Subscription yearly. ŠTEV. (No.) 44. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. + ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-, AT POST OFPICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. CHICAGO, ILL., TOREK, 7. JUNIJA, 1921. poMi«hed and distributed under permit (No. 3ao) authorised by the Act of October * 1*17, on file at the Post Office of Chicago. HL — Bgr the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General. NAJNOVEJŠE VESTI. STRAŠNA POVODENJ V PUEBLO, COLO. Veliko deževje je napolnilo bregove reke Arkansas, ki teče skozi Pueblo. Voda je narastla do nena-( kim listom telefonično o celi nesre-vadne višine in cele doline so pod| či, pravi: Veliko jezov je voda podrla1 Šli roparji, ki so hoteli porabiti sploš-njo zmešnjavo mesta za svojo "trgovino" in so udrli v več prodajaln in jih pokradli. Ko je policija izvedela zato, dal je komisar naročilo, da na mestu ustrele vsakega, ki bi si upal krasti in ropati. Očividec, ki je sporočil chicaš- vodo. in nezmerne množine vode so se valile kakor strašna pošast po dolini in opustošile vasi in polja in vse kar so dosegle. Najbolj je prizadeto mesto Pueblo. Središča, trgovski del mesta je skoraj ves uničen. Ulice so globoko v blatu, poslopja so podrta. Nad deset milijonov škode je že do sedaj. Sredi te nesreče je nastal pa še ogenj, zažgal se je les, kate-reg ;e voda raznesla po mestu. Dve mrwašnici ste polni ponesrečencev. D< 'edaj, do nedelje, leži že 132 mrtvecev. S toliko silo je prihru-la \?4a po dolini, da je cela poslopja d'-ženila in jih odnesla seboj. Vse želemi^ke proge do Pueblo so razdrte Nekako ob petih popoldne v petek so začele telefonistinje iz Port— landa telefonično svariti mesto o preteči nevarnosti. Velikanski cementni jez nad Portlandom je namreč začel pokati, vode so pa le se prihajale. Vsaki trenutek se je bilo bati. da se vse podere in da se zlijejo velikanske množine vode po dolini, kar je le prekmalu tudi zgodilo. Vocla v Erkansas potoku je narastla zlasti pri vaseh Wetmore, Portlandu in Florence. Takoj ko je prišlo v Pueblo to poročilo, začele so trobiti ognjegaške trobente.— Policija je z največjo naglico poslala vse policiste v West Pueblo, da so tekli po ulicah in klicali ljudem, naj beže iz hiš na vrhe in se rešijo. Toda ljudstvo ni hotelo vrjeti, da je res kaka nevarnost in je le počasi bežalo. Veliko jih niti bežati ni hotelo. Nekatere so kar vlekli s silo ven, da so jih rešili. Ravno ko je prestrašena množica bežala po četrti ulici, so pa pridrle vode. Cele hiše je voda vzdignila in zama-šala ulice, da ljudstvo ni moglo bežati. Neko tovarno za slaščice je odneslo z vsemi stroji in delavci. Le s težavo so rešili delavce iz plavajoče tovarne. Vendar to je bil še le začetek povodnji. Prava povo-denj se je začela še le nekako ob sedmih zvečer v petek. Kedor je videl ta strašni prizor, ga nikdar pozabil ne bode. To je bilo nekaj groznega. V pol ure so bili vsi mostovi pod vodo. K vsej grozoti je pa še voda dosegla električne tovarne in ugasnila je elektrika. V strašni temi se je čulo samo kričanje ljudi in bob nenje strašnih voda, ki so se vlivale v vedno večjih množinah v mesto. Vlake je voda prevrnila in deloma odnesla. Ognjegasci in policija so delali z nadčloveško silo in reševali, kjer se je dalo kaj rešiti. Pri vsem tem je pa še začelo strašno grmeti in treskati. S strašanskim pokom je strela udarila v neko poslopje in v trenutku je bilo v ognju. Sredi teh strašnih grozot so se pa čuli pretresliljivi klici otrok in žena za pomoč. Tam se je na kakem drevesu krčevito držala vej kaka ženska in se borila z vodo. Tam so kričali kaki otroci v podstrešju, ko so videli, kako se voda dviga in dviga in so videli pred seboj samo strašno smrt v valovih. Bila je strašna noč, kakoršnih ne pomni veliko človeška zgodovina, noč strahote in grozote. "Opustošnje mesta Pueblo po vodi in ognju je nepopisno. Sto in sto življenj je uničenih. Milijone dolarjev je škode. Cele vasi so po brata. Policija ni storila svoje dolžnosti, da bi bila takoj črnce razpodila ali pa pozaprla, ker so prišli oboroženi. In strašna nesreča se je zgodila. Človeške strasti so se razpa-lile. Kadar se pa strasti razpalijo, pa vemo, da je gorje! Ker člvoek z nekrotenimi strastmi je najhujša in najbolj krvoločna zver. Ta slučaj da pa veliko misliti tudi nam ameriškim Slovencem. Ne mislimo, da bi se cel slučaj tikal Slovencev. Vendar naj nam t> grozno polnoma uničene. Celo noč sem pre- bode v šoio, da nikar ne budimo člo-živel med ženami in otroci in be- veških strasti! gunci, kateri so rešili iz povodnji sa- Mi mislimo to le: mo svoje golo življenje. Tako sem Tudi med nami imamo veliko sla-prestrašen in zmučen, da komaj mo- bih rojakov, ki ne iščejo ničesar drugem govoriti. To je strašno! To je zesa, kakor kako bi ščuvali drugega na drugega, brata na brata. Ker so nezmožni za vsako pametno vodstvo naroda, skušajo držati narod na svoji strani s tem, da mu podžigajo strasti, s tem, da ga ščuvajo brata na brata. Tako vidimo, kako radi ščuvajo nekateri listi na kapitaliste, med katerimi mislijo vse. ki kaj imajo iz-vzemši same sebe, ki vsi tudi lastu-jejo lepa premoženja. Mi ne zagovarjamo krivic, katere mnogokje trpi delavstvo od delodajalcev. Vendar mi in z nami vsak pameten in poštem in trezno misleč človek smo ! Videl sem. kako je voda dvignila cela poslopja, polna ljudi, in jih zvrnila v vodo in valovi so jih odnesli. To kričanje! To obupno klicanje po moči! Da. nepopisno je bilo, kar smo preživeli te dni. Videl sem, kako je