Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Izhaja vgak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'— inozemstvo Din 80'—»
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON STEV. 552. IJPSAVNI8TV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. S.
Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	Diu	i‘	.
ŠTEV 164.	.	V	LJUBLJANI,	poiuleljek,	26.	julija	1926.	LETO	III.
Uprava in redukcije.
Ni še dolgo tega, ko je dal finančni minister dr. Perič sporočiti javnosti, da je Potrebna naši državni organizaciji teme-Jda reforma uradniškega aparata. Povedal je 'tudi, kako si on to reformo za-mišlja. »Ugotoviti bo treba«, je rekel, °l*ko oddelkov v posameznih ministr-s v‘h je potrebnih in koliko jih je odveč, jn ugotoviti bo treba, koliko uradnikov Je potrebnih za vsak oddelek.«
Tako je rekel finančni minister in s to svoj0 izjavo prisolil našemu celotnemu '•Pravnemu »sistemu« tako krepko zaušnico kakor ye nihče pred njim.
, v Sak rokodelec, ki začne svojo obrt izvedbi*- sain°stojno kot mojster, mora Preratunatfn^ nd,počell;a’ kaJ ho6e> in
osebja bo potrebovaWlk° po™o6nikov in »trti v obsedli i a lzvrsevan]e svoje
v«na kalkulacija'inS1rSj? ^
k ega gospodarska Sta pcdlaga ysa‘ nega	Privatnega	in držav-
jf4^V *ni°	OSiilo leto pod skupno dr-
upravo, a po izjavi gospoda finančnega ministra še danes ne vemo, kaj ho-*®mo in koliko hočemo. Vemo pač, da 1Ir>amo celo kopo ministrstev, med temi goto,vo polovico nepotrebnih ministrstev, a kaj pomaga to, če pa ministri ne vedo, akšne posle naj izvršujejo iti v kakšnem kakšnini osebjem! Ali se naj
je razpa^r^^av“6mU nerodu’ ki “ njavo?	'-e	v upravno zineš.
strm-ŽaVnf ,UpraVf j,e silno 'kompliciran im a 1 “aJbolj kompliciran stroj
• ma^'natančno določeno število delov in
opravit P natailČ11°	svoje
znano nit	11386111 uPra™em stroju ni
^iano nikomur ne eno ne drugo. Nihče
v z gotovostjo, koliko uradnikov je
jv v Pravneni stroju, a ravno tako ne, ali
lier&ule]° svoje funkcije po potrebi ali
ministr°	nu^no sledi iz	izjave finančnega
nie	Pa tudi iz lastne žalostne izkuš-
K, ul	je temu lak0'
„	1	P°Polnemu nepoznanju državne-
roda^^Vnega aParata Pa se g°V0I'i v me-<iuk ^	krogih zopet	o uradniških re-
]•	deducira naj	se kar na slepo,
'akor če bi kdo prišel pred stroj s ti-f0c' kolesi in bi rekel: čemu pa toliko '-olesc? Polovico jih je ravno dovolj, drugo polovico pa vrzimo proč. Na vpraša-nJe, kako bo stroj tekel po demontaži, seveda nihče ne odgovarja, pa si ga menda hd nihi-'e ne postavlja. Ni pa dvoma,
,	0	Pri nas reducirali uradništvo na
i 'Jar on|enjeni način in s tem bodo izzvali seveda ,,„x-	v	.
vo kakor jo že	uPravno	zmesnja-
Nihče pa ne poi^^'nitj
bi enkrat, točno ugotovil, t ? Poskus, da obstoji naš sedanji upravni a£liko delov koliko delov bi moral obstojat?*’ iu iz lahko obstojal, ne da bi škodo trpef eel^‘ kupni efekt. Predvsem seveda je treba
• ugotoviti, koliko ljudi za upravno delo zadostuje — a kdaj bomo še prišli tako daleč! Dokler pa te ugotovitve ne bo, bo vsako reduciranje ostalo brez trajnega učinka. Rezultat bo: Janez pri vratih ven — Janez skozi stransko okno nazaj.
Največji efekt pa bi se dal doseči pri tej priložnosti, če bi se centralna uprava v’a faeti dekoncentrirala. Mi ne vidimo nobenega vzroka, zakaj to ne bi bilo mogoče. Ustava tega ne brani, a če tudi to v ustavi sami ne stoji, se da vseeno iz-Vesti. Pokrajinske uprave mnogo bolj Poznajo svoje upravne potrebe kakor pa Ph pozna centrala in tem je mnogo lažje Ugotoviti, koliko in kakšno. osobje neob-:l°dno potrebujejo, če pa je enkrat ugotovljeno to, ni nobene stvarne ovire, za-
Boj za občino Beograd
MAKSIMOVIČ ZMAGUJE. - DEMOKRATI PROTI KURATELI DRŽAVE NAD OBČINO. — PROTEST PROTI NASILJU. - UZUNOVIČ »PREDSEDUJE«.
Beograd, 26. julija. Včeraj popoldne so bili v hotelu »Pariz« storjeni poslednji koraki za pomirjenje dveh radikalnih skupin. Na konferenci so bili navzoči Uzunovič, Aca Stanojevič in še nekoliko 'radikalnih prvakov, med njimi tudi Boža Maksimovič.
Včerajšnji dan je bil važen za odno-šaje med radikali, ker se je ugotovilo, da se obe skupini ne dasta pomiriti.
Radikali so imeli v teku včerajšnjega dne tri velika zborovanja. Boža Maksimovič je govoril včeraj popoldne na zborovanju v Beograjski kleti. Zborovanja se je udeležilo veliko število naroda in Boža Maksimovič je v svojem govoru na-glašal, da so kandidature izvršene na tak način, ki popolnoma ustreza tradicijam 'radikalne stranke. Boža Maksimovič je rekel:	V	tako	velikem mestu, v
tako veliki stranki kot je radikalna, so razumljive borbe, ki izvtirajo iz želja in ambicij poedinih ljudi. Te amibieije pa bi bile morale prenehati v jnomentu, ko so spori prodrli v javnost. Po velikem obisku, lii ga je videti na zborovanju in po navdušenju se more konstatirati, da se nasprotniki službene'liste nimajo nič dobrega nadejati. Boža Maksimovič je izrazil nado, da bodo radikali v Beogradu tudi takrat storili svojo dolžnost, kar naj se pokaže na volitvah 15. avgusta. — Pozval je vse radikale, da gredo eno-dušno na volišče, ko je treba manifestirati za veliko moč beograjskih 'radikalov.
Za Maksimovičem je govoril Kara Jovanovič, ki je kandidat za predsednika beograjske občine na listi Bože Maksimoviča. Razložil je program 'radikalov, ki se bo izvršil, čini bodo izvršene volitve v Beogradu.
Razen radikalov so imeli demokrati več zborovanj v Beogradu. Najzamimivej-še zborovanje je ono, ki se je vršilo v hotelu »Slavija«. Na tem zborovanju sta govorila Kumanudi in Krsta Jovanovič. Tudi ta dva sta razlagala komunalno politiko za mesto Beograd in poudarjala v
POVRATEK VOJE MARINKOVIČA.
Beograd, 25. julija. Bivši minister vnanjih zadev dr. Voja Marinkovič se je vrnil z Bleda, kjer je bil sprejet v avdi-jenci, zopet v Beograd. Opaža se, da so davidovičevci nestrpno čakali na njegova poročila. -
IZ FRANCIJE.
Pariz, 24. julija. »Tenm poroča, da se zunanja politika ne bo izvajala v kakem novem pravcu, ker vodi zunanje ministrstvo Briand. Poincare bo zahte-
nvit Se ne k* d£,la pokrajinskim upravam doZ° kompetenca kakor jo imajo k rete	potreba, da morajo de-
sovati v cernlT urad,,ega slugo podpi-pa naj si pridrži Te n® obstoji. Centrala nad pokrajinskimi
zgod,; bo v centrali kmah, Ted, l6k?toa uprava pa bo pas ovala kmalu breahitao.
Sele potem bi bila dana reelna podlaga za sistematično reduciranje, če bi se izkazalo res za potrebno. A bojimo se, da l)o tudi tokrat, kakor vedno, mnogo bolj odločilen strankarski interes kakor pa stvarno razmišljanje. Strankam so potrebni agitatorji — in to je glavno. Dobra ali slaba uprava je pa postranska zadeva bila doslej in tako bo ostalo žali-bog še dolgo.
prvi vrsti, da je treba za beograjsko občino sprejeti poseben zakon in da mora imeti beograjska občina samostojno finančno politiko, ne pa da bi bila pod varilstvom ministra financ.
Nato je govoril Ljuba Davidovič, ki je izvajal: V naši državi, in sicer v starih mejah naše kraljevine, Črne gore in Južne Srbije se bodo vršile občinske volitve 15.' avgusta. Ne mine dan, da bi naš glavni odbor, naš poslanski klub in posamezni poslanci ne dobili pritožb zaradi postopanja političnih oblastev. Zakoni se gazijo vsak dan in ni čuda, da si sedaj naš narod stavlja vprašanje, ali | ima zakon sploh kako vrednost. Imamo še moč in smo prepričani, da je treba najti pot in način, da se odpravi to nasilje. Smem vam reči, da je narodna moč pri kraju, ona se izčrpava. Mi moramo dobro paziti, kaj delamo, čas gre zelo hitro in zelo se bojim, da bi ono, česar ue želimo, lahko prišlo mnogo prej, nego ono, kar bi pri dobri upravi sploh ne smelo priti. Beograjske občinske volitve imajo poseben pomen. Imajo pomen ne .samo za Beograd, ampak za celo državo. Pravim brez pretiravanja, da gleda na Beograd cela država. Ne dvomim, da bomo mi zmagali. Ako zmagamo, bo naša zmaga pomenila spas domovine. Ako zmagamo v Beogradu, potem bo moralna moč celokupne demokracije porasla za sto odstotkov. Predsednik vlade je izjavil novinarjem, da je situacija sigurna in vlada stabilna. To se zdi tako, kakor Jcvanče Micič v Nuši-čevi komediji: »Put oko sveta«, ki je, ko so ga našli daleč v svetu in vprašali, kaj dela, odgovoril:	Predsedujem. Z ene
strani ruje Radič, z druge Pašič, s tretje opozicija iu s četrte prijatelji. Ako Uzu-noviča vprašate, kaj dela, bo vam odgovoril: Predsedujem. Občinske volitve so usodne, ker zmaga demokracije pri teh volitvah mora biti sijajna zmaga demokracije v celi državi.
Govor Ljube Davidoviča so zborovalci burno pozdravljali.
val naknadno povišanje davkov v višini 4 milijard frankov. Nova vlada se bo ogibala inflacije. Vprašanje medzavezni-■ških dolgov se bo reševalo na tak način, da ne bo pri tem trpela francoska valuta.
