističi zlate pene [»Flitter«], še nekaj časa po poroki. Drugi pa izvajajo besedo iz srednjevisokonemškega gevlitter = skrivno hihitanje ali starovisokonemškega fli-tarezzen = dobrikati se, sladkati se. L. 1837. je zapisal Korte pregovor: »Po medenih tednih prihajajo tedni trepeta« (Zitterwochen) ; Otto Millier piše v povesti »Der Stadtschultheiss von Frankfurt«, 1856, da sledijo za sladkimi tedni grenki (Bitterwochen) in Ludvig Borne »Briefe aus Pariš«, 1831, pravi: »Samoljubje ima večne medene tedne.« Francoska in laška metafora »lune de m i e 1«, oz. »luna d i m i e 1 e« (= medeni teden) je prešla v razne druge jezike: angl. honey-month ali h. - m o o n, nemški Honig-monat ali — m o n d od XVIII. stol. dalje, ruski m e d o v y j m ë s j a c, srbohrv. medeni mesec, (tudi medeno vreme); nekateri narodi so čas norenja skrajšali: nemški Honig-wochen (šele v 2. pol. XIX. stoletja), slov. strdni ali medeni teden (po Ciga-letu tudi kratko »strd«), madž. mézes hé t (ali množina hetek), rumunski sapta-mina de miere) i. dr. O bavarsko-avstr. izrazu K à s e w o -chen (dunajski khâswouchn) pravi J. Jakob (»Worterbuch des Wiener Dialek-tes«, 1929, str. 95), da izvira iz dejstva, da so mladi zakonci pogosto bledi kakor s i r (Dunajčan pravi khâsweiss = kàse-weiss) — kar je seveda nasledek spolne nezmernosti. NEKAJ O OLOMOUCU STANKO BUNC Splošno znano ime moravsikega mesta O 1 o m o u c a ima na prvi pogiled ne-uganljivo etimologijo: ime se v današnjem jezikovnem čutu ne veže z nobenim, sedaj raMjenim izrazom. Zato je bilo izrečenih že mnogo razlag, a vse so malo verjetne, oziroma sploh nesprejemljive. O davnih poskusih nas poučujeta Cern? in Vaša v knjigi: Moravskâ jimenâ mîstnt. Brno 1907. Zavrnivtèi prejšnja izvajanja iz K e 1 e m a n c i a in A I a -®und kot nedvomno zgrešena iin videč v Olomioucu iaposojenko ia nemšičine, se omenjena pisca poanudita pri treh novih razlagah: 1. iz nem. O lomu t, Aulo mot; 2. iz nem.: Holomut in 3. iz križanca O 1 o - m pojavil. Nekaj dni pozneje eo svobodnjaki otvorili svoje vseučilišče. Dolgo sta se borili obe struji med seboi in le počasi so se naprotstva ublažila. Danes živi katoliška univerza v dobrih znanstvenih odnošajih s svobodomiselno univerzo. H. D. M?««1* SVOBODNA UNIVERZA V BRUSLJU ALICE DE CHAMBRIER (1861—18S2) Pred 50 leti je v Lausanne-i izšla pesniška zbirka Onostranstvo (Au-delà), pozneje ponatisnjena pri istem založniku, pa tudi v Parizu Avtorica je bila 21 letna Alice Chambrierova, hči znanega švicarskega zgodovinarja. Izgubivši mater v Na zemlji smo tujci, preminemo bežno, kot lahen čolniček po sinjkastem morju pod skrivnim poljubom sapice nežno gubi se polagoma v daljnem obzorju; presrečen, če brazda njegovega bega za njim vsaj nekoliko časa blesti, če mrki vihar takoj izza brega ne zbriše prenagle njegove sledi... A. D. SVOJEGA IMENA SI NI UPAL POVEDATI Francoska umetnostna in slovstvena zgodovina pozna štiri može s priimkom Halô-vy. Pri nae so kolikor toliko prevajali Lu-dovika H„ rojenega 1. VII. 18S4 v Parizu. Za njegovo stoletnico priobčuje »Revue dfe deux Mondes« izvleček zapiskov »Carnets d i L 'dovic Halévy«. Iz leta 1868 omenja med drugim naslednjo zgodbico. V taborišču pri Châlonsj se cesar sprehaja med barakami nekega polka. Polkovnik ga spremlja. Tedaj pride mimo star narednik z raasekanim obrazom, a nič odlikovan. Cesar obstane in ga gleda.. »Ta spada med najboljše vojake v regimentu,« se oglasi polkovnik. »Desetkrat je zaslužil križec.