neka mati kričala na strehi poslopja z detetom v ■naročju in prosila pomoči. Hiša pod njo se je majala. Vode so bobnele mimo. Hiša se je udajala in mati je videla, da v nekoliko trenutkih cela hiša splava z valovi. V tem smrtnem strahu -si je priveza-!a dete na hrbet in se spustila v valove. \ jela se je za veje bližnjega jpa prepričanja, da smo mi liudje, drevesa in tam je kričala nekako pob da za ureditev teh razmer ni tre-ure v smrtnem strahu, slednjič jejba krvave zastave, ni treba pušk in opešala in zginila z otrokom v va-1samokresov, ni treba nožev in og-lovih. ,nja. ker- mi nismo zveri, temveč Kakor znano je v Pueblo tudi ve- ljudje. Sto in sto sredstev imamo lika in svetoča slovenska naselbina, razpolago, s katerim bi hitreje, kjer je župnik Rev. V. Ciril Zupan ; lažje in brez vsakega prelivanja kr-OSB. Iskali smo po časopisju po-v» dosegli prave trajne uspehe. Med ročila, če je pod vodo tudi oni del tem ko se tako netijo samo človeške mesta, kjer je slovenska naselbina, j strasti in se človek podivja, pa nismo mogli dobiti zanesljivih 1 Kako je taka igra nevarna, kaže poročil. Brzojavili smo Fathru C5-!tu1s g ZA RESNICO I IN PRAVICO. LETO (VOL.) VIL VERY REV. MATIJA ŠAVS. rilu 111 ga vprašali, če je tudi slovenska naselbina ka jprizadeta pri tej strašni nesreči. Kakor bi se vse zaklelo proti mestu Pueblo, deževalo je še celo soboto ponoči in celo nedeljo. Dež je kar lil curkoma. Vode so porušile še več jezov in v mestu je voda narastla. TULSA. Doli v vroči deželi Oklahoma, državi črncev, godile so se pred krat-vraštvo med belim i* črnim človekom je za nekoliko ur oživelo, se polastilo možganov belih Amerikan-cev in povzročilo strašno nesrečo in prelivanje nedolžne človeške krvi. Šlo -se je za slučaj, kateri so to-likrat ponavlja f našem ameriškem življenju. Naši črnci so nekateri jako inteligentni in dobri ljudji, kakoršnih najdemo med vsakim drugim narodom. Je pa med njimi tudi veliko takih, ki niso dobri, ki so divji, prav kakor med nami belimi. In ti slabi črnci se spozabijo nad belim in staro sovraštvo med belim in črnim plemenom se prebudi in posledica so umori. V Tulsa je nek črnec baje.napadel neko belo dekle in jo hotel posiliti. Morda je bilo to kako slabo, nič vredno dekle. Dekle je ovadilo črnca in policija ga je zaprla. O tem slučaju se je razvedelo po mestu in nekdo je začel govoriti, da se baje pripravljajo beli, da bodo zvečer napadli ječo in linčali zamorca. Govorica o takih stvareh se razširi bolj hitro kakor ogenj. In nekako osemdeset črncev se je obo-6 prišli rožilo in s6 prišli zvečer pred mest V tej grozoti so se pa vendar na-^no hišo, da bi branili plemenskega a. Kako ščuvajo naše ubogo ljudstvo, na primer tudi proti katoliškemu duhovniku. Proti katoliški hijerar-hiji. Ste že srečali kakega takega slovenskega zaslepljenca, ki zajema! ves svoj razum in vso svojo učenost iz naših rdečih listov? Ste ga videli, ako je srečal duhovnika ali da je šel mimo cerkve, kako se mul je grdo nakremžil obraz, kako so se pokazale živalske poteze strasti na! njegovem obrazu? Strast, negova-^ na od njegovih grdih ščuvalcev, je to! Vzemimo, da bi ta človek mogel, prvi nož, ki bi ga imel v rok:, bi potisnil prvemu katoliškemu duhovniku v prsa,^a bi zadostil svoji prebujeni živalski strasti krivoloč-nosti. Je to človeško? Se pravi s tem narodu koristiti? delati Za narod? Za napredek? Naj to premisli vsak,-kogar se tiče, sam in naj bere poročila iz Tul-se in bode videl sam. Prvo, kar se od vsakega človeka zahteva in mora zahtevati, je — da je človek. Prvo, kar' je dolžnost vsakega voditelja naroda, je, da skuša gojiti vsaj človeška čustva in zatirati ži-valjske strasti. Prvo, kar je pa tudi dolžnost vsakega časnika, je da skuša gojiti v svojih čitateljih vsaj ta navadna človeška čustva. Kedor pa dela temu drugače ie najhujši nasprotnik človeštva in tak človek spada za mreže v ječe kot strupen gad, ki zastruplja svoje so ljudi. Tak list bi zaslužil, da bi se mu prepovedalo izdajanje, ker i p največje prokletstvo za vsak narod To naj premislijo oni, katerih se tiče. SREBRNI JUBILEJ DEKANA ŠAVSA. V Shakopee, Minn., v malem mestecu Minn, blizu ,St. Pavla vršila se je 24. maja slovesnost. Tamkajš nji gospod dekan in župnik Very Rev. Šavs V. F. je obhajal svojo srebrno sveto mašo. Župnija Sv. Marka v Shakopee se je oni dan oblekla v slavnostno o-bleko, da je tako proslavila svojega ljubljenega očeta in voditelja. Cerkev je bila krasno ozaljšana za to priliko. Cerkev je preslikal in popolnoma prenovil gospod dekan takoj ko je prišel. Slavnostni sprevod se je vršil iz župnišča v cerkev ob desetih. Pri slavnostni sveti maši so mu stregli Rev. A. Ogulin kot arhidijakon. Very Rev. A. Mikš kot dijakon in Rev. V. Kozja kot s/ibdijakon. Slavnostni govornik je bil Rev. Fr. Bajec, ki je govoril o zvišenosti duhovskega stanu. Cerkev je bila natlačeno polna.. i Ob eni popoldne je bil slavnostni banket, katerega so se udeležili vsi prominentni možje mesta Shakopee in veliko čč. gg. duhovnikov. Med njimi so bili tudi sledeči gg. Slovenci : Poleg naštetih gospodov, ki so stregli pri sveti maši so bili še Rev. Dr. Seliškar, Rev. Dr. J. Gruden, Rev. Fr. Missia, Rev. Francis Rant, Rev. Tos Trobec, Rev. Vin-cenc Božja, Rev. Val. Schiffrer. Vsi govorniki pri banketu so slavili slavljenca in vsak je vedel veliko veliko povedati o krepkem de-lo\ Tanju gospoda dekana na različnih poljih duhovske službe. Zvečer je priredila župnija slavnostno predstavo v mestnem gledališču, ki je bilo nabito polno ljudstva. kjer je pa