DIJAŠKI KONGRES.
Sremski Karlovci, 25. julija. Danes se je pričel mednarodni dijaški kongres.
NAJNOVEJŠE SPORTSKE VESTI.
Zagreb, 26. julija. Včeraj popoldne je bila odigrana finalna tekma za prvenstvo države, ki je končala z zmago Gradjanskega. Na.igrišču samem je bilo navzočih okrog 14.000 gledalcev. Rezultat tekme je 2 :1 (v prvem polčasu 1 :1) v korist Gradjanskega. Sodil je sodnik Felver iz Sarajeva. Gole so zabili Per-ške in Giller za Gradjanskega in Petkovič za Jugoslavijo.
Med igro je prišlo večkrat do manjših incidentov na igrišču. Beograjski gosti, ki Jih je prispelo okrog 1500 s posebnim ' a om, so uporabljali avtomobilske trobente in tudi sicer vpili, kar je vzbujalo med Zagrebčani veliko nezadovoljstvo. Tudi po tekmi je prišlo do manjših incidentov, ki jih je pa policija takoj v kali zadušila.
Radič na Grobniškem polju.
Sušak, 26. julija. Včeraj je dospel sem Stjepan Radič in imel veliko skupščino na »Grobniškem polju«, ki je zgodovinsko izza poraza Tatarov. Okrog 10. je kredil Radič, spremljan od povorke, na to polje, kjer je bilo zbrano zelo mnogo ljudstva iz Kastavščine, Sušaka in okoliških krajev.
Predsednik okrajne organizacije HSS Vrkljari je 'pozdravil St. Radiča, nakar je St. Radič ustal in po burnem pozdravljanju izvajal tako-le: Na tem polju so pred 70 leti naši dedi obračunali s Talarji, ki so preplavili Rusijo in Poljsko, prešli čez Karpate, se spustili na Madžarsko in prišli do sem, kjer so jih Hrvati pomandrali. Nas Slovanov je bilo nad milijon naseljenih po ruskih ravninah pa do tega našega morja. A kljub številčni premoči Slovanov, ki so prišli pred Tatarji, se je Tatarom, čeprav jih je bilo 500 tisoč, uspelo, da se naselijo v naši sredini. Poraz Tatarov na tem polju je bil izredno hud, ker niso vzdržali v teh krajih. Mi Hrvati, ki smo se naselili ob morju, smo imeli odprta pota v svet, čeprav so nam našo cibalo parce-1 i ra 1 i tujci. Mi smo pa vendarle čvrsto prirasli na to obalo, saj smo vedeli, da bo tujec odšel in da je naša bodočnost na morju, ki je izvor bogastva in presvete. In danes je prišel čas, da to svojo pozicijo izkoristimo. Pri tem delu se državna uprava ne sme naslanjati na nevešče ljudi temveč na narod, ki prebava na teh obalah, na narod, iz katerega so izšli in še izhajajo vešči pomorščaki, niso jih mogli razna roditi, dasi so to posku-sali, ne Nemci, ne Italijani in ne Avstrijci. Hrvati, ki imajo morje, .morejo reči Srbom, ki so kontinentalci: Vi .-te mo-zek sredi drevesa, mi imamo morje, pa izkoristimo sedaj skupno kot složni bratje naše bogatstvo. S skupno močjo botmo vse dosegli. Čul sem, da vam je toča uničila letino in da je težko vaše gospodarsko stanje, čul sem tudi, kako skušajo žandarji služiti Pašiču in poedinim strankarskim kričačem. Vedite, jaz pojdem v Beograd in bom zahteval, da se takoj zapre oni, ki bije po našem človeku. Tak zasluži, da bi bil ustreljen. V naši državi se obrača vse na bolje. Naša skrb je, da se izvaja zakonitost in pravičnost in da bomo vsi enakopravni. Vlada narodnega sporazuma je generacija, da se bo zadostita potrebam naroda in da 'bo vsak državljan enakopraven. Politika narodnega sporazuma je omogočila, da debeli kraj batine pride v naše roke. Imamo ladjedelnice, ki ne smejo ostati zapuščene. Prenehati je treba s protekeijo in z zaščito interesov Orjune in majhnih strančic. Nameščajo se uradniki po protekciji, da bi bili nekak instrument politične stranke. V sporazumu s Srbi in Slovenci delamo za napredek države.
Nato razlaga barve na hrvatski zastavi, govori o brodarstvu in kritizira delo bivšega ministra financ dr. Stojadinovi-fe ča, hvali pa dr. Periča, sedanjega ministra financ. Predsednik vlade Uzunovič je z vso dušo za sporazum. Uverjeu sem, da želi iskreno, da se naša država okrepi in da napreduje. Tudi dr. Ninčič je nedavno raglašal, da mora Dalmacija biti središče naše politike. Nase ladje morajo z našimi mornarji zapluti po vseh morjih. Vsak kraj mora dobiti svojo gospodarsko kompentenco. Stvorili bomo gospodarske oblasti. Radič je koin-čal svoj govor z vzklikom kralju in hr-vatskemu seljaškeriiu narodu. Govorili so še dr. Maček, Ivo čenan in Lujo Kež-man. Na to je Radič sedel v avto.
KoroScev shod v Domžalah
Včeraj ob 15. uri se je vršil v Domžalah shod, s katerim namerava SLS pričeti svojo serijo sto shodov v Sloveniji, »ki jih je bil napovedal« že dr. Kulovec. Shod je bil v DruStvenem domu«. Mnogi, ki bo se hoteli informirati na shodu o sedanjem političnem položaju, niso (prišli tako na svoj račun, kakor so pričakovali, ker je govornik dr. Korošec govoril o politični situaciji le mimogrede. Iz kakšnih razlogov, se ne ve.
Shod je bil razmeroma dobro obiskan, da-si v dvoranico »Društvenega doma« ne gre več kot 400 oseb. Zato mnogo ljudi ni dobilo prostora. Ženske so bile pripuščene le na posebno zanje določeno galerijo.
Shod je otvoril predsednik krajevnega odbora SLS v Domžalah, ki je pozdravil d r. Korošca, katerega so sprejeli z živahnimi ovacijami, dalje krajevnega poslanca Š t r c i n a in vladnega zastopnika Kette-ja ter vse navzoče. Prebral je tudi opravičil-no pismo Štrcinovega. namestnika dr. R o -ž i č a , nato pa predlagal za predsednika shodu g. J. Adami č a.
Adamič podeli nato besedo
dr. Korošcu,
ki izvaja:
Da prav presodimo sedanji politični položaj, se moramo ozreti na volitve v ustavodajno skupščino leta 1920, Takrat je SLS šla v volitve s programatično zahtevo po samoupravi, po avtonomiji Slovenije. Narod takrat ni dal naši stranki večine, nego le eno tretjino mandatov. Tako je bila takrat večina drugih strank za centralizem, dočim mi s svojo zahtevo nismo mogli prodreti. Šele pri prihodnjih volitvah smo dobili večino pri volitvah. Ker se prve skupščine ni udeležila Hrvatska seljačka stranka, ni' bilo mogoče preiti k ustvaritvi avtonomij. Okoli sebe smo zbrali hrvatske in srbske stranke, ki so mislile pošteno, na čelu jim je bil Stojan Protič.
Ko smo dobili pri volitvah večino slovenskih mandatov, smo iskali stika z Radičem.
Ta trud končno ni bil zaman. Isti dan, ko je HRSS vstopila v parlament, je razpadla PP vlada, ki ji je sledila vlada Davidoviča, Korošca in Spaha,ki si je stavila kot program ustvariti sporazum za mirno sožitje Srbov. Hrvatov in Slovencev, ter nato preiti k vp-litvam. Radič tedaj ni mogel pričakati novih volitev in je napadal po vrsti kralja, kraljico, vlado, armado, tako, da je morala ta vlada paslti in ji je sledila volilna vlada PP, ki je izvedla volitve. Kako so se te volitve izvršile, sami veste. Čimbolj daleč od Slovenije, temveč volilnih sleparij in volilnega terorja je bilo.
Kljub temu je opozicija dobila samo deset mandatov manj, kakor Pašič in Pribičevič. Z 10 mandati večine pri močni, strnjeni opoziciji je bilo jasno, da ta vlada ne bo mogla dalje vzdržati. Radikali so tedaj glodali kako bi dobili čim večjo večino in so pustili pasti Pribičeviča.
Radič je takoj, ko se mu je začel približevati Pašič, opustil svoj skrajni program re-publikanstva, pacifizma in agitacije proti vojski in davkom ter je postal monarhist in pomočnik meščanskih kapitalističnih nabiranj.
Po zadnjih volitvah je Radič, kljub temu, da je bil pred njimi in tudi nekaj časa po njih skupaj z združeno opozicijo, to izdal ter kapituliral s svojini programom.
Popolnoma avtonomistična je ostala edino SLS, ki ima krog sebe nekatere prijateljske stranke.
Sedaj imamo
RR - vlado,
ki ni zdrava, ker je zakonska zveza brez. medsebojnih poštenih namenov Ko je Pasic vabil Radiča, je hotel le njega število, ne pa njegovih nazorov, ne njegovih zel] m vpliva. Tako ie mislil tudi Radie o Pasicu.
/ato sta morala kmalu proč Pašič m
Imamo torej vlado RR, v kateri pa nista ne •Pašič in ne Radič. Radikale na eni strani vodi Uzunovič, radičevce na drugi pa Pavle Radič. Uzunovič ni sposoben, nima sposobnosti svojih predhodnikov in zato danes sploh ne vemo, kako se vlada. Ena stranka vara drugo, jo skuša razcepiti in oslabiti.
Zakaj tako? Ker ta vlada ni odkritosrčen zakon iz srca. Radič je moral v vlado, da prida do oblasti in iz zapora. Radič ni za program. ki ga mora izvrševati.
Tudi radikalna vlada ni zdrava. Ena struj; hrepeni za hegemonijo Srbov, njim v korist hoče izrabljati Hrvate in Slovence. Di struja v radikalni stranki, ki jo je preje vodil Ljuba Jovanovič, je uvidela, da na ta ničili država ne bi mogla obstojati in da bi zato prvi nemiri državi zelo škodovali, zato hoče doseči pošten sporazum.
Zato hoče Radič slabo vlado in skuša oslabiti in razcepiti radikalno stranko.
Kdor je z. Radičem delal dve leti, kakor jaz, ta bo vedel, da Radič ni normalen in da nima značaja. Radič sicer mnogo misli, toda ne pozna stalnosti. In na veter ni zidati. Sedanja vlada hoče diskreditirati Radiča.
