uwl«U I» leto— MffSfi Hammondov načrt Ijiv. — Zato pa f bene vrednosti stavke. — tudi ničeearza ke. M Washington, D. C. (F. P.) — Predsednik Cool|dge naznanja ob času, ko je protîdelevska večina v peneilvanski législatif odklonila na£rt governerja Pin-chota za končanje stavke na an-tracitnem polju, da je njegova edina misel, da mora vlada dobiti moč — iriogoče potom zveznega ustavnega amendmenta — isseči premogovnike in jih obratovati ob času krize. Njegov načrt za obratovanje premogovnikov je ta, ki tfa je priporočil leta 1923 John Haye Ha m m and, sovražnik organiziranih rudarjev, odkar živi. Ta načrt določa, da rudarske mezde določi vlada ne oziraje se na želje in legalne pravice rudarjev. Na drugi strani je pa dovoljeno premogovni-ikim lastnikom se obrniti na sodišče, ako niso zadovoljni z njim odkazanimi profiti, medtem pa njih lastnino obratuje vlada. Ta izum Hammonda, odobren od Coolidga, je tako jasno kršenje ustavnih pravic, da ga je nemogoče vzakoniti ie celo z ustavnim amendmentom, da se ne more misliti* da Coolidge resno misli na rešitev sedsnjegs problema. Kar on v resnici predlaga, je odlašanje, čakanje, da lakota prisili sntracitne rudarje, da sprejmejo pogoje premogovniških podjetnikov. "TubO ltoJ, kl ^bfl * iitecgttf1 ' precejšnje vsote za prehranitev stavksrjev," je rekel Frank Morrison, tajnik Ameriške delavske federacije, ko je javnost izvedela, zakaj se je Coolidge odločil/' Na nsŠ prvi spel so se unije ženerozno odzvale, zdaj smo pa razposlsli drugi poziv, v katerem smo opozorili na dej-Btvo, da je poizkus za izravnavo stavke med prazniki, ponesrečil. Vsak, ki se je obotavljal, priskočiti rudsrjem na pomoč, ker je mislil, da bo stavke kmalu konec, zdaj ve, da se bo boj nadaljeval. Prepričani smo, ds bo vssk strokovno orgsnizirsn delavec prispeval v stavkovni sklsd. Stavka ^e bo izgubljena zaradi tega, ker rudarji strsdsjo." Orgsnizirsni delavci v Wash-ingtonu so pi pensilvsnska legïsïsfi nila izravnavo stâvke na' antrs-citnem polju. Ta législature je pod vplivom Mellonovib m dru-Rih velikih interesov. DeJsvcetn v VVsshingtoau je podobi* ep AMlon-Vsrov režim. GoVerher Pinchot je skaial dobiti; ugodne pogoje za unijo. To je bil (vzrok, da je mašina velikih foteraspv preprečila njegovo prizadevanje. Orgsnizirano dela vstvo.m^a. pri. volilni žari ia s giasOViSfeo.atoo-voriti na aapade, ki JiMvtiu-jejo njih "bosi" hs;nj*b j»rsvice. ? ■' l • ' . Longworth, predsedateljkongresne zbornice, podpira> fum-Kresu s strategijo, ti'îe^ahko «igrava, Coolidgev program «a « stradanje rudarjev, «tara garda v zbornici in sedatu.pa ppd-IP'ra Lengwortha. Predloge eo- AMERIKA. Vršila se bo ponovna konferenca radi končanja stavke, ki jo je ponudil Lewis. V Organizirani delavci v Chica-gu pomagajo stavkajočim ru-jem. .Predsednik Coolidge računa lakoto rudarjev. Nazadnjaki bi radi vtihnili o-pozicijo v senatu. Farmarji srednjega zapada grajajo opozicijo v senatu. Davčna predloga morda propade. Coolidge je prejel apel od ameriških Sircev za mandat v njih domovini. Sloviti bptanik Burbank izpovedal svoje brezverstvo. PO SVETU. Fašisti ne zaupajo lokarnskim paktom. Spor radi poitaljančeva-nja na Tirolskem. • Vest o aretaciji komunistov v Jugoslaviji. Nova konferenca moti radarji li baroni Lewis je povsbil operstorje na nov aeatanek, ki ee vrši jutri v Philadelphijt. OPOZICIJO« SEMTB2ELE VTIHNITI Danes se pokaže, koliko areče I-majo stara garda in burbead. Waahington, D. C. — K^je v petek mladi senator La Fottette dokončal svoj tri ure traidoči govor protj svetovnemu sodišču, je vstal senator Lenroot, vodja stare garde, in predlagal, da se napravi konec debati. Ako bo njegov predlog aprejet, bo vsak senator imel pravico govoriti samo eno uro o predlogu, ameod-men tih in pridržkih. Ta predlog seveda ostane do pondeljha in o njem se glasuje šele danes. Zanj mora biti oddanih 64 glasov, da je pravilno sprejet, ako so navzoči vsi senatorji Lenroot upa, da bo predlog sprejet. Opozicija je drugega mnenja. Ce bo predlog tudi sprejet, bo trajala razprava še en teden, preden se preide na glasovanje o svetovnem sodišču. In če se to zgodi, je zelo dvomljivo, da pride ns to do glasovanja o davčni predlogi v enem tednu. Ce ne pride do tega čaea do glaaova-nja, ne bo stopilo v veljavo sni-zanje dohodninskega davka, ko bo treba plačati davek za prvo četrtletje. ■tfcke so bile razmere v soboto zjutraj in zato so se nekateri se» nstorji trudili, da se doseže sporazum za glasovanje o resoluciji za tfvetovno sodišče. iJ1> io začel preiskavo. Philadelphia, Pa. - John L. ^ F Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je v soboto pojasnil, da on ni brezpogojno sprejel serantonskega načrta za poravnanje konflikta na antra-citnem polju. Sporočil je Lynet-tu, avtorju načrta, le to, da je pripravljen stopiti v ponovna pogajanja z operatorji na podlagi tega načrta, pridržuje si pa pravico gotovih sugestij k načrtu. Philadelphia, Pa. — V petek zvečer se je raznesla vest, da so se rudarji in operatorji na polju antracita sporazumeli in da je stavka končana. Kmalu potem je bilo uradno naznanjeno, da med rudarji in baroni še ni sporazuma n si Vest o končanju stavke je prišla iz Scrantona, iz uredništva Usta "The Scranton Tlmee" U-rednik tega lista F. J. Lynett je sadnji četrtek predložil obema strankama najnovejši mirovni načrt. Lynett je poročal, da je major Inglis, vodja operatorjev, prvLodgovoril, da sprejme načrt v načelu. Lewis, predsednik rudarske unije, je odgovoril v petek, ds tudi sprejme nsčrt. Ker nsčrt določs, da se po sprejetju istega rudarji takoj pozovejo. hej se vrnejo na delo, je Lynett na podlagi obeh odgovorov naznanil. da je stavks končana Takoj nato so pa operatorji naznanili, da niso sprejeli Ly-nettovega načrta in da Je vse skupaj pomota. Lynett vztraja, da ima Inglisovo brzojavko še glasi, da on sprejme načrt v načelu. Pri tem Je ostalo. Lynettov načrt poravnanja bs- of orrtss LsvnSaW mi I •• i »« i » Ki in a e viviriewevi STE V. NUMBER 20 CMcegOb — Chicago Federation of Labor s okrog 400,000 Jani, ki so orgsnizirsni v strokovnih unijah, je pričele s kam- oč stav-distriktih v Penn-unije so svojo dolž- Philadelphia, Pa. — John L. Lewis, predsednik rudarske unije, je v soboto vprašal operatorje antracitnih premogovnikov, če hočejo obnoviti konferenco na podlagi Lynettovega načrta. Inglis, vodja baronov premoga, je