ljudstvo dalo duška svoji ljubezni in navdušenju za svojega pastirja in voditelja. PLEMENSKI NEMIRI V TULSA Cela Amerika se sramuje nemirov v Tulsa. In v resnici to je črn madež na našem dobrem imenu. Po vsej Ameriki se zbira sedaj poseben Tulsa fond. s katerim bodo pozidali nazaj vse domove črncem, katere so jim požgali beli v plemenskih zadnjih nemirih. Tudi v Chicago se je -začel tak sklad. (Dalje na 2. strani.) Chicaški Slovenci! Hočete v jeseni šolo? Gotovo jo hočete in Vaši otročiči jo zahtevajo. Pa tudi vaš žep jo zahteva, ker je sedanje breme za šolnino preveliko za Vas. Dobro! Sedaj treba, da se postavimo na noge in začnemo delati, kakor se v Chicagi še nikdar ni delalo, kakor se med nami še nikd ir ni žrtvovalo! V soboto večer po večernicah se začne far ali bazar za našo novo šolo. \Te pozabite! Vsak katoliški Slovenec Chicage je dolžan, ako :e res Slovenec in ako je res katoliški Slovenec, da v .to v ^edelio in dalie pri vseh naših večerih, ko bomo imeli bazar, pride na bazar in sodeluje. Naša ženska društva n možje so bili krepko na delu že dolge tedne. Seri- 1 da stopi na noge in prime za delo še vsakdo, kedor r m"c-1 ^ .:.,., iBSe ihh 5? p r< - f t f v soboto večer VSI CHACAŠKI SLOVENCI NA B5S EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Izjaha dvak^t na teden- ^ Slovenian Franciscan Press. W. 22nd St. Telephone Canal 9S. Chicago, I1L ADVERTISING RATON APPLICATION. Published Srtmi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as srcond-clas* matter Oct 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pomembni jubilej. v- malem mestecu, ne daleč od St. Paula v Minn, vršila se je 24. maja v ondotni nemški cerkvi pomembna slavnost. Ondotni župnik in dekan Very Rev. Matija Šavs je obhajal svojo srebrno mašo, ali petindvajset-letnico mašništva. Bila je to sicer pred vsem slavnost te župnije in mesta Shakopee. Vendar pa je bila velepomembna tudi za nas ameriške Slovence. Pred vsem je jubilant pristen in navdušen Slovenec. Že zato je bila to tudi slovenska slavnost in pomembna za nas. Ko so ta dan mestni možje, razni svetni in cerkveni dostojanstveniki slavili jubilanta in proslavljali njegove zasluge, šel je del te slave gotovo tudi na narodnost, katere sin je dekan Very Rev. Šavs. Pred vsem pa je pomembna ta slavnost tudi radi tega, ker je Very Rev. Šavs bil pijonir med ameriškimi katoliškimi Slovenci s katoliškimi idejami in katoliškimi organizacijami in časopisjem. Prebirali smo stare letnike "Amerikanskega Slovenca", ko ga je urejeval Very Rev. Šavs. Ti navdušeni članki in ta katoliška odločnost, kako se nam dopade! S koliko energijo je branil svoje rojake pred raznimi sleparji. Verv Rev. Šavs je bil tudi eden izmed ustanoviteljev K. S. K. Jed-note. Toda prav v njegovem času so prišli sem v Ameriko tudi možje kakor Saksar in drugi, ki so prinesli sem seboj tudi narodni in verski razdor med svoje rojake. Videli so, kako je bil tedanji narod med seboj složen in edin in sicer edin in složen na strogo katoliški podlagi. To jih je jezilo. Videli so, da bodo morali postati tudi oni katoliški ali bodo pa morali proč od slovenskega naroda. Toda videli so bogato polje za svoje izkoriščanje Slovencev v Ameriki. Videli so. kako si bodo lahko napolnili svoje žepe in svoje bisage. Samo eno jim je Uilo še na poti: katoliški slovenski duhovnik, kot pravi prijatelj slovenskega delavca in kato-' diske organizacije. Zato so napovedali boj in že takrat se je začel boj. kateri se bije še danes. Sakser je tako ustanovil proti Amerikanskemu Slovencu brezverski list Glas Naroda in proti katoliški Jednoti je ustanovil po imenu katoliško Jugoslovansko Jednoto in tako se je naredila velika vrzel v edinosti sl®venskega naroda v Ameriki in razdelili so se v dva tabora, kar je ostrilo do danes in se nikdar več ni dalo popraviti. Ti možje so res obogateli osebno, narod je pa začel propadati versko in moralno. To kar danes počenja na pr. Glas Naroda ii? ž njim vsi trabantje od hinavskega Glas Naroda do Glasu Svobode, to se je tedaj že vršilo prav v tako grdem negentlemanskern tonu, prav tako divje in surovo prav tako primojduševsko, kakor danes. Tedaj najdemo v tem v bojnem metežu posebno dva moža, ki sta stala kakor junaka, kakor edina branitelja križa in vere svojega naroda, kakor tudi narodne edinosti, to sta bila Rt. Rev. Msgr. Buh in Very Rev. dekan Šavs. In v to dobo nam hiti nazaj naš duh pri tej priliki in radi tega je bila slavnost v Shakopee, dasi v tuji nemški cerkvi, vendar obenem tudi slovenska slavnost. Slovenski narod v Ameriki jc veliko dolžan Very Rev. Šavsu. Nikdar mu tega povrnil ne bode, kar je ta mož zanj delal in zanj trpel in z&nj žrtvoval. Edino eno srčno obžalujemo, da ta veliki duh in ta energični bori-telj za resnico in pravico ni ostal med Slovenci, kajti prepričani smo, da bi bilo danes za 100 odstotkov več Slovencev vernih svoji veri, bi ne bilo zmotenih, bi bila katoliška Jednota za sto procentov bolja in večja, ko bi ji načelovali možje kakoršni so jo ustanovili, kakor ravno Very Rev. Šavs. Prepričani smo, da bi ne bilo škandalov, kakoršni so bili naš chi-caški lansko leto. kakor je sedanji Forest Cityski, kakor je bil Wiliard-ski, kakor je bil Sheboyganski in drugi. To, kar so danes med nami *iši verski odpadniki, to bi bili katoliški Slovenci. Ostala bi bila sveta Barbara, Jugoslovanska bi bila že v resnici katoliška in koliko stvari bi bilo boljših. Brez boja ni zmage. Brez dela in vspehov. Ne boja ne dela pa ne more biti, ako ni navdušenih, požrtvovalnih,, junaških