- Ako zahteva Radič enakomerno razdelitev ^®davkov, agrarno reformo, sklicanje skupščine odstranjenje dr. Nikiča iz vlade, pravijo radikali na vse njegove zahteve odločen ,>neH V tem se vidi tendenca, Radiča oslabiti pred volilci.
Danes se vlada ne briga za poplavljence, to skrb prepušča »Rdečemu križu«, ne za davčno vprašanje, ne za drugo, ni ji skrb za kmeta in delavca, ampak je radikalom glavna skrb, da oslabe radičevce.	,
Iz vseh strank se čuje želja za razčistit-vijo, da se te komedije nehajo, stremljenje, da pride do vlade, ki bo imela srce in voljo za delo. Posebno mi iz opozicije mislimo, da ie treba vlade, ki bo imela gospodarski in socialni program, ki bo dala kmetu, obrtniku delavcu,'uradniku kruh. .
Danes se uradniki reducirajo delavci odpuščajo; poljedelstvo nazaduje. S tem je treba oreneha i in gospodarsko pomagati. Ce bomo pH taki vladi sodelovali, pričakujemo tudi odobrenje od naših ljudi.
Vsi ne bi hoteli take vlade. Mnogo radikalov hoče, jla se vse kombinacije razbijejo, da bi se vrgel Radič iz vlade in da bi edino radikali prišli do volilnega mandata. Ta struja je v radikalni zelo močna.
iGotove težave so tudi od strani Radiča, ki izgublja med Hrvati. Tudi hrvatski kmetje so pričeli izpregledavati Radiča, kako jih vara. Vemo, da na Radičevih zborovanjih ni tako mirno, kakor pišejo radičevski časopisi. Zato je mogoče, da bo Radič zahteval, da se nove volitve brzo izvedejo.
Ako pa pride do volitev, je gotovo, da Radič iz njih ne bo izšel tako močan, kakor do sedaj. Enako tudi ne radikali. Če pa se ponove volilne sleparije in teror, je to mogoče ponoviti sicer dvakrat, trikrat, potem pa se narod zbudi in lahko pride do nemirov. In zato se oblastniki ne bodo tega upali.
S tem pa je podana možnost, da bo SLS lahko delala in uresničila svoj program.
Kaj pa je naš program? Naša stranka je slovenska stranka in naša politika je slovenska politika. Mi hočemo odpomoči potrebam slovenskega naroda, ali ne rovarimo proti drugim narodom.
Hočemo ureditev te države. Nismo zato avtonomisti, ker mrzimo kak narod. Mi drugih ne mrzimo, hočemo le lastno samostojnost. Zato hočemo naprej in smo napredni.
Lahko čitote v »Narodnem Dnevniku« priznanje, da je program SLS dober, le da ima eno napako, da. je SLS verska stranka. »Narodni Dnevnik« zahteva laizacijo SLS, da bo prenehala biti verska stranka.
Mi pravimo: Ponosni smo na priznanje, da je naš program dober in da to poštene stranke priznajo. Toda SLS ni verska stranka, ni verska organizacija.
Verska organizacija je le naša cerkev, naša stranka pa je politična stranka, rudi nismo taka verska organizacija, kakor kaka bratovščina, ki združuje ljudi z navajanjem k pobožnosti.
Mi smo stranka s političnim programom in s politično bodočnostjo. Dasi smo politična stranka in verska, vendar vemo, da morajo verske resnice veljati tudi v politiki. Kdo drugi naj mi narekuje ljubezen do nižjih stanov, kdo naj mi ukazuje socialno pravičnost, kakor notranji glas verskih resnic.
Poštenost mora veljati tudi v politiki in le vera mi daje politično poštenje. Tudi v politiki ne smeš krasti in lagati. Posebno če vidimo kako greše nekatere politične stranke proti božjim zapovedim.
Nato navaja dr. Korošec dokaze, da je SLS napredna stranka, kar dokazuje tudi zgodovina njenega razvoja. Nato pa nadaljuje:
čimo se od njih po programu, pričakujemo pa vsaj to, da uj>oštevajo naše pametne besede. Vse slovenske stranke morajo imeti* le to pred očmi, kako pomagati Slovencem.
Slovenci se v radikalni stranki ne morejo uveljaviti, ker se izgube med Srbi. Slovenci se morajo zbirati vsaj pod slovenskim vodstvom.
Del kmetov, ki noče z nami, se zbira v Slovenski kmetski stranki. Dobro je to, toda če bo Radič pomagal slovenskim kmetom, se motijo. Ni treba prodati svoje politične samostojnosti, ni treba Hrvata ali Srba, da vodi Slovence. Pri večini Srbov in Hrvatov so ti majhni kosci.
Imamo
vlado,
ki niso v.njej Slovenci. Ker ni slovenska, so hitro potisnili v njo enega poslanca, ki j® slučajno Slovenec. V vladi niso vsi narodi države zastopani, ni zastopan v njej slovenski narod dokler ni v njej Slovenska Ljudska Stranka. Dotični je le prilepljen mož in ne predstavlja Slovencev.
Zato glejte, da boste v slovenski stranki, da ne boste hlapci drugim. Nočemo biti sužnji, hočemo voditi sami svoje življenje.
('e bi hoteli sedaj v vlado, bi morali if pod istimi pogoji, kot je šel Radič. Tega 6e moremo, ker ne moremo prelomiti poštene besede svojim volilcem. Če bi pa vi zahteval' od nas, da gremo v vlado pod vsakim pogo--	-	.	.	.	jem, bi storili svojo dolžnost, toda ne s teni.
sel, da se vzame	bogatim bankam in	kapi- j da gremo v vlado, nego bi odložili svoje
talistom.	•	mandate. V tej vladi se ne da delati za na-
Različne so	.	rod. Kadar pa bo prilika res v dobrobit na-
stranke	roda, kadar bo prilika poštene vlade, tedaj
in ni mogoče	drugače celo v	Italiji ne.	Lo-	bomo rekli: »Evo nas!
interesirani in moramo dobiti v zbornici moči naših pristašev primerno zastopstvo.
Vrše se pogajanja, da se bodo pri teh volitvah koalirale vse tri stranke, ki so proti centralistični politiki Beograda. Storite svojo dolžnost in agitirajte za te volitve, da bo naš boj našel svojo pomoč tudi v naših gospodarskih krogih.
Pri volitvah v
Delavsko zbornico je doseglo naše delavstvo častno število glasov in mandatov. Mi smo edina stranka, ki ima v parlamentu svoje zastopnike. Prosimo delavstvo, da nam da svoje zastopstvo, mi pa mu podelimo svojo politično moč. Ko se je bila velika bitka proti TPD, nismo mogli toliko udariti, kakor bi lahko, če bi bilo dovolj delavstva za nami.
Še en proletarski stan je tu. To je uradniški stran, ki je delavskemu stanu po socialnem položaju najbližji. Bedno žive naši uradniki in njihove ^družine. Sedem let je čakala vlada in ni nič storila za regulacijo rek. Sedaj, ko pa je prišla poplava, hoče vzeti najbolj potrebnim, to je uradnikom, del njihovih itak nizkih prejemkov. Eako tudi'ubogim kaplanom in gorskim župnikom. Nimamo ničesar proti temu, če se vzame ministrom in poslancem, če se vzame škofom in kanonikom, toda da se najnižjim jemlje, to je vnebovpijoč greh. Ne enemu ministru pa ni prišlo na mi-
Dunajsko pismo.
Demonstracije za Ausehlu.ss za Južno Tirolsko in Trbiž.
Hrvatov.
Napredek Gradiščanskih Na Dunaju, 21. julija.
Ker smo stranka napredka, rtioramo biti sedaj v opoziciji. Poglejmo koliko je bilo storjeno sedaj za kmeta. Dosežen je zakon
o setvah, ki naj zavaruje kmeta v slučaju nezgod. Toda mesto da bi dala vlada potrebni denar, imamo tu le sedem paragrafov, s katerimi seveda ni mogoče kriti škode, povzročene po toči.
Drugi je zakon o kmeti j s k i h k r e-d i t i h. Mesto da bi vlada dala določenih 100 milijonov zadrugam, ki obrestujejo po nizki meri, ustanavlja državne posojilnice in hranilnice. V te hranilnice he bo nihče nosil svojega denarja, enako kot ga nerad nosi v davkarijo. Na ta način bo državni denar izgubljen in se bodo z njim okoristili le vladni pristaši, denarja pa država ne bo več videla, kakor uči skušnja v Romuniji in Bolgariji. Tisti, ki pripravljajo zakon o kreditih, so že pojedli sedem milijonov, kmet pa Se ni ničesar dobil.
Ta dva zakona sta edina zakona za kmete. Vse drugače je delal bivši kranjski deželni zbor, ki je že pomenjal en del avtonomije, še danes so po deželi sledovi njegovega dela To je dokaz, koliko velja, če dobi sposobni slovenski narod upravo v svoje roke. Kdo se briga danes za potrebe kmeta?
Kmetijska družba, v katero so stopili tudi Štajerci, je danes postala le politično torilo za politične boje. Kmetijska družba je bila svoj čas važna kmetska ustanova, danes pa izgublja na pomenu.
Tudi kmetska služba ekonomov pri okrajnih glavarstvih ne zadovoljuje, ker nima programa, ki ji ga Beograd ne more dati.
Oblasti hočejo za nas: »Nazaj!«, a mi pravimo: »Naprej!« Hočemo dobiti svojo avtonomijo, svojo Slovenijo, svojo zakonodajo, ki bi dvigala narod k napredku.
Mi imamo svoj razvoj in nihče naj nas ne sili, da se pričnemu šele tam razvijati ko drugi.	.	.
Danes razpadajo slranke, ki podpirajo centralizem, ker ljudje uvidevajo nazadnja-štvo centralizma.	(
Državno in narodno e d i n s t v o. to je večen refren. Če nisi zanj, si separatist, si preklet. O edinstvu ne govorim, prenehale so govorice, da smo proti njemu. Mislim, da ni nikogar, ki bi ubijal lastnega otroka. Če pa zahteva narodno edinstvo, da zakopljemo svoj jezik, da utonemo v Hrvatih in Srbih (medklic: Nikoli!), potem smo proti njemu, če jia zahteva narodno edinstvo, da se ljubimo kot bratje in ne samo, da ljubim* le Slovenci, nego tudi drugi, potem smo zanj.
Od klica za narodno in državno edinstvo ni še nobenemu salo zrastlo. Vidimo, kako propada k m e č k i stan, kako propada obrtni stan, ki naj bi pomenjal jamstvo za stalnost naših trgov in mest, in kako propada trgovski stan, toda nihče ji« ne pride na pomoč.
Industrija ima pri nas najlepše pogoje za razvoj. Imamo premog, vodno silo, surovine in, kar je glavno, imamo kvalificirano delavstvo. Toda vsled političnega pritiska se naša industrija ne more razviti.