« >Kako vam je ime?« reče сгват naredniku. ' Ta pride v zadrego, pobledi, zardi. »Ime... Ime... Ceearoeti ga ne morem povedati.« »Le nič se ne bojte, saj vas mislim samo odlikovati. No, kako vsim ie ime?« »Ne, ne povem ga. Rajši vidim, da ne bom odlikovan.« Ceear sili, £e skoro h udu je. »Hočem, da izpregovorite.. Zakaj ne marate povedati svojega imena?« »Veste, Veličanstvo,« odvrne narednik, »jaz se namreč imenujem tudi Badinguet.s Badinguet je bilo ime zidarju, v čigar suknjiču je princ Loirs Nepoléon Bonaparte pobegnil iz ječe v Hamu. Liudstvo je ta-vzdevek vzvrglo Napoleonu III., Badingu-ette pa cesarici Evgeniii. Njuni pristaši sa se obkladali z različnimi prišvarki tega ko-r=ina: badinguetti«te. badingâteux, badin-goinfre itd. podoba ie, da naziv poteka iz besede »badingue«: kopasta ali francoska brada, rese. K. VLADAR PREMOG Premog igra v svetovnem energijskem gospodarstvu še zmerom odločilno vlogo. Več ko tri četrtine (78 odstotkov) mehanične energije, ki jo potrebuje svet za svoje obrate, dobivamo iz strojev, ki se kurijo s premogom. Tekoča goriva, petrolej in druga olja ženejo le 19 odstotkov vseh naših pogonskih strojev. Ostali triie odstotki odpadejo v pretežni meri na vodne sile dočim je prispevek drugih energijskih virov, ki se transformirajo v mehanično energijo, tako neznaten da v primeri s temi tremi ne prihaja v poštev. svojem prvem letu, se je dekletce vzgajalo v rodnem mestu Neuchâtelu, razen 18 mesecev, ki jih je prebila v Darmstadtu, da bi se naučila nemščine. Učenka višje dekliške šole se je že odlikovala s svojimi slovstvenimi spisi, še v mlajši do'M pa je prejela pri Cvetnih igrah v Toulouse-u »srebrno tro'jentico« ali jeglič kot nagrado za svoje pesniške prvence. Ph. Godet, vseučiliški profesor in kritik, se je Izrazil v uvodu za omenjeno zbirko, da je človeštvu več dala, kakor pa je prejela od njega. čitala ni kdo ve koliko: v njeni knjižnici je stal kot pesnik edrno V. Hugo. Vendar se pozna tudi Lamartine-ov vpliv pri njej. Sicer pa razodeva za svoja leta prav osebne poteze. Plodovita je bila res nenavadno: zapustila je nekaj tragedij, dram, komedij, novel, dva romana. Pri njej nobena reč ni spominjala koprnele, kakor je krstil R. Murnik domišljave pisateljice (frc. bas-bleu). čitajoč njene verze začutiš zastrto slutnjo o preranem koncu, kakor pritajen odmev tajnega klicanja proti drugačni slavi, nego jo delijo ljudje: IN DOM ČLOVEK PRED ZRCALOM Lepa Vida je plenice prala — in glavo stavim, da je pri tem poslu mimogrede v vodi svoj obraz obCudovala, se česala in kite popravljala. — Je že pač tako, da nam je zrcalo nujno potrebno v življenju, da si v njem ogledamo svoj lastni obraz in vso našo vnanjost, jo s pomočjo zrcala skušamo popraviti, kolikor