odgovoril, da je pripravljen na konferenco, toda ponovil je izjavo, da on ni sprejel Lynettovega načrta v principu. Konfe- otvori v torek v PfrPM-J^^ If.itumliiiAsM HUtrikta .JVashlngton, D. C. (A. F. L. N. Ie) — Nspokoj med prebivalki se peča h pridelovanjem pšenice/ mogoče udari ca* sistem in isprsmsnl negospodarsko politiko glo-Istvu. . - V. , « ji na srednjem sapadu padu pridelajo več kot ae lahko porabi doma* Kar ostane pšenice aad domete vporabo, se izvozi v tuje-zematvo. Cena sa pšenico, ki ss pombi doma. se uravnava po os-ni pfenice, ki je odveč za domačo vpombo in prihaja v konkuren co s tujezemsko pšenico. ^ svojo pšenico. Po visoki ceni pe marš plačati vse, kar kupi. • To MftvaHkM iknkl S^SEttl St I "rl "" .fr^BkrottoriolB tem, da jih vlada ščiti proti Sonat ao bavl a |*e- Waahington, a C. — Senat-ski odsek za Kolumbijaki dis-trlkt je v petek zsčel preiskavo glede oderuških cen, ki jih pre-bivalci glavnega mesta plačujejo za antracit in mehak premog. Preiskavo je odredil senator Capper iz Kansasa, predsedstelj odseka, ko je eenator Reed iz Pennsylvanije dejal, da Waah ingtončani plačujejo $14 do $14.60 za tono premoga, ki « lahko dobi iz distriktov Msry Isnds in Pennsylvanije po H Preiskava se morda raztegne tudi na druga akutns vprsšsnjs premogovne industrije. čikiiko veoH Kasimlrove aune so pogorele. — Slovenske nune pri sv. Ste-fsnu na 28. Pisce In Lincoln st. so v nedeljo tfutrsj zbežale iz gorkik postelj ns mrzlo dvorišče iz svojegs IdoŠtra, ki se nshsjs tik Kazimirovega fsrovža. V klo-štruse Je pojsvil ogenj, ki Je liri IČil notranjo opremo. Gssilci, ki so bili takoj na mestu, ao rešili klošterček in eosednjs fron-čiškanaka poslopjs s tlsksrno vred. Vzrok je beje bil kotel za centralno kurjavo v kleti, katerega so preveč razgreli. Koliko je škode, nam še ni znano. Nune so dobile začasno stanovanje So. Chieagu. OLJ AKNA V RAZVALINAH. Uničile je je cialističnega kongreapllka Ber- £|rt M pogojih da se rudarji telurja, po kateri naj še zaaelejo| koj vrMj0 M medtem ps ' ' mogovnikl, je Mi* edkazana ^ |ldeU pogodbe, ki velja na "dseko za medidrftavn^ ia t*Je-| t |ft gUra mezde oeUne še z«m»ko trgovino, ki Al po večini C- Šestdeset dni pred dve-naklonjen rudarjem., Tk odeek j ma ]etomt M •kliče konferenca, ne bo uvaževal precej časa pre k, do|oča 0 m«di. Rudarji ne mogovega problema. BoyUndovs g <0 stavkati ves čas pogod-predloga, ki tudi pr*mg* be. to je pčt let. ne glede na to. t« nje in obratovanje wemogov- ^ mezda povišana ali ne. \ n'kov, je bila na ea«& n^šin klo-, nAČrtu ni arbitraže roformirana. V ealM ie t*o tor C/jpeia^i logo kot di »Pi upanje pravičnega v »eku. Chicago. U. — Tovaraa tvrd-Ice Gits Bros. je v razvalinah K k uplini irai je velik nabhralaik is ol je s tako silo. da je bilo p» slop je takoj v plamenu In je Mlo v./ človeških življenj v Nevede zaduši štiri s Carbon City, Nev. — Držav no sodišče je potrdilo štiri smrtne obsodbe, ki so jih Irrrkls nlš-js sodišča v teku zadnjih cev. Ekeefcudja. kl sa v Nevadi vrši s petsto are-tiranih v jugoslaviji Pašičeva vlada je aopet padla po kemaalaUli, ko je Mla baje od. krita sgNU proti kralja. Iz* gredi «i zagrebški univerzi prod \ Belgrad, Jugoalavlja, 28. jen. — Odkritje zarote proti šivlje-nju kralja Aleksandra in ministrov je dalo povod velikemu policijskemu navalu na komuniste po vsej Jugoelaviji PremiJer Pašič, ki je 10. januarja odpotoval na Riviero sa dalj časa radi zdravja, se je naglo vrnil domov. Polički in šandarji izvršujejo vlome in aretacije po vsej deželi. Število oseb, ki so bi bile vržene v zapor, je včeraj narastlo na 600. Lieti poročajo, da Je zarota proti kralju in vladi prišla na dan v Zagrebu, kjer so aretirali nekega delavca, ki se Je hahal, da Je prejel 860,000 Iz Moskve. Aretiranec je izjavil pred poli cijo, da je prejel denar od Filipo-viča, vodilnega jugoalovasakega komunista, ki je zadnje leto bi val v Moskvi. Zagreb, Jugoalavlja, 28. Jan. — Vseučilišča! dijaki filozofske fakultete na zagrebški univerzi so uprizorili stavko in velike de-monstrscije proti ministru prosvete Štefanu Radlču, ki je vpo-kojll veš profesorjev. Rebelni Fašisti no laapojo lokarnskim pogodbam Te ao povedali v sbernici, ke ee odobrili pakte. Konflikt s Nemčijo se nadaljnje. Rim. 28. jan. — Fašietovska zbornica je včeraj ratificirala okarnske garancijske pakte, toda vodilni fašie« so v teku delate dali razumeti vsemu «vetu, da ne zaupajo paktom In Italija dvomi, če bodo lokarnaki pakti preprečili vojno. Fašieti izjavljajo, da najmanj zaupajo Nemčiji in da nemška propaganda proti italijanakim u-kropom na Tirolskem je dokaz, da Nemčija prva lesove konflikt Fašlstovsko časopisje še vedno besni proti Nemčiji in Avstriji radi pozivanje Nemeev na bojkot Italije. Neki list Je včeraj I juto nspsdel Nemčijo, ko Je prišle vest, da namerava Nemčija predložit i tirolsko afero pred ligo narodov. List pravi, da Italija ne sme pod nobenim pogojem dovoliti, da bi liga posegala v njene notrsnje zadeve. dijaki, neodv so s silo sorje dru in zsprli Prtbičevlčevi ia profe-S univerze padanjem pšeničnih cen, ker je preostanek pšenice zelo majhen v tej deieli. Farmarji naglašajo, da tovarnarji in industrijski podjetniki ušivajo zaščitb visoke cohtlncin da plovbeni intereei zahtevajo subvencijo. Fsrmarjl izjavljajo, da so časi sa izkazovanje favoriziranja minili. Administracija je v opoziciji proti sahtevam fsrmsrjev In povdarja, da farmarji zahtevajo določanje cen. Farmarji ps odgovarjajo, da je njih zahteva rsvnotskšno določanje cen, kakor Js obrsmbns colnlns sa industrijalce. Farmarji, ki so naseljeni na daljnem sspedu in severozapa-du, katerih zemljišča se morajo umetno namakati, ugovarjajo politiki, ki jo vodi administracija proti nJim. Oni naglašajo,, da je bilo veliko farmarjev gospodarsko uničenih, drugi ps grudo nasproti polomu. Vzhodni finančni interesi nasprotujejo farmarsklm načrtom za izbolj šanje položaj«, medtem se pa snuje farmareki blok v kongresu, da isvojuje fsrmsrsks zahteve. ■ Ta spor ss bo mogoče nadaljeval do prihodnjih predsedniških volitev io ljudje, ki študirajo politična zgodovino, se spominjajo nezadovoljstva, med farmarji | prejšnjih časih. Ta nezadovolj- nost Je povzročila stranke populistov bulmuzovcev. ustanovitev In stranke Pegajeaje glede grških dolgov Sirijsko društvo v Ameriki je po- HlAlAlttnill na ( VMllldliM nem Washington. D. C — SiriJsko-ameriško društvo v ZdruŠenih državah je poslalo apel na prod sednlka Coolidga, naj Zdrušene države prevzamejo protektorat nad Sirijo, ki naj nadomest francoski mandat. Apel ss gls •1, da Js liga narodov nesramno izdala siri Jsko ljudstvo ln ga izročila v sužnost Prsnciji, ksters ga tiransko izkorišča in terori žira. Na proteste sirijskogs ljud stvs Js ligs narodov odgovorila z rožnatimi frassml, ki ae pomenijo al6. ' OPOZICIJA PROTI IMKNOVA NJU WOODLOCKA. Njegova podpor« peš«. Waahington, D. C. — Senator Wheeler vodi precej odločno o-posicijo proti menovsnju Tkom Woodlocks, bivžegs unulnlks Wsll Street Journals, članom meddržavne trgovske komisije Wheeler je tzpreševsl Woodlocks pri dveh zsslišsnjih pred senst-nlm odsekom zs meddržsvno komisijo brez usmiljenj s glede železniških zadev v preteklosti Wheeler je pokasal, kako Je Woodloek dolžil železniške delavce aebotaže in da so nezmož nI Izvržit! svojo delo. Ikdžll js Wsshington. D. C. — Pogajanja mod grško komisijo In za-kiadniškim UJnikom MeUonom glede fundiranje grškega dolga Zdrušenim državam so bils u-stavljens v petek popoldne. K-den grških komisarjev je odpo-toval domov po nova navodila in pooblastila. Civilna vojna ae kuha v Perziji. Bagra, Irak, 2* jen. — V južni Perziji so izbruhnili veliki nemiri. Domačini so se dvignili proti vladi v Teheranu. Vlade je ukerala vstašem, naj takoj od-bo sdrfj izvršene. U4* molje, toda ruMI se ne Mrd obsojenci je tudi Stanko Ju- zmenijo se ukaz. Vledne čete ee (Dalje s 3. strani.) Bruselj, Belgijs, U. jan^- Ä Ä5PÜ vojno, i- Jrrir^^oTTÛSwS:I^oTv-B^u; \črm) umrl. ÉIHM^^^H da Jo kunm Sloveči botanik la etdjsrejse Is Kalifornije Isjavlja, da kat znanstvenik ae men verjeti v nsdnsrsvnega boga. Saa Frsncisea, Cel. — Luther Burbank, znani*ameriški botanik ln sadjar, ki Je raivil mnoge vrste novegs sadja ln evettls na svoji'sloveči eksperimentalni farmi v Santa Rosi. Js U dni v ■ «urbsnk piše: "Vse vere v preteklosti, sedanjosti ia bodočnosti |K>stanejo prejsllslsj oka-menele forme nameeto šive pomoči človeštvu. Kot znanstvenik si ne momm pomsgsti, ds bi as čutil, da so ves vsre ns podirajo-čih se tleh. Verskih prerokov je dsnes toliko kot Jih js bilo kdaj prej, ampak znanost Jim ne pusti, da bi prekoračili meje sdrs-vs pameti, -jdej«, da bi debri Bog r>ošilJal ljudi v goreč pekel, je ebsolutno sbsurdna. Jss nečem imeti nobenegs oprsvka s takim Bogom. Ko ss avtomobil (»starš Ia peptans nersbsn, gs vržem proč. Rsvno tsko is s človeškim življenjem, ki en krst dokonča svojo nalogo. Ako človek dobro živi, mu to življenjs zado-stuje; drugega življsnja ne po-trdjuje, Ju ne morem verjeti tegs, ksr ml ponujsjo, da verj*» mem. Jaz dvomlni, preiskujem la sem skeptik. Kadar mi morsjo dokazati, da je neumrjučnost la ds js vstajenje na drugI strani grobs, tedsj bom verjel, prej pa ns." Burbsnk tudi piše, ds spoštuje Krlsts kot «lovska, ki Je bU tudi krivoverac v svojem času la puniar proti obstoJsAi veri In vlsdi. Tods oni, ki prsvlje, da sledijo Krietu, so gs odeli s tolikimi Isžml kot nobeno drugo o-sebo v zgodovini. Kristovs besede ln čine so pretvorili In lspre-menlli ns tak način, ds njegovi nauki, ki Jih danea uče, ne morejo veljstl več zs sedenje življenje. IJurbenk piše dsljs, da prisna- tudl Javne ursdnike in železniške ravnatelje ns nsčin, ds je V9 #kslstenčo velike unlvenalao dišalo po skrajni neodgovorno- Ljj. m »u«, ksters še nismo alti sU. Podpora zs Woodlocks je o-1 smtell pojmovsU in nsjboljs je, majana. ds niti ne poskusimo. Ts slls Je 1 mogoče zaveden um ln morda nI. ftTIRJE OBHOJKNI NA HMRT. On ne ve. Chicago. III. — Sodnik Gem ill | odklonil predlog za novo obrev-je izrekel smrtno obsodbo nad nsvo. pritlikavim bandllom Henry J. PoroU je spoznsls l»-letnegs Femekesom ia njegovima tova-( zamorca Campbell McCartyJe rišeme John Planner y j «m ialiulravlm na umu. KksekuctJa Je Denial M<*Geogheganom. »po- bila iöllliM že na dne 16. do> znani so bili krivim, da so umo- cembrs. Peticije, da se preišče, rllf Micha«! Swiontowskeg«. ko ako ni na umu bolan, je uetavi-ie neeel denar poljskega posojil- la to eksekudje. Zdaj Je določa-in stavbinakega društva;na ekseku^ija na dne 29. Janu- jerje. Njegov odvetnik je izjavfl. Dan za eksekocijo Je določen de apelira aa governerja Bmafla na dne 19. februarja. Sodnik je! ta pomiloščenje. Jl ui'w... . .■■ "-y-- iJiJH PROSVETA GLASI IX) SLOV EN i WABODNK PODPOKMB JKDNOTf rekuje cene. Konz vpliva Jn njfgpve m na¿in blagovne produ ukanfiwa iLovpfSM mabopwb rypnopni namer* On» otrl*«ot p« iipiuil Bokopfrj M — mralajo pol Mo la flil ss tri »U, IISS ao tri mm Mm (la*se* Chicos») SSSSSI te M wo tu«•« caicos»! SSjPQ oo loto, H40 so Chitos» tai OIoopo $&M oo loto. «SJf ss pol Nmím m roo. ksr ims otik -PROSVETA" SSS7-SS So. leweáale Atmoo. ancoso, iiiiooU "THE ÉNLIGHTENMENT" ytis of uy stovok N.twiooi a^ooy Oo b) tfe Sto«Mlc Noiwool VbmmtH S#doly, Advortistaiff roto» os osrroomont. Kuboeriptton: üoitod Stoto» tosoapt frntj divago |S M> ond forotrn ootMitrWi» Chicos») i Won ps ond ''n rindo MRkfBRR ni TUB F F MEDRA TED PRESS* •6 SO por ISS 0*teai v oUcpols s. pr. (Doc. 11») polog votes besas «s nsalpvo OVSMM. iO rosi |o s Um doovoai potoki» n*ro¿nhu. ponovilo J« pravoéaano. is Sp vssi O» uotovl Ilot. COLNINA IN DRAGINJA. Colnina na uvozno blago ip draginja hodita skupaj. Aid imamo visoko colninp, tedaj imamo tudi draginjo. Posebno zdaj imamo visoko obrambno eolnino. Ta obrambna oolnina omogoči ameriškim kapitalistom, da pod njeno zaščito prodajajo svoje produkte po zelo visokih cenah. Ta eoinina izključuje produkte tujezemskih kapitalistov z ameriških trgov, ameriškim kapitalistom pa omogoči, da lfri»ko postavijo svoje produkte po taki ceni na trg, ki bi jo imeli tujezemski produkti s prišteto eolnino. iutK Resnice ne govori tudi oni, ki pravi, da bi ljudatvp živelo zelo poceni, ako ae odpravi oolpina na uvozno blago, pridrči se pa kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije. Take trditve so ljudstvp pesek v oči in imajo naiven nekaterim profesionalnim, političarjem starih strank z demagogičnimi sredstvi pomagati do osebnega uspeha, t j., da so izvoljeni v javne felužbe ali pa postavo-dajne zbore. JANUARJA White VaUey, Pa. — Tudi v malo slovensko naselbino White Valley nam je novo leto 1998 prineslo mnogo novosti in spre-memb. Zvestobo sta si obljubila brez verskih