PPlMOkoKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	•,
Abb- Postale I gruppo " (j6D9 90 I1T
Leto XXIX. Št 177 (8579)
TRST, torek, 31. julija 1973
,1945’	predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se le tiskal ▼ tiskarni «Doberdob»
p G J____________1 d 18~ ptembra 1944 d0 *• maJa 1945 v tiskarni «SloveniJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. BU Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VLADA BO DANES SPREJELA OSNUTEK PRORAČUNA ZA LETO 1974
Notranji minister je dal prefektom stroga navodila za nadzorovanje cen
Senat in poslanska zbornica nadaljujeta s proučevanjem vladnih zakonskih odlokov za zajezitev draginje in inflacije
RIM, 30. — Vlada bo na jutrišnji seji proučila in odobrila “davni proračun za leto 1974. Hkrati bo vlada proučila tudi sPlošnj obračun za finančno leto 1972. Zakladni minister La Malfa, ^inister za proračun Giolitt! in finančni minister Colombo pa so se danes sestali in proučili osnovne postavke proračuna za prihodnje le*o, o katerem bo odločala jutri vlada, ter vprašanja v zvezi z Uveljavitvijo vladnih ukrepov za nadzorstvo nad cenami.
Pred sejo vlade se bo sestal ^•dministrski odbor za gospodar-
s**° načrtovanje, ki bo prav tako javljal o proračunu za leto In o navodilih, ki jih bodo *!' medministrskemu odboru za Posojila in varčevanje za razdeli-8V denarnega dotoka raznim usta-°vam v skladu z vsedržavnim go-P°darskim razvojnim načrtom.
notranjem ministrstvu je bil anes sestanek med ministrom Ta-anijem in prefekti južnih pokra-". 1 na katerem so govorili o stvar-' uveljavitvi vladnih ukrepov za
.mrznitev cen blaga široke potroš-
Je- Sestanka se je udeležil tudi mi-ni«er za industrijo De Mita. Notranji minister je prefektom Urazložil vzroke, ki so privedli
vlado, da je sprejela ukrepe za zajezitev draginje in inflacije. Poudaril je važnost, da je vlada po mnogih letih prvič neposredno posegla na področje urejevanja cen v prodaji na drobno. Opozoril je na resen položaj v državi in na nujnost strogega spoštovanja vladnih ukrepov. Minister je menil, da so pokrajinski odbori za cene najbolj primerne ustanove, da se ukvarjajo z nadzorstvom nad cenami. Obenem pa je opozoril, da je za uresničitev teh načrtov potrebno predvsem najširše sodelovanje vsega prebivalstva. Nato je poudaril, da zahteva zamrznitev cen redno dobavo potrošnega blaga in hkrati strogo nadzorstvo in oster boj proti
iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRIČAKOVALI SMO VEČ
Programska izjava novoizvo-ntueaa Predsednika deželnega dbora Comellija je iz mnogih jfnikov zanimiva in pozitivna, Počasno pa moramo tudi ugo-da Slovenci iz zornega 2°ta svojih specifičnih intere-ne moremo biti zadovoljni. Poolejmo najprej nekatere v&ibolj značilne pozitivne plati novega programa strank leve *fedine, ki temelji na doslednem spoštovanju ustave, odloč-antifašizmu in zvestobi od-Perniškemu gibanju. Nov je odnos do leve opozicije, ko se trdno zapira na desno in ko se celo vzpodbuja na kon-truktiven prispevek.
Zlasti je važno poglavje o od-s sindikalnimi in drugimi družbenimi silami ter sko-” celotni sporazum kot neka-rdeča nit pretakajoča se težnja razširiti osnove demokracije, ustvariti večje ljudsko sodelovanje na ravni krajevnih uprav z eorganizacijo komisij pri deže-• * večjim uveljavljanjem polifone vloge deželnega sveta itd. Se zlasti pa preveva nov duh J*e&nji del poročila, ki obrav-nuna gospodarske in socialne anose, jih postavlja na trdne emelje večletnega gospodarske-Fa> socialnega, ozemeljskega in ° $e zlasti prvič — tudi fi-načnega programiranja.
Odkrito in odprto je Comelli rc,lSvnaval odnose v srednji E v-.J*1 ter še zlasti sodelovanje s d kjer je podčrtal vlogo l°van miru in Pobudnice sode-
eJ*ri obravnavi vseh teh vpra-ZnJ je Comelli izhajal iz o-SfPvne ugotovitve, da je deže-g^/Ufrtcmija - Julijska krajina s posebnim statutom in v odnosu do države strogo B ,r?7a na spoštovanju svojih fstojnosti, toda to po pravil- \ jj. ln ne restriktivni razlagi čr- \ ' • ln duha ustave ter posebne-0astatuta.
ute iake> Široke in politično slemullene’ razlage nismo za-w *o smo analizirali tisti izjave Comellija, ki se ne-sve rfdn° nanaša na slovenska £ oifična vprašanja. Kaj pome-ni uojboij natančno spoštova-^ določb člena 3? Pristajanje s trazs°dbe ustavnega sodišča in tj®”1, na do skrajnosti omeje-VsePrisiojnosti dežele? Zahteva kre Slovenoev je, da dežela u-širnu V njihovo korist v smislu na0*e razlage omenjenega členih na osnovi drugih števil-S7m,Jlenov ter še zlasti na o-p dr* us e one politične volje, ki sen*'. Poglavjih preveva prednikovo poročilo. bei tej zvezi moramo še poseje Opozoriti na važna poglav-in n ?e 9°i>or o sodelovanju mak vetyem neposrednem de-se fUUčnem odločanju. Povsod bi oV Oovori na način, kot da slonVencev ne bilo, kot da bi ne	narodnostna skupnost
za to obvezo kaj več, ali samo demokristjansko izgovarjanje s postopnostjo? Logično je, da vsi Slovenci upravičeno zahtevamo, da dežela sprejme zakon o priporočilu vladi, da bo pobudnica globalnega zaščitnega zakona. Dežela bo tako tudi v stvarnosti dokazala svojo politično voljo, ]ci drugače ostane samo splošna deklaracija o «po-polni zaščiti etničnih in kulturnih značilnosti)).
Ponovno moramo zaradi tega ugotoviti, da z včerajšnjo izjavo predsednika deželnega sveta ne moremo biti zadovoljni, da smo pričakovali mnogo več, bolj obvezujoče in stvarno.
Nizozemska kraljica v Jugoslaviji
BRIONI, 30. - Na vabilo predsednika Tita je prispela danes na zasebni obisk v Jugoslavijo nizozemska kraljica Julijana s soprogom princem Bernardom. Na Brionih ju je sprejel predsednik Tito s soprogo Jovanko. Ob sprejemu je bil navzoč tudi predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič.
Ob prihodu na puljsko letališče sta holandsko kraljico in njenega soproga sprejela podpredsednik Anton Vratuša in član izvršnega
špekulantom. Opozoril je navzoče prefekte, naj bodo budni in naj izvajajo stalno in strogo nadzorstvo. Minister je dejal, da vladni odloki določajo stroge kazni za trgovce, ki ne bodo spoštovali vladnih predpisov.
Zato bodo na vseh prefekturah u-stanovili urade, ki bodo na razpolago prebivalcem za pritožbe in informacije.
V senatu so danes proučili in odobrili vladni zakonski odlok o nadzorstvu cen proizvodov velike industrije. Za odlok so glasovali predstavniki leve sredine, ostale skupine pa so se vzdržale glasovanja. Zakonski odlok določa v bistvu zamrznitev cen proizvodov velikih industrijskih podjetij, ki so imele v letošnjem prvem pollet-in najmanj dve milijardi lir prometa, do 30. junija prihodnjega leta. Morebitne spremembe cen bo morala odobriti vlada. Medtem se je v poslanski zbornici nadaljevala in zaključila razprava o zakonskem odloku o zamrznitvi stanarin in najemninskih pogodb do 31. januarja prihodnjega leta. Poslanska zbornica je danes zaključila tudi razpravo o zakonu o delavskih pravdah. Gre za zakon, ki ureja sodni postopek o sporih med delavcem in delodajalcem. Ob zaključku razprave je minitser za delo Bertoldi odgovoril na razne posege in pripomnil, da bo odobritev zakona omogočila hitro rešitev od 120 do 130 tisoč sporov letno.
Zahteve železničarjev za izboljšanje življenjskih pogojev
RIM, 30. — Sinidkalna federacija železničarjev je sestavila osnovne zahteve, ki jih bo v najkrajšem času predložila vladi. Železničarji zahtevajo bolj skrbno politiko naložb za obnovitev naprav; izboljšanje delovnih pogojev in delovnega ambienta; večje sindikalne pravice; povišanje 40.000 lir mesečno plače za vse uslužbence in druge normativne izboljšave. Te zahteve so sindikati CGIL, CISL in UIL odobrili na zasedanju izvršnega odbora federacije železničarjev, ki je bilo v soboto in nedeljo v Ariccii.
pa ni pričakovati dosege sporazuma vsaj do konca avgusta. Ves svetovni tisk je včeraj objavil vest o sporazumu med vlado in Patet laom, pa celo postavke sporazuma in sestavo nove . vlade. Po teh vesteh je sporazum predvideval nevtralizacijo dveh glavnih mest Laosa, Vientianeja in Luang Praban ga, razmejitev področij pod nad-zorsvom vlade in partizanov ter konec vmešavanja ameriške obveščevalne službe v notranje zadeve države. Novi vladi naj bi predsedoval princ Suvana Fuma, voditelj Patet laa Sufanuvong pa naj bi bil imenovan za podpredsednika.
OBSEŽEN GOVOR PREDSEDNIKA DEŽELE F.-J. K. COMELLIJA
Napreden politični program dežele Zgolj splošne obveze do Slovencev
Pomanjkljiva izjava o izvajanju člena 3 in samo «spodbujanje» vlade in parlamenta Obramba deželne avtonomije brez omenjanja prisotnosti Slovencev - Zaprtje proti fašizmu in konstruktiven odnos do levice, sodelovanje s sindikati in drugimi skupnostmi, napoved demokratizacije in decentralizacije - Poudarjeno gospodarsko, socialno in ozemeljsko načrtovanje, za kar je bilo ustanovljeno novo odbornistvo
RIM, 30. — Sindikati državnih u-službencev so ugodno sprejeli obveznost vlade, da bo do 15. avgusta odobrila ukrepe, ki se nanašajo na sporazum, ki je bil sklenjen med sindikati in državno upravo 17. marca letos. Hkrati sindikati poudarjajo, da bo morala vlada spoštovati vsebino sporazuma
Novi predsednik deželnega odbora Comelli s tajnikom deželnega sveta Lovriho (desno). Za Comellijem je novoizvoljeni odbornik za finance Coloni
Demantirane vesti o sporazumu v Laosu
VIENTLANE, 30. - Tako laoška vlada kot Patet lao sta demantirala vest o domnevnem sporazumu za rešitev politične krize v Laosu s sestavo nove koalicijske
sveta Hrvaške Novak Pribičevič. , vlade. Oba glasnika sta izjavila, da. Nizozemski kraljevski par bo ostal j so na pogajanjih med vlado in parna Brionih do 1. avgusta.	I tizani dosegli «važne napredke*, da
................................................mn..................