se da, če nismo z njo zadovoljni. Vsi delamo to, moški kakor žen- Moderna toaletna mizica z ozkim stenskim zrcalom ske, čeprav ženske mogoče prav zaradi moških nekoliko več. Hlapec, ki ima v hlevu za vrati svojo posteljo in tam v bližini nekje skrinjo, kjer ima hranjeno svojo obleko in perilo, ima v nji gotovo hranjeno tudi majhno zrcalce. Z žuljavo roko ga z vso previdnostjo enkrat na teden, morda v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj, varno vzame iz skrinje in si ga postavi tako nekam, da se vidi v njem in se pred njim očedi. Prav tako kmečko dekle in ker je ženskega spola, stori to namesto enkrat, sedemkrat na teden. Revna pastiričica nima zrcala, ogleda pa se v potočku tačas, ko napaja drobnico. Mala Eva, mestni otrok, radovedno opazuje svojo mamico, ko sedi pred zrcalom, obrača glavo na desno in levo in se ogleduje od vseh strani, se češe, pudra in šminka, kar se zdi mali Evi, ki ima polt, kakor jabolčni cvet v popju, zelo smešno. Ko pa mame ni doma in je prostor pred zrcalom prost, tedaj se mala Eva skobaca v udobni mamin naslanjač pred zrcalom, se gleda vanj, stika po skrivnostnih posodicah, ki stoje na toaletni mizici in se popudra, na to pa se vsa pobeljena sama sebi smeje, se zvira in pači pred zrcalom. Ko pa Eva doraste v gospodično in dobi svojo lastno sobo, tedaj je veliko zrcalo gotovo eden glavnih predmetov, ki morajo biti v njeni sobi. Kajti, svojo osebico mora vendar poznati od glave do nog, do zadnje pičice in kdo ji to pokaže tako vestno in nepristransko, kakor zrcalo. In dobro je imeti takega molčečega, nepristranskega prijatelja in kritika, v čigar verodostojnost moramo brezpogojno zaupati. Eva ni gizdava, ni malo ne. Vendar po-stoji ali posedi vsak dan več trenutkov prav rada pred tem svojim odkritosrčnim prijateljem, ki je obenem njen svetovalec, preden gre na dnevno delo ali zvečer v gledališče na koncert ali na ples. Eva se omoži. Vsa cvetoča in srečna stoji pred zrcalom v poročni obleki, motri svoj gladki obraz in prožne gibe svojega mladega telesa. s>Oh, pazi«, ji nemo prigovarja zrcalo, »da ostaneš čim dlje taka, sveža in lepa.« Ko povije prvo dete, često-krat posedi z njim v naročju pred zrcalom in občuduje svojo tiho srečo, ki odseva v mrzlem steklu z njenega obraza. Kakor ura, spremlja tudi zrcalo vse Eve tega sveta skozi življenje. Marsikatero urico prebije v mladih letih v nemem posvetovanju pred tem svojim prijateljem. Toda, ko neizprosni kritik pokaže prve gube ob sencih, prvi sivi las na Evini glavi, tedaj postane posvetovanje z njim vse daljše, upornejše, roteče. Toaletna mizica hrani v svojih zaprtih predalih vedno več urokov, s katerimi skuša Eva panati prve znake življenjske jeseni. — Polagoma, polagoma s čim dalie jačjim stoicizmom, pa se Eva privadi sivih las in gub na licu, pogled ji postane resi- gniran, vdan in otožen in mimo zrcala le_ bežen. U- SNAŽENJE POHIŠTVA Pod tem naslovom ne rni-h. sli m onega enaženja pohi-|J stva, ki ga izvršujemo vsak I dan pri pospravljanju sob / nego ono enaženje, ki ga Dotrebuje pohištvo vsaj enkrat na leto ali tedaj, ko njegova politura oslepi