ceremonij Marin Bebar in&lbina Previc ter John Fatgr in Helena Home, vsi člani venske narodne podporne Jed-Ostali smo se poleg novih -r ne Dpio rešili er se ne zrq$i distribucije, ali kar na kratkb — (Dalje prihodnjič.) čudili, ko smo dobili nove prošnje za nadaljne podpore za dom. Pevski zbor "Prešeren" je sklenil ie nadalje prirejati koncerte v korist doma in drugače pomagati, da se ta blaga ideja tudi uresniči Kaj pa drugi? Ker ao ae pa dosedaFza ta dop zanimale skoro le pevajie organizacije, katere same ne bodo dosegle mnogo, pa predlaga zabavali. I "American AppeaT je prfše tudi med naa, in aicer prav točno ob novem letu. Videti ga je v hiši marsikatere slovenske družine. To je oflcijelni list, k ga izdaja ameriika aocialia&na stranka. Kdor ga hoče naročiti, si ga lahko naroči pri meni; stene dolar na leto. Lahko rečem tako malo vaoto ne kjer. Slovencem, ki angleško aH ki imajo ottoke, je liat priporočljiv. Dajmo našim otrokom dobrega Čtive, ker na ta1 način posts-nejo razredno zsvedni. Delničarji Slovenskega delav skega doma smo se odločili, da priredimo maikaradno veselico S •^■mmmmmmir m mm--------• T ^WWWMF^' na pustno soboto zvečer, to je dnp 18. februarja v siovenak dvorani v White Valicyju. Najlepša maska dobi SlO premija v zlatu, najgria pa $6 in najbolj "rana pa $2.50. Razdelitev bo strogo nepristranska prireditev vabimo vse slovensko občinstvo tudi is sosednjih naselbiB. Pridite, da se B4-pet enkrat skupaj zabavamo, za kar vam ne bo šal. —- J. Britz. Irwin, Pa. — O delavskih rai-raerah skoro ni vredno pisati ker so skoro vsakemu dobro znane, ka|c je položaj za delavce-v neorganiziranih krajih, ^ IdoTa vaak delavec napraviti veliko dfc-la zastonj, ako hoče imeti delo. Tako je tudi po organiziranem okrožju okoli Pittsburghs, Pa., v katerem ^kredju se nahaja 9, distrikt U. M. W. of A. V tem distriktu se bije boj med orga-msÄfto in kapitalisti, katerf laatujejo premogorove in hočejo vsiliti delavcem, da bi ae podaji Kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije sta s eolnino ali pa brez nje ti|no združena z draginjo. Ta združitev je tal^o tesna, da se ne dasta ločiti druga od druge. Kdor se odkritotrtno bojuje proti draginji, se mora logično bojevati za odpitovo kapitalističnega načina blagovne produkcije in distribucije. Dokler postoji kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, bomo imeli draginjo, pa če imamo eolnino na uvozno blago, ali če smo brez nje. Rojevati se proti draginji in priznati kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, pomeni uganjati burke in 89 norčevati iz ljudstva. Dokler imajo kapitalisti pod svojo oblastjo vsa produkcijska in distributivna sredstva in vire naravnih zakladov, toliko časa tudi oni določajo cene vsem ^produktom. To je tako jasno in razumljivo, kakor da za dnevapn pride noč, za nočjo pa zopet dan. Odvisno je le od organizacije kapitalistov, v kakšni meri so zasužnjeni konzumenti, t j. ljudstvo, ki je primorano kupovati produkta, Id jih potrebuje za svoje življenje. Ljudstvo ne more iivo pod zemljo, od glada umreti tudi i>e mara, in tako je primo-1 ano kupiti produkte po cenah, ki so jih določili kapitalisti. Te resnice se kapitalisti pfrav dobro zavedajo. Zato tudi oni spopolnjujejo svoje organizacije in tako poveča-vajo svojo izkoriščevalno silo. Kapital se osredotočuje z sakim dnem. To pomeni, da posamezni kapitalisti vedno l»olj bogata, širše ljudske mase vedno bolj obubožavajo. 1 o posebno dobro opazujemo v Ameriki. Tukajšnji kapitalisti so s pomočjo trustov, to je ogromnih kapitali- ddatfpod odprto~deia^ico,"Ta ičnih organizacij za blagovno produkcijo in distribucijo "® • tem pokaže slovenskim de- ie zdavnej odpravili skoraj vso konkurenco. Nefej ta-jM^ ^"^vii^Ti" i italistov se združi v korporatfjo, več teh korporacij pa £ J* *«t*vijene vs» V horizontalni truat, nato se p* zeuet ti trusti izpremene! Potrebno se mi *di tudi nazna- 1, .MUiL.l.i O S 1....1 l.r__ZL 1_____1 , , I nlfl v»m tUfim Ir.l^^l U.iJt.l,.. •ta.vj prelomili jacksonvillsko pogodben Zato si Je vzels nalogo razbiti organizacijo dobroznana Pitte-burgh Coal Co. Pričela je prva obratovati pod odprto delavnico. Vse kaže, da bo zmaga na njeni strani, kajti organizacija in njt voditelji mimo gledajo vae «o kapitalistično početje. Pa saj ni čudno, ako se kom* parriji posreči Uigrati zadnjo karto v korist sebi. Delavcev M mnogo brez dela po val Ameriki, in Javnost pa tako malo ve, k$j se dogaja po različnih premogar-skih naselbinah. Zat6 bi bilo želeti, aa bl rojaki kaj poročali v slovenskih listih, kak položaj je po krajih, v katerih so pričeli organizacijo sorodne industrije in podjetja. Delokrog lan. Zato želim, da ponove na-Jake kapitalistične organizacije p§ ni omejen le na eno nara^^na ^^aJlf/ «lošelo. Ko je organizacija dovršena v domači deželi, ae rastagne prek meje v tujezematvo nit razne dežele in kontinente. N. pr. taka ogromna kapitalistična organizacija štvo "Prosvite . V slučaju, da kdo teli meni pomagati, lahko tudi meni polije, in Jaz bom od- stoj no mesto. Jernej Kokelj. Moj naslov je: Irwin, Pa., Box je Standard Ofl kompanija. Ta družba narekuje cene za ™ naravno olje in produkte iz tega olja. Njen delokrog se' razteza v tuje dežele. Imamo mesni trust, truat aa aluminij* sladkorni trust itd. Vsi ti trusti so izredno velike kapitalistične gospodarske organizacije, ki določajo cene svojim produktom, ko odidejo in ae postavijo na trge. ■TOobio, Cele. — Svoječasno smo dobiti proinjo is stare domovina. fifij priredimo koncert v podporo za "Dom slepih" V Ljub-Iz teh dokazov je spoznati, da ima privatni kapital U**!. vw«11 «»o, da "Glaebena kozmopolitlčne namene. Ako se kapitalisti do danes še J1?*1 P*vik,h niW organizirali v vseh strokah mednarodno, je to le do-^ kaz, da ae vsak razvoj vrši le atopnjevaje in da * tudi v redili koncert ter poelali pm>-spopolnjevanju kapitalistične organiaacije ne dajo delati ,tw#k nt določeno mesto, skoki Nihče pa ne more na podlagi dopHnešenih doka- ^^»^;.^ zov trditi, da kapital ne stremi za osredotočenjem. Kdor EaC^^n k^ v£tTod£ jo opazoval snovanja ia njt trustov, je pa že zdavnej slal za dom v Ljubljano. T.