TRETJE KULTURNO SREČANJE MED SOSEDNIMI NARODI
Kamenica 73 - v znaku boja za priznanje obstoja in pravic beneških Slovencev
Izvolitev beneških predstavnikov v odločujoča telesa in nastajanje novih prosvetnih društev dajeta žarek upanja, da se bodo pričela reševati odprta gospodarska in narodnostna vprašanja, sta v svojih govorih poudarila Emil Cenčlč in Izidor Predan
I ogled na del množice udeležencev tretjega kulturnega srečanja obmejnih dežel, ki je bilo v nedeljo popoldne na
Kamenici v Beneški Sloveniji
itiiiiiiiiiiiiimiiiii*iiiiiimnmiHiMimmiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivvmiiiitiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi|l||,„limilll||||||||||||||||||||||||||||||||||||)
ZARADI VRSTE NEPRAVILNOSTIM PRITISKOV
obstajala, ne bi bila stvar-Lahi. s. svojimi značilnostmi. Plavi0 bi nave(jli številna po-Sanin" Za Primer pa omenimo Ste,,?, °bvezo o reorganizaciji ielno b komisij, ki so pri de odbn svetu in pri deželnem lo ru in kjer smo Slovenci ze-snrp^°k° zastopani, nujnost novmembe že veljavnih zako nenn 171 sPrejemanja novih ob Ven<Jrednem sodelovanju slo Int nar°dnostne skupnosti. Kai kon^no dežela ter država, na 1nPomeni splošna in megle bujnueza’ da b° dežela spod vlado in parlament? Je
Grška opozicija zahteva razveljavitev referenduma
Po uradnih rezultatih je za odpravo monarhije glasovalo 78,5 odstotka volivcev, proti pa 21,5 ■ Poraz fašističnega režima v večjih mestih
ATENE, 30. — Referendum v Grčiji za odpravo monarhije ni prinesel presenečenj, vsaj kar se tiče končnega rezultata: novi ustavni ureditvi države je reklo »da* 3.860.195 volivcev, kar v odstotkih znaša 78,5, za «ne» pa se je odločilo 1.060.138 Grkov (21,5 odst.). Prav tako ni nobeno presenečenje, da so se fašistične oblasti tudi med samim potekom glasovanja Ooslužile raznih nezakonitih metod pritiska, da bi vplivale na končni izid referenduma. Opozicijske stranke in organizacije so že navedle vrsto nepravilnosti bodisi pri načinu poteka glasovanja, kot tudi pri končnem štetju glasov, ki so ga opravili vladni funkcionarji, ne da bi sodne oblasti ali predstavniki opozicije smeh nadzorovati njihovo delo. Presenečenje — edino v tem referendumu — pa predstavljajo volilni rezultati v nekaterih velikih mestih kjer se je proti režimu izreklo tudi do 50 odstotkov volivcev.
Rezultat je presenetljiv, predvsem glede na dejstvo, da so na podeželju polkovniki prejeli skoraj 100 odstotkov glasov, vendar ga je mogoče razložiti: v velikih mestih je namreč prav gotovo teže nadzorovati vsakega posameznega volivca, teže je tudi izvajati na vsakega osebni pritisk, kot se je dogajalo na podeželju. K temu moramo še dodati prisotnost (predvsem v Atenah) določenega števi-
Papadopulos in njegov bivši kralj
la tujih opazovalcev in dopisnikov, ki so obiskovali volišča (v nekatera jih sicer niso pustili) tako da so morali vladni funkcionarji, ki so predsedovali volilnim sekcijam, spoštovati vsaj najbolj osnovna pravila demokracije.
Primerov nepravilnosti pa je na stotine: Oivši premier Kanellopulos je napovedal, da jih bo opozicija
vrhovno sodišče ter zahtevali razveljavitev referenduma. Dokumentacija, ki so jo zbrali doslej, zadeva samo nekaj desetin volišč na dvanajst tisoč, vendar je dovolj zgovorna: bivši poslanec Kefalli-nos je z otoka Zakyntos sporočil, da so skrutinatorji pripravili zapisnik o izidu glasovanj, še preden so se ta sploh začela. V nekaterih vaseh na tem otoku pa so «zmanj-kales glasovnice z napisom «ne». tako da so volivci namesto dveh prejeli eno samo glasovnico, seveda ono z «da». Bivši župan otoka Kalimnos, Kapelas, je zahteval pojasnila o vzrokih pomanjkanja glasovnic z «ne». Pravdnik krajevnega sodišča ga je povabil na razgovor, nato pa ga je aretiral. Bivši minister Stamatis je povedal, da je na nekem volišču neki policijski major pozival volivce, naj glasujejo za režim. V istem sedežu so na koncu prešteli samo glasovnice v prid režimu, ostale pa so uničili.
«Začasni* predsednik Papadopu-los, ki ga je referendum potrdil za «stalnega» (razen če ne bo vrhovno sodišče sprejelo priziva opozicije, kar pa ni verjetno) ie v svojem današnjem proglasu po televiziji izjavil, da je glasovanje poteklo «v ozračju absolutne svobode*, ter je ostro napadel predstavnike opozicije, češ da so Ra-
zbrala v belo knjigo, na osnovi . Hrani ljudje*, ki jih mora grški katere	bodo vložili	priziv na • narod »zaničevati*.
Poudarek na odprtih vprašanjih gospodarskega in narodnostnega značaja Beneške Slovenije ter žarek upanja, da se bodo ta vprašanja pričela reševati, to je izzvenelo iz pozdravnih govorov Emila Cenčiča in Izidora Predana udeležencem tretjega kulturnega srečanja na Kamenici. To upanje črpata govornika v izvolitvi predstavnika beneških Slovencev v deželni svet in izvolitvi vsedržavnega ministra s pomočjo beneških glasov ter v prebujanju narodnostne zavesti prebivalstva Nadiških dolin, ki se kaže v nastajanju vedno novih kulturnih društev ter v njihovem medsebojnem delu, da bi odpravili gospodarsko zaostalost in narodnostno zatiranje svojega prebivalstva. Predstavnik duhovnikov, ki se zbirajo okoli lista Dom, Emil Cenčič je rekel:
»Dragi prijatelji, ki ste prišli od vseh krajev na tale naš današnji praznik, srčno vas pozdravljam in vam želim, da se naužijete malo duševnega in telesnega veselja.
Letos je naša Benečija dosegla dva pomembna uspeha. Prvikrat se je zgodilo, da je postal deželni svetovalec v Trstu naš Benečan, ki se je rodil in živi v Nadiških dolinah, ki lepo pozna naše gospodarske in narodne, posebno pa probleme emigracije, zaradi katere so se izprazinle naše vasi. Tako ima sedaj naša Benečija svojega človeka v deželnem parlamentu, ki bo govoril v njenem imenu in se zanjo zavzemal. Tega človeka, Romana Specogno, smo želeli imeti danes med nami na Kamenici, kakor na Matajurju pred dvema letoma in večkrat v Čedadu na vsakoletnem prazniku emigrantov, pa najbrž zaradi številnih drugih opravil ni mogel priti.
Drug pomemben uspeh za Benečijo je bila izvolitev senatorja Maria Torosa v volilnem kolegiju Čedad -Benečija. Predsednik vlade Rumor ga je v novi vladi imenoval za ministra za dežele. Benečija ima tako v vsedržavni vladi svojega človeka, ki, četudi se ni rodil v Benečiji, jo zastopa, ker je zbral
glasove njenih prebivalcev.
če smo do sedaj pričakovali rešitev številnih in težkih vprašanj ter preporod Benečije vedno le od solidarnosti tujih ljudi, sta danes ta rešitev in preporod v rokah deželnega svetovalca Romana Speco-gne in ministra za dežele, senatorja Maria Torosa. Pa tudi v naših rokah je ta rešitev, ker moramo in bomo podprli njuno delo in pobude, da se začneje za Benečijo lepši in srečnejši časi.
Gorje nam, če ti dve važni priložnosti postaneta jalovi za Benečijo.
Dragi Benečani! Vsako leto pride tisti smešni čas, ki se kliče pust, v katerem se ljudje omaškerajo in se pokažejo drugačni kot so. Bolj kot je čudna maska, bolj se ji človek smeji — že dolgo let nam nočejo v Benečiji priznati slovenskega obraza in nam vsiljujejo drugo podobo, ki ni naša. Kakšen med nami se je vdal takemu vsiljevanju in je postal samemu sebi, drugim ljudem in celo Bogu smešna pretvara. Mi smo Slovenci po krvi in nas ni ter nas ne sme biti sram, kar smo. Biti Slovenec ni nič krivega in nasprotnega do Italije, ker smo bili, smo in hočemo ostati zvesti italijanski državljani.
Zato združimo vse naše moči in preženimo strahove ter uničimo smešnega pusta, ki ponižuje in žali našo Benečijo. Dragi Benečani, lepši časi se nam odpirajo, poskrbimo. da jih ne zamudimo*.
Predsednik kulturnega društva »Ivan Trinko* Izidor Predan pa je dejal:
V imenu kulturnega društva »Ivan Trinko* prav lepo pozdravljam vse prisotne na tretjem kulturnem sr^ Čanju med sosednimi narodi. Posebno pa pozdravljam drage goste iz Slovenije, Koroške in Furlanije -Julijske krajine. Lepo se žahvalju-jem vsem nastopajočim pevskim zborom in folkloristom ter vsem prijateljem, ki so nam pomagali prirediti naše tretje srečanje.
Mislim, da ni lepšega kraja v Beneški Sloveniji, kot je Kamenica.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Novoizvoljeni predsednik deželnega sveta Antonio Comelli je včeraj prečita! skoro petdeset strani obsežno programsko Izjavo deželnega odbora, ki je razdeljena na pet poglavij: politična u-smeritev, programska usmeritev, programiranje, demokratično sodelovanje in ureditev deželne uprave.
V prvem poglavju, ki govori o politični usmeritvi, je tudi nekaj odstavkov pod naslovom: «Zaščdta slovenske narod-
nostne manjšine«, kli se dobesedno glasijo:
«Da bi utrdili demokratično zavest, omikani napredek in obogatili evropsko vlogo, dajemo še nadalje poseben pomen in važnost uveljavitvi demokratične politike do slovenske manjšine, ki se je izvajala s pozitivno ocenjenimi rezultati.
Državljanom slovenskega jezika mora namreč biti z ustreznimi n-krepi zagotovljena čedalje bolj popolna zaščita in ohranitev njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. O-čitno je, da se ta usmeritev lahko nadalje učinkovito izvaja na državni in deželni ravni samo v političnem okviru leve sredine in v okviru različnih pristojnosti države, dežele in drugih javnih uprav.
V	tej zvezi namerava najbolj natančno spoštovati načela določena v 3. členu posebnega statuta za vse, kar spada v njene pristojnosti. Dežela bo zavzela odločno in trajno stališče v odnosu do vlade in parlamenta, da bi ju spodbudila k izdaji potrebnih ukrepov za popolno izvajanje pravic slovenske manjšine.*
V	prvem poglavju je Comelli orisal politični okvir, ko je dejal, da se ustanavlja deželni odbor na osnovi sporazuma med štirimi strankami, ki so se obvezale, da bodo nadaljevale politiko sodelovanja leve sredine v deželi Furlaniji - Julijski krajini in da gre za sestavo tako imenovanega »organskega* odbora, v katerem so zastopani vsi štirje partnerji. Comelli se je nato skliceval na premik na vsedržavni ravni, ko se je obnovilo sodelovanje leve sredine, kar pomeni tudi priznanje vsem onim, ki so z zaupanjem gledali na takšno sodelovanje na deželni in krajevnih ravneh.
Prvo poglavje o politični usmeritvi nato obravnava nekatera zanimiva in važna vprašanja. Govori o utrditvi demokratičnega družbenega reda, ko je še zlasti sedaj treba ustvariti okrog politike demokratičnega razvoja in reform širše sodelovanje ljudskih množic, srednjih slojev, proizvajalcev in vseh, ki so za sodobna in napredna stališča. Comelli je menil, da je leva sredina v sedanjih okoliščinah edina možna politika utrjevanja demokracije v njeni originalni zamisli, ki izhaja iz ustave in odporniškega gibanja in ki se bo lahko odločno in učinkovito uprla vsem pojavom obnavljajočega fašizma.
V	okviru teh obveznosti je treba nadaljevati z odločnim bojem proti vsem pojavom škvadrizma, ki so žal zajeli tudi našo deželo in ki kot vsako drugo nasilje objektivno krepi fašistično desnico. V tem zgodovinsko - političnem okviru je treba v celoti jamčiti demokratični red in razvoj vseh svoboščin ter istočasno voditi pogumno akcijo za pre-osnovo družbe in reforme. To pomeni, da je treba zagotoviti politično stabilnost in se izogibati premikom, ali popuščanju skrajni desnici.
Glede odnosa do opozicije, pravi Comelli, mora ostajati jasen odnos med večino in opozicijo brez zmedenih konceptov skupščinskega sistema. Levi center je avtonomen in bo nadaljeval s stalnim, konstruktivnim vzporejanjem s silami, ki so prisotne v deželnem svetu in ki se sklicujejo na ideale odporniškega gibanja.
Dežela bo utrjevala svojo avtonomijo v dialektičnem odnosu z osrednjimi oblastmi, ker so ji jasne njene dolžnosti ter istočasno tudi njene pravice in pristojnosti, ki so lastne deželam s posebnim statutom. Glede odnosov z državo je Comelli podčrtal, da je treba čimprej doseči izvajanja člena 50, povsem preurediti vojaške služnosti in doseči večje naložbe družb
državno udeležbo.