Sedaj bodo volitve v eno najvažnejših gospodarskih ustanov
volitve v Trgovsko zbornico.
Mi, naša stranka; smo na teh volitvah aa-
V zadnjem pismu sem poročal o veličastnih demonstracijah socialnih demokratov za republiko in Anschluss. Ako še dostavim, da je danes vsak tretji Dunajčan vpisan član te politične organizacije, morete si predočili, kakšna je to sila v tem dvomilijonskem mestu, ki tvori tretjino cele Zvezne republike.
V nedeljo pa smo doživeli drugo podobno demonstracijo — Izrecno za Anschluss. Deu-tscher Turnbund je bojna armada meščanskih strank, Hackenkreuzlerjev kakor nacionalnih demokratov. To nemško turnarstvo je imelo od četrtka do nedelje svoje slavnosti na Dunaju, katerih višek je bil — slavnostni pohod po Ringu do Rotunde. — Listi poročajo, da se je udeležilo pohoda 30.000 tumerjev (z ženskami in naraščajem vred). Po moji sodbi pa je to število — pretirano. Ves pohod je trajal 135 minut. Naraščaj na okrašenih voaovih, telovadbe pa so korakale v 8-etopu tričetrt ure. — Tudi telovadci SO ko-
rakali le v Sestopu, dočim so v nedeljo boli korakali v 16-stopu skoro 4 ure.
Dunaj sam ni dal popolnoma — 3000 mož, kar je malo! — Najbolje so se postavljali — češki Nemci, katerih je bilo 1720. Videlo se jim je, da so to sami inteligenti, ki dobro vedo, kaj hočejo. Pozdravljeni so bili viharno in tudi oni so krepko odzdravljali: Gut Heil dem deutschem Wien! — Zastav so mnogo prinesli iz Češke!
Nemčija ni bila niti od daleč tako dobro zastopana, kakor češki Nemci. Celo Berlin ni dal 140 mož, Monakovo pa celih — 8. Največ mest je postavilo po eno vrsto! A mnogo mest sploh ni bilo zastopanih. — Zasta\e Sclnvarzrotgold, med njimi le redke Sch\varz-\veissgold.
Od avstrijskih dežel je bila najbolje zastopana Koroška; dala je čez 400 mož. — Ko so Korošci korakali mimo parlamenta, so bili pozdravljeni s klici: »Heil — Turvis’<t — Tirolcem so klicali: »Heil — SUdtirol!« Tukajšnje časopisje teh klicev ni omenilo! Za-kaj ne?!
Med zastavami so nosili tudi zastavo bivšega ljubljanskega Turnvereina — s črnim florom Kakih zastopnikov tega bivšega društva pa ni bilo. - To demonstracijo b! si bili čisto lahko prihranili, ker je brezpomembna ,in .neumestna! — Ljubljanski Turnverein zloglasnega imena je bil le sinček avstrijskega režima. Glavni kričači so bili bivši avstrijski uradniki (prof. Binder — kdo se ga ne spominja?) za kakršne v svobodni Jugoslaviji pač ne more biti mesta! Danes je Turnverein nemogoč, ker bi ne imel članov! Zato
je tudKv črno zavila zastava — neumnosUpF Ako hočejo žalovati za bivšim avstrijskim žimom, jim je taka neumnost tildi svobodna!
O nedeljski demonstraciji morem reči še, da je bilo med turnarji in gledalci več duševne vezi, več navdušenja nego nedeljo poprej-
— Nacionalisti znajo svoja »čustva bolje pr®7 dajati, ali to rečem: ako 'bo treba kdaj tudi
— udariti, tedaj bodo socialisti imeli prvo besedo! — Vsi pa so za Anschluss! In s teni dejstvom je treba računati!
Gradiščanski Hrvati se pripravljajo letos že na drugo blagoslovitev društvene zastave
— v Dolnji Pulji (U-nter Pullendorf), ki bo 22. avgusta. Pevsko društvo »Bratinstvo« se -že pripravlja na to svojo lepo slavnost. _
Samo daleč je ta Dolnja Pulja in gostje bodo potrebovali — tri dni‘Za udeležbo. / Du-naja poide tudi deputacija »Prosvjete« in Sicer se mora voziti mimo Šopronja čez ogrsko ozemlje mimo hrvatske vasi Koljnov (na Ogrskem), a pri Deutschkreutz prestopi železnic^ > zopet na avstrijska tla. Od tam je velik ovi-jr nek do Gornje Pul je; od tam gre železnicami na Guns in Szombatholy (Steinamanger).
To bo torej zopet lepa hrvatska slavnost v Gradišču, in sicer od Donave proti jugu v tretji skupini hrvatskih sel. — Prva skupina začne pri Bratislavi (Geča, Pandrof itd.) do Nežiderskega jezera. Druga skupina je zahodno od jezera	Dunajskem Novem mestu-
(Tu je Pajingert = Baumgarten, kjer je bilo blagoslovljenje zastave 16. maja). — Tretja skupina hrvatskih vasi je na jugu od jezera (Filež Veliki in Mali Borišlof, Suševo, Gornji in Dolnji Mučidorf, Frakanovo, Hrvat-sko Menovo, Gerištov, Longilolj Blajgor itd.)
Pevskih društev je doslej ze deset, junačka društva (Burschenvereine) eo suri m enoje - divojačko. - Vsa ta društva so ustanovila — Zvezo, ki bo vodila njihovo kuliuin delo in pomagala, da dobi svoje narodno društvo Vsa’ka vas.
Ali tudi za gospodarsko povzdigo skrbe hrvatski rodoljubi. Skoro vsaka vas ima svo- F jo konsumno zadrugo. — Mlekarskih društev je že 14, ki izborno delujejo (na Dunaj!). — Toda imajo tudi že pet — posojilnic, največ Rajfajzenovk. — Te posojilnice so obenem nakupovalne zadruge za umetna gno>ila, poljedelsko orodje in stroje.	v.
Vse to v malo letih brez sleherne pomoči. Kako lep bi mogel biti napredek, ako bi *e ves narod zavedal svoje dolžnosti! Pa kako tudi denar za take reči, ko je pa moral Rade kupovati hiše v Berlinu in Draždanah!
A. fi-
ne
Božanstveni Tiepolo in Hrvatska politika.
,i: .,„„11.. v,; (iejal on — od Srbov, Ui gleJjU^' al tako zveni iz članka, Dalijo .z drugimi o mi, skratka « Borghetti misli, čeprav tega tako > «*tro ne naelaii, da bi med Italijo in Srbu » v redu, če ne bi bilo teh presnetih u! i«. .« in Hrvatov. In le naravno je, da s« h°tAi nivriliki spomini srbskih študentov, ki šli M V poklone, No, g. Borghetti se v tem
Pod tem naslovom je napisal v »Illustrazio-Italiana« z dne IH. t. m. g. Giuseppe Borghetti kratek feljton o svojem potovanju pri nas na llrvatskem in v Sloveniji. Ne pove sicer nič posebnega ta člančič, za nas je zanimiv le v toliko, ker nam odkriva s kako površnostjo hodijo po naši deželi in kar nahitroma izražajo svojo sodbo o razmerah italijanski publicisti in sotrudniki tudi takih listov, ki bi se morali solidneje potruditi zn točne informacije.	.
G. Borghetti se z ozirom na ko"v^irki med nami in Italijo loti vprašanja )o je)a 200 del božanstvenega Tiepola, Hi«, jih je 1915 bila last tržaške Rivolte''^tfjjgka upra-pa ob izbruhu vojne zltalijo .-^1 muzej va ukazala prepeljati v J -anjjh za vrnitev Med pripovedovanjem o p *lotakne vsega mote zbirke se g- Borg vstaVi pred Valvasor-gočega. Med drugim
njih
i. Mea aru»...-kj gfl p0 imenu spominja
jevim spomonikoi^ ^ ?ve pvj svojih infor. na umrlega - neki s0 bili ti ciceroni?), da je matorjih tK“jni Valvasor velik pesnik iz leta
“b?«koJgnre pripovedovanje v podobnem ^ o vsem: malo je slišal, malo se mu zdi. Prav očetovsko ljubezniv pa postane g. Bor-chetti ko loči Hrvate in Slovence, te avstrija-kante, ki glede nove Italije ne morejo še prav zapopasti resnice
assumere elementi
oziru*” temelji to moti, prav tako temeljito ka
kor glede mnenja, ki ga ima o pravici Ita^r do našega Primorja in Goriškega-nosi vse na oni strani meje in Pri strinja-ljani tako soroden izraz. Mi ®fnSje sorodnost mo z g. Borghetti jeni v ‘^eje res zelo ve-med to in ono stranjo n|	,a narazen, kaj-
lika, ampak tu gredo j	kaja nova Italija
11 V 10 SOk„°tero veliki duhovi in boritelji Ita-vT\7*o Mnanjali nauk prijateljstva med nhrmn narodoma ob Jadranu nikdar niti mislili niso. Ta sorodnost dokazuje daje božja in naravna pravica na naši strani, ne i« 1 okupatorjih. V lem .lob« » ral pregledati naše življenje g. Borghetti n“egovo poročilo bi bilo izrazitejše m točnej še Lahko tudi mi sklenemo z njegovimi be ie treba potruditi za spoznan e resnice’ kajti iz resnice izhaja vest in zaves • il)ala canosccnza viene poi la coscienza, kor pravi sam.
Politične vesti.
— Infamija. »Jutro« je v članku pod napisom »Nov radičevski-radikalni škandal; poročalo o upokojitvi prosvetnega inšpektorja prof. Weslra ter dodejalo, da so na upokojitev 'pritiskali radičeve! in radikali iz Ljubljane, ki da so na to mesio hoteli spraviti svojega zaupnika. Od avtoritativne strani se nam poroča, da je ta trditev, saj kolikor se tiče radikalov, naprosto izmišljena, torej laž. Mestni odbor NRS v Ljubljani uiti ni prišel v položaj, da bi razpravljal o vprašanju upokojitve g. prosvetnega inšpektorja, kaj še, da 'bi v tem pogledu kakorkoli interveniral v Beogradu. »Jutrova« trditev je navadna in-tamija. Grehe, ki jih je SDS na stote nago-bo a<^la s®be’ hočejo podvaliti drugim stran-ta«t v	^e’	ko je imela vladno ob-
nia duš	Z*Vela	od	nasilja in od kupova-
štenie v M- Vsled ieSa uigrala svoje pobil tr^ n Javnoali. Sedaj se hoče reha-■ atl na ta način, da očita drugim svoje
ssf rlu,e
tudi poročalo, da neki železnici uradniki pritiskajo na svoje uslužbence, , Prjstopijo v NRS. Tudi ta trditev je, ka-
l *	sr-i”	»	IUUL	lit	UUJ-iv.	"
r se Mm poroča, navadna laž. »Jutro« nima za to najmanjšega dokaza, ampak ono drzno laže, češ, nekaj bo že oStal-o. Da pa - Jutro« ne misli opustiti svojih metod, kaže Jfi notici pridej-ana grožnja, češ, pride čas,
IiniKr3'*0 ** uradniki — frčali. Že naprej ob-JP! uradni št vu nasilje, če pride SDS zo-bilo na ^rm^°- Seveda, če ‘bi tega »če« ne
omT ^ein^ka vlada se je opravičila. Kakor tumri j ie i^el v »Deutsche Allg. Zei-žalifvo^ ?eka3 dnevi članek, pisan zelo Naša vi j naseSa vladarja in za našo državo, »rpuno J 1 vsied tega list v naši državi e^ala, od nemške vlade pa je zahtevala 4rr„ nj.e- Kakor javlja tiskovni urad ■«-v,ga n|inistrstva za vnanje zadeve, je nemška '*«la naši zahtevi ugodila z, izjavo, da je prepričana, da pisec dotičnega članka ni imel namena žaliti niti našega vladarja niti nase arzave S to opravičbo se je naša vlada za-»D«MWh«.inAi? tem 'j® incident poravnan.
