Poštnina platen« v gotovini« V Lfublfani, torek, 14. februarja 1922. Leto n. Štev. 36. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE po POŠTI: *« celo leto K 240*— *“ pol leta K 120 — ¥ opravi stane mesečno K 18•— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*40 •r*t«Rtw i» «*rivnl!tw • K* •Itaner t»Ho iti«. £ — ftlefo# w«ani!t»e Me« SO — tcieta* asa npr»vml!ti itn m =» CENE PO POSTI: ca četrt leta K 50'— ta eo mesec K 20'— Prlbičeufčgun afgra. Zadeva je, glej jo od katerekoli strani, toislv mora® Prav zares desetkrat preiti vsako bssedo, preden jo zapišeš. Svetozar Pribičevič je steber JDS, je centralistične ustave, je večkratni mi-*®r m baš sedaj šef zadev za uk in bo-torej človek sredi vrtinca javnega d«* vania*. Zato ne more biti niti za straiTt 23 ljudstvo, ki držatvo tvori, ^™nskega pomena, kakšni so moralno ‘O javni činitelji in kaj se o njih piše. oistvo baš te dni nastale Pribiče-^ afere je sledeče: obto «i an.a ^rot^a glasilo >RadikaI« je ŽeviA Pismo, ki ga piše ministru Pribilo U ^ro.s'u^ Rudolf Hercigonja, aten-na bivšega bana Skerlecza, aranžer vjtata na pokojnega ministra Draško- •fcinist pi;rna ie razvidno: 1. Da je Dou-.-er Svetozar Pribičevič pripravil grob ?°Koinemii vegtjip Draško vicu, zasledujoč iz- jPribi': P°^U‘ne cilje; 2. da je minister Hi« potem Hercigonje hotel odstra- cipnn; a Radiča in 3. da je imel lier- viča A P°d vodstvom Svetozarja Pribiee-V ministrstva za notranje zadeve iz-Y 7a^r*rski dekret, s katerim je potoval *J*-b in Sarajevo ter nazaj kot kurir r^Sirstva za notranje zadeve v službenih Poslih. *ttati^0 P°mis^mo trezno, moramo pri-je K« 80 samo tri stvari: 1. Ali v ganjeno pismo Rudolfa Heieigonje Pol v- izmišljena potvorba, narejena od 2 ”cnih nasprotnikov Sv. Pribičeviča, cj& . predmetno pismo res pisrl Her-J>°nja sam, pa ga prikrojil sam tako, da g 2 njim politično ubil Sv. Pribičeviča ali 0Cenjeno pismo je vseskozi rerničen zakulisnih mahinacij Pribičeviča. |a_ v interesu splošno:ti pa je, da se »Jg nalije v vseh slučajhi Tisto nepo-ci]a vino. Ako je strankarska korup-P°dtakn-^as *°^ka> da je mogoče cinično zločin aktivnemu ministru najtežje na: t e’ Potem je treba ob-tričetrt na C j-KJSS?* »Stojte!« in kaznovati 4q9 Plarično brez ozira na levo in pis °’ -Ako je Hercigonja nalašč prikrojil pa .° Proti Pribičeviču, je zadeva ista, ako Pismo resnično, potom — pero bi ^1° prestrašno besedo! ^no pa j@ gotovo: Zadeva mora !*• v . „ red . objektivno sodeče! - ko mlni-t ribičevič danes govori in piše, da se j^gled težkim obdolžitvam niti ue v razpravljanja, ali je predmetno . potvorba ali marveč, da bo le napel centralistične 5i0'"‘j uapei centransucne st. .me, mu P®cn ° P°vedati jasno, da je na na-[av 1 Poli- Svetozar Pribičevič je minister, ^1^ delavee! In za državo in ljudstvo je da bi moglo trpeti na vodilih mestu človeka, na katerem lebdi Hg .Qc* zločina, in to toliko čaca, dokler “jreee sodišče svoje zadnje beaede. I 8 trn’ 'e zavzel šef SLS dr. A. ^ede?2C na ya°du na Vrhniki v t~‘ uferi I stališče, ki je vseskozi lojalno in pravilno: duj Protičevsm »Radikalu« je bila te ^natisnjena strašna oLJLIZiiev, da je tejji ®*nister Pribičevii zveze s povzroči- 1? da nmora bivšega minictra Drcškoviča vrinil-. preko njih stregel po življenju Kadiču. Stvar se bo sedaj iznesla in ^ ® Pred sodiščem. Korektno bi bilo, da Ifc Postavi Pribičevič s svojim obdolžite-gleko f^jektivnega sodnega postopanja, r v interesu ugleda naše države, sem, da zanj povoljno — pred so-bj v 111 ne reši ta zadeva. Vsak gentleman tako ravnal. Jsakih nek. Pokler se ne z -odi tako, in to brez mahinacij in vplivov, bo ležalo Premi V? or mora na naši državi. Tn to naj k| ^l8lljo odločujoči činitelji ter ljudstvo, nico!