V	tem okviru je tudi zelo zanimivo poglavje, ki govori o »odnosih s socialnimi in sindikalnimi silami*. Politika demokratičnega napredka in socialne preosnove že po svoji naravi zahteva stalno povezavo z raznimi socialnimi silami in predvsem s sindikalnimi organizacijami delavcev, s katerimi dežela spodbuja dialektičen, odprt in konstruktiven odnos ter sodelovanje. Nadalje je rečeno, da se družbo ne preosnavlja samo s sodelovanjem političnih sil, temveč tudi s prispevkom vseh živih sil, ki v njej delujejo in ki jih predstavljajo krajevne avtonomije ter socialne, kulturne in mladinske or-
ganizacije, ki so pogosto v prvih vrstah in ki opozarjajo na nove potrebe. Dežela mora biti torej na razpolago za napredek, za reforme in proti vsem nazadnjaškim in omejenim interesom. Dejstvo je namreč, da je politika demokratičnega razvoja in socialne preosnove v nasprotju s tistimi sloji, ki delujejo sicer v okviru zakona, ki pa se upirajo socialni preosnovi in v ta namen izkoriščajo nacionalizem, lokalitem in kvalunkvizem.
Naslednje podpoglavje je, kot smo že omenili, posvečeno zaščiti slovenske nacionalne manjšine. Nato pa je v dveh podpoglavjih govor o mednarodni vlogi Furlanije - Julijske krajine. Najprej se ugotavlja, da se v tako nevralgičnem evropskem področju, kot je naša dežela, zahteva nadaljevanje demokratične politike gospodarskega in socialnega razvoja, a istočasno tudi utrditev politike miru in mednarodnega sodelovanja z vsemi sosednimi državami in z vso srednjo in vzhodno Evropo, s katero ima dežela tradicionalne gospodarske in kulturne odnose. Prebivalstvo dežele bo tudi v prihodnosti dalo važen in nujen prispevek k politiki notranjega in zunanjega miru in se bo uprlo proti kakršnemukoli poskusu povratka k tragični preteklosti sporov in spopadov, ki mora biti za vedno premagana. Zaradi, tega predstavlja tudi eno izmed osnovnih obveznosti političnih nalog dežele, da bo še nadalje krepila svojo mednarodno vlogo tako v odnosih do Vzhoda in Zahoda kot v odnosih do EGS in držav« Sredozemlja.
še posebej pa je govor o odnosih med sosednimi področji in je v tej zvezi rečeno, da bodo dežela deželni odbor in neposredno zainteresirane krajevne ustanove v okviru svojih pristojnosti nadaljevale razvijati politiko prijateljstva in sodelovanja s sosednimi deželami Slovenijo, Koroško, Hrvaško in Štajersko, da bi še zlasti poglobili vprašanja urbanizma, pristanišč in trgovine, kulturne izmeniave ter znanstveno in industrijsko sodelovanje Dežela bo poglobila sodelovanje z Venetom in z drugimi italijanskimi deželami zlasti glede razvoja prometa, pobud za preprečevanje onesnaženja morja in ustvarjanja pristaniškega sistema zgornjega Jadrana, ki mora temeljiti na Trstu in Benetkah in ki naj se izogne škodljivi konkurenci ter naj
(Nadaljevanje na 6. strani)
DANES
Deželni »vet j« te pri prvih glasovanjih izvolil prediednika, deset odbornikov in dva namestnika, saj ima leva sredina zagotovljeno večino. Deželni svet je poleg tega ustanovil pet komisij, ki so izvolile predsednike, podpredsednike ter tejnike. Po obsežnem poročilu novega predsednika Comellija, ki ga komentiramo na drugem mestu, je bila seja prekinjena. Razprava se bo pričela v sredo in verjetno zaključila že v četrtek, ko bo svet tudi glasoval o zakonu, s katerim se ustanavljata dve novi odborniltvi.
Notranji minister se je včeraj sestal s prefekti južnih pokrajin in z njimi razpravljal o vladnih ukrepih, ki jih je treba čimprej uveljaviti za zajezitev draginje in inflacije. Minister Taviani je opozoril prefekte, da vladni odloki določajo stroge kazni za trgovce, ki bodo kršili zadevne predpise. Na prefekturah bodo ustanovili posebne urade, ki bodo na razpolago prebivalcem ze pritožbe in informacije. Minister je hkrati pozval državljane, naj sodelujejo pri izvajanju vladnih ukrepov. Vlada bo na današnji seji odobrila osnutek proračuna za leto 1974. Pričakujejo da bodo proračunske postavke v skladu z napovedano politiko varčevanja in proizvajalnih naložb.
Nedeljski referendum v Grčiji se je zaključil s predvideno »zmago* atenskih polkovnikov. Med potekom glasovanja pa je prišlo do tolikih nepravilnosti in primerov nedovoljenega pritiska, da so opozicijske sile sklenile vložiti priziv na vrhovno sodišče. Vse primere nepravilnosti pa bodo objavili v »beli knjigi*.
VČERAJ NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
■V
Ze s prvim glasovanjem izvoljeni predsednik in člani deželnega odbora
Vložen zakon o ustanovitvi dveh novih odborništev - Jutri in v četrtek ves dan razprava o programskih izjavah predsednika Comellga
Deželni svet je danes brez vsakih formalnih uvodov skoraj točno ob 16. uri pričel s trojnimi volitvami. Najprej so vsi deželni svetovalci Sli mimo volilne žare, ob kateri je bil za predsedstvo deželnega sveta tajnik svetovalec Dušan Lovriha in spuščali glasovnico z napisanim
jal zelo malo časa, 'tako" da je predsednik deželnega sveta Ber-zanti že ob 16.18 proglasil videmskega demokristjana Antonia Co-mellija za novega predsednika deželnega odbora. Glasovalo je 59 svetovalcev (nekoliko je zamudil socialist Angelo Ermano), IJer-zanti se je vzdržal glasovanja. 20 glasovnic je bilo belih, Comelli pa je prejel 38 glasov, torej en glas več kot jih ima večina leve sredine.
Takoj zatem sta bili še dve glasovanji, na katerih so bili izvoljeni naslednji odborniki: Francesco De Carli (PSI), podpredsednik in odbornik za načrtovanje ter za proračun:
Antonio Tripani (KD), kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo;
Salvatore Varisco (KD), krajevne ustanove.
Sergio Coloni (KD), finance; Ermenegildo Nardini (PSI), higiena in zdravstvo;
Nereo Stopper (KD), industrija in trgovina:
Bernardo Dal Mas (PSDI), industrija in kulturne dejavnosti;
Bruno Giust (KD), javna dela; Giacomo Romano (KD), delo, strokovna vzgoja, socialno skrbstvo in emigracija;
Cesare Devetag (PSI), turizem: Fabio Mauro (PRI), odbornik s pooblastilom, oziroma pomočnik odbornika za obrtništvo, razvoj zadružništva in nadzorstvo nad zadrugami;
Alfeo Mizzau (KD), odbornik za ekologijo.
Predsednik Berzanti je ob zaključku seje deželnega sveta tudi sporočil, da je bil že predložen zakonski predlog za ustanovitev dveh namestnikov odbornika. Novi predsednik deželnega odbora Comelli pa je po seji sporočil časnikarjem, da bo Gino Cocciani (KD) prevzel od-bomištvo za promet in za osebje, Renato Bertoli (PSDI) pa odbor-ništvo za šport, rekreacijo in mladino, brž ko bo ustrezni zakon sprejet in odobren s strani nadzornih oblasti.
Pri glasovanjih za odbornike je bilo oddanih 61 glasov. Stopper in Coloni sta prejela 39 glasov (en glas več kot jih ima večina leve sredine, kei se je predsednik Berzanti po stari praksi deželnega sveta tudi tokrat vzdržal), večina odbornikov je prejela 38 glasov, Varisco in Dal Mas pa 37 glasov. Pomočnik odbornika Mauro je prejel 38 glasov, Mizzau pa 35 glasov.
Po volitvah je Berzanti sejo deželnega sveta prekinil za tri četrt ure, da so se lahko sestale komisije, ki so izvolile svoje vodstvene organe. V okviru deželnega sveta namreč deluje pet komisij:
I. komisija za vprašanja predsedstva krajevne ustanove, finan-
SnE;	in Proračun - pred/ednik Mi-'
chelangelo Ribezzi, podpredsednik Alealdo Ginaldi, podpredsednik Mario Colli in tajnik Pietro Zanfa-nini.
II.	komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in gorsko gospodarstvo — predsednik Angelo Ermano. podpredsednik Albino Cogo, podpredsednik Antonio Moschioni in tajnik Bruno Chinellato.
III.	komisija za šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo — predsednik Luigi Masutto, podpredsednik Valentino Vitale, podpredsednik Fulvio Bergomas in tajnik Arturo Vigini.
IV.	komisija za industrijo, trgovino in obrtništvo — predsednik Carlo Volpe, podpredsednik Rino Bianchini, podpredsednik Spartaco Zorzenon, tajnik Massimo Persetlo.
V.	komisija za javna dela, urbanistiko, promet in turizem — predsednik Ermanno Rigutto, podpred sednik Angelo Manzon, podpredsednik Otello Bosari in tajnik Giuseppe Specogna.
Sledil je obsežen programski govor novega predsednika deželnega sveta, o katerem poročamo na prvi strani. Ob zaključku seje je predsedujoči Berzanti sklical sejo prve stalne komisije za jutri dopoldne, da bo predložila zakon o ustanovitvi dveh novih odborništev. Deželni svet pa bo pričel razpravo o programskih izjavah Comellija v sredo dopoldne in nato jo bo nadaljeval ves dan, tako v sredo, kakor tudi v četrtek, ko bo najbr-že prišlo do glasovanja in odobritve omenjenega zakona.
• Po treh dneh stavke so se u-službenci hotela ENALC na nabre-žinski obali ponovno vrnili na delo. Osrednje vodstvo ustanove EN ALC v Rimu je namreč sprejelo zahteve sindikalnih predstavnikov, predvsem glede skrajšanja delovnega urnika. Zastopniki sindikalne federacije IGIL, CISL in UIL so sporazum ugodno ocenili in obveščajo goste, da bo hotel od danes dalje odprt.
Romunski izvedenec gost Združenja zadrug
Včeraj so se v Trstu srečali predstavniki tržaške federacije vsedržavnega združenja zadrug in posojilnic ter predsednik osrednje romunske potrošniške zadruge »Centrocoop* iz Bukarešte dr. Dumitru Bejan. Be-jan se je razgovarjal z deželnim
tajnikom združenja Coop Silvinom Paolettom in predsednico tržaške federacije omenjene ustanove Libe-ro Sorinijevo o sodelovanju italijanskih in romunskih zadrug. Dr. Bejan je nato odpotoval v Rim, kjer bo navezal stike z osrednjim vodstvom italijanskega združenja zadrug in posojilnic.
• Drevi ob 20. url se bo sestala na sedežu. Rotonda del Boschetto 3/f, svetoivanska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o ostavki predsednika.
• V Ul. Foscolo 7 se bo drevi sestala rajonska konzulta za Staro mitnico, ki bo proučila delovanje komisij za proračun, šolstvo in promet.

SNOČI NA GRADU
Izjemen
varietejski večer
Pod pokroviteljstvom avtonomne turistične in letoviščarske ustanove je bil snoči na Gradu sv. Justa izjemen varietejski program, ki so ga plakati in krajevni italijanski devnik po mestu najavljali že pred tednom dni, žal pa naš list o tem večeru ni bil obveščen
Spored večera bi moral obsegati vrsto točk, od domačih pevcev do komikov Elia Pandolfija in Sandra Massiminija. Zgodilo pa se je, da se je Pandolfijev nastop omejil le na en, sicer zelo posrečen skeč, Sandra Massiminija sploh ni bilo, od najavljenih pevcev pa sta se predstavila le dva: Umberto Lupi in Fiorella Agliata, ki je zaradi odsotnosti ostalih morala podaljšati svoj pevski nastop.
Osrednji del večera je seveda tvoril orkester Musiclub, ki ga vodi domači dirigent in skladatelj Aleksander Vodopivec. Zaigral je vrsto znanih in manj znanih motivov ter požel pri sicer maloštevilnem občinstvu tople in zaslužene aplavze. Poleg omenjenih sta nastopila še plesalca Evelin Hanak in Marcello Stramacci, ves večer pa je napovedoval mladi Giancarlo luretich.