in zgubi lesk. Včasi so izdelovali gosposko pohištvo izključno iz masivnega plemenitega lesa. Dandanes pa imamo krasne furnire vseh vrst plemenitega hsa, s katerimi mizarji prevlečejo vsako pohištvo iz kakršnegakoli manj vrednega l<:sa in to tako popolno, da se komaj loči od masivnega. Furnirano pohištvo ima ta prednost, da j? mnogo bolj lahko in pa seveda tudi mnogo cenejše, kakor masivno iz same orehovine, hrasta, mahagonija itd., ker je izdelano iz cenenega mehkega lesa, potem pa samo prevlečemo s furnirjem kakega dragocenega lesa. Na medlem pohištvu iz hrastovega ali bukovega lesa osnažimo nesnago s finim steklenim oapiriem. Nato pa ga moramo zopet povoščiti z belim ali rumenim parket-* nim voskom in zličiti z mehko volneno krpo. Polirano pohištvo snažimo seveda zopet na dr.ig način, ker bi s steklenim papirjem polituro odrgnili in pokvarili. Uma- zanost na pohištvu se nabira največ na mestih, kjer se sa največ prijemlje. Pri omarah in kredencah ob ključavnici, pri stolih pa na naslanjalu zgoraj in zadaj, kjer pač stol primemo, kadar sa premikamo. To zamazanost najuspešneje in brez škod? za polituro osnažimo z bencinom. Mehko krpo namočimo v bencin ali tjdi v terpentin in polahko izmijemo nesnaso. nato pa mesto takoj s suho volneno krpo zličimo. Politi rano pohištvo sčasoma tudi oslepi. Neka smolnata snov ee nabira polagoma na njem, in ko sa brišemo z navadno krpo, opazimo lahko, da se vlakni od krpe oprijemajo pohištva in da krpa ne steče po pohištvu lahko in sladko. Tudi to izmijemo najbolje z bencinom. Nikakor pa ne smemo pretrdo in predolgo na enem in istem mestu drsniti e krpo. sicer odrgnemo polit.iro in pohištvo poškodujemo. Z bencinom hitro izmito pohištvo potem z drugo mehko, snažno, v la-n^no olje namočeno krpo zličimo. Seveda moramo toliko časa nalahko s suho krpo potem to brisati, da se maščoba popolnoma izgubi in upije v les. ker se sicer nova nesnaga hitro nabira zopet, če ostane pohištvo vlažno od lanenega olja. Lakirano pohištvo snažimo najlepše z od-cedkom kvilajeve skorje. Polno skodelico skorje namočimo zvečer v dva litra mrzle vode. Zjutraj precedimo tekočino in toliko pogrejemo, da je mlačna, dolijemo nekoliko sahniaka in s tem s pomočjo mehke krpe umijemo belo ali barvano iakirano pohištvo. Tudi odcedek od krompirja, ki ga skuhamo v oblicah, lepo umije tako pohištvo, seveda, ne sme biti slan. Če sčasoma lakirano pohištvo izgubi lesk, ga moramo obnoviti z brezbarvnim lakom, da postane zopet kakor novo. Tudi sveže, neprevreto mleko je izvrstno sredstvo za snaženj.e politiranega in lakiranega pohištva. Nezavreto pa je ■ zato dobro, ker je v njem ohranjena nerazdeljena vsa maščoba in pa zato, ker smo gotovi, da ne vsebuje se kisline, ki bi vplivala kvarno na lak pohištva. V mleko pomočimo v culico zvito mehko krpo, namažemo pohištvo in nalahko drgnemo toliko časa, da se sveti, kakor novo. Mleko ima pred tem še to prednost, da je ceneno v primeri z drugimi čistilnimi sredstvi, nima ostrega duha in ne vsebuie takih snovi, ki bi vlekle novo umazanost nase. kakor ie posebno lastnost petroleja in tudi terpentina. Krpo, ki