°ra ZQ^tevnti enoglasno: Ven z res- °Dri0Ditev rimske KONFERENCE. ca k: “V«. (Izv.) Rimska konferen-določena za 15. februar se bo čeSlr^f Za nekoliko časa odgodila, ker je koslovaška vlada za to prosila. Kongres rdečiti InterancIcnaL (Izvirno poročilo >Novemu Času«.) Pariz. 9. februar 1922. Socialisti iščejo skupno fronto vseh proletarskih sil. Pred vojno je bil socializem edin vsa/ v organizaciji, a kratka doba od ruske revolucije dalje je zadostovala, da je socialistič. solidarnost popolnoma razsekala in naloge socialistične propagande popolnoma prevrnila. Namesto da bi proleta-rijat napravil fronto proti kapitalizmu, se je obrnil proti svojemu sodelavcu, ako se ni kril v svojem mnenju popolnoma ž njim, Druga internacionala ki je imela svoj* sedež v Brusl u se je razletela na tri kose, delavske mase pa so začudeno začele zapuščati to desorganizirano »mednarodno solidarnost«, Povojna doba je torej enotno organizacijo razkrojila, nadalje pa tudi efektive sociaJislično-misIečega ljudstva zmanjšala. Ta položaj so voditelji spoznali ter se začeli od avgusta dalj'e pogovarjati, kako bi bilo mogoče spraviti razgnane sile na skupno bojno črto. Pogovori so težavni, ker so nasprotstva silno globoka. Druga internacionala, ki je sedaj v Londonu, ali internacionala social-patriotov nima z III. moskovsko drugega skupaj, kot ime Marksa. Poltretja ali dunajska internacionala bi bia na bolj poklicana, da bi žonglirala med Moskvo in med Londonom, zato je prišla tudi od tam inicijativa naj se skliče konferenca vseh treh internacijonal v Parizu, kjer se bi razpravljalo o zbližanju treh socialističnih taborov. , Konferenca (inter-intemaci/onalna) se je sestala dne 3, februarja in končala brez pozitivnega uspčha dne 7. t. m. Manjkali so Nemci, Italijani in francoski komunisti, akoravno je prišlo iz Moskve povelje, naj se udeležijo dela. Vodilno vlogo je igral umljivo gl. tajnik poltretje dunajske inter- nacionale sodrug. dr. Fritz Adler. Na njegovo prizadevan e je kongres sklenil, sklicati v najkrajšem času drugo konferenco v Frankfurt, kateri bodo vse tri socialistične skupine prisostvovale in kjer bodo skušali doseči sporazum za skupni nastop.. Predmet razgovora bo tudi gospodarski položaj Evrope in vprašanje vojtaih odškodnin. Medtem se bodo socialistični voditelji trudili uresničiti »skupno fronto vsega pro-letarijata«. Dve struji prevladujeta v tem pogledu. Ena (Adlerjeva) pi'avi, da rekon-strukcia mednarodne proletarske solidarnosti ni mogoča brez tesnega sodelovanja z Moskvo, drugi so pa mnenja, da se mora v prvi vrsti nekomunistični proletarijat združiti, šele potem bo mogoče misliti tudi na Moskvo. To * zato, ker se nekomunistični voditelji bojijo, da se kar naravnost ne vtopijo v ruski internacijonali, ako bi vsak posamezno iskal ž njo stika. Pa naj si bodo socialisti še tako previdni, rekonstrukcija enotnega nastopa proletarskih sil zahteva brezpogojno zbližanja med socialisti in komunisti; prvi seveda si domnevajo da se bo komunizem polagoma spreobrnil in sprejel milejšo obliko, drugi pa so prepričani, da bo združen/e vsega proletariata njih položaj utrdilo in se že veselijo da bodo mogli zanesti svoj evangelij po celem svetu potom socialistov katerekoli si bodi kategorije, medtem ko so pri propagandi dosedaj bili navezani edinole na svoje komunistične sodruge, To je program socialističnih voditeljev. Armada, kateri zapovedujejo, pa se je skrčila in posušila od 1918 dal e za polovico. V isti meri pa raste armada krščanskega proletariata po celem svetu. Ramoa pršili kotsmslsfom. Bclgrad, 13. febr. (Izv.) Na današnji razpravi proti atentatorjem-komunistom je nadaljeval svoj govor branitelj Svetislav Grebinac, ki )'e pojasnjeval delovanje komunistične stranke in razpravljal o političnih procesih, ki so bili v Srbiji. Govoril ie tudi o socialni revoluciji, o komplotih itd Iz avil je, da ne more biti govora o dokazih, da so obtoženci krivi dejanj, katerih so ob- toženi, najmanj pa po § 78, Defel je, da se