Pogled na del množice med koncertom godbe iz Pridvora
...............................................................................................................................................
LEP ZAKLJUČEK PROSLAVE 75-LETNICE PP «PRIM0REC» IZ TREBČ
Vsaka kulturno-prosvetna dejavnost koristi naši narodnostni skupnosti
Na zaključni prireditvi so nastopili domači pevski zbor in godba, mladinski pevski zbor «Rdeča zvezda* in godba iz Pridvora - 91-letni Štefan Kralj prejel priznanje za dolgoletno delovanje
V nedeljo zvečer se je v Trebčah zaključila dvodnevna proslava 75-let-nice prosvetnega društva »Primorec* s kulturno prireditvijo, na kateri so sodelovali domači pevski zbor in godba, pevski zbor «Rdeča zvezda* iz Saleža in godba Svoboda iz Pridvora. Prireditev je bila na prostem, na lepem in obsežnem vrtu, ki je za take stvari zelo primeren, in je privabila številno občinstvo tudi iz okoliških vasi in mesta. Kot smo že poročali, so v društveni dvorani uredili dokumentarno razstavo, ki so si jo mnogi ogledali in pri tem vzbujali spomine ter kovali načrte za bodoče delovanje na kulturno prosvetnem področju.
Zelo prisrčno, tovariško so Treben-ci sprejeli goste iz Pridvora, s katerimi so Umi sklenili pobratenje in vedno tesno sodelujejo. Dolina je navezale stike s Kočevjem, Trebče s Pridvorom: prav bi bilo in tudi zelo koristno, da bi se tudi druga prosvetna društva, šole in vasi povezale z društvi, šolami in organizacijami Sloveniji, zlasti na Primorskem.
Ob prihodu v Trebče je godba iz PTMTOra "najprej zaigrala nekaj komadov pri spomeniku padlim, nato pa sta na prireditvenem prostoru izmenično igrali pridvorska in trebenska godba, dokler se ni začel kulturni program. Za otvoritev in dobrodošlico vsem gostom je pevski zbor p.d. »Primorec* zapel Zdravljico. Nato je tajnik društva Renato Kralj v svojem govoru orisal zgodovino in delovanje
NUiniimiiiniiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiifiiiiiiiiniiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
PO MIRNI PROTESTNI AKCIJI V K0R0NEJ5KIH IAPORIH
Kaznjenci so seznanili časnikarje z zahtevo po demokratičnih reformah
Potrebna je korenita sprememba fašističnega kazenskega zakonika in postopnika, ker nasprotujeta ustavi - <rSlovansko govoreči» zaporniki zahtevajo spoštovanje svojih pravic pred sodiščem
Rrvič se je v Italiji zgodilo, da ■e je skupina časnikarjev lahko sestala z odposlanstvom jetnikov in z njimi razpravljala o reformi kazenskega sistema, ki jo — ponekod nasilno, v Trstu pa na miren način — zahtevajo od vlade in republiškega parlamenta.
Na zahtevo kaznjencev in s privoljenjem ravnatelja dr. Brunettija se je večje odposlanstvo kaznjencev srečalo s tržaškimi časnikarji in jim orisalo svoje osnovne zahteve, za katere lahko iskreno rečemo, da so resne, utemeljene in da sploh spadajo v omikano družbeno ureditev, ki želi prekiniti s srednjeveško prakso »družbenega maščevanja*.
Kaj zahtevajo, torej, kaznjenci od parlamenta? Demokratičnejši kazenski pregon v sodnem postopku (spremembo iz preiskovalnega v tožil ni sistem), medtem ko naj kazen zares teži k rehabilitaciji jetnikov.
»Hočemo delati, morali bi se izučiti poklicev, da se bomo lahko vrnili na svobodo brez nevarnosti kroničnega vračanja za zidove jet-nišnice*, je dejal njihov zastopnik. 80 odstotkov kaznjencev lahko družba preusmeri s študijem in delom, kajti zločin je marsikdaj posledica socialnega položaja in poznejših diskriminacij, ko se bivši zapornik, po prestani kazni, ne more vključiti v družbeno dogajanje, ne najde dela in je pot nazaj k zločinu edina rešitev pred bedo.
V zaporih jetniki lenarijo, redki pa, ki lahko opravljajo »domača* dela, prejemajo le nekaj lir. Podjetja, ki bi bila zainteresirana za izkoriščanje (in prekvalifikacijo) delovne sile v zaporih, pa odvrača sama državna oblast, ko terja zase kar 120-odstotno provizijo, ki se računa na »plačah* jetnikov. Le ti pa bi radi delali po sindikalnih plačah, kajti samo tako bi lahko eno tretjino uporabili za izplačevanje sodnih stroškov, eno tretjino za povračilo škode, ostanek pa zadržali zase in se s tem navezali na delo.
Delegacija jetnikov je nato predlagala, naj bi sodni sistem znatno posodobili. Sodni postopek je prepočasen (dokaz za to so statistike o tržaškem zaporu, kjer je od skupnega števila 239 jetnikov komaj 112 dokončno obsojenih, 59 pa še čaka na sodno obravnavo). Manjše prekrške bi lahko kaznovali z upravnimi akti (globami, na primer), medtem ko naj bi se sodstvo ukvarjalo le z resnejšimi primeri. V tem primeru pa naj postopek sloni na anglosaškem sistemu, ko mora oblast dokazati krivdo, ne pa obtoženec svoje nedolžnosti.
Glede sodnega postopka je šesterica delegatov jetryškega kolektiva dala besedo tudi jugoslovanskemu kaznjencu, ki je spregovoril v imenu »slovansko govorečih jetnikov*. Vsi so se strinjali, da bi na tržaškem sodišču morali zagotoviti dosledno prevajanje (ne samo izpraševanja, temveč tudi drugih aktov in listin), sicer je resno okrnjena možnost teh obtožencev, da si zagotove uspešno obrambo. Enako prosijo ti kaznjenci, kolikor so jugoslovanski državljani, pravico, da preko konzularnih oblasti vdržu-jejo zvezo z družinami in svojimi branilci.
Delegacija je zahtevala tudi, naj parlament, pri obravnavi reforme kazenskega zakonika in postopnika, ki ga še prežema duh fašistične dobe, odpravi »politične prestopke* in vse oblike represije; pri tem pa so dodali, da se to v Trstu — po imenovanju novega direktorja, od februarja letos — ne dogaja.
Glede samega življenja v zaporih so jetniki zahtevali predvsem troje: zdravstveno zaščito (zdravnik prihaja le poredkoma in je slabo plačan, vsega sto tisoč lir mesečno, za ta znesek pa nudi le »oskrbo vojaškega tipa*), pravico do šolanja in plačanega dela ter možnost občasnih «dopustov» pod posebnimi pogoji. Take dopuste, kot znano, pozna več držav, med temi Jugoslavija.
Osnovna pa je zahteva, so poudarili jetniki, da se nekdanjim jetnikom, po osvoboditvi, omogoči rehabilitacija in vključitev v koristno družbeno življenje. Državna podjetja bi, na primer, lahko zaposlovala določen odstotek nekdanjih jetnikov, ki bi jih k poklicu priučila že med prestajanjem kazni. »Večina si nikoli več ne želi povratka v zapor*, je poudaril jetnik, »mnogi pa so k temu sedaj primorani, ker nimajo izbire*. Drugi pa je še dodal: »Šele če bi nekdanjemu jetniku dali prvo možnost in bi je ne izkoristil, tedaj se zanj res lahko uporabi pojem običajnega zločinca in je treba z njim postopati drugače*.
Na vprašanja časnikarjev so jetniki poudarili tudi, da si želijo reform, ki jih je vlada obljubila, da pa je treba marsikdaj spremeniti tudi miselnost ljudi, še posebej v sodstvu, kjer mnogokateri ostro nasprotujejo vsakršni obliki družbenega napredka. Take bi morali odstraniti.
Posebno so se sklicevali na ustavo, ko — na primer — določa, da mora vsak obtoženec imeti možnost pravne zaščite. V ta namen bi morali iz državnih skladov nuditi revnejšim možnost prave obrambe, ker sistem »uradnih*, a neplačanih branilcev, sploh ne koristi. Dejansko je nepremožen državljan že vnaprej dvakrat obsojen.
Glede same protestne akcije so jetniki poudarili, da se je je, na miren način, udeležilo 160 kaznjencev. Bila je mirna, ker tržaški kaznjenci odklanjajo vsako obliko nasilja. Zato tudi niso nikoli prosili za razgovor s predstavnikom tržaškega sodstva. Zahtevali so le razgovor s časnikarji, da javnost seznanijo s svojimi demokratičnimi zahtevami. V prihodnje bodo prosili še za razgovor s poslanci in senatorji tržaškega okrožja, vsekakor pa je z včerajšnjo tiskovno konferenco akcija zaključena.
društva, ki je imelo veliko vlogo, in jo še ima, pri osveščanju in kulturnemu napredku vasi, pri utrjevanju narodnostne in napredne zavesti vaščanov. To je prihajalo do izraza z razvejanim kulturnim delovanjem in je bilo potrjeno z veliko udeležbo in žrtvami v narodnoosvobodilnem boju. »Prvobitna samozavest, da kot narodnost obstajamo, zavest, da mora ta narodnost ostati pri življenju, da se mora razvijati in uveljaviti, je dajala našim prvim prosvetarjem moči in volje do dela. Danes se moramo zahvaliti prav tem našim prvim kulturnim delavcem, ki so bili preprosti kmetje in delavci — proletarci, da imamo v naši vasi kulturne, športne in gospodarske ustanove, ki v svoji omejeni obliki delujejo še danes. Obenem se moramo zavedati dolžnosti, da njihovo delo nadaljujemo in utrjujemo z bojem za naše narodnostne in socialne pravice*. Tako je poudaril tajnik prosvetnega društva, ki je še dejal, da je vsako prosvetno delo, delo v korist naše skupnosti, naj si bo to pevski ali godbeni nastop, dramska prireditev ali drugo, velika o-brambna moč naše narodnostne skupnosti tudi v teh časih ko fašistične sile potuhnjeno ali odkrito rovarijo.
Med zaslužnimi prosvetnimi delavci je omenil pokojnega Danila Kralja (po domače Polonča), ki je v najhujših časih, čeprav samouk, učil pevce in godce, da ni zamrla slovenska pesem.
Za dolgoletno prosvetno delovanje so podelili diplomo soustanovitelju prosvetnega društva 91-letnemu Štefanu Kralju (po domače Jerin), za sodelovanje mladinskemu pevskemu zboru »Rdeča zvezda*, godbi iz Pridvora in družini Don, pri kateri je društvo imelo svoj prvi sedež.
Prosvetnemu društvu je čestital ob lepem jubileju predsednik Zveze kulturno - prosvetnih društev iz Kopra Vlado Rotar, ki je poudaril važnost medsebojnega spoznavanja in sodelovanja, v imenu SPZ pa je prinesel pozdrave, čestitke in priznanje Edvin Švab.
Atilij Kralj je recitiral svojo pesnitev v narečju, nato sta nastopila domači pevski zbor pod vodstvom Cezarja Možine ter pevski zbor Rdeča zvezda pod vodstvom Janka Obada. Združeni pevci so še zapeli ob sprem ljavi godbe, za zaključek pa je imela koncert pridvorska godba, ki je žela splošno priznanje in je morala igrati, na željo občinstva, tudi izven programa. Tudi domači pevci in mladinski zbor iz Saleža so s svojo pesmijo navdušili občinstvo. Prirediteljem gre vse priznanje, društvu pa želimo, da bi še naprej in z lepimi uspehi nadaljevalo svoje poslanstvo.
poslal tisku pismo. V njem je reče no: »Ker se zaradi kratkega časa na razpolago ne morem posloviti, kot bi bil želel, želim s tem pismom izraziti svoja spoštljiva čustva in grenkobo, da zapuščam tržaško mesto.	j
Dolžar sem se zahvaliti za odprto in pomembno sodelovanje vsem krajevnim, civilnim in vojaškim oblastem, parlamentarcem, sodstvu, diplomatskemu zboru, političnim strankam, podjetjem ... in tisku, ki izpolnjuje z občutljivostjo svoje dolžnosti v službi skupnosti*.
Še posebej se je prefekt zahvalil osebju svojih uradov in kvesture in zaključuje: »Ljudstvu Furlanije -Julijske krajine najiskrenejša želja po napredku in sreči. Trst in Tržačane objemam z vsem srcem*.