in nevstrašenih borilcev in d^avcev. ,Zato se naš li«t pridružuje častilcem Very Rev. Matija Šavsa, dekana v Shakopee, Minn., in mu re enkrat prav srčno in navdušeno častita k njegovemu jubileju in mu kliče: Very Rev. dekan Šavs, slovenski narod se Vam klanja in Vam častita k Vašemu jubileju! Obenem se Vam pa zahvaljuje iz srca za vse kar ste zanj storili in zanj žrtvovali v njegovih najtežjih dnevih. Bog Vam plačaj in Bog Vas živi še mnoga leta. _K "EDINOST" _ IZ SLOVENSKIH NASELBIN Barberton, Ohio. — "Tre Bar-berton Telegram" od 31. maja poroča na prvi strani: 44Dečki Jugoslovanske (Slovenske) godbe so i-grali v nedeljo 29. maja za Christian Brotherhood pri Lake Anna parku. V Nekateri izmed njih so bili komaj toliko veliki, da% so mogli nositi boben ali trobento ali vkljub temu so dali kredit svojim instrumentom in na njih izvajali zelo izvrstno godbo ("some verv excellent music"). Ni navada, da nas Amerikanci hvalijo, zato smo tembolj ponosni na naše male. Učitelju Mr. Bombaču pa kličemo: le tako naprej ! Vašo delo je napadala neka neumna bu-tica v nekem slovenskem časopisju, zato pa so Vas pohvalili Amerikanci. Poročevalec. Bridgeport, Ohio. — V noči dne 26. maja se je tukaj obesil splošno znani in priljubljeni rojak Frank Be-rus, oče 14 otrok; družinske razmere so baje vzrok tega nad vse žalostnega dejanja. Pokojni je bil star 58 let, doma iz fare Prečna pri Novem Mestu. Pripadal je društvu Edinost štev. 13. S. N. P. J. in društvu Dobri Bratje štev. 38 S. D. P. Z., katera so mu priredila pogreb dne 28. maja. Delavske razmere so se nekoliko izboljšale po tukajšnih premogoro-vih, delo se pa ne dobi, ker je vse prenapolnjeno, zato ne svetujem rojakom sem hoditi, j Dne ir. junija zvečer priredi tu-jkajšno dram. drutvo dve zanimivi jigri "Skriven Zaklad" v slovenskem Jin "For love and honor" v angleš-Jkem jeziku, kar bo nekaj izrednega na našem odru. zato so uljudno vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da ne zamude te lepe predstave, kar bi jim bilo pozneje gotovo žal. Lijudni pozdrav Vam, g. urednik, in vsem zavednim Slovencem in S loven kam ! Mihael Hočevar. POLITIČNI PREGLED. IZVANREDNE VOLITVE V CHICAGO. V pondeljek so bile izvanredne volitve za mestne sodnike mesta Chicago. Bil je velik boj med mestno upravo župana Thompsona in med združenimi strankami. Župan Thompson je iz van redno premeten politik. Sedaj že kontrolira celo državno upravo ne samo mesto Chicago. Sedanji governer Lundin je bij njegov kandidat. Ako dobi sedaj še večino sodnikov svojih pristašev, bode skoraj nepremagljiv. Pri teh volitvah je pa prišel na gladovanje tudi predlog, po katerem naj bi dobivali vsi otroci publičnih šol vse šolske knjige zastonj. Nadškof,, je v posebnem pismu opozoril župnike na ta predlog in jih opozoril, naj povedo vsem katoliškim volivcem, da je ta predlog velika krivica za katolike ki s tolikimi stroški vzdržujejo svoje farne šole, da bi sedaj poleg davka za šole morali še knjige plačevati. Tako bi revni državljani morali bogatinom kupovati šolske knjige. Poleg tega ima pa ta predlog namen zadati občutni u-darec katoliškim šolam. Protikato-liški fanatiki gledajo z jezo, kako se m nože katoliške šole v Chicago. Vidijo, da je vsa njih. propaganda in. vse njihovo delovanje brezvspešno. Katoliki vedo, kaj pomenjajo za nje katoliške šole. Da bi mogli še več starišev odvrniti od tega, da bi ne pošiljali otroke v katoliško šolo, so predložili ta predlog. Wheatland, Por. — Iz naše naselbine se nobeden ne oglasi, zato naj jaz napišem par vrstic. JZ delom gre tudi pri nas'bolj po malem. Nekaj tovaren je popolnoma zaprtih, v drugih pa delajo po tri dni v tednu. Poročil se je v cerkvi sv. Antona *na Besemer, Pa., Mr. John Jevni-kar z nevesto Miss Frances Leskove, ki je prišla pred pol leta iz, sta- re domovine. Ženin je doma iz fare Šent Jernej, nevesta pa iz Sote-deršice pri Logatcu. Vdeležba ma svatbi je bila izredno velika, kar priča, da je mladi par izredno priljubljen pri svojih rojakih. Želimo jima obilo blagoslova, sreče in veselja ! S Pozdrav vsem čitateljem 4 'Edinosti" ! A»a Lumbert- sečno nagrado sto dolarjev za najbolj hraber čin, kakega človeka v Chicago. Tako je za mesec maj ta policaj dobil to nagrado. Ko je sprejel nagrado je rekel : "To ni storila toliko moja hrabrost, kakor moje naselbina posvetila Mariji O v molitev in božjo pomoč. Jo farani ostali zvesti častili , roP^\ so imeli pri sebi toliko mtroglicenna, da bi bili lahko pol Chicage razstrelili. Da sem jih mogel v jet i, ne da bi bil ranjen, je v limo Fathru Knobleharju, ki so nas pred kratkim obiskali in dali mnogim Slovencem priliko, da so opravili velikonočno dolžnost. Silno hitro so potekli tisti trenutki, ko so bili Father Knoblehar pri nas. Med drugim so nam povedali tudi mnogo, kako je zdaj v starem kraju in kako je bilo še za časa vojske in Cleveland, Newburg: — Naša naselbina ima izvrstne voditelje, zato je pa t trdi v vsakem oziru hvale vredna. Farani so vneti katoličani. Pogostorrra prejemajo sv. zakramente. Ob nedeljah večina vsi opravijo svojo krščansko dolžnost. V maju so bile šmamice zelo obiskane. Povprečno do 300 oseb je prejelo vsaki dan sveto obhajilo. Zadnji dan se je če bodo Matere božje, potem se jim ni treba ničesar bati. * T unij je posvečen Jezusovemu Srcu. Pri nas bomo imeli vsaki večer pobožnost v čast milemu božjemu Srcu. Najprvo bo branje iz Pristo-ve knjižice "Presveto Srce Jezusovo javno vsaki dan. Začeli smo dobro. Prve štiri dni je prejelo vsaki clan zjutraj do 200 ljudi sv. obhajilo in zvečer so se tudi v obilnem številu udeležili pobožnosti. Naj bi po vseh slovenskih naselbinah častili vsaki dan Jezusovo Srce pa bi tudi cvetela lepo krščansko življenje. Vsem slovenskim rojakom priporočam češčenjc božjega Srca. V starem kraju že par let po vseh župnijah vsaki dan častijo Jezusovo Srce. Ljudje se nič manj, v enem oziru še bolje, udeležnjejo te prekrasne in milosti polne pobožnosti, kakor ma-jeve.