je vsa gonja proti komunistom inscenirala samo zaradi tega, da se kompromitira ena priznanih političnih strank in da se spravi s sveta. Ju^ri govori zadnji branitelj poslanec Triša Kaclerovič, nakar dobe še enkrat besedo obtoženci. Računajo, da bo razprava končana še la teden. Kimsl Sinil na Irste London 31. febr. (Izv.) Boji med severno in južno Irsko se nadaljujejo. Pri Clone-su so Irci napadli včerai vlak in ubili osem policistov, 8 jih ranili, 6 pa ujeli. Tudi en civilist je izgubil življtenje. — Sir Craigh, predsednik ulstrske vlade, je poslal v London brzojavni protest, v katerem zahteva da vlada toliko časa ne odobri pogodbe z Irsko, dokler Irci ne izpuste vseh unionistov. Spor postaja vedno resnejši. Za gla&nfoes is Rns3|i Moskva, 13. febr. (Izv.) Vseruski osrednji odbor in sovjet 1/udskih komisarjev je v pomoč gladujočim in za boj proti epidemičnim boleznim, kakor tudi za izboljšanje življenjskih pogojev otrok, ki se vzga ajo na državne stroške, sklenil, da se bo za leto 1922 pobiral splošen davek. Ta davek se bo pobiral v vsej sovjetski Rusiji in v zveznih republikah od delazmožnega prebivalstva in sicer od moških od 17. do 66. leta, od žensk pa od 17. do 55. leta. Od davka so oproščeni kraji, kjer razsaja lakota, in pripadniki rdeče armade. Giisaisjie belgralslscga fs!Eo:loa. ''Beograd, 13. febr. (Izv.) Beograjski delavci so imeli včeraj zborovanje, na katerem so razpravljali o otvoritvi še vedno zaprtih sindikalnih organizacij. Govorniki so kritizirali delovanje vlade v vprašanju sindikalnih organizacij. Končno je shod sprejel rerolucijo, ki zahteva od vlade takojšnjo otvoritev teh sindikatov. Ostra borba za oiaiSo ti Berlin, 13. febr. (Izv.) Nemška ljudska stranka (nacionalisti in konservativci) stoji na stališču, da je dr. Wirtli postopal napram stavkujočim premilo. Komunisti in neodvisni socialisti pa trde, da ie vladin nastop zoper železničarje odločno pretrd. Vse tri frakcije so predlagale Wirthovemu kabinetu nezaupnico. Le-tem sta se pridružili še dve socialistični frakciji. Dr. Wirth je izvajal posledice in zahteval glasovanje o zaupnici vladi, katero pa je preprečil centrum, ki je po odgoditvi glasovanja začel pobirati podpise za zaupnico. Le-to so podpisali centrumaši, večinski socialisti in demokratje, in tako zopet utrdili stališče dr. Wirthove vlade. Grenko priznanje. Zlo v naši državi prikipeva do vrhunca, vsako prikrivanje bi bilo prazen trud. Edina pomoč je še v iskrenem priznanju zla in — poboljšanju. Tako, sodimo, da je nastal članek, kf ga je pod naslovom >Pre-čansko pitanje« priobčil ^Slov. Narod« dne 14. t. m., prinesel na uvodnem mestu in brez kakega uredniškega pridržka. Član-kar z očividno grenkostjo in le krvavečega srca priznava, da obstoja v Jugoslaviji »dušeslovna razdvojenost plemen«, katere nositelji niso v prvi vrsti Hrvati, ampak Srbi. Srbi, ki se »ne morejo vživeti v to, da kraljevina SHS ni kraljevina Srbija, ona mala, primitivna država ...« In potem slede podrobnosti, ki smo jih tudi mi ope-tovano ugotovili, a si zaslužili s tem pri političnih nasprotnikih očitek veleizdajstva. Sedaj pa »Narod« sam priznava: »Srbi nas upoštevajo le kot »preca-ne«, kar pomeni nekako toliko, kakor državljane, ki kot državljani ne obstoje docela na isti višini kot Srbijanci. To je mentaliteta«, na katero naletite povsod; najbolj pa jo občutijo tisti, ki morajo » Srbijanci delati skupno bodisi pri zakonskih načrtih, bodisi pri enotnem urejevanju države.« Srb vsak predlog, ki pride od prečanske strani, zavrne z enostavno utemeljitvijo »Nema toga kod nas u Srbiji!