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj z naslovi in izpiti za dve mesti asistenta na kemičnen oddelku pokrajinskega laboratorija za higieno in profilasko. Interesenti lahko predložijo prošnjo do 15. septembra skupno s predpisanimi dokumenti. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani, ki imajo univerzitetno diplomo iz kemije ali kemije in farmacevtike ter habilitacijo za opravljanje poklica in nimajo več kot 35 let.
Za informacije naj se interesenti obrnejo na tajništvo pokrajine. Ul. Geppa 21/III. nad. ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure.
TUDI V NAŠEM MESTU PRIMANJKUJE GORIVA
Gost promet na mejnih prehodih zaradi zapore bencinskih črpalk
Stavka prodajalcev goriva se bo zaključila jutri ob 7. uri, na avtocestah pa bodo črpalke danes zaprte Tudi včeraj je prešlo mejo mnogo tujih turistov
V Trstu so bile včeraj zaprte skoraj vse bencinske črpalke. Gorivo so točili samo pri nekaterih črpalkah podjetja AGIP, ki pa so razpolagale le z majhno količino, ki je popoldne dosegla skupno 4.000 litrov. Odprte so bile še nekatere druge črpalke, vendar pa ni bilo tam mogoče kupiti bencina super, ki jim je pošel že ob koncu prejšnjega tedna. Kot je znano nočejo velike petrolejske družbe prodajati bencina super, ker špekulirajo na povišek približno 10 lir. črpalke bodo v Trstu zaprte tudi danes, saj se bo stavka prodajalcev bencina zaključila šele v sredo ob 7. uri. Vendar 'pa je le malo verjetno, da bo takrat mogoče dobiti bencin, saj ne kaže, da bi bile petrolejske družbe pripravljene založiti z gorivom vse črpalke.
Zaradi pomanjkanja goriva je odšlo mnogo Tržačanov napolnit tank čez mejo. Velik naval so zabeležili predvsem na obmejnem bloku pri Fernetičih, kjer se je ves dan vila dolga vrsta vozil. Prebivalci miljske občine so se večinoma po-služili mejnega prehoda pri Lazaretu, kjer je prešlo mejo približno 6.000 ljudi, medtem ko običajno ta številka ne preseže 4.000. Običajen pa je bil promet na prehodih pri Pesku in na škofijah, kjer je bil sicer promet zelo gost, vendar število prehodov ni presegalo števila prejšnjih dni. Mnogo je bilo turistov, predvsem Nemcev, Francozov in Švicarjev. Tako je pri Škofijah prešlo mejo v obeh smereh
kakih 90.000 oseb, med katerimi 40.000 italijanskih državljanov. 30 tisoč jugoslovanskih in 20.000 turistov iz drugih držav, vendar pa so nam zagotovili, da je to število povsem običajno za delavnike in da je ob nedeljah in praznikih promet mnogo hujši.
Zaprte so tudi bencinske črpalke ob avtocesti Trst — Benetke, kjer se bo stavka zaključila danes ob 22. uri. Mnogo avtomobilov je ostalo brez goriva in na pomoč jim je priskočila policija, ki je nudila predvsem tujcem zadostno količino goriva, da so lahko prešli mejo.
**aBi*aaiiiiii*>a|iii>i|ii***iii><ai>iiiiaiMiiaiiii6iiiiivliiaiiiBIiiiiiiii>iiii*iiiaiiiiii>iiaMiiilii«liiiaBiia,iilB,nl|liiililvs,a
USLUŽBENCI PRISTANIŠKE USTANOVE SO ZAVRNILI POSREDOVANJE
Ponovna zaostritev spora v tržaškem pristanišču
Pristaniški delavci danes nadaljujejo stavko
SLOVO DR. ABBRESCIE
Včeraj prispel v Trst novi vladni komisar dr. Antonio Di Lorenzo
Včeraj zjutraj je v Trst prispel novi vladni komisar in prefekt dr. Antonio Di Lorenzo, dosedanji komisar dr. Nicold Abbrescia pa se je poslovil od svojih sodelavcev na krajši svečanosti, ki je bila v soboto. Ob tej priliki se je zahvalil vsem za pozdravne govore in poudaril, da prav v Trstu zaključuje svojo osemnajstletno kariero prefekta. O svojem delu je dejal samo, da je bilo težavno in posejano z nemajhnimi zaprekami.
Ob tej priliki je dr. Abbrescia
V tržaškem pristanišču se je kriza, ko je že kazalo, da bo rešena, ponovno zaostrila. Zaradi nepopustljivega stališča uslužbencev EPT (avtonomne pristaniške ustanove) bodo člani »pristaniških družb* danes spet stavkali, zjutraj pa se bodo zbrali na zborovanju, ki ga sklicuje CGIL-
Do zaostritve je prišlo, ker je kakih petdeset uslužbencev avto nomne pristaniške ustanove EPT zavrnilo pomirjevalni predlog pristaniških delavcev. Ti so se zbrali na svoji skupščini v soboto zjutraj Tedaj so razpravljali o sporu, ki zadeva uporabo mehanskih naprav pri nakladanju in razkladanju blaga. Znano je, da zahtevajo delavci, naj uporaba mehanskih sredstev spada v njihovo pristojnost, ki si jo pa lasti tudi EPT. Ker spor ni rešljiv so člani »pristaniških družb* predlagali kompromisno rešitev: o pristojnosti naj bi odločala rimska vodstva treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, katerim naj bi nastali položaj orisala devetčlanska delegacija.
To naj bi sestavljali po trije predstavniki EPT in »pristaniških družb* ter trije pokrajinski tajniki sindikatov pristaniščnikov CGIL. CISL in UIL. Kot je znano sta manjšinska sindikata CISL in UIL obsodila stavko, ki jo je oklicala CGIL, v kateri je velika večina pristaniščnikov.
Včeraj popoldne pa so se na svoji skupščini zbrali uslužbenci
Normi in Viktorju Stoparju iz Bazovice se je v nedeljo rodil sinček
BOGDAN
Svojemu predsedniku in soprogi iskreno čestitamo, prvo-rojenčku pa želimo zdravo in veselo življenje
Odbor športnega združenja Sloga
Viktorju Stoparju je žena Norma povila prvorejenca BOGDANA
Srečnima staršema iskreno čestitata družini Spetič in Požar
EPT. Bilo jih je kakih petdeset, med katerimi je bila skupina (kakih dvajset), ki je očitno kazala nestrpnost do stališč delovnih tovarišev iz »pristaniških družb*. Posledica takega vzdušja je bil tudi sklep, da se predlog »družb* v celoti zavrnte.
S tem je bila očitno zamujena zadnja priložnost, da bi se spor o pristojnostih glede uvajanja mehanskih sredstev v pristanišču, na kak način ugladil. Kam vodi zaostritev tega spora, ni lahko predvidevati. Je pa res, da taka nepopustljivost nikakor ne more koristiti našemu luškemu gospodarstvu. CGIL je mnenja, da bi arbitraža rimskih vodstev, ki bi odločala enotno in nepristransko, predvsem pa na osnovi pravnih določil, bila vsekakor sprejemljiva. Sedaj se ustvarja občutek, da je bil spor izzvan mimo stvarnih in pravnih pristojnosti. Kako ga bodo rešili, nihče ne ve.
Popravljal je svoj fiat 500,
ko se je avto zaletel vanj
Ko se je 25-letni delavec iz Tržiča, Luciano Valetta, sklonil nad motor svojega fiata 500, da bi ugotovil, zakaj se je avto ustavil, si očitno ni pričakoval, da se bo nekdo v tistem trenutku zaletel vanj. Nekaj minut prej, ura je bila skoraj poldne, se je peljal po Miramarskem drevoredu proti Barkovljam. Nenadoma mu je avto odpovedal in se ustavil. Uspelo mu je zapeljati k pločniku, na mesto, ki se mu je zdelo varno. Izstopil je in se sklonil nad motor. V tistem trenutku je zaslišal presunljivo škripanje zavor, udarec, ki ga je vrgel nekaj metrov stran. Ko se je osvestil je začutil, da ga v nogi skeli, iz rane na roki pa teče kri.
Vanj se je s svojim fiatom 124 za letel 33-letni Giuliano Santin iz Istrske ceste. Iz neznanih razlogov je sunkoma zavrl, a je pri tem izgubil nadzorstvo nad vozilom, katerega je zaneslo vstran, naravnost v ustavljeni fiat 500.
Ranjenega Valetto so z rešilcem Rdečega križa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno levo nogo in močan pretres možganov. Zdravil se bo dva meseca Na kraj nesreče so prišli agenti resi ne policije, ki zadevo preiskujejo.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ
praznuje 4. in 5. avgusta
5-LETN ICO OBNOVITVE
Ob tej priliki priredi
PRAZNIK
V DOMAČI VASI
PROGRAM
SOBOTA, 4. avgusta ob 18. uri otvoritev t ~ z :. *. r t J ob 19. uri nastop godbe od 20. ure dalje ples z ansamblom »POMLAD*
NEDELJA, 5. avgusta ob 12. uri otvoritev ob 19. uri koncert godb na pihala: iz Ricmanj in Vesna iz Križa
nastop pevskega zbora Slavec
od 20. ure dalje ples z ansamblom »POMLAD*
Deloval bo založen bife
Razstave
V občinski umetnostni galeriji razstavlja svoja dela Anita Baldissera. Razstava bo odprta do 7. avgusta.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 31. julija
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.35 — Dolžina dneva 14.48 — Luna vzide ob 7.50 in zatone ob 21.12
Jutri, SREDA, 1. avgusta
PETER
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja 18,7, ob 19. uri 26,4 stopinje, zračni tlak 1014,6 neredno stanoviten, veter 12 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 35 odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,3 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. julija se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 24 oseb.
UMRLI SO: 55-letna Ottilia Faragu-na, 70-letni Bruno Ieserscech, 51-letni Bruno Bertolissi, 60-letni Bruno To-maselli, 62-letni Giordano Schiavini, 64-letna Maria Giovanna Danieli, 81-letna Anna Ferluga por. Mauri! 73-letna Amalia Scabar vd. Malerbi, 90-letna Giuseppina Prešel vd. Šerpo, 76-letni Paolo Santin, 86-letni Luigi Pi-tolli, 71-letni Oscarre Strauss, 70-letni Antonio Vittor, 72-letna Malvina Cat-tabriga por. Bartolotti, 79-letna Elvira Santerme vd. Marculli, 99-letna Maria Luigia Iasbiz vd. Bertogna, 73-letni Ilio Liserani, 88-letna Paola Elini, 73-letni Mario Desimon, 25-letni Salvatore Klun, 74-letna Anna Maria Hor-man vd. Fojan, 78-letna Domenica Cercego vd. Bani, 73-letni Mario Te-deschi, 69-letni Mario Schiappa.
V NEDELJO, 5. AVGUSTA 1973
VSI V DEVIN
Velik ljudski praznik na dvorišču
DEVINSKEGA GRADA
od 13. ure do 1. ure po polnoči
Nastopajo
Folklorna skunine evropskega slovesa
Trije pevski zbori Glasbeni ansambel «Folk» Modemi glasbeni ansambel Godba na pihala Ob 21. uri — velika tombola s skupno 150.000 lir dobitkov Od 22. ure dalje ples Deloval bo dobro založen bife z raznimi specialitetami na žaru
Gledališča
FESTIVAL OPERETE
V	POLITEAMA ROSSETTI
V	soboto, 4. avgusta bo prva predstava tretje operete letošnjega »Festivala operet* in sicer Benatzkega »Pri belem konjičku*. V glavni vlogi bo nastopila Gianna Galli, v baletnih točkah pa plesalci iz St. Wolfganga.
Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni. Pasaža Protti 2, telefon 36-372.
Kino
MIRAMARSKI PARK »Luči in zvoki*
Danes počitek.
Nazionale Zaprto zaradi počitnic.
Excelsior 16.00 »Riuscirš Beppi a sventare le astute trame di Toni e sposare la bella Nina?* Igrata Alberto Sordi in Nino Manfredi. Barvni film.
Grattacielo 16.30 »Al tropico del Can-cro*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice Zaprto zaradi počitnic.
Eden Zaprto zaradi počitnic.
Ritz 16.30 «L ultima časa a sinistra*. Barvni film. Prepovedano mlar' ; pod 18. letom
Aurora 16.00 «UFO allarme rosso, at-tacco alla terra*. Iz ciklusa »Znanost in fantazija*. Barvni film.