^ Rojaki, če niste začeli s to pobožnostjo, začnite kar danes in o-stanite stanovitni do konca junija. Tistim, ki bodo častili Srce Jezusovo, obeta Gospod obilico vseh darov, ki napol nuje j o njegovo Srce in jih bode izlil v njihova srca. Rev. John Miklavčič. So. Burgettstown, Pa. — Iz naše slovenske naselbine nismo čitali še nobenega dopisa, zato dovolite, da Vam jaz sporočim, kako živimo pri nas. Kar se dela "tiče pri nas ni slabo; delamo s polno paro v premogoko-pih, vendar pa ne bi nobenemu rojaku nasvetoval za delom semkaj hoditi, ker se delo težko dobi. Pri t* priliki s? tudi lepo zahva- LEPE BESEDE. Policaj John Ryan iz Chicago je izvedel, da so tatje v glavnem uradu Tiskarske unije (Typographical U-nion) in da odpirajo veliko "safe" < Wertheimerco), kjer je bilo ono noč shranjenih nad 43 tisoč dolarjev. Štirje splošno znani roparji 30 bili pri delu. To je vedel policaj Ryan. Vedel je tudi, da so to divji ljudje, da jim je človeško življenje toliko vredno, kakor življenje kake mačke. Vkljub temu je pa sam šel nadnje in jih v resnici nad vladal vse in vsi so pod ključem. Chicaški dnevnik Tribuna ima razpisano me- pridejo tudi te stvari resnici čudež. Jaz imam navado, da vsaki večer, predno odidem na svojo nevarno službo, pokleknem pred domačim hišnim oltarčekom in s svojimi otročiči pomolimo za varstvo božje v moji nevarai službi. Tej molitvi pripisujem, da se mi ni nič hudega zgodilo. CHICAŠKE STAVBINSKE RAZMERE. Stavbeniki so sklenili, da se začno z delavci raznih stavbinskih unij pogajati. Zato so si izvolili poseben odbor, ki je stopil takoj v zvezo z raznimi voditelji delavskih unij in posvetovanja so se začela preteklo soboto. Mej tem časom pa komisija, ki namerava najti uzroke nezdravih stavbinskih razmer, preiskuje dalje. Našla je še nadaljnih osem delavskih voditeljev krivih, da so prodajali delavske koristi raznim stavbenikom in posameznim lastnikom s tem, da so sprejemali velike svote kot podkupnine, da niso dela ustavili. Komisija je našla, da so razni delavski voditelji prišli k lastniku kake stavbe, ki se je zidala, ter mu rekli : "Jutri na pr. zidarjev ne bode na delo. Zastavkali bodo in zahtevajo toliko in toliko več plače". Gospodar, kateri bi bil rad prej ko preje skončal svojo stavbo, se je seveda ujezil. A, endar, kaj si je mogel pomagati. Slednjič, v pogovoru z "voditeljem" mu je pa voditelj namignil, da bi se pa dala cela stvar mirnim potena poravnati, ako bi lastnik prišel "a cross" s kako večjo woto. V vseh slučajih se je šlo vedno za najmanj tisočak. Lastnik je moral seveda ugoditi zahtevi delavskega "voditelja" in odšteti de-jnar, ako je hotel, da se delo res ni ustavilo. Zato, dokler se te razmere ne ure-de. je sploh nespametno začeti s kako stavbo. Sedaj, ko so se stavbeniki udali. da so pripravljeni se pogajati, upamo, da se bode vprašanje ugodno re%iIo. Te dni se začne tudi konvencija American Federation of Labor v Denver. Colo. Pri tej konvenciji 1'pamo. na vrsto. — IRSKA. • Anglija je dala Irski en mesec časa, da preneha s svojo strahovlado, ker drugače žuga. da bode proglasi la nad celim južnim delom dežele vojno stanje. Seveda se Irci ne bodo ustrašili tega žuganja. kakor se niso ustrašili vseh drugih angleških žuganj. kajti vsa žuganja so se ska-zala kot brezuspešna. Irski narod se je odločil, da si sedaj izbojuje •Svojo svobodo ali pogine. In kedor pozna naravo Trškega naroda, ve, da narod ne bode popustil in naj velja kar hoče in kolikor hoče. Angleška ima samo še eno sredstvo na razpolago in to je skrajna brutalna sila. \ endar saj jo je že skoraj izčrpala in kaj je dosegla? Kakor si je Anglija že davno zaslužila, se kako slabo se ^odi sedaj našim ro- _ ----------- ,d51uzna, sc j ako m v stari domovini. Obljubili 1 hIlza- To naznanilo in pa dejstvo, so nam tudi, da nas bodo obiskali •še prihodnje leto in vodili pri nas sv. misij on. Težko pričakujemo tistega časa, ker go se nam Rev. Knoblehar v tem času kar so bili pri nas silno priljubili. V naši naselbini je okoli dvajset slovenskih družin in pol ure hoda strani jih stanuje tudi precejšnje število. Naša naselbina je stara šele pet let in prav lepo napreduje. Za-dovoljnost in sloga vlada v nji, kar se ne more reči o vsaki drugi naselbini. Imamo več društev od različnih jednot, ki vsa prav dobro napredujejo, poleg tega imamo pa tudi Slovenski dom, kjer ta društva zborujejo in svojo cerkev, posvečeno Lurški Materi Božji da daje cel mesec časa, da se Irska Premisli, kaže, kako je Anglija že slaba I kako se svoje slabosti že zaveda. — pač vedno stara pesem Kedor enkrat dobi v roke moč jo skuša izrabiti za svoje sebične ko-nsti. Kakor hitro pa pride v kako vlado ali kako vodstvo sebičnost na Površje, je pa to začetek konca. bomba na nadškofijsko palačo. v Guadalajara v Meksiki je nekdo položil veliko bombo pod nadškofijsko palači, ki se je razpočila s strašnim pokom. Cel del palače je porušen. Bomba je bila položena pod del palače, kjer nadškof spi. — Toda ravno za ono noč je spremenil sobo in šel spat v drugi del pa- Dne 24. maja smo imeli cerkveni bazar, ki so se ga rojaki udeležili v