jo namakamo v kakršnokoli čistilno tekočino, moramo takoj premeniti. čim se umazanost nabere na nii, ker bi bilo naše delo sice-r brezplodno, če bi z zamazano krpo nap-ej nanašali na pohištvo nesnago, ki io na enem kraju odstranimo. Prav nam pri tem deli prihajajo etare, mehke, obrabljene fine ženske nogavice, ki jih potem zavržemo. X. Y. QHS ZA MISLECE GLAVE 118 Tri drevesa Tri drevesa v ravnini tvorijo trikot. Da dospemo od prvesa drevesa preko drugega do tretjega, rabimo 405 korakov, od drugega preko tretjesa do prvesa 585 korakov. o*i tretjega preko prvesa do drugega pa 720 korakov. Koliko korakov merijo razdalja med posameznimi drevesi? 119 Magični kvadrat Napišite številke 1 do 9 v treh vrstah po tri številke, in sicer tako, da bodo dale ogelne številke e svojimi sosednimi robnimi številkami na vseh štirih oglih enako vsoto. Ali je to mogoče? 120 Politika na računski podlagi Y nekem deželnem zboru je 43 članov treh strank, vladne, sredinske in opozicio-nalne. Za absolutno večino potrebuje vladna stranka najmanj dve tretjini, za dvotretjinsko večino pa devet desetin glasov sredinske stranke. Koliko članov šteje vsaka posamezna stranka? 121 Pravilne množitve Na kakšen način je mogoče množitve po najkrajši poti preizkusiti glede njih pravilnosti? 122 Deset dinarjev Kolikokrat lahko vzamemo en dinar od desetih proč? Rešitev k št. 115 (Kvadratni koren v številu) Med dvoštevilčnimi števili ustreza samo kvadrat 5 in 6 postavljenemu pogoju. Več nego troštevilčna števila ne prideio v poštev in med temi samo takšna, ki jim ko-reni končijejio s 5 in 6. Ker koren tudi ne more preseči 31, dobimo z lahkoto 625 kot iskano število. R e š i t e v k št. 116 (Heksagram) Pričnemo pri enem vrhu vnanjega hekea-srama in vlečemo potezo proti sredini sosedne šesteirokotove stranice, od tu k notranjemu šesterokotu, ki sa izvlečemo vsesa do naslednje vnanje gtranične sredine še>-stcirokota, od tu gremo proti najbližjemu vnaniemu zvezdnemu vrh'j, potem izrišemo mali romb. ki ga tvorita sosedni stranici dv.eh vrhov manišesa heksagTama in nasproti ležeči polovici obeh vnaniih stranic šesterokota in dalje do naslednjega vnanjega vrha zvezde in romba itd. Rešitev k št. 117 Zamenjana kazalca Vsako uro 12krat, v 12urnem dnevu torej 144krat. (B % a н ra BOHBA ZA ŠAHOVSKI PRESTOL Match Al jehin-Bogol jubov Borba za naslov svetovnega šahovskega prvaka, ki sta jo bojevala dosedanji šahovski kralj dr. Aljehin in pretendent na šahovski prestol Bogoljubov, je že odločena. V 17. partiji v Kissingenu je namreč dosedanji svetovni prvak izvojeval šesto zmago in s tem odločil match, ki je končal 6:1. Dr. Aljehin je z rezultatom lahko zadovoljen. Pokazal je vnovič, da popolnoma upravičeno kraljuje na šahovskem prestolu in da njegova pozicija za enkrat ni prav nič ogrožena. Vse nadaljnje partije, ki jih bosta oba šahovska giganta še igrala v Nemčiji, so za odločitev borbe brez pomena in morejo sijajno zmago svetovnega prvaka le še povečati. Match Aljehin-Bogoljubov je pokazal, da predstavlja dr. Aljehin v šahovski armadi razred zase in da se z njim ne more kosati niti eden