^u (Zgradba prspotr«-bm*ga doma za slane, kak o rA ne ga Ae nimajo v celi naii stari domovini, bo pa ste moč in tolikor bolj občutijo konaumgntje, da on na- ^^^V^di atoTra. prišel do tega prepričanja. Kolikor bolj ae oeredotočuje kapital, tolikor bolj ra- tudi naše pod pofloe organizacije a svojimi društvi pomagajo pri tem Človekoljubnem delu. Ameriški Slovenci menda še niljdar niso bili prošeni za pod, poro v bolj blag| namen. Zato se pa nadejamo, da se bodo naše organizacije splošno zavzele za to stvai- in pomagale po svojih mqčeh. — Koncertni odbor. V reklami je čeeen.. Kdo Še ponatisne Pirčevo reklamo za kranjeko-rimsko jednoto? Očetje frančiškani 40 bili prvi. Zakaj Mejk čaka? On je vedno tretji! — Patrovski list je oblekel koretelj : in svečano pridal: Leta in leta smo o|>ozar-jali slovenski narod.;. Ko jih gledaš in poslušaš, se začuden vprašaj: Kaj se je zgodilo? Kje je lakšnp nesreča? Nif — nikjer I Mr. Pure je vsake tri mesece ekstra jezen na Pro-sveto. In ne brez vzroka. Zato je moral nekaj napisati. Business je buslness. Zelo togotna je tudi frančiškanska banda (oprostite, to besedo sem adoptiral iz posvečenega Cernetovega slovarja) in ne brez vzroka. Business js buslness. Ko prideta še Majk in Grdina, bodo vsi skupaj jezni. Se nekaj, da boste vsi skupaj še bolj jezni za Antonovo: Slovenska narodna podporna jednota bo živela, ko bodo vse vaše organizacije že balzamirane... (Mr. Grdina ve, kaj to pomeni.) ' *■ Tnp*. «» »o» Vprašanje dneva. Najvažnejše vprašanje pod solncem za dolgo čikaško vaa je, koliko ljubic je imel Martin Dur-kin in katera'je njegova prava žejua. t ■jfcv^--.- ■ »a a e. ^ I nesvojim, kadar gre denar Iz žepa! Capjem Zarkpmet! V cleve" isndu je vedno dosti dobrih novic, ako jih želil Tako na primer imamo kranjske bankirje, ki so pribili na banko geslo "Svoji k svojim". To pomeni, da vs" Slovenski dolarji naj gredo njihovo banko z namenom, da bodo lepše dividende vsake tri mesece. Torej dvoji k svojim, kadar gre denar v žepe. Kadar pa gre denar iz žepa bankirjev, takrat pa ni več "svojega k svojim". V Clevelandu so štirje slo-HHHHBHI venski stavbeniki. Ko so bankir- y& IfiRTid S. N, D. Prigovarjaj- ji BkjenUi posiviti podružnico v pa na Pfiralt, Mick. - Ker detroit-aka slovenska naselbina nostaJa imirai yečja, ao si tukajšnji r<]K jaki zamislili postaviti narodni dom. D|f Čimprej prično z grad-bo doma, je treba, da pokupimo katere so $20 vsaka, o se za gotov denar ali »roke, to jt $5 takoj in drpgo mesečno ali kakor kdo more, kar pa mora biti plačano v enem Jftu. V pospešitev dela pri prodaji delnic js vsakega rojaka dolžnost, Hateri se zanima za dom, da pomaga na sledeči način: Vaak rojak naj si kupi 5 ali več (Je)n|c, ker to ni »velika vsota, če pomislimo, koliko zapjkvi za drjige nepotrebne reči. Ker je naša detroitska nasel-raztresena po vsem mestu, priporočam, ako mislite kadetnice, pišite zaupniku dopisnico z vašim nasio-■■EVss bo zaupnik radevolje obiskal. Znano vam mora biti, da odborniki nimajo plače za njih trud in delo ter poirtvoval-nost. Oni se nagradijo s ten*, da pokupite delnice kar je največ Kadar ae nfdiaj|te v tov ne pozabite delo- io se siru je 'j različnega prepričanja naj opu-atf prerekanja o eni aH drugi organizaciji, ker nobena stranka r Collinwoodu, niso dali domačim stavbenikom dela, pač pa so šli k tujcem, tako da bodo črnci zaslužili namesto rojakov. Torej— svoji k svojim! — Št. Clairčan. na delo po lestvici 1917 in s tem ne more sama izvršiti ogromne- ga dela» katero nas Še čaka v De- Iroitu^ 1. jf;,,........J Naslovi zaupnikov 8. N. D., Steri .fo pooblaščeni prodajati Inice, so; Herman Grebene, 7 Pr^goon Ave; Rudolph Zore, 4S0 N. Crawford Ave.; John VAteMč, m Victor Ave.; H. P. Anton Lagoj, 1505 Ken-dall Ave H. P.; Jos. Zrimec, 22^74 Mpnterey Ave. Vfe|%j kadar ste pripravljeni kupiti delnice, pišite zaapoiku karto z vašim naslovom in vas bo rad obifkal ter spolnil mu dano nalogo. V slučaju, da ste pisali zaupniku ter vaa ni obi skal v par dneh, je to znamenje, da vaa ne more najti, ker ne po-esu. Tedaj pišite na roja-en^ana Grebenca. On vas e če tudi ste skriti kje pod zemljo. Korporacij« S. N. D. je še kupila zemljišče, za katerega je plačala, oziroma ima plačati $21,000. Po poročilu tajnika na decemberaki letni seji nam jt zemljiški prekupčevalec ponujal $14,000 dobička, če bi hoteli pfodati, in to v teku petih mesecev, kar je bilo zemljišče kup- Ufno: Pred nedavnim čaaom se je or-traniziral ženski odsek S. N. D., kateri nam bo priredil zabavo s šaloigro v nedeljo SI. januarja v Hrvatskem domu, 1881 Kirby Ave. E. Vsi na svidenje omenjenega dne, kar nam bodo aarvira-le same žene in dekleta. — H. (Srebenc. 000 got you if you don't watch out: "If you don't like Unci* Si^n hack where you come from — deklamira sheboyganski fa mošter s ■feUcsklanci ia drugi, mi superpaytrijoti vred. To do kazuje, da je Cerne zašel med fa ž iste. A la la! Ali pa ve gospod fajmoater da kuklnjcaklanci, aittsrpayti ; jotje in drugi ameriški fn.;, sovražijo "nigra?'' 1,1 t t Tsko mora biti. Jugoslavija bi sploh ne frla več na zemljevidu, če bi ne imela vsakega pol leta "zarote zoper vlado" in izgredov v* Zagrebu • o» '"jg Dva rojaka sta se Ukvarjala. Prvi rojak: Zakaj kuUrski list ne pobira prispevkov za slepce? Drugi rojak: Zato, ker noču, da bi alepci izpregledali in videli, da se kutarski list tiska brez unijske znamke v neunijaki tiskarni. ' t-000 Trunk mora ie iti v jezuitsko / šolo. - G. Trunk noče biti sotrudnik "Žarkometa" in meni je zaprl "fenc" na "Pisano polje". Torej ne bo nič. Ne bo vinca, ne bo mlinca. Vse je šlo po zlodju... To pa radi tega, ker jaz nočem pa nočem biti jezuit. To je tista velika razlika med nama. G. Trunk me je zagotovil, da piše iz prepričanja in trdne vere. On ve, da vae suj^ematurno je. On ve. Vsevedna teologija Je vsekakor tudi stehtala in fotografirala dušo povprečnega človeka. Jezuitska filozofija v je tudi ugotovila, da človeška pamet prihaja od duše, ali je v sorodu 1 dušo, ali je refleks duše ali prihližno tako. Vsekakor jo g.'Txunku znano tudi to, kake barve in kamere kemične formul? in specifične teže je povprečna pamet, bodisi zdrava ali bolna. Jpzuitje so to že davno odkrili in kpnstatirali. Odkrili so tudi, da duša umobol-nega človeka je takisto blazna. Vero, da je vsak blaznež obseden od hudiča, so že zavrgli; cvetela pa je v Kristovih časih. Dalje so jezuitje odkrili, da pam«t ni manifestacija naravnega delovanja možganov, temveč jo človek zato 4ma, da jo la^ko primerj* z nevidnostjo auperstitivnega bitja. G. Trunk mora vse to vedeti. Ce ne ve, naj pogleda v najnovejše jezuitskp spise. ' K. T. B. Pečlarjem smo vsekakor hvaležne za pojasnilo, koga marajo in koga ne. Zdaj pa še me povemo, da prepozno pojasnjujejo. Počaanost pa taka t Zamudili so, da je ena že oddana, fina je itak prebistra za možitev, kea. hrbet ji tlači že osem križev. Jaz sem najmlajša, pa imam tudi že peti križ. Nič ne bo torej srčkanja. Pa če bi se tudi dobil gorak srček, pa drobiža ni, ker kar debelega jemljemo. Res slabi časi se nam bližajo, device. Plohe bomo vlačile, čemur pa smo menda same krive, ker smo se prehitro postarale in ker smo brez drobiža. Ampak ploh bomo že prevlekle skozi zimo, ¿e bo vsa tako lepa kakor sedaj. 