SrtR fefs"1"8* ■* v *•
Radiofonija.
XXVI.
Na Dunaju, 19. julija.
Odkar ima Češkoslovaška dva velika po-snjalca Praga (KW in val 368) in Brno (2.4 KW in val 521) se je radiofonija prav hitro in 'lepo razvila. Že čez 100.000 je prijavljenih sprejemnih aparatov umeje »e, da 1* tudi tam mnogo tihotapcev. — Svoj časo-P>s pa imajo že četrto leto; imenuje se »Ra-- Journal«, ki je glasilo enako se glase: ce »Csl. zpravodajske radiotelefonicke spo-■ečnosjti s. r. o.« Izhaja tedensko v Pragi XII., in °vrh^r wlnaia.!’“een program Prage ropskih postaj, nič!
I* Jugoslavije seveda
Studio praškega pošiljal«, bo dokončan
STinTrS	Pfi	obižainih	koncer-
vse	llil	Pevei' igralci, govorniki
imaio	v*e	,boli	»zares; nastopajo, ako
imajo pred seboj polno dvorano - ' ne pa Povsem prazno. — Ali tudi ! i •	•
ne _po5iljajo že skoro nobenem t’1 ' V"*?' svojega provizornega studia v w k?ncerta n marveč najemajo veliko dvora no t?’1 ulic',’ občinstvom sviraio i»ram ™i i n. |CT pred vaio itd -J.’ .‘sra.]o gledališče, preda-
tičn?l0riS0 čehi *“di v radiofoniji jako prak-nnSif 1 avn.° vodilo jim je: aktualnost. Zato Pošiljajo prireditve iz raznih lokalov, iz ope-e< iz reprezentančnega doma, iz filharmonije, koncerte posamičnih umetnikov. Tako se vS? take prireditve v Pragi tudi bolje izpla-l‘V°> ker poleg občinstva tudi Radiožurnal u „ ? .(i°bi'o plačuje, a še stotisoči so deležni n 'n‘"iškega užitka ali zabave. — Tako so koloi ’ P°§iljali tudi vse govore o priliki so-vsil- i a zleta- ‘sl)'°h je letos radio delal Hm« . 1 reklamo za sokolski zlet. Praha in rno,« laJmaVso dv»krat povedala vse, kar Tudi iz, •parlamenta11! ln rodoljuba, e,nu pošiljajo govore "v*?1? *z seJ na Hrad-spojijo Brno in Bratislavo3! 1° na tem, da po kateri bo Praga pošiljat® ,*«?*oMko žico, tamosnjima posiljalcema. °Je Prireditve Tolik napredek v bratski državi n res veseliti! — Kako je v Jugoslavijim»i-a res moramo biii tako strašno — revni? 1 Izletniki na Rax planino preteklo soboto 'go mi pravili, da so culi lam ne SliS-kovjeev Super — Zagreb prav čisto in jasno. 'In čuli so, da je baje Beograd sploh ustavil radiofonske pošiljatve. Ostane torej edino Zagreb s svojimi 500 vati energije! — Zakaj ni poročil iz Slovenije, kakošne imate skuš-| nje z Zagrebom?!
Meseca februarja t. I. je bilo radionaroč-nikov (v tisočih): Združene države severo-amerikanske 5000, Anglija 1880, Nemčija 1150, Francija 500, Avstrija 220, Švedska 120, Norveška 30, Švica 83, Danska 27, Češka 20, Avstralija 77. — Na eno sprejemno napravo je prišlo prebivalcev: Češko 080, Dansko 122,
. 'ca 118, Francija 80, Norveško 72, Avstralija 71, Nemčija 54, švedsko 49, Avstrija 28, Anglija 24, Združene države 21. — Uboga’ Avstrija je torej — tretja na svetli. Na Dunaju pride do le po 10 oseb na en priglašen aparat. Ker je veliko tihotapcev in po več aparatov v eni rodbini sinemo reči, da n« en aparat ne pride več nego — pet oseb.
A. G.
Dnevne -vesti.
STROGO ZAUPNO!
■Uradno so poročali, da je voda naplavila okoli 100 tisoč oralov rodovitne zemlje. Nekateri so tudi rekli, da ne oralov, ampak 'hektoarjev. Jaz verjamem na hektarje, ker se mi več vedno bolj dopade kakor manj.
iNato so poročali, da znaša škoda vsled* povodnji po uradnih poročilih tri milijarde dinarjev (O, kako bi se prilegla vsaj ena danes, ko imamo že 26. v mesecu!).
Jaz sem 'pa računal po uradnih podatkih tako-le: Po uradnih podatkih pridelajo Vojvodinci na enem hektarju 8 do 10 meierskih centov pšenice. Recimo, da desei, ker meni ■se, kakor sem že rekel, več vedno bolj dopade kakor manj. Desetkrat stoiisoč je ravno 1 milijon, če se iniso zmotili -tisti, ki računice delajo. Po uradnih podatkih mora biti torej 1 milijon centov pšenice, če .bi bilo namreč vse polje obdelano in samo. pšenico posejano, kar pa ni. Ampak naj bo.
Po uradnih podatkih velja cent pšenice ne-khj nad 200 dinarjev. Jaz bi jo plačal tudi po 300 dinarjev cent, če bi imel mnogo denarja. Škoda bi znašala torej po moji kavalirski cenitvi tristokrat po 1 milijon dinarjev, t. j. tristo milijonov dinarjev, še dolgo pa ne tristo milijard.
Uradni podatki so 'torej naravnost sijajni!
Najlepše pa je to, da požanjejo pšenice v Banatu večinoma že meseca junija, voda je pa takrat menda zaspala in je pritekla v Vojvodino šele meseca julija ...
O,'tristo milijard!
iMeni se ubogi poplavljene! strašno smilijo, še bolj pa se mi smili »Rdeči Ikraž«. Treh milijard dinarjev prav gotovo ne bo dobil. Od mene. seveda pred prvim ni prebijene pare, po prvem moram pa plačati davek, če ga bom.	—	N.
iNa svojem potu v neko francosko kopališče se je ustavil Svetozar Pribičevič tudi v Ljubljani. Na kolodvoru so ga pričakovali njegovi ljubljanski politični somišljeniki. Tem je rekel Pribičevič, da se 'samostojni demokrati ne pulijo za nobeno zavezništvo s kakšno drugo stranko, ker se SDS zaveda, da njen čas prihaja in da bo /SDS kmalu prevzela vso oblast v državi v svoje roke.
Pribičevičev govor, zlasti njegova opazlka, da on ne mara za zvezo z nobeno drugo stranko, ker bodo gotovo vse stranke morale za njim in iie on za njim, nas epominja na znano figuro iz m-onakovskih »Fliegende Blfit-ter«. Tam je v neštetih varijantah naslikan lovec, ki kliče dakelcu: ob. st’ not hergehrl?! Toda dakelc se za gospodarjevo komaoido prav nič >ne meni, ampak se ziblje mirno *vo-jo pot naprej...
— Rumuuska kraljica Marija se je vrnila včeraj z Bleda kjer je bila gost naše kraljevske dvojice, zopet v Bukarešto.
— Gospodarska konferenca v Ljubljani. V soboto sta se ustavila v Ljubljani načelnika v ministrstvu trgovine in industrije, Savič in Todorovič, 'ki potujeta v Pariz kot člana jugo-slovenske delegacije za sklenitev trgovinskih pogodb s Francijo, Belgijo, Anglijo in ‘Italijo. Pri lej priliki sta konferirala v -prostorni trgovske zbornice z zastopniki naših g&spodar-skih krogov in institucij, ki so jima podali svoje mnenje glede omenjenih trgovinskih pogodb.
— Okrajni zastop celjski — nanovo »izpopolnjen«? Celjska »Nova Doba je zopet enkrat zatajila resnico svojim »vernim« somišljenikom SDS. Ta listič je namreč dne 22. julija -t. 1. napisal, da je po odhodu g. dr. Pinkave ostalo mesto gerenta okrajnega zastopa celjskega nezasedeno ter da je zato reliki župan mariborske oblasti sedaj okrajni zastop »izpopolnil« in postavi) za gerenta or dr. Farčnika. Resnica pa je tale: Po odhodu g. dr. Pinkave je bil približno dve leti gerent okr. zastopa celjskega g. dr. llrašo-vec, ki ga je veliki župan z dnem 17. julija t. 1. razreži! tega mesla — o vzrokih odstavitve ne bomo razpravljali — ter je nanovo imenoval g dr. Farčnika za gerenia' Imenovanih je bilo tudi večje število novih pri-
p-Kvh °n’ V, okra.ini zastop celjski z glavo in na udih cisto prenovljen, ne pa »a-ni-o »izpopolnjena.
„ ~ ^'ad številu e učne ure na meščanskih šolah se v Sloveniji že šest mesecev niso učiteljstvu izplačale. Profesorji srednjih šol so pred nekaterimi meseci zaropotali, pa «e je precej našel vir za izplačilo honorarnih ur. Ker učiteljstvo meščanskih šol potrpežljivo čaka na svoje malenkostne nagradice, to pač spet gospodje pri jaslih »pozabili« pa ubogo paro... Ali res ni nikogar v Sloveniji, Čigar dolžnost bi bila, da preskrbi pri drž. blagajni potrebne kredite za izplačilo zaslužka drž, nameščencev? Bodo li sedaj pri migJrtiajih za poplavljence tudi »pozabili« na ,®Scanslf,0 šolo?!
strstvo^kjke učne in pomožne knjige. Mini-
»» vjvvuj TVvifVtj ---- ***
prosvetnegavete ie na predstavko Glavnega naj vsi piatt!t|]V®ta v Beogradu odredilo, da pomožnih kniii1’ Oc,nosno založniki učnih in ščanske, osnovnenil;!?en^enil1 741 srednje,
sKe, osnovne [H 't \	™
učiteljišča, svoje knjige *ne
mešale ter &a
bacije ministrstva	nimajo	apro-
še niso predložili vPr°evi^	<[0^
ministrstvu šolske knjige v’ ponm-nf m-^l^d najkasneje do dne 1. avgust« 1926. OmenjeM knjige naj se predlože neposredno ministrstvu prosvete, in sicer vsaka v treh izvodih.