Capitol 16.00 «1 diavoli*, Oliver Reed, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Crislallo 16.00 «Sette cervelli per un colpo perfetto*. Barvni film.
Impero Zaprto zaradi počitnic.
Filodrammatico 16.30 «Le amariti proi-bite del dott. Sex». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Andromeda».
Vittorio Vcneto 16.30 »Gli orrori del museo nero*. Michael Young m June Cunningham.
Abbazia 16.30 «Jus primae noetis*. Lando Buzzanca. Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 »Un uomo dalla pelle dura*.
Ideale .16, JO »Per mille dollari al gior-no*.' začhary Hatcher, A. M. Pie-rangeli. Westem film.
SPDT priredi od 4. do 14. avgusta skupinski večdnevni izlet v Dolomite — skupina Brenta. Prijave in informacije pri Norči, UL Geppa 9.
PD Ivan Grbec iz Skednja priredi 15. avgusta izlet v Brezje in na Jezersko. Vpisovanje v društvenih prostorih vsak dan od 18. do 20. ure.
SPDT organizira 5. avgusta 1973 izlet z avtobusom skozi Soško dolino do Bovca in od tam na Mangart. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 pri Norči Zava-dlal do 1. avgusta.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France i ešeren* iz Trsta sporoča, da so v tajništvu šole na razpolaeo maturitetne diplome za sledeča šolska le*«: klasični oddelek m-" mo tooo/70,	znanstve-
ni r-”-'-'- 1968/69. 1969/70 Absolventi lahko dvignejo diplome v tajništvu šole vsak dan od 10. do 12. ure. Prinesti morajo kn'ek za 500 lir in nadomestno potrdilo o opravljenem zrelostnem izpitu.
Strokovni zavod za industrijo in obrt
organizira od 1 do 30. avgusta oo-navljalni tečaj za dijake, kj imajo popravne izpite. Dijaki, ki bi se ga udeležili, naj se takoj javijo na tajništvu šole v Ul. Frausin 12.
Razna obvestila
Slovensko H*-1--»delno društvo obvešča starše, da bo odhod deklic v kolonijo v Nabrežini jutri, 1. avgusta. Otroci naj bodo ob 15.30 na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22. Prosimo, da pridejo tja vsi, ker je pred odhodom zdravniški pregled.
Tržaški partizanski pevski zbor bo imel jutri, 1. avgusta ob 21. uri v Bazoviškem domu v Bazovici odboro-vo sejo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN
(od 13. do 16. ure)
Ali’Angelo doro, Trg Goldoni 8; Ci-polla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44; Miani, Miramarski drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzo-ni, Largo Sonnino 4; INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c,
IUI
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi naše drage
GRAZIELLE
Posebna zahvala č, g. župniku, sorodnikom, sosedom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani.
Družine ROSANO, MILANIČ, KOBAU Nabrežina, 31. julija 1973	j„ MARCHESAN
GORIŠKI DNEVNIK
GOVORA EMILA CENČIČA IN IZIDORJA PREDANA
Izidor Predan
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zato je tudi lepo, da se tu zbiramo ljudje iz treh sosednjih dežel.
Po tej naši dragi zemlji so šle v stoletjih številne vojne vihre, ki so zapustile dosti sovraštva med ljudmi. Z našimi kulturnimi srečanji pa ustvarjamo in poglabljamo medsebojno prijateljstvo ter odpiramo pot širokim oblikam sodelovanje in boljšega razumevanja med narodi.
Kulturna srečanja nimajo samo tega namena, da omogočajo prikaz kulturnih dosežkov sosednih narodov, ampak imajo globlji pomen. Na tem kraju se zbiramo Slovenci iz vseh beneških dolin, da izpričamo oblastem v državi, v kateri živimo, našo obstojnost in jih opo zarjamo na številne probleme, ki čakajo rešitve že mnogo, premnogo let.
Slovenski narod se je stoletja bo jeval za svoje pravice. Skoraj po vsod jih je delno dosegel že pred sto leti. Po raznih krajih Slovenije so pred nekaj leti proslavljali stoletnico ljudskih taborov, na katerih je narod s svojimi kulturnimi in političnimi voditelji zahteval priznanje pravic od takratnih avstrijskih oblasti. Naša kulturna srečanja lahko primerjamo s temi ljudskimi tabori. Zamudili smo sto let, toda italijanski pregovor pravi, da ni nikdar prepozno. Torej ni pre-
pozno niti sedaj, če naš narod enotno nastopa v obrambi svojih pravic.
Treba je spodbuditi dobro politično voljo pri odgovornih oblasteh za priznanje in spoštovanje naših narodnostnih pravic, kakor predvideva člen 6 republiške ustave.
Ta politična dobra volja je manjkala samo za reševanje naših problemov, medtem ko ni manjkala za južnotirolske Nemce, katerim so z znanim »paketom* priznali vse pravice. Novi predsednik italijanske vlade Rumor je pred kratkim izjavil v parlamentu, da bo vlada dosledno izvajala določila v južnoti-rolskem »paketu*, in sploh ni omenil obstoja slovenske manjšine v Italiji in njenih odprtih vprašanj. Šele na kritiko predstavnika KPI Perne in predstavnika PSI De Martina si je zabeležil, kar so mu povedali o Slovencih v Italiji.
To nam ni dovolj in vsa slovenska narodnostna skupnost od Trsta do Trbiža čaka stvarne obveze. Beneški Slovenci pa čakamo priznanje najosnovnejših pravic, predvsem pa priznanje statusa manjšine.
V zadnjem času beležimo pri nas znake prebujenja in premikov na boljše. Po naših dolinah nastajajo nova kulturna društva. Najbolj zadovoljivo pa je to, da enotno nastopamo, čeprav se razlikujemo med seboj, če hočete tudi v ideoloških vprašanjih. Med kulturnimi ljudmi je vedno mogoče najti skupni jezik. To je razveseljivo. Kar nas straši, so nevednost in posledice, ki iz tega izhajajo.
Kulturno srečanje na Kamenici je pomemben dogodek pri prosvetlje-vanju našega prebivalstva.
Pred kratkim je bil izvoljen v deželni svet domačin Romano Spe-cogna. Veseli smo nje:ove izvolitve. predvsem pa njegovih izjav v «Matajurju» in »Primorskemu dnevniku*, da se bo v okviru svojih zmožnosti boril v deželnem parla-mestu za rešitev problemov naše
UDELEŽENCI 50 PRIŠLI OD VSEPOVSOD, NAJVEČ PA IZ DENEČIJE IN IZ EMIGRACIJE
Izredno velika množica udeležencev bogato poplačala trud prirediteljev srečanja na Kamenici v Benečiji
Nastop 9 pevskih zborov in ene folklorne skupine ■ Nastopajoči so bili iz Renečije, Gorice, Trsta, Furlanije, Koroške in Siovenije - Pričetek se-
minarja slovenščine za izseljence - V soboto v Subidu shod emigrantov
skupnosti. Razumljivo je, da mu
v njegovih poštenih namenih želimo vso srečo.
Dokler pa ne bomo uživali vseh tistih pravic, ki nam jih jamči republiška ustava, bomo morali še vedno ponavljati z našim pesnikom Ivanom Trinkom:
”Oh, daj, zasijaj svit nam zore bajne,
ustavi sonce zmage nam sijajne, prikaži skoraj žarko nam se lice pogašene pravice,"*
»Kamenica 73» je sicer tretja izvedba kulturnih srečanj sosednjih narodov, vendar je prva, ki je resnično uspela prikazati pravi smisel, zaradi katerega so jo priredili. U-spela je s svojim občim jezikom, ki ga govori kultura, združiti pripadnike različnih narodov, ki so iz vseh krajev tega dela sveta okoli Julijskih Alp prihiteli v ta lepi kraj, morda najlepši kraj. kar jih premore Benečija. Trije, celo štirje jeziki so se mešali med seboj, ne da bi se kdorkoli spotikal ob to. Podjetni prireditelji so poskrbeli za kar najboljše počutje številnih udeležencev, svoj delež pa je pri vsem tem imelo tudi zares 1p-po vreme, ki je omogočalo pogled čez dve beneški dolini in hribe tja do Matajurja in Kanina, na vzhodu pa do prek Liga tja do Trnovskega gozda in na jugu globoko v furlansko nižino .
Na velikem pokošenem travniku, kamor vodi od Stare gore lepa panoramska pot, so prireditelji raz-
Einil Cencič
					
V DVORANI SPD «IGO GRUDEN» V NABREŽINI
Z nedeljsko podelitvijo nagrad in priznanj zaključena 2. pokrajinska vinska razstava
Prve nagrade ata prejela Mirko Radovič (za belo in črno vino) ter Mirko Gualin (za teran) - Majhno število vinogradnikov na zaključni slovesnosti - V treh dneh so izločili skoraj 35 hi vina
V nedeljo se je zaključila 2. po aPtvIJu le majhno število vinograd krajinska vinska razstava, ki so jo uikov. Obe sta šli v repentabrsko
tokrat priredili v Nabrežini. Po za- občino:	prvo mesto je pripadlo
nimivi sobotni okrogli mizi o krneč- j Mirku Guštinu, drugo pa Alojzu kem turizmu in bogatem kulturnem Miliču Vsi nagrajenci so prejeli sporedu, je bilo na nedeljskem pro- pokale, poleg tega pa je pode-
tržaške pokrajine. Njegova izvajanja je nato ponovil v slovenščini odbornik Antek Terčon.
gramu le nagrajevanje. Udeležencem razstave pa je igrala domača godba na pihala, ki šteje v svojih vrstah letos lepo število mladih članov.
Zaključno slovesnost sta organizatorja razstave, tržaška pokrajina in devinsko- nabrežinska občma, priredila v prostorih SPD Igo Gruden. številni predstavniki oblasti, med katerimi je pokrajinsko upravo zastopal odbornik Lucijan Volk, občinsko pa podžupan Luciano Colom ban, ki je nadomeščal službeno zadržanega župana dr. Legišo, so nagradili najboljša vina.
Za belo vino je prejel prvo na-frado Mirko Radovič iz Nabrežine, drugo Viktor Kerševan s Kolonkov-,;a. tretjo pa Mario Canziani iz Doline; prvo nagrado za črna vina je preje) prav tako domačin Mirko Radovič, drugo Stanislav Milič iz Zgonika, tretjo pa Mario Lenardon iz Milj. Za teran je komisija podelila le dve nagradi, ker se je S tem tipičnim kraškim vinom pred-
V imenu pokrajine je govoril odbornik Lucijan Volk, ki je najprej ...	, poudaril uspeh, ki ga je dosegla
lila pokrajinska uprava vsem oria- j ;e-0jnja razstava. Za to imajo,
lim razstavljavcem spominsko kolajno. Posebno nagrado — hranilno knjižico Tržaške kreditne banke z naloženim zneskom 35.010 lir pa so podelili Konzorciju pr.'de’ova’eev vina tržaške občine v znak priznanja za izboljšanje kvalitete vina v zadnjih letih in za trud, ki ga je konzorcij vložil v to.
Pred podelitvijo nagrad je najprej spregovoril predsednik občinske komisije za vinsko razstavo podžupan Luciano Colomban, ki se je najprej zahvalil pokrajinski upravi, da je izbrala prav Nabrežino za sedež letošnje vinske razstave. Prav tako je pohvalil občinske delavce in uradnike, ki so ves čas aktivno sodelovali pri organizacijskem delu. Poudaril je, da ni pomen vinske razstave toliko v primerjavi vin tržaške pokrajine, ki so različna
predvsem zaradi lege vinogradov, ampak aa lahko domačini in gostje
na enem kraiu pokusijo vsa boljša vina, ki jih pridelajo vinogradniki
r
Pokrajinski odbornik Lucijan Volk izroča prvo nagrado Mirku Radoviču
po Volkovih besedah, zaslugo predvsem vinogradniki, ki posvetijo trtam ogromno časa in prav toliko truda. Volk se je tudi zahvalil občinskemu odboru, ki je vodil organizacijo te razstave in ponovno dej?’, da se namerava pokrajinska uprava še bolj zanimati za kmetijstvo. V imenu pokrajine se je obvezal, da bodo nadaljevali s pokrajinskimi vinskimi razstavami, ki so koristne, ker se ob takih manifestacijah srečujejo vinogradniki cele pokrajine in si izmenjajo misli, kot se je to zgodilo že na sobotni okrogli nrzi. K besedi je nato še povabil člana ocenjevalne komisije dr. Milla.