obilnem šte-SlsJ ;„ f/1 . „ .. . vilu. in_to mu Je rešilo življenje. Končno pozdravljam vse rojake sirom Združenih Držav, tebi, list "Edinost", pa želim tisoče in tisoče novih naročnikov! Joseph Gruber, naročnik. To je nov sad protiverske brezvestnih pr^palic. gonje ŠIRITE IN PRIPOROČAJT LIST "EDINOST"! Iz Jugoslavije. Bel grad, 13. maja 1921. Sinoči se je završila prva faza delovanja konstituante in sicer s glasovanjem vladinega načrta ustave nove države, ^tmosfefa je bila v Trgovinski pregovori z Italijo so prekinjeni. Govori se da radi tega ker Italjani ne izvršavajo določbe Rapalske pogodbe in ne evakujirajo druge in tretje zone v Dalmaciji. — Italijani hočejo počakati rezultate novih parlamentarnih volitev, pri zadnjih dneh jako nasičena, poseb-j kadrih prav lahko da pridejo na po-no radi politične situacije na Hrvat-I vrše ultranacijonalni italjanski ele- likih demonstracijih in izida plebiscita. Da doseže svoje sebične interese Francozka da žrtvuje interese svojih zaveznikov, ona išče novih prijateljev in ne vidi da izgublja stare. munio in Grčijo, katere baje nameravajo razdeliti Bolgarijo. Rini- — Atentat na bivšega ita- ljanskega ministra Nitti-ja s strani fašistov se je ponesrečil. Belgrad. — Z obzirom na sedanje politične prilike vlada namera- tkem in na te, HfTbM^^ « so'absolutnf nasprotni j ^ Prepovedati veliki shod Radiča, Rapalske pogodbe. Zločini fašistovj kl se ,nla drzatl l6" maJa" proti našemu narodu se množijo odi dne do dne in italjanske oblasti soj Belgrad, 9. maja. — Včeraj je bil pri vseh teh izgredih popolnoma in-j tu veliki shod jugoslovanskih žen- ie pokazala vsa razburjenost in ne-godovane narodnih očetov z ene strani in veselje kot posledica zrnate z dru&e strani. Do zadnjega tre-notka se je pričakovalo, da bo prišlo do sporazuma z. opozicijo vsaj v najvažnejših vprašanjih kot je podelitev posameznih pokrajin, zakonu o tisku, "kancelparagraf" itd/No do tega sporazuma ni prišlo vzlic predlogu opozicije, ker je vlada 1-mela večino za seboj in ker ni mogla popustiti v samem kardinalnem vprašanju in sjcer o ureditvi notranje administracije zemlje. Vlada je bila za centralistično upravo, opozicija za autonomije oziroma za federalistični princip; razočarenje je diferentne. Držanje Italije v Reš-j skih organizacij. V rezoluciji za-kem vprašanju po veliki zmagi zmer-| htevajo soglasno splošno, aktivno in nih elementov in jugoslovan, ko so fašisti z orožjem v rokah razgnali narodno predstavništov, je jako sumljivo. Pred kratkem so namreč bila volitve za konstituanto v Reki in v teh volitvah je zmagala ita-ljansko-jugoslovanska koalicija z g. Zanella na čelu. Ta izid volitev, je tako grozno iznenadil fašisje, da so se nemudoma obrnili v Trst za pomoč in ko so dobili to pomoč so kar razgnali izbrane narodne predstav- bilo v nekaterih posameznostih ja>ike' ki S?. bili P™orani da se reše ko veliko in dobilo je jasen izraz v onem nepopisljivem šumu in kriku, 3ci so spremljevali glasovanje. Jutranja seja konstituante je bila jako suhoparna ker je prisostvovalo le malo število narodnih poslancev in ker so posamezni govorniki govorili v svojem imenu, ponavljalo se je le ono kar se je slišalo v konstituanti že neštetokrat v vseh mogočih in nemogočih nijan-sah. Dr. Drinkovič je pozival vlado, da naj se izjasni za sporazum in obljubil, da bo dal na odgovor vlade tozadevni odgovor Narodnega Kluba. Njegov govor je bil jako ojster in je parkrat izval veliki šum. Ministr narodne prosvete g. Sve-tozar Pribičevič je v svojem dolgem govoru kritiziral govor Dr. Trumbiča ter načrt Narodnega Klu- na ta način da so prešli v Bakar. Oficijalna Italija je sicer priznala rezultat volitev ali vzlic temu so zasedle italjanske čete Reko pod predlogom da skrbijo za javen red in mir. V Reki vlada sedaj italjanski vladni k«misar. Te dni se je imela izvršiti razmejitev Reške države ali vsled omenjenih dogodkov je to, zopet preloženo na nedoločen čas. Naša komisija za razmejitev Is tre ja odpotovala pred par dnevi v Benetke po službenem poslu ali se je morala vrniti nenadoma zopet v Bakar vsled fašistovskih izgredov in demonstracij pred hotelom, v katerem so živeli naši delegati. Italj.ani so vrgli v zatvor kandi data jugoslovenske narodne stranke za predstoječe volitve v Italiji g. Horaka (znani isterski prvak). Povsod se vrši grozni teror nad naši- pasivno politično volilno pravico. Reka-Bakar. — Delegat italjanske vlade pregovarja vsaki dan s Za-nello, predsednikom konstituante Reke. Italjanski vojaki ne bodo zapustili Susaka do 15. maja in sicer iz političnih razlogov. Italija zahteva od Zanelle da se ne preganja pristaše prejšnje reške vlade, ki je uničila v ekonomičnem pogledu Reko. Zaneili-jeva vlada zahteva: o-kupacijo Reke s zanesljivimi četami, radi varnosti državne meje; ra-zoroženje fašistov, ki so večinoma tujci, izgnanje teh ljudje iz R)eke, ker vršijo nasilje in teror v mestu, razoroženje reške milicije, da se a-retirajo vsi oni, ki so ovirali volitve, priznanje volitev, odstranenje vseh legijonarjev, ki niso reški državljani. Gre se namreč za vprašanje izplačan ja vojne odškodnine naši državi v naturi: orožje, municija, živina, Nevarni oglasi. — Te dni so v i. t. d. * Lipskem prišli na sled agentu, ki ----se je pečal s trgovino z dekleti na ta Radi velike suše je vlada pred način,_ da je priobčeval v časopisih kratkem prepovedala izvoz živil iz vabljive oglase za službo vzgojite-naše države. Z obzirom na to da je Agenta so zaprli. deževalo sedaj dovolj v vsej državi - je vlada zopet dovolila