— Razpust Orjune. Kakor znano, je sklenila vlada radi incidenta v Ljubljani, da se razpusti Orjuna v ljubljanski oblasti. Notranje ministrstvo je dobilo nalog, da la sklep izvede. Kot poročajo iz Beograda, je ostal la vladni sklep v veljavi ter se vrše priprave, da še sklep v najkrajšem času izvrši.
~ Skrbstvo za uboge, stare in onemogle. Ministrstvo za socijalno politiko je določilo v razporedu svojih budžetskih kreditov vsoto
i 400.000 Din za skrbstvo za uboge, siare in onemogle.
— Za podpore brezposelnim je odredilo ministrstvo za socijalno politiko za letošnje budžetno leto kredit 150.000 Din. Podpore se bodo delile na prošnje posameznikov in sicer kot nujna trenutna pomoč v maksimalnih zneskih po 100 do 200 iDin.
— Za pospeševanje tujskega prometa je predviden v ministrstvu za trgovino in industrijo kredit 300.000 Din.
— Tujski promet v Splitu. V prvi polovici t. lii. je prispelo v Split 128 Čehoslo-vakov, 91 Avstrijcev, 49 Nemcev, 16 Angležev, 9 Poljakov, 60 Italijanov, 4 Rusi, 4 Amerikanci, 2 Madjara, po 1 Grk, Francoz, Belgijec, Švicar in Albanec ter 1381 potnikov iz raznih krajev naše države.
— Miklošičeva slavnost v Ljutomeru. Za vdeležence Miklošičeve slavnosti dne 8. avgusta 1926. v Ljutomeru je ministrstvo saobra-čaja dovolilo 50% popusta od rednih voznih cen. Na odhodni postaji kupljeni celi vozni listek, žigosan na obratni strani z vlažnim postajnim žigom velja, 'tudi za povratek. Za ■povratno vožnjo je treba izkaznice, ki se dobi dne 8. avgusta do 12. ure v občinski pisarni, popoldne pa na veseličnem prostoru.
— Pri slovesni otvoritvi Miklošičevega spomenika v Ljutomeru dne 8. avgusta 1926 ob pol 13. uri se bo zapela Jenkova »Molitev« (Ti, ki si :nas vstvar.il), če bode zado6lno število pevcev. Pevci, ki se udeleže slavnosti, se vabijo, da se dne 8. avgus‘ta najpozneje ob % na 12. uro zberejo v Ljutomeru v pevski sobi poleg magistrata k skupni vaji, ter pri-neso po -zmožnosti pesmarice seboj.
— Tečaj za učitelje. Z današnjim dnevom se je otvoril v iBeogradu tečaj iz domače in šolske bigi jene za učitelje iz vse države. Tečaj bo trajal mesec dni. Priredil ga je glavni odbor pomladka Rdečega križa. Na tečaju se bodo poučevale učiteljice tudi v kuhanju in konser.viranju sadja in zelenjave.
— Odlikovanja. Za zasluge, ki si jih je pridobil v bivši vojski ter v vojnah 1912—1913 in 1914—1916, je odlikovan brigadir bivše črnogorske vojske Miloš Medenica z redom Karagjorgjeve zvezde IV. razreda z meči. — Z redom sv. Save 4. razreda so odlikovani: Miroslav Kokot, oblastni veterinarski referent v Karlovcu, dr. Fran Omerza, mestni veterinarski inšpektor v Zagrebu, in Mihael Knaflič, veterinar državne podkovske šole v Ljubljani.
— Romunsko odlikovanje poslanika Sebe. Romunski kralj je odlikoval češkoslovaškega poslanika Šebo v priznanje njegovih zaslug za politiko male antante z velikim križcem romunskega kronskega reda I. vrste.
— Madžarski poslanik premeščen. Madžarski poslanik v Beogradu De Hory je premeščen v Rim.
— Upokojen je minister na razpoloženju in narodni poslanec dr. Ante Trumbic.
— Iz prosvetne službe. Premeščeni so naslednji srednješolski profesorji: Anton So-vrž iz Ptuja na I. državno gimnazijo v Ljubljani, Alojzij Žitnik z II. državne gimnazije v Ljubljani na I. državno gimnazijo, Jo«ip Ovsenik s III. državne gimnazije na realko v Ljubljani, dr. Karl Zelenik iz Ptuja v Celje in dr. Maks Robič iz Murske Sobote v Maribor.
— Iz učiteljske službe. Za stalne učitelje oziroma učiteljice so imenovani: Radovan Prosenc ma VI. deški osnovni šoli v Ljubljani; Slava Venca jz, Olga Knez, Dora Pegan in Ade-la Zajc na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani; Josip Bačič v Kastvu, Ivan Christ in Marjeta Cizek v Dolnji Lendavi, Marija Peternel-Go-ljeVšek v Dolgi vasi, Justa Žnidaršič v Pi-secah Lma Lapajne v Vojniku, Marjeta Mi-hev-Teršeij v Črni, Ožbald Ledrant v -Gušta-•njo, Manja Grubelnik v Črni, Ivan Vokač in n ii? r JI- v Marenbergu, Meta Brandstetter na Mu n, Milena Konecnik v Gornjem Gradu, Manja Reža j v Cezanjevcih, Terezija Gsel-man v Cvenu, Leopoldina Jurančič-Dolenc na Remšniku, Dragica Brgles-Kosi v Čadramu, Alojzija Hrastnik v Gornji Polskavi, Gabri-jela Cujnik v Laporju, Jelisava Risnial-Mekro-vič v Slovenski Bistrici, E unest Vranec v Studencih pri Mariboru, Ivo Jančič v Cirkovcih, Ljudmila Bratina-Janežič na deški šoli v Ptu-ju, Ana Pauscha v Ptujski gori, Rado Bitenc v Svetinjah in Ida Gselman pri Sv. Duhu; za ,s'tatne šolske upravitelje: Fran Konbar v Dramljah, Srečko Majer v Vurbergu in Anton Bratkovič v Št. Janžu; Miroslav Zacherl za stalnega srezkega pomožnega učitelja v Ljutomeru.
— Natečaj za poštne pripravnike. Ministrstvo pošte n telegrafa je razpisalo natečaj za 40 ^pripravnikov; I. in II. kategorije na po-dročju'idirekci'je pošt in telegrafov Beograd, Novi Sad, Skoplje, Sarajevo in Cetinje ter za 30 pripravnikov I. in II. kategorije na jiodroč-ju direkcij Zagreb,	Ljubljana in	Split.	Rok
za vlaganje proSenj	je do 15. avgusta	t.	1.
.Natančnejša pojasnila se -dobe pri vsaki pošti, kakor tudi pri direkciji pošte v Ljubljani, medmestna tekma Ljubljana—Maribor, lii je šila igja konstatno na mariborski polovici, toncelj Pernat II. — Ljubljana: Miklavčič— hranilnice ina ime Ivan Korošec. Po komi-sionelnem ogledu so	ga pokopali	v M. D.	v
Polju.	& y 1
1'^'nena rumunskih no-veanic starega tipa. Movcanice starega tipa rumunske narod-, ne banke po 500 lej se izmenjajo do 1. janu-aria iHw7 Inozemski lastniki teh novčan.ic naj jih pošljejo rumuinski narodni banki, ki jim za zameno vrne protivrednost v novih novkva-nicah v denarnem pismu po odbitku P0 ® stroškov, ali s čekom na kako inozemsko tržišče ali pa z deponiranjem protivrednosti pri kaki banki v iRumuniji.
Deviani predjpisi za potniški promet v Runuiiiiiji. Rumunsko ministrstvo, financ je devizne predpise za poinižki ]>romet poostri-lo s Sledečo odredbo: Nobeden potnik ne sme imeti ob odhodu iz Rumunije brez dovoljenja generalne direkcije carin s seboj več nego 5.000 lej v protivrednosti tuje va-
lute, efektivnem denarju, čeku ali kreditnem pismu. Izvoz lej v kateremkoli znesku je brez dovoljenja brezpogojno zabranjen. Tuji potniki, ki bivajo v Rumuniji samo mimogrede in oni, ki potujejo v tranzitu, smejo ob odhodu imeti pri sebi toliko denarja v tuji valuti, kolikor so ga imeli ob prihodu, a le pod pogojem, da so jim carinski organi -ob prihodu na meji zabeležili v -polne listine, kolikor nosijo s seboj denarja. Samo v takem primeru se sme denar izvažati brez posebnega dovoljenja.
— Samomor aretiranega komite. Te dni je neka orožniška patrulja ob meji pri Strum-nici vjela oboroženega bolgarskega komita biš v trenutku, ko je stopil na naše ozemlje. Ko so ga gnali orožniki skozi gozd, se jim je iztrgal, skočil v prepad ter obležal mrtev. Identitete še ni bilo mogoče ugotoviti.	■*
— In flagranti zasačen žepar skočil skozi okno drvečega vlaka. Notoričnega žeparja Dragutina Korparja je zasačila te dni med vožnjo na progi Zagreb — Sisek neka kmetica baš v trenutku, ko ji je hotel izmakniti ročno torbico z vsebino 130 Din. Ker je jela ženska na vse grlo kričati, se je žepar zbal ter skočil skozi okno drvečega vlaka. Ker se je pri tem pobil na glavi, rokah in nogah, je obležal. Strojevodja je vlak ustavil, per-sonal je žeparja pobral, ga zaprl v službeni voz ter ga dal prepeljati v Zagreb v bolnico. Korparjeve poškodbe niso nevarne. Ko ozdravi, ga izroče policiji.