1 Kmalu bomo začeli vrtati regrat, saj snpga nimamo nič, razen če *a bodo posihmal ie kaj pripeljali. Dež je začel padati. Ker vem, da so pečlarjt pohlevni Juhaki, me Bi strah pred njimi, zato se jim s celim imenom podpišem.—Helena Planko. nam tudi nudijo pomoč, ko smo v potrebi. Ta je za Slovence v A-meriki v prvi vrati Slovenska narodna podporna jednota. Predno zaključim, še apeliram, da nam bričvllskj in sajganski pečlarji pripravijo Še kak Špas ta piredpust. 1 Pozdrav vsem članom in članicam a N. P. J. — Peter na hribu. DAWES Se nesramen. Carona. Kansss. (Kontra peč-larju ia Ohija.) — Pečlarice se las oglašamo. Zakaj bi se tudi ne. aaj zdaj je pustni čas. Ampak toliko ie gledamo, da pri vaej sUi divoraaaih pečlarjev ne maramo. Ce pa gumbov prUUt ne znamo, se k svetemu Florjanu ne podamo. Bomo pa ie pri peči sedele iS se s novicami krstko-Čaeila *r se smejale, ko bo kait pečlar stokal čez svoje gorje. 8pomiadi pa gremo vrtec rah-jat la gredice po^jat Takrat pa ie tolfco ne bomo Imele ¿aaa oglašati ae. Waahington, D. C. (F. P.) -Ko Je senator Reed odgovoril na napad podpredsednika Dawesa glede Reedovega govora o svetovnem sodišču, ki ga je Dawes izvršil po radUu, se je izgovoril, da njegove besede niso Šle mar Beedovemu govoru, ampak govoru senatorja Copelanda iz New Yorka. To dokazovanje je napsčno, ker je Dawes smešil govor, ki je bil obdržavan v torek popoldne, in fakt, da je bil čitan dolg časnikarski članek, da je prišel v zapisnik z namenom, ds se tsko porabi čas. Senator Copelaod je vstal in Je opozoril ta fakt, ds on omenjenega dne ni govoril, pa tudi he čital časnika. Cope-land je predlagal ds se čita stenografovo poročilo, ds tako opozori, ds Dewesu manjka poguma, ker ae skuša izogniti Beedovemu odgovoru. KANADSKI DUHOBOfKCI VRAČAJO V RUSIJO.! BridgeviUe, Pa. — Ze dolgo nisem videl nič novic od tu. Predvsem piiem, da z delom gre bolj po malem, zaslužek pa itak vaak lahko ve, kakien je. Delavec naj dela, drugi pa viivajo. To je zdaj v modi. Naj pliem o društvenih stvareh. Kakor vidim, bo v Bridge-viliu prišla med nas prava sloga. Te se ie opazuje, ko društva tako lepo napredujejo. Apeliram tudi na vse rojake, ki še niso člani naše napredujoče Slovenske narodne podporne jednoto, naj nikar ne zamude prilike, kajti ravno tu je lep vzgled: Za vedno je zaspal naš sobrat Lovrenc Kopani*. Bil je član treh društev in tudi našega aa-moatojnega društva. Lanako poletje sem ga tudi jaz pridobil za druitvo št 172 S. N. P. J. Plačal je pristopnino in aaeament, potem pa se Je izrazil, da gre v stari kraj in ni več plačeval. Smrt j mu je prekliiala vse račune. _ Bratje In setre, podpirajte ti-jre Je ___ ste, katere mi rabimo in kateri! Knjttrrad Betica S. R.tJ. ŠE Winnipeg. Kan. — Okrog dva tieoč pet sto ruskih duhobore« v —• pripadniki neke verske sekte — je prodalo svoje domove \ Kanadi z namenom, oa ae vrne« jo v Rusijo. Laetovali ao 50 tisoč akrov obdelanega sveta v provinci Saskatchewan. Za svet ao prejeli $14560.000. "<»1* »n 1 1 »wsmamm ia bne ae predaj mpELJEK. 25. Vesti iz JafotUvi]« NEW YORK. N. T Iran Albreht : V ZATIŠJU U- (KONEC) t ¡_ . k- . . "Eh, no," je zamrmral predae in ee je nasmehnil, de je natakarica tekoj prišla bliže in ee začela eukati okoli njega. Kreta-le je teko, da eo bila na razpolago zdaj ledja, zde j prai, potlej rpke, zdaj vrat in'celo lice, tleti meburkaeti vosek pod tobakovo plaetjo. "fte čašof" "Kaj pa?" % karkoli!" "Sladkosti," e* je zarežal rednik z omotenim pogledom. "Ali pa pelina," je junačila točajka z omotenim pogledom "Beži, baba," je zamahnil Peter Petelin in v tistem trenotku ugledal sredi eobane žensko, ki ga je omamila. Izpod širokega balege slamnika je. vabil obraz, bel in rdeč kakor cvet. Sedela je poleg mladega goepoda, ki je bil videti osoren Jn oblesten, prev kot njegove črne oči. Njej pe je silil smeh iz oči, emehljsj okrog usten in smeh ns vsem bitju, ki js pričalo s sleherno kretnjo o vročini še živih želja. Gledala je zdaj sem, zdaj tja — in je s pogledom kakor gazel ica vabile, vabila, da je Peter nenadoma začutil v sebi mlsdost. Zastrmel je v žensko liki v rožo in je isksl lepote po obrssu in po belem vratu, kjer se je grel niz rdečih kotalov ob živi toplini. "Da sem jez" — gs js obšla želje in že je počival s pogledom ns njsnih živahnih očeh. Tedaj se mu je zazdelo, da motri tudi ona njega s takim pogledom, Id neoporečeno kliče... Naročil je vnovič piječe ln ss js trudil, da bi premislil vso za-devo. Natakarica si je prizade-vsls, da bi gostolela prijazno, ko je prinesla polno čašo, toda glas je bil tako respokan, da ee je u-radnlk spričo njega nehote do-mielil mrkega rfLW^m: Za trenotek ga je preeunila vročina in nekakšna bojazen, ki je kasala domišljiji nerodnosti škandal. — Pet^r Petelin je in ga gospoda, ki je eet del poleg vabljive zvezde. Pogledal je tja in je opazil, da ga motri tisti nssilni človek nelik risu. mu. V opojnosti je že mislil ns strmel naravnost predse in je modroval v hipu poperjenoetl: "Le nič strahu saj ml smo tam, kjer ni več muhi Cloveče, kdor pride ss plot, kamor ne seže več zlete prostost, haha —" Naemejel se je tako, da je čutil neepodobnoHt tega početja in je zopet dvignil oči. Tem pa ee je bočila pod svileno bluzo skrivnost rszrsstlega snega, da je moral Petelin nepel zeklopitl veke od naslade. Skosi vso opojnost je videl, kako ee je začel oeomi goepod nervozno premikati ne etolu. - "Ds bi le ne zvihral," ee je preetrašil uradnik, pa vendar nI mogel odtegniti pogleda od ob-čudovanke. Pozabil je celo na to, da poglede zvečer goepe Lina rada-se njim, če ga ni predolgo domov. Gospod pa, kf je mezdel poleg lepotice, je zaklkal reško; "Plečeml" Siknil je nekaj proti