« — v Srbiji tega nimamo. »Kakšne težave — piše »Narodov« člankar dalje — imajo delegatje iz raznih pokrajin države, ki so uprav te dni razpravljali o raznih proračunskih postojankah za svoje pokrajine, vedo samo ti; načelnik Srbijanec, pri katerem posreduješ radi slovenskih obrtno-nadaljevalnih šol, se s prav sirovimi izrazi odreže, češ, da Srbija še osnovnih šol nima takih, kakor jih ima Slovenija. S takim postopanjem se ubija vera v to, da se hoče priti do sporazuma.... To nerazumevanje ustvarja sistem, ki odbija. Mi Slovenci res nismo bili omehkuženi od mačehe Avstrije in zgodovina politike iz tiste dobe nam kaže dolgotrajen in težaven boj za drobtinico, ki se je vrgla z mize bogatinove. Ali — takrat smo bili v resnici brezpravni. Danes pa smo po duhu in resnici brezpravni člani lastne narodne države. Ako je bila poprej nagajivost naših narodnih neprijateljev, proti katerim smo se borili, je danes nerazumevanje našega brata, proti kateremu se moramo boriti.« Spričo vsega tega člankar ne more drugače, kakor da se zateče k avtonomistični misli, dasi hoče dati tudi centralizmu svoje. Predlaga: »Država naj se razdeli na oblasti po gospodarskih in političnih razmerah, kakor zahteva ustava, obenem pa naj se v; nekem obsegu kot posredniki med oblastmi in centralo obdrže današnje pokrajinske uprave. Te bi bile forum, ki bi tolmačile v centrali težnje pokrajine; obdržali bi se s tem sedanji, kot kulturno žarišče že naravni centri, kar bi gotovo ustrezalo tako kulturnemu in gospodarskemu razvoju pokrajin, kakor tudi centralnemu umevanju teženj za ta razvoj. Vsekakor pa je neumestno, da se sedaj z vso naglico uprava »centralizira«, še predno so izvršeni predpogoji za ureditev centrale.«: Hudo mora biti, da se je »Narod« od- Bratasa fsejsasas*. 39 Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dali«.) Za trenutek je bilo vse tiho in duhovnik se je od razburjenja komaj premagoval. Starka je pogledovala enkrat oskrbnika, enkrat vnukinjo, in kar je slišala, ji ni šlo v glavo. je to res, Meggy?« je vprašal župnik in jo žalostno pogledal. MeSgy je molče potrdila in debelo solze so ji polzele po licu. >I)unstana si torej že pozabila?« >Ne, ne,« je odgovorila bolestno, »na Dunstana nisem in tudi nikdar ne bom pozabila! Ne, nikdar!« »Zakaj torej hočeš tega — tega človeka vzeti?« je vprašal duhovnik s tresočim glasom. Hugo Peadockove oči so se iskrile in gledal je župnika, kot bi ga hotel z njimi prebosti. »Moram,«; je odgovorilo dekle polglasna »Moraš? Rečem Ti, Meggy, dokler bom jaz živel, ne boš Ti žena tega moža, Ta ženitev je nemogoča!« Oskrbnik je strmel. Ali bo župnik izdal, kar mu je pri spovedi zaupal? Starka je sklenila roke in šepala na svoj prostor pri peči, kjer se je vzdihujoč čisto sključila. Ni razumela ne Meggy, ne patra Fitz-Roy. Kako čudne reči! Prijela se je za glavo, kot bi ne verjela, da se je še drži in nato gledala na vse tri ter čakala, kakšen bo konec vsega tega. »In zakaj moraš, Meggy?« je vprašal duhovnik čez nekaj trenutkov. Zdaj se je pa ohrabrila in sklenila povedati odkrito, da ne bo župnik mislil e njej kaj slabega. »Gospod Peadock,« je govorila z rezkim glasom, »je nam zapovedal, iacn ramo do jutri zap...liti to streho. In za ubogo mamo že tudi nisem ničesar vež imela. Zato sem ...« »Že razumem, otrok, zato si se hotela podati v usodo. Hotela si se za svojo staro mater žrtvovati.« Deklo ie molče potrdilo* Strm 2. »Kovi Ž5as«, dne 14. feSrnarja 1922. Stev. iz- ločil do takih izjav; Člankar govori tudi odkrito o domači vojni kot edinem izhodu, ako se ne poboljšamo. Toda poboljša-nje ni odvisno od nas, ampak od Srbov. A kako naj se ti poboljšajo, kako naj pridejo ti do spoznanja svoje zmote, ako jih pa ravno prečaiu — demokratski poslanci in njihov tisk — neprestano podpihujejo proti vsem posebnim težnjam in zahtevam lirvatskega in slovenskega naroda, ki temelje globoko v danih gospodarskih in kulturnih potrebah teh delov naroda — kot separatističnih in proti državnih? Kako naj se Srbi odrečejo nadvlade in se podvržejo enakopravnosti, ako jim pa isti preČanski demokratje neprestano zaž gajo Kadilo kot visoko vzvišenim nad obema drugima plemenoma, kot edino poklicanim gospodom nad avstriakantskimi hlapci in sužnji? Zato nismo imeli prav, ko smo gori zapisali, da je poboljšanje odvisno zgolj od Srbov. Ne, poboljšati se morajo tudi prečam, a to tisti, ki dejansko in ho-toma nasproti Srbom igrajo vlogo hlapcev frn sužnjev. »Narod«, ''Jutro.’ in družba — začnite pri sebi! Pribfčes'čsss izjns. Belgrad, 13. iebr. (Izv.) Današnfr -Politika« prinaša obširno pismo prosvetnega ministra Svetozarja Pribičeviča, ki pravi med drugim, da on ni nikdar prejel onega znanega pisma Hercigcnje, ki ga je objavil »Radikala. Pribičevič veli, da je to pismo bilo objavljeno zaradi tega, da se pred tu-in inozemsko javnost,o opraviči spomenica hrvatskega bloka, kateremu načeluje Stj'e-pan Radič. Pribičevič pravi, da so se sedaj v političnem boju začele pojavljati iste me-tcde, kakor za časa bivše Avstrije, ko. so se falzificirant dokumenti proti njemu, ki naj bi služili kot. dokaz, da Srbi a vrši velikosrbsko propagando na Hrvatskem proti Avstro-ogrski monarhiji. Pribičevič trdi, da uprizarjajo gonio proti njemu iste osebe, kakor svoj čas pod avstro-ogrskim režimom. Minister veli v svojem pismu, da glede narodnega edinstva ne more biti za kompromise ali koncesije in da se sedaj zaradi iega poavljajo iste metode kakor v bivši Avstriji. Naročajo ss dokumenti, ki naj bi korbtili onim elementom ki so v Avstro-ogrski monarhij stavljali hrvatstvo kot antitezo srbstva. Končno pravi minister Pribičevič, da vse te in podobne politične metode ga ne bodo mog!e motiti v prepričanju, da je treba nadaljevati sedanjo politiko. Po možnosti bo deloval že bolj vztra no in smotreno kot dosedaj. Kot dokaz, da je na pravi poti in kako neupravi-ričeni so napada nanj, naj služi dejstvo, da dobiva vedno več pozdravov iz naroda, največ pa baš zadnje dni, iz sicer iz sre- j dine naroda. Dsnslnle prsdborsa* NAŠA KRONA ZOPET PADLA. Zagreb, 14. febr. (Izv.) Na današnji preaborzi notirajo: Budimpešta blago 48, Berlin 155, Italija 14.80 (blago 14 85), London blago 1339, Newyork blago 1539, dolarji 301 (blago 302), Pariz 26 20. Praga 5.84, Dunaj blago 4.90, Ziirich 59.75. Ztirich, 14. febr. (Izv.) Kurzi današnic preborze: Budimpešta 0 80, Berlin 2 52, Italija 24 25, London 22.20, Newyork 512, Pariz 43.70, Praga 9.70, Dunaj 0.18, Zagreb 1.60, Varšava 0.15, Holandska 190.70, ncž. a. krona 0.08. i 3*olillčni dogodki. 4- Or. Korošec o Radinu. Na shodu SLS, ki se je vršil 12. t. m. na Vrhniki, je izvajal dr. A. Korošec o spomenici hrvatskega bloka med drugim tudi sledeče: Ali je dopustno ali nedopustno pošiljati spomenice na meddržavne konference, v to vprašanje se nečemo spuščati. Nečemo biti ne obiožitelji, ne zagovorniki, še manj pa sodniki. Toda kar se tiče opisovanja žalostnih notranjih raz-m e r v n a š i d r ž a v i, kakor so zadržane v spomenici in ki se nanašajo na izvrševanje nadvlasti enega plemena nad drugim, na davčno nasilje m carinsko pokvarjenost, na pomanjkanje pravnega reda z ozirom na o ebno in imovinsko svobodo, na vohunski, nasilni in srankarski način notranje uprave, na nazadnjaške metode v vojni upravi, na škandalozno balinanje v vseh dosedanjih političnih procesih in na zapostavljanje vseh veroizpovedarj, ki niso pravoslavna — vse te obtožbe so žal v spomenici Hrvaškega bloka le p r e r e -s n i č n e. In ako čitamo, da vlada premišljuje, ali in knlio bi kaznovala one, ki so sestavili in odpo lali spomenico, polem bi bilo vladi pač priporočati, da predvsem proučuje očitane ji kričeče razmere v naši državi in stori vse, da re kar najhitreje popravi.'o. Petem bedo tudi mahoma izginili separatizem, nezadovoljnost in slične spomenice v naši državi. Umetnost vladnrva ob~toji v tem, da se v vsakem nastalem vprašanju zagrabi njegovo bistvo! -j- Nad 89 milijard vnanja posojila! Po najnovejših poročilih z Duna;a je dovolila