— Nova afera Carlier. V Požarevcu je zaprt francoski stotnik Carlier, ki je umoril, kot znano, pred kakima dvema letoma v nekem beograjskem hotelu svojega prijatelja švicarskega trgovca Isellija ter bil zato obsojen na 20 let ječe. Te dni je pobegnilo iz ječe več kaznjencev. Radi tega je bila odrejena stroga preiskava vseh celic. Ko je vstopila komisija v Carlierjevo celico, je Carlier prebledel kot zid. Vzrok je bil kmalu pojasnjen: Komisija je našla pod njegovo posteljo več finih spiralnih pil, s katerimi je nameraval prežagati Carlier omrežje na oknu. Preiskava je dalje ugotovila, da je pristal že več dni vsako noč ob Donavi pri Dobrovici skrivnosten motoren čoln, ki je po 1 do 2-urnem čakanju zopet izginil, kot je bil prišel. Coln je prihajal očividno iz Romunije. Domneva se, da se je dogovoril Carlier s prijatelji, da mu pomagajo pobegniti iz ječe. Ta slučaj dokazuje jasno, da je imel Carlier pri drami v Palače hotelu sokrivce. Kajti pravtako skrivnostno, kot je izginil po umoru samokres, je čakal doslej vsako noč pri Dobravici motorni čoln. Carlier se na vsa vprašanja cinično smehlja ter odgovarja, da ničesar ne ve. Preiskava se nadaljuje.
— Nabirali sta darove za — rusko carico. Te dni je hodila po Zagrebu okrog uglednih rodbin, raznih upadov in konzulatov neka mlada dama s polo za nabiranje milodarov. Predstavljala se je kot sorodnica nekega bivšega adjutanta ruskega carja Nikolaja ter zbirala milodare aa — rusko carico, za preten-dentinjo na ruski carski prestol, ki se nahaja v inozemstvu in katere ime mora ostati iz političnih razlogov strogo tajno. Ginljivo je pripovedovala 'mlada dama, v 'kaki bedi živi njeno »Veličanstvo«. Trdila je, da je organizirana akcija za nabiranje milodarov za bodočo »carico« po vseh državah, kjer žive takozvani »c ar isti«. Dama 'je imela povsodi uspeh, ker ima jako simfpatičen nastop. Samo na ameriškem konzulatu so jo nahrulili in odpravili praznih rok. Kmalu nato je bila aretirana. Na policiji je izjavila, da se zove Jelena Mustafi-na ter da živi njen mož, bivši ruski general, •sedaj v Ljubljani. Kar se tiče nabiranja milodarov, je izjavila, da se je dogovorila z eno od svojih prijateljic, Lidijo šišmanovo, da sta nabirali ‘te milodare druga za dsugo. Policija je aretovala tudi Lidijo Šišmanovo. Ker preganjajo slednjo ljubljanske oblasti radi nekih sleparij, jo pošlje zagrebška policija v Ljubljano.
—Sneg v južni Afriki. Kot poročajo iz Londona, je zapadel v Capetovvnu v četrtek sneg po dvajsetih letih zopet.
— Puškinovi pravnuki žive v bedi. Kot poročajo listi, je gospodinja neke dekliške šole v Narvi vdova enega od direktnih potomcev velikega ruskega pesnika Puškina. Gospa Puškin živi s svojima dvema hčerkama v Narvi kot emigrantinja. Leta 1919 je iz Rusije pobegnila, v naglici pa ni mogla vzeti seboj svojega 13-letnega sina. Vsled tega jo je mučilo neprestano hrepenenje po svojem otroku, ki je živel doslej v neki kmetski hiši v bližini Leningrada. Konečno se ji je posrečilo s pomočjo usmiljenih vaščanov, da je spravila svojega sina preko meje, toda predstojnik te občine ni dovolil, da bi stanoval Puškinov pravnuk v šolskem poslopju. Zato ga je morala njegova mati nastaniti pri nekem siromašnem kmetu. Crez dan čepi deček v kuhinji, kjer si služi njegova mati svoj borni kruh, pod mizo kot pes.
Obleke lastnega izdelka
Vam nudi najceneje JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova c. 3.
Ljubljana.
1— Vidovičev klub v Ljubljani je imel v četrtek, dne 22. t. m. protestno zborovanje z ozirom na predpis poslovnega davka Vi-dovičevi dopisni šoli v Sarajevu. Zborovanje se je vršilo v Narodnem domu in je na njem poročal o predpisu davka in njega posledice klubov tajnik tov. Kravos. Ob koncu porodila je predlagal sledečo resolucijo: »Člani Vklovičevega kluba v Ljubljana. zbrani na protestnem zborov<jjpju v četrtek dne ju 1 -
Za tretjino cene imate pozimi na mizi sadje in zelenjavo, ge jih uku-hate v nedosegljivih
kozarcih in arparatih.
Tvorni§ka zaloga: Fruetu8 — Ljubljana. Krekov trg 10.
Tudi na obroke!
ja 1926 v Narodnem domu v Ljubljani, bo z. ogorčenjem vzeli na znanje, da se je Vidovičev! dopisni šoli v Sarajevu kot strogo vzgojni instituciji predpisal poslovni davek v izmeri 47.000 dinarjev, kar pomenja strahovit udarec za_ ta prekoristen vzgojni po-kret. Z ozirom na dejstvo, da Vidovičeva dopisna šola v Sarajevu ni ustanovljena iz spekulativnih namenov, temveč je zgolj ijud-sko-vzgojna institucija, morajo zborovalci najodločneje protestirali proti predpisu davka in poživljajo merodajne činitedje predvsem pa Ministarstvo Finansija in Prosvete, da pod-vzamejo potrebne korake, da se ta predpisani davek ukine, odnosno odpiše. Predpis davka vzgojni instituciji pomenja v današnjem času tudi kulturno sramoto, ker se na tak način uničuje prepotrebno prosvetno delo.« Resolucija je bila soglasno sprejeta. Tudi je klub sklenil podvzeti druge korake v zaščito te važne vzgojne institucije. *
1— Najden utopljenec. Pri papirnici v Vevčah so potegnili iz Ljubljanice 30 do 35 le't starega neznanega moškega. Pri sebi je imel listnico, v kateri je bilo 7 l)in in kupon poštne hranilnice na ime Ivan orošee. Po komisionel-nem ogledu so ga pokopali v (M. 1). v Polju.
Dopisi.
Iz laškega ckraja. Vsled trajnega deževja, nalivov in povodnji so naše okrajne ceste v zadnjih časih silno trpele ter je voda napravila ogromno škodo. Okrajni zastop je imel za tekoče leio namen, izvršiti razna večja dela na vseh progah v okvirju gmotnih sredstev, ki so mu na razpolago. Marsikatere lepe tnačrte so mu pa preprečile vremenske nezgode. Sedaj ima zaposlenih po vseh cestah nad ICO delavcev, ki delajo v raznih ■partijah. Gradijo se škarpe in oporni zidovi, odkopavajo se plazovi, posipavajo se ceste, gradijo mostov: in se popravljajo jezovi in sicer tako, da pr idejo najnujnejša dela prva na vrsto. Kljub temu, da se gg. sosveliniki, ki upravljajo proge, in nastavljenci žrtvujejo z vso vnemo, da se zbrišejo sledovi vremenskih poškodb, postaja občkistvo nestrpno ter očita okrajnemu zastopu brezdelno«!, samovoljnost in slične napake. Prihajajo tudi stranke s prošnjami za podpore v popolnoma zasebne namene in seveda ne more gerent takim prošnjam ugoditi. Zato pa pade od raznih strani nanj in na gg. sosvetmike jeza
občinstva, ki je popolnoma neupravičena. — Prosimo merodajne faktorje, naj se občinstvo poduči in posvari, namesto, da bi se ga k temu še napeljevalo. — Geretif.
ZAHVALA.
Dne '20. t. m. se je vrnil drugi letnik drž. dvorazredne trgovske šole v Mariboru z devetdnevnega poučnega potovanja po 'republiki Avstriji. Pripravljalni odbor se zahvaljuje p. n. občinstvu za darovane zneske, posebno mestni občini mariborski, Posojilnici v Narodnem domu ter Trgovskemu gremiju, ki so darovali vsak po 1000 Din.
Drž. dvorazredna trgovska šola. pripravljalni odbor za ekskurzijo, Maribor.
Primorje.
Se vedno vprašanje tujerodcev. Te dni se
je vršilo v ministrstvu za notranje zadeve posvetovanje pod predsedstvom Federzortija, katerega so se udeležili razen tržaškega prefekta tudi videmski in čuljski prefekt, komisar tržaškega fašja, poslanec Ricci ter pokrajinski fašistovski tajnik iz Reke, Vidma in Pule. Predmet posvetovanja je zopet vprašanje političnega položaja v novih pokrajinah z ozirom na drugorodce. Bržkone tudi dosedanji sistem ne zadostuje. Za najbližjo bodočnost se obetajo novi radikalni ukrepi proti slovanskemu življu. Tako govorijo, da bodo morali vsi šolski otroci pristopiti k fašistovski organizaciji »Balilla«. Tudi hišne preiskave se pridno nadaljujejo, zlasti po Istri, kjer so že tudi cele vasi pregledali, ne da bi povedali ljudstvu vzrok.
Novi občinski kcnusar v Trstu. Upravo tržaške občine je prevzel novo imenovani komisar komendator dr. Ernest Perez. Imenovanje je vzbudilo vsekakor precejšnje začudenje, ker ni bil imenovan nobeden izmed najbolje kvotiranih kandidatov, tudi ne dosedanji župan senator Pitacco, temveč Sicilijanec, ki ni imel dosedaj sploh nobenih stikov s Trstom in s Tržačani.
V posnemanje. Kakor znano, so zagnali italijanski časopisi v zadnjem času bojni klic proti švicarski vladi, češ, da pospešuje ponemčenje tišinskega kantona. Proti tej gonji je precej ostro odgovoril načelnik švicarskega političnega oddelka Motta in imeno-noval postopanje italijanskega tiska nepra-
vično in vznemirjevalno. Proti njegovemu odgovoru se je oglasila rimska Tribuna , glasilo notranjega ministra Federzonija.
Tribuna; piše sledeče: Italijanski tisk je imel in bo vedno imel pravico se baviti z dogodki v tišinskem kantonu, ako že ne radi drugega radi tega, da se izve, kaj se dogaia dve uri daleč od - Milana in da nas ti dogodki ne presenetijo. Kaka eventualna iz-prememba \ italijanstvu Tišina mora vzbujali skrbi, zlasti ker se vrši za mejo, ki se niti.meja ne more imenovati, ker je samo črta, označena s finančnimi koli na čisto italijanskem ozemlju. -Itaznarodcvalnice. V Gorici obstoji dijaški zavod „ Dante Alighieri , ki prejema od vlade ogromno podporo, tako, da razpolagajo s 60 prostimi mesti za dijake. Ta mesta so namenjena predvsem slovenskim dijakom, toda nikakor iz usmiljenja do slovenskih dijakov, ki so bili oropani lastne šole in dijaških konviklov, temveč edini namen je, da se slovenski dijaki lastnemu narodu popolnoma odtujijo. To je zavod tudi izrecno poudarjal v neki vlogi na pristojno ministrstvo, v kateri zahteva, da zviša število prostih mest na 100, da bi se tako poitalijančili otroci, ki jih je ranjka Avstrija »poslovenila . Komentarja ni treba.