od sedanjih velemojstrov. Aljehin lahko mirno pričakuje še nadaljnjih matchev. ŠAHOVSKI TURNIR V BUDIMPEŠTI Mednarodni šahovski turnir v Ujpeštu, na katerem je sodelovalo 16 velemojstrov, mojstrov in mladih madžarskih šahistov, je bil v binkoštnih praznikih zaključen in pomeni veliko presenečenje za ves mednarodni šahovski svet. Mlada generacija je prodrla na vsej črti, stari matadorji so doživeli poraz, kakor še ne na nobenem turnirju. Velemojstri dr. Vidmar, dr. Tarta-kower in Thomas so ostali med nenagra-jenimi in niti eden od njih ni dosegel niti 50 odstotkov dosegljivih točk, velemojster Griinfeld pa je med zadnjimi nagrajenci. S Švedom Stahlbergom in Avstrijcem Elis-kasesom si je namreč delil ex aequo zadnje tri nagrade. Tudi za mlado šahovsko zvezdo Flohra pomeni budimpeštanski turnir razočaranje, ker se je skupno s Frydma-nom plasiral šele na tretjem mestu in je zaostal za našim Pircem kar za poldrugo točko. Stanje po XV. zaključnem kolu je bilo naslednje: Lilienthal 11 točk in prvo nagrado, Vasja Pire 10 in pol in drugo nagrado, Flohr in Frydman 9 točk (tretja in četrta nagrada ex aequo), Stahlberg, Griinfeld in Eliskases 8 in pol točke (peta, šesta in sedma nagrada ex aequo). Brez nagrade so ostali: dr. Vidmar 7, Lajoš Stei-ner, Rethy in dr. Treybal 6 in pol, dr. Tar-takower, Andrej Steiner in Havasi 6, Sterk 5 in pol, sir Thomas 5 točk. Moti se, kdor misli, da je izid budimpe-štanskega turnirja verna slika pravega razmerja sil udeležencev turnirja. Vsi velemojstri brez izjeme so igrali namreč globoko pod svojo običajno formo in so izgubljali celo proti tretjerazrednim igralcem, ki pa se kljub vsej sreči niso ruogli častno placirati. Zadovoljna sta lahko z ii^dom-le mladi madžarski mojster Lilienthal, ki nI izgubil niti ene partije, in pa naš nadarjeni mojster Vasja Pire iz Maribora, ki je zaostal za njim samo za pol točke ter igral ves čas v sijajni formi. Samo zla usoda je preprečila, da ni dobil prve nagrade, ki bi jo tudi zaslužil. Zaradi hude napake je namreč izgubil tako rekoč že dobljeno igro proti Frydmanu, kateremu je bila Fortuna sploh ves čas nenavadno naklonjena. Vasja Pire je na budimpeštanskem turnirju dokazal, da je ne samo izvrsten teoretik, temveč tudi sijajen in duhovit kombinator. On in pa Lilienthal spadata vsekakor že med velemojstre, ki bosta delala na turnirjih starim zvezdam še velike preglavice. Br. Mat v dveh potezah •Rešitev problema 65 1. Kc2—b2! (Ne Kc3? ali d2 zaradi Sf2 2. La2, Se4+ poleg Sf6 in črni dobi), Sh3 —f2 (1.....h2—hI D? 2. Le4+, D:e4, 3. Sc5+) 2. Lbl—a2 ! Sf2—dl+! Sdl—e3 4. La2—bi, Se3—c4+ ! 5. Ka3—b4! (na druge kraljeve poteze pride Sd2!), Sc4—<12 ali d6 6. Lbl—a2, h2—hI D, 7. a7—a8 D+, Kb7:a8, 8. La2—d5+, Dhl:d5, 9. Sa5— b6+ poleg 10. S:D remis. Vrstni red sed^ me in osme poteze more biti tudi obraten. ZANIMALO VAS BO: V gotislkem prevodu sv. piama po škofu Vulfili eo nastali 100 tujk, Heysejev nemški slovair tujk pa našteva 50.0Ш tujih besedi, e katerimi si pomagajo Nemci. Računajo, da je v nemščini vsa&a sedma beseda Uijfca. PROBLEM 66 C. Mansfield a b c d e f g h a b c d e f g h