angleška vlada avstrijski repub’iki kredit v znesku 2 milijonov fun'ov šterlin^ov, ki se bo izplačalo v doglednem času. To posojilo bo Avstri a uporabila izključno za ozdravljen/e svoje valute kritja za tekoče izdatke bo pa iskala v novih davkih. — Ako prištejemo k svoti 2 milijonov funtov še 55 milijonov frankov francoskega posojila in 5 milijonov kron češkoslovaškega posojila, ki so bila te dni Avsfrii dovoljena, potem je dobivala avstrijska republika ogromno svoto nad 80 mili^rd zunanjih kreditov, kar je tudi za avstrijsko valuto precej. -f- An*Ii a in Franc'ja se podajata radi Genove. Lloyd George je izjavil v zbornici, da o odgoditvi genovrke konference ne more biti govora, potrebna so le pogajanja med Anglijo in Francijo v zadevi spomenice francoske vlade radi naloge konference. Ta pogajanja naj bi se vršila v Londonu, nakar bi angleška vlada imenovala svoje zastopnike. — Francoski poslanik je po as-nil angleški vladi stališče Francijte v vprašanju predpogajanj za genovsko konferenco, ki naj bi se vršila v Parizu ob soudeležbi male antante in Pobske. — Londonski listi poročajo, da ni misliti na odstop Lloyd Georgea, dokler ne izvede pogajanj radi j obnovitvene konference v Genovi. 4-Dr. Bsnes dospel v Pariš. Dr. Ee-neša, ki je 13. t. m. prispel v Pariz, je sprejel z večjim spremstvom na kolodvoru predsednik Poincarč. Francosko časopisje stoji pod vtisom tega dogodka. Vladno časopisje poroča, da je namen dr. Beneše-vega dohoda v Pariz, da pojasni st-ilišče male antante na genovski konferenci. Baje heče dr. Eeneš razpršiti tudi neko bojazen antante, ki je nastala vsled vesti, da nastopi mala antanta v Genovi samostojno. Nekateri lisli celo trde, ua bo dr. Beneš zahteval udeležbo Češkoslovaško na anjlcško-francoski garancijski pogodbi, ker bi bi! le na ta način zajamčen trt.jen mir v Evropi V Parizu ostane dr. Beueš kakih 8 dni; nato pa se odpelje v London. + Neumorna koncentracija demokratskih političnih si!, ki jo e započel dr. Kukovec, se bo nadaljevala 19. februarja v Slovenjem gradcu in Šoštanfu. Govoril bo seveda dr. Kukovec. — Hudomušneži trde, da te »koncentracije« ne bo ne konca ne kraja. 12. oktobra 1921 ozmerjala orožnika !▼*** Ža jr, er ja, rekoč: RP.......... štajerska barabii bom že naznani.a, kako ste delali služboo* Pokojšščul* Deželno sodišče ji je zato pn*®1 dilo 100 Din globe. ^Dnevni dogodki — Pri volitvah v rrbniški okrajni šolski svet e zmagal kandidat SLS dekan Kete z 29 proti 12 glasovom, Ketejev namestnik fe Valentin Rihar. — Umrla je na Raki gospa Marija Var-škova, sestra g. dr. Ivana Tavčarja. N. p. v m.! — Postopanje v slučaju smrti kakega Jugoslovana v Aimriki. Generalni konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ne\v Yorlcu j3 poslal vsem pokrajinskim upravam v Jugo lavi ji navodila, kako postopati v slučaju smrti kakega jugoslovanskega državljana, ki je umrl v Zedinjenih državrh In ki je zapustil k"ko imovino (denar itd.). Zakoniti dediči morajo v dosego realizaicje te zapuščine poslati ge > ralnemu konzulatu izvestnico s potrebnimi poda ki ter pooblastilo temu konzulatu. Obe listini mora overovili pristojno sodišoe. Ako f zakoniti dediči nedoletni, mora pooblastilo podpisati varuh, ki se ima poleg tega izkazati z overovljenim odlokom, s katerim je postavljen za varuha. Ta dva dekumenta sta potrebna tudi t^daj, ako je bil pokojnik zavarovan pri k'ki domači ali ameriški zavarovalnici. Ako pa je pokojnik umrl vsled nezgode na deiu, morajo zakoniti dediči izpolni'i še dve posebni listini, s katerimi se potrjuje, da jih je pokojnik vzdrževal in jim pošiljal den-r iz Amerike. — Natančnojša pojasnila se doba pri okrajnih glavarstvih in magistratih v mestih z lastnim statutom. — O tj ljuba domača peč! Vsled pomanjkanja premoga so zaprli na Duna.u šole; zbeg tega e odpotovalo jugoslovansko dijašlvo domov, da si za domačo peč. o