ČASOPISNA KORESPONDENCA TVRDKE »BAT’A«.
Dnevne vesti od drugod. Povodom sokolskega zleta v Pragi je poselilo pri povratku ferijalno udruženje jugoslOvenskih učiteljev znano tovarno obutve Bat’a. Člane udruže-nja je sprejelo štirideset tovarniških nameščencev jugoslovenske narodnosti, M so se prizadevali, da se čutijo učitelji, ki so bili ta dan gosti, kol doma.
Iz Ljubljane. Gospod I. Hribar, bivši poslanec kraljevine SHS v Pragi in minister na razpoloženju je posetil povodom izleta tovarno Bat’a. Občudoval je to ogromno podjetje, katerega je v 30. letih intenzivnega dela ustvaril podjetni duh ;in energija navadnega čevljarja Tomaža Bat'e.	.
Šport.
Ljubljana : Maribor — 13 : 1 (4 : (I). Včeraj
se je vršila na igrišču SK Ilirija ravanžni medmestna tekma Ljubljana—Mabibor, ki je končala z nepričakovano visokim porazom
; slednjega. Z izjemo parih predorov se je vr-j sila igra konstantno na moriborski polovici.
, Igralci-gostje, so prvo polovico še dobro zdržali oster tempo, ki ga je diktirala Ljubljana; v drugi polovici pa so popolnoma popustili in goali so frčali eden za drugim v mrežo. Da ni bil poraz še večji, se imajo gostje zahvalili deloma svojemu vratarju Geyer-ju ter .branilcu Barlovič-u, deloma pa smoli, ki jo je imela večkrat ljubljanska napadalna vrsta pred mariborskim goalom. Gostje so predvedli popolnoma raztrgano igro, brez najmanjše kombinacije; tolkli so žogo takorekoč tja v en dan, brez vsake sistematike. Nasprotno pa s-o^se izkazali domačini, ki so tvorili organsko celoto; posebno je ugajala napadalna vrsla 8 krasno, premišljeno kombinacijsko igro. Pra’* dobro se je obnesel Martinak kot srednji napadalec; on je brez dvoma edini, ki pride za to mesto v poštev ob priliki tekme v Osijeku-Sploh bi bilo najboljše, da se postavi celotno moštvo, ki je nastopilo v tej tekmi. Mariborsko moštvo je bilo sestavljeno sledeče: Ge-yer—Koren, Barlovič—Bergant, Korošec, Pernat L.—Lešnik B., Vodeb, Hreščak II., Bertoncelj, Jernak II. — Ljubljana: Miklavčič— Beltram, Pleš—Zemljak, Zupančič G., Zupan-J Sič L. Herman, Oman, Martinak, Dobrlet, ; "K,reč. -Scortali so za Ljubljano Oman 5, Dobr-J let 4, Martinak 3 in Kreč 1 goal. Časten go« za Maribor doseže tik pred koncem desna z ve* v za Vodeb. Sodil je dobro g.‘Ahčan. Publike ca 300.
Športne vesti od drugod. Vsekako nepričakovano in neprijetno iznenadenje je doživelo moštvo prvaka profesijonalne lige Češkoslovaške A. C. Sparte, ki je odigralo na potu v Ameriko dne 19. 1. m. v Zlinu s taimošnjim znanim .klubom S. K. Rai’a tekmo (klub nameščencev znanih tvornic obuvala). Šparta je izločila zastarele zvezde ter nastopa s sledečo postavo: Kaliba, Saua, Horejs, (Stanek, Mou-dry, .(Červeny II.), Carvan, Červeny II-, Fleischmann, Polaček, Myclik, Šima, Stanek, (Horep). Po ,i.zva.nretlni igri je potolkla S-K. Bat’a izbrano, reprezentativno postavo Sparte, z rezultatom 6 : 4 (4 : 3). Niti znani finish. niti menjanje postave in nastopanje neulrujenih igralcev ni moglo rešiti Sparto poraza. Rezultat je realen, ker je bil ‘b. K. Ba i t’a v .premoči-____________
Širite ,-Nar. Dnevnik*4.
Jack London:	113
VforsRI vrag.
»Potem bo umazanost in zagorelost plačilo vaše časti,« sem rekel, držeč jih v moji roki. Vzlic trdnemu sklepu bi bil poljubil ti dve mali roki, da bi jih ne bila urno odmaknila.
Najino tovarištvo je postalo slabo. Dolgo in dobro sem obvladoval svojo ljubezen, sedaj pa je ona obvladovala mene. Trdovratno je bila nepokorna, se polastila oči in se je sedaj polaščala še mojega jezika — da, in ustnic, ki so v tem hipu koprnele, da bi poljubile mali roki, ki sta tako zvesto in trdo delali. Pa tudi jaz sem koprnel. V meni se je glasil klic liki klic trobente, ki me je klical k njej. Vame je pihal veter, kateremu se nisem mogel ustavljati, ki je klonil moje telo, da sem se sklonil proti njej, ne zavedajoč se, da sem slonel. Ona pa je vedela. Morala je, kajti urno je odmaknila roke, a si vendar ni mogla kaj, da me ne bi vprašujoče pogledala, predno je obrnila oči .proč.
Razvil sem glavno jadro.
»Na tem ozkem prostoru ne moreva dobiti sidra
iz vode,« sem rekel.
Kaj pa morete?« je vprašala.
»Izpustiti ga,« sem odgovoril. Ko ga izpuščam, morate vi vršiti prvo delo pri motovilil. Jaz bom moral takoj stopiti h krmilu, vi pa boste istočasno morali razviti sprednje jadro.«
Ta manever sem bil neštetokrat proučil in izvršil. Ko je bila vrv sprednjega jadra privezana k motovilu, sem vedel, da bo Maud mogla razviti to sila potrebno jadro. Proti zalivu je vlekel močan veter; dasi pa je bila voda mirna, sva vseeno morala hitro delati, če sva hotela priti varno iz zaliva.
Duh je oživel, ko se je odzval napetim jadrom.
Maud je dovršila svojo nalogo in prišla k meni; lase ji je pokrivala majhna čepica, lica so bila zardela od napora, ofti so bile široUo odprte o<l razburjenja in
podobne očem presenečenega jelena. V njih je bil nekak divji, oster pogled, ki ga še nikoli nisem bil videl; ustnice so bile razprte in pridrževala je sapo, ko je ladja drla proti ustju zaliva.
Moje izkušnje kot prvi mornar so mi dobro služile. Iz notranjega zaliva sem vozil v zunanjega in odtod na odprto morje. Dan je bil pust, oblačen, vendar je solnce prodrlo oblake, dobro znamenje, in posijalo na obalo, kjer sva bila pobijala heluščike. Ves otok se je razsvetlil na solncu. Celo temačno jugozapadno predgorje je bilo videti manj temačno.
»S ponosom se bom vedno spominjal na vse,« sem rekel Maudi.
Vrgla je glavo nazaj in rekla: »Dragi, dragi otok! Vedno te bom ljubila!«
»Jaz tudi,« sem tiho pristavil.
Videti je bilo, da se morajo najine oči srečati v velikem sporazumu; vendar so se upirale in se niso srečale.
Najboljša, najcenejšn
olesa in Šivalni stroj
so edino
Petelinovi
znamke
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
(iritzner, Adler, Phonix
za dom, obrt in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. • Večletna garancija.
Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DUBIEP
Josip Peteline, Ljubljani
L** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
B xkiw«w>	nudi
n£ftjiinejši In najokusnejši namizni kis Iz vinskega kisa.
D*' ZAHTEVAJTE PONUDBO I '•C
Tehnično In hi ©IJ e nično naj moder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji^
pisarna; Ljubljana, Dunajska cesta BI. la, II. noclsiropje*
.	.	-•	- — KI
Nastal je molk, ki je bil skoraj neroden; zato sem rekel:
»Poglejte tiste črne oblake na priveterni strani. Saj se spominjate, ko sem vam sinoči pravil, da baio-
meter pada.«
»In solnce se je skrilo,« je rekla, še vedno upirajoč oči na otok, kjer sva pokazala svojo moč nad materijo in sklenila najbolj pravo tovarištvo, ki je mogoče med moškim in žensko.
»Sedaj ipa proti Japonski! sem vzkliknil veselo.
Privezal sem krmilno kcl , pohitel na sprednji konec ladje in vse pripravil za veter, ki je bil ugoden. Mcčan je bil, jako mečan, ver dar sem sklenil voziti z njim, dokler bo šlo- Ker nisem mogel za tako vožnjo privezati krmilnega kolesa, me je čakalo celo noč krmarenje. Maud je silila, da »topi na moje mesto; pokazalo pa se je, da ni imela moči, da bi krmarila pri tako nemirnem morju, tudi če bi se bila naučila v tako kratkem času. Bila je močno žalostna, ko je to spoznala, a se je kmalu zopet ojunačila in zavijala vrvi v zvitek. Treba je bilo tudi kuhati, narejati posteljo, sireči Larsenu. Tisti dan je končala s tem, da
je počistila kabino in medkrovje.
Vso noč sem krmaril brez prenehanja,ve't j počasi pa trajno naraščal, morje je gnalo vedn \ valove. Ob petih zjutraj mi je Maud prinesla ^roc kavo s prepečencem, katerega je bila spekla, ob se n.ih pa dober zajtrk, ki me je poživil.	pHh )
Ekonom in lesni manipulant
28 let star, neoženjen, govoreč več jezikov, i»6o primernega mesta. Zamore položiti tudi 50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista pod »Stalna služba«.
CX*DISKO POSRI5njnSKI IN Spedi-CIJSKI BUBKAU	Y$k
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
Rb*1ot braejavkami ,OBOM*. > Tel«ron Int. M. 43-4.	|
PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek, g
Obavlja m v t« stroko spadajoč* posla najhltraja In pod kn- g. ^	lantniml pogoji.	^	p
Zastopniki druEbe spalnih vo* 9. O. N. za | ekspresne poSUJke.
nmtmmHimiiiiiil
VoHova 1/11. - Telef. 56
Volna in bombaž " pouk
Krasne dokoracijskc
patent* divane
v pliSu vam nudi izredno poceni
Rudolf Sever,
Ljubljana, Gosposvetska#. Vabim na ogled!
Stekleno
.	«	imajo	stal-
v^salogi Združene opekarne d d. v Ljubljani.
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel Prelog?, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12.
iz predmetov gimnazije m realne gimnazije za ponavljalni izpit Pr®^. meni. Naslov v tiskarni »Merkur« I. nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik JOŽE FETB1C. - Uskarn<> >Merkur<
v Ljubljani Andrej Sever.