Besede, ki jih je spregovoril dr. Millo, so bile nedvomno najzanimivejše za prisotne vinogradnike, saj jim je obrazložil kakšni dejavniki so vplivali na odločitve ocenjevalne komisije. S tem seveda ni podal tehničnega poročila, ki bi ne bilo primerno za tako slovesnost. Najprej je dejal, da se bo marsikomu zdelo čudno, da ni osvojilo prvega mesta na pokrajinski razstavi kako vino, ki je bilo prvo na prejšnji občinski razstavi. Razlogov za to je lahko več. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da so nekateri vinogradniki že iztočili najboljše vino ob občinski razstavi in so se torej predstavili na pokrajinsko tekmovanje z nekoliko slabšim pridelkom. Drugi važen dejavnik je treba poiskati v času, ki je pretekel od občinske do pokrajinske razstave. V tem mesecu ali celo dveh se značilnosti vina lahko bistveno spremene. Poleg tega pa je poudaril, da lahko vpliva na vino tudi dejstvo, da so ga morali nekateri vinogradniki pripeljati iz precej oddaljenih krajev, kar v poletni vročini lahka kvarno vpliva. Ob zaključku pa je dr. Millo pozval vinogradnike, naj sodelujejo pri sajenju trt in naj izberejo v istem kraju po možnosti istovrstne trte, da se ne bo celotni pridelek kakega vina omejil le na nekaj hektolitrov. V zvezi s tem je pohvalil konzorcij pridelovalcev vina tržaške občine, ki se je resno spoprijel s tem vprašanjem in je že moč opaziti prve rezultate. Pred leti je bila namreč kvaliteta kriških vin precej slaba, sedaj pa se je že bistveno izboljšala.
Sledilo je nagrajevanje, o katerem pa moramo žal pripomniti, da je bilo odsotnih zelo veliko število vinogradnikov.
postavili oder, stojnice, uredili parkirni prostor, shrambe pa dodobra založili z domačimi specialitetami. Praznovanje se je pričelo že v soboto zvečer, ko so zaigrali nekateri domači harmonikarji in ugreli pete predvsem domačinom, v nedeljo popoldne so se jim pridružili obiskovalci z Goriške in s Tržaškega, iz Slovenije in s Koroške. Posebno številni so bili emigranti, ki so se pričeli vračati na poletne počitnice v rojstne kraje. Tako je bilo na obsežnem parkirišču, ki je bilo povsem zasedeno, videti avtomobilske registracije iz Švice, Nemčije, Belgije, pa iz Milana. Poleg osebnih vozil je bilo več avtobusov, s katerimi so se pripeljali nastopajoči s Koroške, iz Ljubljane, Nove Gorice, Gorice in morda še od kje drugje.
Prav zaradi prihoda emigrantov predstavlja Kamenica uvod v živahno dejavnost, ki se je včeraj nadaljevala s tečajem slovenskega jezika v Izoli za kakšnih 30 emigrantov ter s shodom o emigraciji v soboto in v nedeljo v Subidu.
Nedeljski program na Kamenici so pričeli slovenski beneški župniki z mašo v štirih jezikih, sledil je bogat kulturno - prosvetni program, v katerem je sodelovalo 10 pevskih folklornih skupin. Napovedovala ga je domačinka Vižintinova, vzgojiteljica v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Pričel ga je pevski zbor iz Šent Lenarta, ki ga vodi župnik Adolf Dorbolo; zapel je Kadar mlado leto, Barcarola in Sul Ponte di Perati. Briški oktet je zapel Slovenska zemlja, Vse rožice rumene in Domovini. Pevski zbor «Radiše» s Koroške je pod vodstvom Šimna Vinlicha zapel Rož, Podjuna, Žila, Od nedeljskih jagrov in O slovenska domovina. Furlanski pevski zbor iz Chioprisa - Vi-scone je pod taktirko Eligia To-masinija zapel eno italijansko in e-no furlansko pesem. «Rečan» iz Ljes je zapel Ku travca, Tam kjer teče bistra Žila in Triglav; vodil ga je Aldo Klodič.
Združeni pevski zbor «Srečko Kosovel* iz Honk in «Kras» iz Dola - Poljan je pod vodstvom Pavline Komel zapel Soči, Bolen mi lezi in O večerni uri. Sledil je nastop zbora Sedej iz Števerjana, ki je zapel Pozdravljam te Savinjski dol, Glejte že sonce zahaja in Zdravico; dirigiral je IJerman Srebrnič. Pod vodstvom dirigenta Prešla je tolminski zbor zapel Mojo srčno kri škropite, Na planine in Pobratimijo. Sveto Grgič z Opčin pri
Trstu je predstavil pevski zbor »Tabor*, ki je zapel O le mamka ti ti. Openski tramvaj in Zdravico. Program je sklenil nastop folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, ki Je s svojimi belokranjskimi in gorenjskimi svatbenimi plesi pokazal, da si upravičeno lasti naslov najboljšega slovenskega folklornega ansambla. Napovedovalka Vižintinova je predstavnikom vseh nastopajočih skupin uodelila spominsko diplomo, ki jih uo spominjala na prijetno srečame v Benečiji
Med nastopom pevskih in folklornih skupin sta spregovorila Emil Cenčič in Izidor Predan. Njuna govora ob javljamo na drugem mestu, številno občinstvo je : živim zanimanjem sledilo njunemu izvajanju. Izmed številnih uglednih predstavnikov političnega in kulturnega življenja slovenske narodno';,ne skupnosti v Italiji ter Slovencev v matični domovini, ki so se odzvali povabilu prirediteljev naj omenimo le poslanca Albina Škcr-ka. predsednika SKGZ Borisa Race-ta, ter načelnika komisije za izseljenska in zamejska vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana.
Srečanje na Kamenici je nudilo lepo priložnost za globlje medsebojno s;.o?oavanje. Emigranti, ki se niso videli ze več let. so si spet segli v roke Iti si povedali, kje delajo in kr ko živijo, že upokojeni emigranti pa so jit seznanjali, kakšno je bilo emigrantsko življenje, ko so kot mladi ljudje daleč od rojstnega kraja in globoko pod zemljo garali za tujce. Eden izmed takšnih pogovorov je bil še posebno pretresljiv ter pooseblja vso tragedijo Benečanov.
Peter Markič ima sedaj 62 let, prejema belgijsko pokojnino in bi mu na prvi pogled nikoli ne prisodili, da mu je bilo življenje tako mačehovsko 1 ruto.
»Deset let in štiri mesece sem preživel v italijanski vojski. Kje vse nisem bil, na vseh frontah, ki jih jo fašizem odprl po Afriki in Evropi. Po razpadu 8. septembra so me Nemci odpeljali v internacijo. Ker po vojni ni bilo doma dela, sem odšel v Belgijo. Po osem ur na dan sem kopal premog 1.400 metrov pod zemljo in se dodobra izčrpal*, je rekel. Tako se je izčrpal. da je moral potem dve leti preživeti na Trsteniku pri Trstu, da si je ozdravel silikozo. Kljub vsemu pa je poln življenja in volje za petje, kar je podedoval tudi njegov sin Rino Markič, ki vodi pevski zbor »Rečan*.
Prav v belgijskih rudnikih je zapo
slenih največ prebivalcev iz Gorenjskega Trbilja, ki je najbližja vas Kamenice in kjer župnikuje Emil Cenčič. V' tej vasi je sedaj 300 prebivalcev, kakšnih 200 jih je v tujini. Leta 1955 jih je 56 delalo v Belgiji.
Emigranti ugotavljajo, da bi morali našemu prebivalstvu zagotoviti delo doma, ne pa da jih italijanski kapitalisti pošiljajo v druge države, kjer se izgarajo in umirajo za tuje interese. O tem vprašanju kot enem izmed najpomembnejših bodo spregovorili v soboto in v nedeljo v Subidu v za-padni Benečiji. Ta problem je bil živo prisoten tudi na sejah konzulte za emigracijo, ki se je udeležujejo predstavniki Društva izseljencev iz Beneške Slovenije.
Večer so sklenili godbeniki petčlanskega zabavnega orkestra Briški slavček iz Gorice, ki je zaigral vesele viže in privabil na »brjar* številne za ples navdušene mlade in manj mlade udeležence srečanja. Tudi Briški slavček je poosebljal mednarodni značaj, ki je bil prisoten na prireditvi na Kamenici, ker v njem sodelujejo Slovenci in Italijani, italijanski in jugoslovanski državljani. Ob njihovih zvokih je bilo prijetno še pozno v noč.
Folklorna skupina France Marolt
Mi
IUEmb
Furlanski zbor iz Chioprisa — Viscona
niiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiaiiiiHHiiiiiiimmiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitinimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiuiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMI
KRONIČNO POMANJKANJE BENCINA V VSEJ DRŽAVI
V Gorki težko dobiti liter bentina zaradi tega bite vsi tez državno mejo
Že v nedeljo in v prejšnjih dneh je zmanjkal bencin na tukajšnjih črpalkah Ponekod je moč dobiti kak liter navadnega heneina, super ja ni nikjer
Bencinski tank avtomobila je moč napolniti samo v Jugoslaviji. Zaradi tega so imeli že v nedeljo, še več pa včeraj, na črpalkah Petrola na sosednem jugoslovanskem področju veliko dela. Pri nas na Goriškem bencina dobesedno ni. Ni ga že več dni, včeraj pa so bili skoro vsi črpalkarji, s katerimi smo govorili, obupani. Skoro povsod so bile črpalke odprte, znak, da ni bilo tu stavke, vendarle so lahko črpalkarji prodajali, in še to ne povsod, samo navadni
Ob dobro založenih stojnicah Jc bilo vseskozi živahno. Na voljo so bile domače klobase s polento, prekajena
svinjska rebrca In gubaniea
bencin, nafto, olje ali pa opravljali druga dela kot pranje in mazanje avtomobilov.
Blokada velikih petrolejskih družb, ki hočejo desetlirsko Dovi-šanje cene za liter bencina, je izraz protesta teh mednarodnih kapitalistov proti osrednji vladi, ki je odredila zamrznjenje cen. V petrolejskih čistilnicah je veliko petroleja in bencina, petrolejske družbe pa nočejo dati tega v prodajo, ker upajo v višjo ceno. Zaradi tega ni na bencinskih črpalkah v tem, za državno gospodarstvo tako važnem trenutku, ko se reke avtomobilov turistov valijo po vseh cestah TtaHje, niti litra • bencina. V nedeljo smo bili priča dolgim vrstam pred črpalkami na avtocesti Trst - Benetke (danes bodo zr.prte tudi črpalke na avtocesti), v obmorskih kopališčih pa so ljudje zaman čakali, ponekod pa so črpalkarji posameznemu avtomobilistu dajali le po deset litrov bencina.
Včeraj je bil v Gorici položaj obupen. Velika črpalka AGIP pri mostu 9. avgusta je dobila zjutraj dobavo bencina, ki pa je že pred poldne pošla. Popoldne super bencina niso imeli, črpalka pa je bila vseeno odprta. Tudi na črpalki AGIP na Tržaški cesti, ob motelu, so popoldne Imeli samo
obrnili do vseh črpalk, je slika dovolj jasna. Bencina primanjkuje posod, črpalkarji upajo, da bodo pošiljke iz čistilnic prišle jutri, ko se bo zaključila dvodnevna protestna stavka tistih črpalkarjev, ki so včlanjeni v sindikalno organizacijo v državnem merilu. Za Goričane pomanjkanje bencina ni problem, saj si ga lahko nabavimo v Jugoslaviji, čeprav je, po padcu vrednosti lire, precej dražji kot pred meseci.
Pisarne Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Ul. Malta 2. bodo od ponedeljka 23. julija do 25. avgusta t.l. poslovale za stranke samo ob delavnikih od 9. do 13. ure.
Goriška trgovinska zbornica za obnovitev obmejne proste cone
Goriška trgovinska zbornica je uradno zahtevala obnovitev proste cone na področju Gorice in Sovodenj, ker zadevno določilo zapade konec leta. S tem v zvezi so člani združenja industrijcev zahtevali v
navadni bencin. Lahko bomo su- , Rimu, naj vlada upošteva potrebe
perja dobiu jutri, so nam dejali. I goriškega gospodarstva. Zato naj bi Črpalka Schell ob pevmskem mo- 1 prosto cono razširili na vse ob-
stu je bila včeraj popoldne ob 16.15 zaprta. Najbrž niso tu sploh imeli bencina, saj so že v zadnjih dneh prejšnjega tedna prodajali posameznikom le po deset litrov bencina. Tvrdka Zotter upravlja dve črpalki Total na trgu pred županstvom in v Ulici Aquileia. Včeraj popoldne so na obeh imeli samo navadni bencin. V črpalki Esso v Ulici Aquileia pa so nam včeraj popoldne dejali, da nimajo niti superja, niti navadnega bencina, niti nafte. Čeprav se nismo
...........................................................................»m.............................................