pogrebe premrle ude. — Konec A. Kristanovega ravnatelje-vanja? Poročila iz Nowyorka vele, da je prodal nadvojvoda Friderik svoja po.est-va na Mažarskem in v Jugoslaviji nekemu ameriškemu konzorciju za 1500 milijard avstrijskih kron. Ako je to res, in ako ne bo vlada kupčije preprečila, potem res ne vemo, čemu naj bi dajala naša država še apanažo Habsburžanom. — Če se to zgodi, bi moral gospod A. Kristan zopet v Ljubljano. Velike oeštne tatvine. Brivec Radosav-tievič iz Niša ie stopil v ooštno službo in osore-niiial arabulsDco na orotfi Niš—C&ribrod. V tei slažbi ic tako hitro obogatel, da ie postalo sumljivo ooliciii. Kud;1 si ie elečanlno ek/ioa-lo io konje nietfova žena ie kuoovala el^ant-ne toalete in ie dala za sam nakit 40.000 Din. vzei ie v zakuo neko č stilno in dal samo za inventar 23.000 din, imel ie Dolne kleti vina in ntnotfo živine. Ko so ~sodiJ svojemu zetu 127.000 din. Kakor ie videti so >prisluž'li« nrav lene vsote. — Buda tihotapka. Orožniki so že večkrat zaplenili tobak Mariji Svete v Borov- j mci. Na orožnike je bila zato huda in je dne ' £jubl}auski dogodki lj Umrl je v ponedeljek ob 1. uri f0" poldan po kratki in mučni bolezni j. Iv4l! Bergant. Pogreb bo v sredo ob 2. tiri poldan iz hiše žalosti v Hrenovi ulici št. N. p, v ro. ij Umrla je ga. Valentina Šmajdeko*** soproga profesorja dr. Šsnaideka. Pokop** j so jo v nedel o. N. p. v m.! , lj >liečna mizerija. Čim dražje slabše postaja mleko na ljubljanske* trgu- Za poštenih deset kron dobiš plavkaste vode, ki kavo razredči, ne P* obeli. Recimo, da imajo krave vS^e^,^ manjkanja krme tako slabo mleko. Tb<|* odkod pa poism veliki lonci in škafi tane, ki se prodaja na trgu in po ml®**** nah? Tudi surovega masla ne manjka*^ čemo soditi, a rečemo, kdor bi v tej *»**' ginji prodajal vedoma pometo mleko *" polno, bi bil hujši nego tat in ropar. . lj Letošnji mraz. Danes zjutraj je zopet strupeno mrzlo. Toplomer je ob.P* 7. uri zjutraj kazal —18 stopm. kakor «®* 9. t. m. Dne 10. t. m. je pade! mraz na stopinj Celzi,a, dne 11. t. m. ca —8'stop® v nede’jo celo na —5 5 stopinj C. Vcej* zju‘raj je zraste! na —14 stopin i« se j nes dvignil na —18 stopinj C. Tekom poldneva je solnce temperaturo omi ilo. Ravro sedaj prehajajo severne mrzie zračne plasti. V par . ^ je pričakovati toplejšega vremena. y j pa se bliža sv. Matija, ki led razbi.a. bo letos dosti oosla. lj Čl~ne Splošne org. rej. vdov in sirot poverjeništva za Ljubija®0.i oko’j~o poživljamo, da pridejo v doe^, in 15. t. m v pisarno po članske kn^L ki so se pri lanskem razdel/evanju odvzele. Koncem tega ts>doa bo P°ve^ ništvo delilo svojim članom moko p° ^ Žani ceni. Da se ne bo razdelitev po potrebnem zavlačevala radi iskanja meznih kn:ižic vabimo člane, da se lastnem interesu odzovejo gorenjemu P°* zivu. Kdaj se bo moka delila bomo še-P* ročali. lj Tatvina na Votluikoveffi trgtt- J) paviljona >Impex< je neznan ta? odnes# za 2000 kron mesnin. ± lj Na trga okradena. Na Vodnikov*«0 trgu je bilo te dni Sofiji KojzerjeVi fe *Df’ be ukradenih 800 K. ^ , !j Tatvina n» cestni železnici- A® ^ I /v.— Z —_ si. v« 1 >sl* # * *•!! I iclvžSJICI« * » ktrični cestni železnici je bila ^ Wh«r ukradena ročna torbica s S00J* bache gotovine in zlata ženska ura, vredna kron. d V Prosveti frančiškanske se predavanje danes ne bo vršilo. ^ d »Ljubljana«! Drevi nujna pevska v ob 7. uri za ženske, ob 8. urj za. moške. d Šeritpeterski Orel ima v sredo ^ pol 8. uri pevsko vajo, ob 8. uri fantove* večer. Po fantovskem večeru kratka Izdaja konzorcij »Novela C sta«. Urednik ia odgovorni urednik Franc Kre®**1, 1 iška Jugoslovanska tiskarna * Ljobiio^^ PRODA SE Vgg 0ye|( Ib pnvrSnikov ter črevlji 10, 41. '•t Vpraša se dopoldne: Dvorni trg st 1» IL nadstropje na levo, I4ublj&n&. 497 >Bilo mi je zelo težko, gospod župnik,« je aadaljevala jokaje, »a nisem nnšla druge rešitve. Dumtan bi mi bil odpustil, suj ga ne neham ljubiti.