neposlušni sosedi, ki je lshno skomignila z rameni in našobila ustni. Peter Petelin je videl vse to in je bil vesel zmage, ki je spominjala po vsem svojem postanku mladosti in njene nepretnišljenoeti. Zato nI miroval z očmi in je zabodel pogled naravnost tja, kjer sta valovala topla bela grička... V tem je gospod vstal in stopal trdih korakov mimo uradnika, ne da bi se zmenil sanj. Peter je čutil vieoko oblast ln ni vsč odmaknil pogleda od cilja. _ p0 sobani ee je tupatam srečal pogled s pogledom, ki mu je sledilo nekoliko pritajaaega hihlta-nja, dokler niso vsi navzoči začeli opazovati še neodruženega parčka. Peter Petelin je gorel v takem ognju, da se ni smenil> za vee te reči, krasotica pa je nekoliko naklonila glsvo in je ss-rdela. ' - f • • $ i , 7 "Pa smo le," si je priznal z za-oeom, ko je zepasil, kako je ušknilo rdeče celo doli do belega vratu. / ) Pri nasprotnih durih je vstopil nekdo, ki gs Pster ni opezil, dsms v svili ps je vstala izza mize in je žla počasi proti nje- eno sli drugo laž; lepotica pa se p sklonile, ko je prišla do njege, mu zašepetala vabljivo: •SodaJ sem zopet — sama —" Uradnik je tonil v nasladi je že gorel v stresti, ko je 1 nadoma opazil, kako prihaja par korakov za tujko goepe Lina v vsem blesku skrbne zekoneke Žene. "Jaz pa ne," ja pripomnil Žalostno in je položil desnico na mizo tako, da je zablestela pred iznenadeno krasotico evarilna luč poročnega prstana. Tujka je odšla, žena je prišla — in gospod Peter Petelin jI je podal svojo zvesto roko: "Bog te sprimi, angel varfh moj!" Goepe Lina se je a nasmeškom ozrla za odhajajočo in je menila 'zelo prijazno: "Mielim, da eem prišla tfaš o pravem ¿asu." - ? > J, Mož je nedolžno pogledal na uro: ''Mätii i "Kakor nalašč!" Ko eta odhajala, je pripomnil Peter Petelin že na ulici v iskreni ginjenosti: "Zmerom eem vedel, de te nisem vreden, tako lepo skrbiš zame —" V 1 . 2ena je molčala in Je trudnemu potrpežljivo kessln pot proti domu. V sobi pa ni odjenjsl mož, dokler nista sedla na sofo. "Vidiš, ti ne veš, jaz pa ti moram povedati — moram beš nocoj, ko lahko govorim!" žena ee je nasmehnila obnemoglemu in ga je poščegetala brado. Kadar je zrla takega pred seboj, je vselej čutila usmiljenje ž njim. "Kaj mi moraš povedati?" "Kaj?! Saj ne vem; kaj — svojo nesrečo." "Ali ei nesrečen s menoj, dra-gec," se je zavzela Lina in ga je poljubila na lice. "Ah — e teboj! Kaj s teboj ?! — Ti si zlsto, ti si solnee moje! — jaz Imam namreš drugačno zlo, čisto lastno neerečo — to svojo mladostno nepremišljenost!" Tedaj se gs je žena oklenila s obema rokama okrog, vratu in ga jč poljubila na usta; "TI, moje vse!" In življenje jima je fopet potekalo v lepem tiru redne vsakdanjosti. naroČite si opico "šnsriiki SIovmoI" fwwi wvwasit sa perotninarje v Ja- i še Frank Lnhančič. mrzlih jutrih dajte ko-košem Hople vode in zato skrbite nadalje, da so kokoši vedno tople, kef\ drugače njim ehladi-mo truplo n mrzlo vodo ln tako tudi prehladtmo. Jajce vsebuje 70% vode, zet« je tudi nujno potrebno, de dobijo zadostno množino vode, drugače tudi ne more biti primerna množina jajecw —Posebno dobra hrana za sedanji čas je sveže zmleto meso, eveža kri, surove zmlete kosti sli uha skuhana iz kasti, kar je ze-priporočano za kokoši v mrzlem času. Zmeljite kakoršno bilo zelenjavo in jo skuhajte v tej juhi in zmešajte f otrobi. To je nekaj posebno produktivnega ze perotnino. Dvanajst 1st v samostanu Opisal Jseepk MsCsbs, bivši frančiškan in profssor v semenišča. Preval A. K. (Dalje.) V. POGLAVJE. ♦ -, Duhovakl stan. Upoštevajoč študije, katere eo bile opisana, bi aodHi, da ima rimsko-katoliška cerkev visoko Inteligentno duhovščino. Nobena duhovščina tudi še nikoli ni imela ln nima daljšega In bolj eletemetlčnega Šolanja. Povprečno deset let Je dijak in pozneje lemenatar pod isldjučno kontrolo cerkvenih oblasti — oblsstt. ki imsjo svstovno-šime izkušnje pri treniranju pripravnikov sa novomašnlke ln Imejo versko oblast čez nje. Isobrsževslni sietem se v resnici sdi perfekten sa dosego njih smotra. Vendar je vseeplošno priznano, da katoliška duhovščina nima pokazati nié znamenitega pri doeegah is svojega treniranja razuma. Učni sistem Je občudovenja vreden le ne papirju. Da tak vtis o inferlornostl rlmsko-katollške duhovščine ni radi kakega starodavnega predsodka napram Rimu, pojasnjuje že dejetvo, ds Angleži bolj vidijo inferijornoet katoliške duhov-Ščine v tujini kekor pe doma, namreč tam. kjer katoliška duhovščine ne neetopa v luči razkol-niškega vsiljevenja. In o dejstvu ne more biti dvoma tudi radi tega. ker vtla o inferlornostl katoliške duhovščine trdno potrjujejo ketollški lajikl. Mbd dopisovalci v raane Šumele ee če-etokret prlprosti ljudje, oglešajo ln epeltrajo za boljšo izobrazbo duhovščine. Lsjlki zapopadajo dejetvo, ki prihaja z moderno mislijo, pred ks-tero ee duhovščine (tudi vodilni ketollški mi-eleci) umike korek ze korskom. V tekih razme-rah ni prav nič preaenetljlvo, če najdemo nevedno duhovščino deleč zedej ze stoletjem vprs-šenj ln splošnega sanimanja. Zadnja pridiga, ki aem jo Imel v katoliški cerkvi (pri 8vctem Antonu v Poreat Getu), Je bile apel sa višjo Izobrazbo duhovščine. Povedal sem, de Je moderne mieel popolnome spremenile stališče verskega učitelja ter de aehteva nje-govo intelektualno in moralno vešbenje. Eno-stavno sem izdal resnično ignoranco duhovšči-ne. Moje misli so takrat že zapustile rimskokatoliško vero in govoril sem lahko iskreno o predmetu. Slabotno eo mi moji kolege pot naje čeetltell, e lejlki moje fare so poeleli k meni za-atopnika. kl n^i je priznal njih hvaležnost in ob-čudovanje pogumnega izražanja mojih misli. Nealednjega večera, ko sem jim #al znsnstveno predavanje, sem govoril o predmetu skupini tsobrašenlh katoliških lajikov, pri čemur sem epoenal. kako globoko se zanimajo sa vprašanje. Duhovščina pri Svetem Antonu (med katery —y ■■ 1 ■ f ■■■■■ so bili štirje profeeorji) pa gotovo ni tyla pod povprečno merd Izobrazbe. Po največ eerkvfch tistega dele Londona je bila duhovščina še veliko bolj Ignorantna in celo po bogatih ferah "učenih" jezuitov ali govornikov jih je malo, ki bi Imeli vsej površno ln plitko ananje o moderni vedi, zgodovini ali fUosofiji. Ta vtis je lahko dobil vsak, ki je še poelušel katoliško prtiigo ali pa če ee je apuatil v reaen pogovor z duhovniki. Is prej opisanega je lahko razumeti vzroke neuspehov