izvoz, ker se Krvavi čini zasačenega tatu _ obeta bogata letina. Poročevalec. Leopolda Suchaneka v Lipniku pri ————^———Brnu je prišla na dom iskat orož-RftZnO niška patrulja, ker je izvršil več tat- • vin. Suchanek se je zabarikariral v PRISILNO DELO ZA ODERU- svojo sobo in začel streljati skozi HE IN VERIŽNIKE okno. Ustrelil je štiri osebe, med so z zakonom dne 19. aprila 1921 u- njimi enega dečka in eno žensko ter vedli na Češkoslovaškem. Sedaj jej orožniškega strazmojstra. Poklicali izšla še izvršilna odredba, ki dolo-; so na pomoč oddelek vojakov, ki so ča, da se morejo po navedenem zakonu obsojeni uporabljati za naslednja dela: čiščenje in popravljanje cest, javnih naprav in poslopij; prenašanje bremena, gradbo in popravo deželnih cest in potov; uravnavo rek, zgradbo železnic itd. Ako kje ni takih javnih del, naj se obsojenci pošljejo na delo v zasebna podjetja. To bo zdravo! obkolili hišo. Čez nekaj časa se je zaslišal iz Suchanekove sobe močan pok. nakar je vse utihnilo. Ko se vdrli v sobo, so našli Suchaneka mrtvega z odtrgano glavo, učinek ročne granate. Ne ve se, ali je Suchanek izvršil samoumor ali pa se mu je granata po nesreči užgala, ko jo je hotel vreči na vojake. ba. Med njegovim govorom so se mj ljucimi in tukajšnji časopisi naj-zopet ponavljale jako burne scene in mejklici. — Sporazum na podlagi federalističnega principa ni mogoč, ker mora vsaki pameten človek biti proti federalizmu ker on uničuje silo naroda, to je glavni leitmotiv njegovega govora. Opozicija da ne vodi pozitivne politike. Vladni načrt zahteva ravnopravnost za vse ti plemena, za celo državo. Predsednik ministrskega sveta g. Nikola Pašič povdarja da se mora vstvariti mogočnost demokratske vladavine, tako da bo sam narod gospodar v svoji hiši in v svoji zemlji. Vladni predlog da vse te garancije, ker je vsa vlast de iure v rokah parlamenta, ki ima svoj izvor v samem narodu. Ako hočemo da bo res to kar vedno vsi trdimo, namreč en narod tedaj je potrebno, da imamo vse skupno, eno državo, eno vlast, eno šolo, eno vzgojo in izobrazbo i. t. d. Da ni prišlo do sporazuma je kriv mentalitet, ki je o-stal kot naslednje od^ prejšnje monarhije. Največ se kriči o majori-zaciji, ali to je popolnoma naravno, da večina vlada; ako bodo opozicija prišla do večine bo ona zavzela ono mesto, ki ga zavzema sedaj vlada. Po govoru Pašiča je Dr. Drinkovič deklaracijo Narodnego Kluba, v kateri negira zakonitost skupščine in ustave za Hrvaško, ker je izgla-sana brez odobrenja Narodnega Kluba. Pri glasovanju je prišlo do vrhunca razburjenosti posebno ko je Dr. Trumbič glasoval proti vlad. nač Od 320 prisotnih poslancev je glasovalo 227' za, in 93 proti. 43 poslancev z verificiranimi mandati ni bilo prisotnih. Narodni Klub ni prisostvoval glasovanju. Proti so glasovali: jugoslovanski klub, socijalisti, komunisti, narodni socijalisti, republikanci, »arodni klub in Dr. Trumbič, in muslimani iz Macedonije (vzlic temu da so členi radikalske oziroma demokratske stranke). de, *fla se zavzame za naše ljudi in da intervenira pri rimskem kabinetu. Prekinjeni pregovori za trgovinski dogovor z Italijo bi se imeli obnoviti črez eno ali dve nedelje in sicer bi se imelo pretresati poleg trgovinskih in ekonomskih vprašanj tudi prometne razmere obeh držav, ali bo to zaviselo od nadaljnih do-"" godkov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Našim naročnikom in dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom v državah Kansas, Colorado in Wyoming naznanjamo da jih bo te dni obiskal naš zastopnik MR JOHN JERICH On je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse, kar je v zvezi z našimi listi "Ave Maria", "Edinost" in Glasnikom Presv. Srca Jezusovega/' UPRAVA IN UREDNIŠTVO "AVE MARIA, EDINOSTI IN GLASNIKA P. S J " namerava pc»puščati v tem vpryanjuf KgXgXSegXgHS®®®^^ se to vprašanje ne rešilo v vladi-nem smislu. Danes, 9. maja ob 9 uri zjutraj se je zopet začelo delovanje konstituante. Do 12. m. m. se bo nadaljevala debata v splošnem. 12. maja se pričakuje glasovanje in potem se bo prešlo na špecijalno debato. Do sedaj je predloženo mnogo pre-memb. Največja debata se pričakuje o I. čl. ustave "Kr. SHS" ali "Ju goslavija". Predsedniku konstituante prihajajo na tisoče in tisoče brzojavk iz vseh krajev posebno iz Dalmacije, v katerih se za hteva ime "Jugoslavija". Vlada nei energičnejše protestirajo proti takemu postopanju in zahtevajo od via-' in Pašič ugrožava z demisijo ako bi MPffi Jimm - flSfeiaMS r >f?t: Snf^ilr' V&tSfr* i ti " V ' y - ■ " iSV ' * > __1J V zadnjem času napadajo precej ojstro najresnejši tukajšnji časopisi Francozko radi nje politike, kar dokazuje. da so vladni krogi jako nezadovoljni s sedanjo politiko Fran-cozke napram naši državi. Ob priliki poskusa biv. cesarja Karla, da se vrne na ogrski prestol je "Tribuna" povdarjala, da igrajo Francozi dvojno ulogo, ker pri vsakem vprašanju, ki se tiče naše države so navidezno in v besedah za nas, v resnici pa proti nas, tako je bilo ob priliki pregovorov z Italijo in Rapalske pogodbe, ob priliki poskusa cesarja Karla in v vprašanju vojne odškodnine, ki bi nam morala plačati 'Bolgarija, z drugimi besedami v Parizu in Belgradu za nas, v Rimu, Pešti in Sofiji proti nas. "Politika" prinaša uvodni članek, ki ojstro kritizira francozko politiko rjapram Avstrije. Francozka deia vse mogoče, da prepreči spoj en je Avstrije z Nemčijo vkljub vsem iz-raženjam narodne volje, vkljub ve- Xa pravoslavni Veliki Petek je umrl minister za vojno in mornarico general Branko Jovanovič, na njegovo