« »Ti ubogi otrok! Zakaj pa nisi prišla k meui?« >Ker sem vedela, da ste sami v »krbeli in uboštvu.« >Za Tebo bi bil pač še vedno našel kakšno pomoč, Meggy. In sedaj prevzamem jaz vse skrbi za Tebe in za Tvojo staro ma‘cr, ker ta zakon se ne more sklenili, moj ljubi otrrk!« Hugo Peadock je župnika jerao pogledal. >I- zaksj ne?«.' S daj S3 je pa zravnal tudi pater Fitz-Pov v \ ej svoji velikosti, ki mu jo je Bog dal. Uprl jo Jvoj pogled na njega, na ubijalca d^ngega mil brata, in rekel s treso-cim gl-<**>m: >To ve gospod Peadock ravno bko d('b-o, kakor jaz.« Oskrimik« se je zdelo, da se pod njim svet udira. Ti in Tvoja stara mati greste i tuvjo v Pjlricijcvo hišo in zopet bo vse d'>b'u,c j^ župnik nadaljeval. »Gospod Poudočk pa lahko to kočo podere, 6e se siu ljubi.« Dekle je jokalo. Ves razjarjen je skočil ostri !k 1* *He, še en whiskey, gospod krčmar, pa velikega,« je kričal Hugo Peadock in prisedel k stranski mizi. »Ah, gospod Peadock,« ga je nagovoril krčmar, »lepo je od Vas, da ne greste kar mimo.« »Prokleti bodite vsi skupaj, Vi pomočniki vragovi!« je robantil oskrbnik. Krčmar se je smejal. »In vendar ne gre človek rad mimo!« mu je odgovoril krčmar in med tem postavil žganje na mizo. »To je ravno prokleto, obesiti vas je treba vse!« V dušku je izpil whiskey in si naročil še drugid ' Iz kota se je vzdignil velik, Siroko-pleč mož s črno brado. stoDil k gostilni- čarju in ga vprašal: »Ali je govpod Peadock tukaj, oskrbnik lorda Goldsmith?« >Da, jaz sem,« mu je odgovoril namesto gostilničarja on sam. »Hugo Peadock, oskrbnik lord Goldsmithovih pcce-stev, mogočen mož kraja Kennygal. Kaj hočete od mene?« »Tako, tako,« mu je odgovoril neznanec, »tedaj 6mo dobili tega krvosesa. Pridite bližje, prijatelji, in si ga oglejte natančno.« »Kaj hočete od mene?« je kričal oskrbnik in vstrjr.l. Takoj sta ga potlačili dve krepki pesti in neznanec s črno brado mu je rakel za->Ij® mirno, prijatelj moj, tukaj nimaš ti nobene pravice ukazovati, tukaj niso kakšne uboge ženske, da bi jim mogel trgati suhljad z ramen, ki so si jo nabrale v gozdu, tukaj ni otrok, da bi jih obdeloval s pasjim bičem, ker so si nabrali jagod!« Hugo Peadock se je ustrašil in ozrl na okoli, a v temi ni videl druge a ,kot preteče obraze. »To je angleški oskrbnik, ki Je lepo Mary O’ lahesty pahnil v nesrečo, prijatelji moji,« je nadaljeval neznanec. »To je izdajalec, ki je naščuval orožnike na nas, ko smo bdeli pri rnnjki lepi Mary.« Votlo mrmranje se je slišalo v krogu teh neznancev. >Mi, Fenirci, ne pozabimo ničesar, vsaka stvar se mora plačati ali vrniti, gospod Peadock! Dobro si izmislil svoje lopovsko izdajstvo, a še ne dovoli. Danes vemo, kdo je naše brate odgnal v za P®** Hugo Peadock!« * »To je laž, prokleta laž!« je kr$l oskrbnik in postajalo mu je veSno vroče. »Laž? Ali nisi jezdil v mesto k ot°.. nikom in si se z njimi vrnil tisti veČefjJL je stara S3lly bdela pri mrliču v 0’ heriovi koči?« Hugu Peadocku so se začela tresti ^ lena. Boječe se je ozrl proti vratom, * sprevidel, da je na beg škoda misliti-»Gospod krčmar,« ja klical v strah, »ali tako pustite ravnati s svojimi !?9 Ako me kdo užali, bo:te Vi odgovorni-,*. Vsi so se mu zasmejali, a gostiln* • je molčal. . . »Obesili ga bomo na drevo ob ce8*L Je rekel oni s črno brado, >da bo vsen5..^ dajalcem in angleškim hlapcem v svo*1* To je zaslužil, strel je prečasten za tak®* lopova.« Neznanci so še bol j tiščali okoli Hugo Peadock si je obrisal rosno in natihem poklical Boga in vse svet®1*1 na pomoč. Krčmar je stopil med nje. _ »Mislim, da 6te ga že itak dovolj Pf®* strašili,« .je govoril, »le poglejte, kaplje ima že po obrazu. Pustite ga, s&l ^ bo morda poboljšal!« ' »Da, da, hočem, obljubim vam, tr spodje!« je zaklical Hugo Peadock. Odgovoril rau je samo zaničljiv p°* smeh. »Pogine naj na vrvi!« (Dalje.)