cerkvene izobrazbe. Predvsem katoliški šolski štetem nI produktiven rsdt mladosti In nesreloeti diještve. Pri devetnejstih letih, ko bi ee še morsli likati s Homerjem, Taci-tom aH Euclldom, ae že moško lotevajo najglobljih vprašanj metafizike. Izobražen mož pri dvsintridesetlh letih, ki je jemel krepek učni tečaj v filozofiji pod o. Davidom, mi je pravil, kako se mu je sdelo to šolanje: kakor bi podajal težke bloke Is granita, katerih ni mogel pregledati. Navadni dijaki pa celo tega niso zapopadli, da podajajo "granitne Moke". Izmed veš skupin dijakov, kateri eo žil ekosi moje učenje, je samo eden malo za po padel, kaj je filozofija. Izpoved si pa ml je, de sapopsda radi tegs, ker je od zgodnje mlsdosti (kakor jaz) živel v verskih dvomih. Prodno doeeže starost štiriindvajsetih let, je dijak že žel skozi vso ogromno žkoisstič-no filozofijo in teologijo z vsemi neštetimi priveski vprašanj in sporov. Svoje mnenje ei Je-ustvaril na stotinah predmetov in ve kaj malega o vaekem filozofičnem ali verskem sistemu, ki Je bil kdej iznajden, ako je dovolj starodaven. Jako malo prilike ln še manj sposobnosti pa bo imel posneje, da ispopolnuje svoje znenje. Ampak štydije niti ne slede tako po etaro-stl in v presledkih, kakor je predpisano v cerkvenih poatavah. Pomanjkanje duhovščine (ra-ritas vocation um. kakor pravi papež) navaja cerkvene oblasti do tega. da skrajšajo višje študije. V vsaki škofiji ln skoraj v vsaki verski kongregaclji na Angleškem kakor v Združenih drževah imajo premalo duhovniških moči. Na tisoče krščenih katoličanov ee izgubi radi po-manjkanja duhovščine; škofi čestokrat v obupu sprejmejo duhovne, keteri eo bili že vrienl is drugih škofij. Kee je. da precej duhovščine po-šljejo sa spreobračanje domačinov na otok Borneo, da tam konkurirajo z drugimi cerkvami. ampak dejstvo ostaja, da je v I»ndonu ln v New Yorku na defettiaoče ubožnlk katoličanov brez duhovnikov in cerkve. Ta dejstva pa vodijo do neizogibnega olajšanja študij po eemeni-ščih. Pe študij ne okrejšujejo samo radi po-manjkanja "delavcev v vinogradu rosp-nl«.. vem", vodi jih do tega še drug precej čuden motiv zlaeti po neketerih kongregacijah. V frančiškanskem redu se jim Je mudilo a isšola-njem dijakov zato, da eo prej s mašami služili denar. a Fonograf ia učenjaki. L. 1878 je nek znanetvenik pred učenjaki prvič pokazal Edisonov fono-raf (gramofon), ki ga danes »na vsak otrok. Vsi so gledali velikim nezaupanjem na to no-> iznajdbo, eden učenjakov pa 1 ni mogel vzdržati, da ne bi bil ¡kliknil: "Goljuf! Mislite, ds še damo preelepiti od Slovake, ki govori iz trebuh!" Ravno tisti učenjak je čez nekaj mesecev oddal svoje znanstveno mnenje o fonografu in izrekel, da je vee skupsj navadna goljufija, pri kateri igra govorjenje iz trebuhe svojo vl6go. "Kajti,"-tako je utemeljeval ta učenjak svoje mnenje, "kako bi bilo mogoče, da bi borna kovina zamogla pojavljati človeški glas!" Kolnmb, cerkev In zemlja. Ko se je podal Krištof Kolumb na evoje potovanje, na katerem je potem odkril Ameriko, je bil čisto pravilnega mišljenja, da je zemlja okrogla. To njegovo znanstveno spoznanje pa so smatrali za krivoversko in cerkveni zbor v Salamandri, ki je točaano zboroval, je Kolumba preklel. Kejti konštatirali eo, da govori sveto pismo proti temu, da bi bila zemlja okrogla, pa tudi spisi cerkvenih očetov Krizostoma, Avguština, Hieronjma, Gregorja j. dr. dokazujejo, da zemlja ni okro la. Pobožni svet še celo potem ni NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Dec. 31.-1925) pomeni, da ram Je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prej mete, Je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan, Ako je vaš list plačan in ga ne prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in navedite gtari in novi naalov. Naši zastopniki so vsi drn-Ktveni tajniki in dragi s stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina aa celo leto je 96.00 in za pol leta pa $2.50. Člani S. N. P. J. doplačajo za pol leta $1,90 in za celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-cero za leto $6.50, pol leta $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $8.00. Tednik stane za Evrooo $1.70. Člani dopiačajo samo 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi sami pošljete na naalov: k UPRAVNI8TVO "PROSVETA" 2657 a Lavmdale A ve. CHICAGO, ILL. DA SKUHAŠ DOBRO PIVO, PIÔI PO NASE . PRODUKTE. _Jm* v™* plula celo zemljo. ' Ko eo se vršili prvi poskusi t železnico (pred 100 leti), so inženirji dokazovali, da ee stroji ne bodo mogli premikati in ds se bodo kolesa samo okrog svoje osi vrtela. Francoski državnik Tiers je bil mnenja, da bodo sicer železnice vpora^ljive v bližini mest, za večjo daljavo pa ds so popolnoma neporabne. Bavarski zdravniški kolegij pa je izjavil, da pomenijo železnice hudodelstvo proti ljudskemu zdravju, ker se bodo potnikom vsled velike bftine možgani pretresli, onim pa, ki bodo železnico gledali, bodo pa postali omotični. Kolegij je zato priporoči), da naj se na obeh straneh tirov postavijo visoke atene! * Lastnina in krščanstvo. Draž-danski ključavničarski ceh je sklenil sprejemati v pouk le cerkveno birmane učence. Radi hudega odpora, ki ga je ta "krščanski" sklep povsod izzval, so rekli potem, da se je šlo tu le za "sjnernice". Utemeljevane so bile te "smernice" s tem, da se o-trok pristašev strenke, ki menda uči, da je "Lastnina tatvina", ne more učiti izdelovanja idju-čev. Svobodomiselni draždanski list "Der Aufatieg" pa spominja draždanske ključavničarske mojstre ns sledeče izreke cerkvenih očetov: "Tujo lastnino poaeduje oni, ki poaeduje preveč" (cerkveni oče Avgužtin). — "Vsak bo-gateš je ali tat ali dedif tatov" (erednjeveški cerkveni zgodovinar C. von Heisterbach) ln končno na izrek cerkvenega očeta I « a « t • i i c j : Narava dajel vaa dobra skupno, b Bog je ustvaril vse stvari zj da bi bilo vživenje za vse s1q no. Narava je torej ustvai pravico skupnoeti in le krivfl porazdelitev je ust varila ■ ninsko pravo." . OKUS INBARVaI po nekdanji stari kapljici se s pravi iz vsake pijače ako si n zegan produkt! Nova iznajdba.—2 zavitka zal galon tekočine staneta fi.ot poštnino vred. Prepričajte! čudili se bodete. F. ZEGAN P. O. Box 1141, Milwaukee, ty - In na finem Star Bngtleh papirja tiskana, Naročite takoj I * Cena J« $5.00 Naročnino pošljite u npravništvo Prosveta, Naročite ] KONVENCIJE S. REDNE 50c