mesto je prišel začasno minister notr. zadev Milorad Draško: vič. Parlamentarni krogi zahtevajo, da se imenuje za voj. ministra' civilna oseba, vojaški krogi so proti. Popoln j en je kabineta se bo vršilo črez en teden poleg ministra vojne ima se imenovati tudi novi ministr zunanjih zadev; ker je Pašič preveč zaposlen kot ministrski pred-j sednik in ker so vsi krogi pa celo j inostrani diplomati nezadovoljni s! sedanjim voditeljem min. zun. za- \ dev. g. Tihomirom Popovičem. NAROČAJTE IN PRIPOROČAJ TE^LIST "EDINOST"! Današnja "Pravda" prinaša članek o našem mednarodnom položaju. ki je hujši kot je bil položaj nekdanje Srbije, ki je bila mala. Naša država je po prostranstvu skoraj tako velika kot je Italija ali je rob velikih držav, ki hočejo kontrolirati ne samo našo trgovino in promet, ampak celo naše notranje zadeve. Vlada je primorana da anulira eno jako povoljno pogodbo z neko tujo državo (izgleda Nemčijo) ker je to kategorično zahtevala neka druga velesila (izgleda Francozka "o-pombe so moje") !!! Francozki časopisi se jako zavzemajo za Bolgarijo, in napadajo našo državo in Ru- VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari: volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke. Naša »redstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi. Ako hočete Vi poslati- denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na: Zakrajšek & češark SLOVENSKA BANKA 70—9th Avenue New York City. X RAZPIS SLUŽBE. Služba organista in cerkovnika se razpisuje pri slovenSki cerkvi Sv. Križa v Bridgeport, Conn. Letna plača $1000.00 in štolnina. Nastop službe s prvim julijem. Ponudbe opremljene s spričevali je poslati na: REV. M. J. GOLOB, 450 Pine Street Bridgeport, Conn. * + * * I + + + + * * * + * + + * * * * Mi pošiljamo denar i na vse kraje * JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse pošiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. A. J. KRASA, predsednik; tajnik. ISsP®P -k-> -t -atiAftr- r , -.T * i * *w> B i - k e? til da se mu vije okrog vratu vrvj na tako zabita in na spodnjem robu zavisnosti od delavcev. Vodja, jim tako zavarovana z žaganjem, da ni je bil postal, ker je najbolje in naj- mogla prodreti nobena zdrava sapi- izražal, kar je čutila v ca v zadehli prostor, so sedeli in troka z ene roke na drugo in ga bri-vodil jih je, ker je sloneli za mizo delavci. Nekateri so sala z mokrim, umazanim predpas- " Oh, da ste bili le tako neumni in AMERIškI SLOVENCI PODPI. da ste poslušali takšne obljuBe!" je zastokala ena ženska, predejala o- Brnot se je spravljal počasi na no ge. Tresel se je po vsem telesu od strahu in jeze; a kmalu je začel ro-bantiti, da je to vlom in nasilstvo in da se bo on maščeval. Lojza je jokala ob postelji in stiskala k sebi otroka, ki je zavijal oči in trepetal v božjasti. ^ "Kaj jočeš?" se je obrnil Brnot do Lojze. "Oh, zakaj neki!" je zastokala o-na in ga pogledala tako obupno, tako očitajoče, da si ni upal počakati mož nobene besede več. Hitro si je oblekel suknjo in zapustil stanovanje, brez slovesa, da ga ne bi zadržala Lojza. Sam in trezno je hotel preudariti in presoditi svoj položaj, uravnati potem svoj sklep in se nazadnje razvedriti v navadni večerni družbi. Čutil se je osramočenega. Napadel ga je bil preprost delavec; rešila ga je bila ženska, Lojza; kriva poraza je bila najbolj debela o vratni pogumneje srcu množica; hodil pred njimi tja, kamor so ho- pili in kadili, drugi so se samo greli teli sami iti; poslušali so ga, ker jim aji pa so bili prišli vprašat, kako je govoril po srcu in jim budil nade, da gredo stvari. Tri, štiri ženske so ki so jim spale v prsih in se boje- poslušale na klopeh, kaj da se go-če skrivale pod odejo, ker je bil pri- vori, in nekaj otrok je kašljalo prii pravljen zanje delati in trpeti. To, pe£i Jn pritiskalo roke in lica k peto ugaja množici, da kdo zanjo dela in trpi. Brezplačno seveda, zakaj plačilo za tuje delo in tuje trpljenje izgovarja množica sama sebi in gleda pisano vsakega, kdor bi se ne hotel zadovoljiti z delom in trpljenjem za druge in z nekako častjo, katera se mu deli pogojno in nevoščljivo z godrnjanjem kakor beraču miloščina. Brnot je bil nekako sit nehvaležnega vodstva, ki mu je bilo nakopalo toliko težav, toliko stroškov in odgovornosti. Vse je gledalo nanj, vse pričakovalo rešitve od njega; on čnici. Ko je vstopil Brnot, so se uprle vanj vse oči in na dveh straneh so se mu umikali možje. Vse je pričakovalo, da izve kaj važnega. Brnot je sedel na ogel mize, si po-gladil visoko čelo, zavihal brke in pogledal po tovariših. "Jaz slišim", je dejal malomarno, "da se hočejo nekateri upreti našim sklepom in pričeti delo na svojo roko". Delavci so molčali in gledali predse izpod čela. "'Brezvestno početje. Vpraša se, j nikom. Za njo je zastokala druga, tretja je že zaihtela. "Tiho, ženske!" se je oglasil star delavec. "Ve tega ne umejete". "Samo vi umejete, da", sta ga zavrnili dve. "Zato se nam pa vsem tako godi. Oh!" "Ne mešajte se v naše stvari!" se je jezil oni. "I zakaj ne bi smela ona tudi govoriti !" se je vteknil v prepir drug delavec. "Saj dela kakor mi in trpi kakor mi". (Dalje prihodnjič.) RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE! DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU, ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU. Steklenica stane 75c. 1934 BLUE ISLAND AVE. ... . 'ali hočemo mi s silo preprečiti tak Ipa je spoznaval da se je b,l ustel,\ g ^ ^^ ^ bj da bo težko izpeljal, kar je bil pri- ^^ čel, in da bo treba pr.pravljat, de-j <