POLICIJSKO NADZORSTVO BODO POOSTRILI
Pri Premariaccu avto do smrti povozil Goričana
Smrtna nesreča se je v nedeljo ob 2. zjutraj pripetila v Premariaccu pri Vidmu 38-letnemu gostilničarju iz Gorice Giovanniju Crupiju s Trga De Amicis 9.
Crupi ter 57-letni Clemente Romeo Velussi in 54-letni Rodolfo Tabaj so se v soboto zvečer namenili s fiatom 850, last Crupija, v Premariacco, kjer so povečerjali in popili nekaj domačega vina. Ko so se Goričani vračali domov, je stopil za volan Romeo Velussi, kajti prijatelja sta bila precej »v rožcah* in nista bila sposobna vožnje.
Malo po odhodu iz Premariacca pa je zmanjkalo bencina, tako da se je Crupi odločil, da bo stopil v prtljažnik, kjer je imel polno posodo. Ko je ta stal ob strani avtomobila, je pridrvel avtomobil in zbil na tla gostilničarja ter zbežal. Prijatelja sta mu takoj priskočila na pomoč, a Crupi je zaradi hudega udarca pri priči umrl.
O avtomobilu pa ni še nobenega sledu; karabinjerji in policija iščejo brezvestnega šoferja.
Giovanni Crupi zapušča 34-letno ženo Pino Brescia ter dve hčerki, 11-letno Patrizio in 10-letno Barbaro.
V Ulici V. Veneto je avtomobilist Aldo Franzi iz Ronk povozil 54-letno kolesarko iz Jugoslavije Josipino Mu rovec. V bolnišnici so ženski ugoto vili lažje poškodbe po vsem telesu, zaradi česar se bo zdravila 8 dni.
V poletnih dneh naj avtomobilisti vozijo previdneje kot običajno
Na vseh cestah bodo policijske izvidnice stalno nadzorovale promet - Neprekinjeno bosta delovali tudi cestna zdravstvena služba m pomoč za popravilo avtomobilov
Na drugi strani našega lista poročamo o kroničnem pomanjkanju bencina na črpalkah. To pa ne zavrača ljudi od vožnje na dopust, bodisi na daljše relacije kot na vsakodnevno vožnjo iz Gorice v Gra-dež, Sesljan, Devin in nazaj. Večina ljudi je namreč v teh dneh na počitnicah in jih želi, kljub muhastemu vremenu, izkoristiti na najboljši način. Avtomobilisti so si brez dvoma nabavili že pred krizo določene rezerve bencina. Zaradi tega so naše ceste vsak dan prepolne avtomobilov, tem je treba dodati še številne domače in tuje turiste.
Promet je kot vedno najgostejši v juliju in v avgustu. Na naših cestah vozijo tudi turisti iz raznih držav, ki so namenjeni v Jugoslavijo. Zaradi tega je razumljivo, da so naše oblasti, kot vsako leto, pripravile načrt, da bi bolje nadzorovale promet na naših cestah v teh počitniških dneh. Prejšnji dan je
bil s tem v zvezi sestanek na gori-ški prefekturi.
Tako prometna policija kot karabinjerji bodo v teh dneh izvajali poostreno nadzorstvo na cestah. V dneh, ko pričakujejo največ prometa, bodo poslali na ceste še več patrulj in bodo uporabili tudi tiste agente, ki vršijo običajno pisarniško delo. Poveljstvo policije bo tudi ob tej priliki sodelovalo z občinskimi redarji, tako da bodo uskladili nadzorstvo.
Na razpolago bodo tudi povečane enote zdravstvene oskrbe. V vseh bolnišnicah imajo sedaj rešilce. ki jih je oskrbela deželna uprava. Ti bodo stalno na razpolago in bodo v tesnem stiku s prometno policijo. Policija poziva avtomobiliste, da kličejo telefonsko številko «113» samo v najnujnejših primerih. Ko gre za okvaro na avtomobilu, je treba klicati pomožno službo Avtomobilskega kluba «116». ACI je namreč oskrbel pomožno službo mehanikov tudi ob prazničnih dneh.
Prometni policisti bodo povsod na razpolago avtomobilistom in jim bodo pomagali posebno na najbolj kritičnih točkah. Imajo pa tudi nalog, da najostreje nastopijo do vseh Lo-ih, ki se ne bodo držali prometnih predpisov. Zaradi tega predvidevajo, da bodo takoj odvzeli vozniško dovoljenje vsem tistim, ki se bodo proti zakonu hudo pregrešili.
Poveljstvo prometne policije bo v teh dneh sproti obveščalo javnost po časopisih o prometu po raznih cestah in tudi, po radiu, usmerjalo promet na stranske ceste.
Na Goriškem bo torej v teh dneh splošna mobilizacija agentov prometne policije, karabinjerjev In mestnih redarjev. Logično pa je, da vabijo oblasti vse avtomobiliste naj v teh dneh vozijo previdno, da se poslužujejo tudi stranskih cest, ki so pri nas dobro urejene. Samo s splošnim sodelovanjem avtomobilistov ne
bomo v kroniki pisali o cestnih ne-I srečah.
mejno področje, znižano ceno za metan in oprostitev proizvodnega davka ter drugih državnih davkov na električno energijo.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v G®-rlci priredi v nedeljo, 5. avgusta družinski izlet, v Polhov Gradec in v Ljubljano. Vsa podrobna pojasnila na sedežu društva Ulica Malta, 2.
SPD organizira 11. in 12. avgusta vzpon na Vis-Jof-Fuart ter 16., 17. ih 18. avgusta vzpon na Triglav. Oba izleta spadata v okvir »Poti prijateljstva* in bosta všteta s prisotnostjo »Planinstvo in šport za vsakogar*.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «11 furore della Cina colpisce ancora* B. Lee. Barvni film.
CORSO 17.00— 22.00 »Rubare alla ma-fia č un omicidio*. A. Quinn in A. Franciosa. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERN1SSIMO Zaprte.
CENTRALE Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.00—22.00 «Pippo olim-pionico*. Barvna risanka.
AZZURRO Zanrto.
PRINCIPE 18.00 -22.00 »D giardino della tortura*, lom Gnrica
SOČA »Plamen In puščica*, ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA »Apokalipsa Joe*, italijanski barvni film oK '8.30 in 20.30.
DESKLE »Ljubezenski stroj*, ameriški barvni film ob 20.00.
RENČE »Šum na srcu*, francoski barvni film ob 20.30.
PRVAČINA Prosto.
KANAL Prosto.
'
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves *nn m ponoči te dežurne lekarna Alesani. UL Carducci 38 teL 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in nonnči je dežur-na lekarna San Nicold, Ul. 1. maja teL 73-328.
31. julija 1973

PETDESET LET AVSTRIJSKEGA ZAVLAČEVANJA
Objavljamo ta tehtni in zanimivi prispevek Janka L iške. objavljen v Komunistu v zvezi z nedavnim posvetovanjem arhivarjev, zgodovinarjev in predstavnikov zainteresiranih kulturnih ustanov iz Ljubljane ob 50-letnici neizpolnjene arhivske konvencije med Jugoslavijo in Avstrijo, številni udeleženci tega posvetovanja so sklenili, da se jugoslovanska in mednarodna javnost podrobneje seznanita, zakaj Avstrija ne izpolnjuje arhivske konvencije iz l. 1923 in protokola iz l. 1958, kot tudi, da se jima pojasni čudno obnašanje dela avstrijske javnosti v zvezi s te ma pogodbama, ki ni v skladu z duhom državne pogodbe iz l. 1955.
Nedavno je poteklo 50 let, odkar sta Jugoslavija in Avstrija sklenili na podlagi senžermenske mirovne pogodbe konvencijo o vrnitvi arhivov, ki so nastali kot organske enote na ozemlju naše države, pa so prišli pozneje na ozemlje zdajšnje Avstrije. To konvencijo je podkrepil protokol iz leta 1958. Po njem mora Avstrija vrniti Jugoslaviji predmete kulturne vrednosti, naropane med drugo svetovno vojno, in izpolniti v celoti svoje obveznosti po konvenciji iz leta 1923. Toda čeprav je poteklo že mnogo let, je ostalo oboje dejansko le na papirju obeh pogodb. Glede re-stitucij je sicer prišlo do pogovorov o izvedbi, toda kar se nam mora vrnili, je še v Avstriji. Glede vrnitve arhivov pa se Avstrija ogiba konkretnim pogovorom in se obnaša podobno kakor z izpolnjevanjem pravic koroških Slovencev, ki jim gredo po državni pogodbi iz leta 1955 (glede dvojezičnih napisov krajevnih imen itd.).
Vsebino naših zahtev glede arhivov in zgodovino prizadevanj, da se nam vrnejo, je podrobno pri-tazal akademik prof. dr. Fran Zvvitter v razpravi Arhivska konvencija z Avstrijo iz leta 1923 in vprašanje njene izvedbe, ki je izšla v srbohrvaščini leta 1966 v Jugoslovanskem istorijskem časopisu, leto kasneje pa v slovenščini v mariborskem časopisu za zgodovino in narodopisje. Toda ,a vsebinsko bogata razprava, ki s dejstvi obtožuje — milo pove-lano — nekorektno obnašanje Avstrije, je ostala doslej žal slabo mana in politično malo izkoriščena.
Za kaj torej gre? — Avstrija je zročila Jugoslaviji le malo ar-livov in arhivalij in še te po /ečini v letih 1918 - 1923, to je sred podpisom arhivske konven-:ije. Pozneje skoro nič. Avstrijske vlade so ves čas do anšlusa T938) poslušale le dr. Ludwiga 3ittnerja, direktorja Staatsarchiva Državnega arhiva) na Dunaju, d je zavestno preprečeval izved-k> konvencije iz leta 1923. Avstri-a je medtem arhivske konvencije : drugimi nasledstvenimi država-ni, s češkoslovaško, z Italijo Vladžarsko itd. izpolnila. Madžarski je poslala celo nekai naših irhivalij in so nam te Madžari sozneje predali.
Z nacistično okupacijo Jugoslavije je nastopil za Bittnerja in ljegove nacistične sodelavce «ve-iki čas*. Nazaj v «ncmške» ar-live so odnesli arhivalije, ki jih e bila Avstrija po prvi vojni iz-•očila Jugoslaviji. Iz Srbije in irugod so spravili na Dunaj ar-livalije, ki naj bi Bittnerju in lacističnim zgodovinarjem služile r dokaz odgovornosti Srbije za >rvo svetovno vojno. Med drugo svetovno vojno so nacisti iz nku-jirane severne Slovenije odvlekli ikoro vse kulturne dobrine v av-itrijske pokrajine. Pri tem počet-ju gre nemajhna »zasluga* zlasti itajerskim nacistom.
Prva leta smo uspeli sicer sprati marsikaj nazaj, toda le del :radenega kulturnega bogastva. ;s čas po vojni pa je še na-
dalje ostala neizpolnjena arhivska konvencija. Nam pripadajoči fondi so obležali v avstrijskih arhivih, šele po protokolu iz leta 1958, ki sta ga odobrili obe vladi, sta bila določena rok za predložitev liste naših zahtev in način obravnavanja teh zahtev po komisiji strokovnjakov obeh držav. Listo je Jugoslavija predložila v domenjenem roku — do L aprila 1960. Toda na zasedanju mešane komisije L 1961 in ob vseh poznejših stikih med državama so avstrijski zastopniki dosledno odklanjali konkretna pogajanja o predloženi listi, kakor da zbijajo z nami prvoaprilske šale.
Kot rečeno, je Avstrija izpolnila svoje obveze glede izročitve arhivov do vseh nasledstvenih držav, le do Jugoslavije ne, čeprav se je leta 1923 sama zavzemala za načelo provenience. To je za načelo, ki je zanjo ugodnejše kot za druge nasledstvene države! Nacist Ludwig Bittner je leta 1945 storil samomor, toda njegova «šola» očitno ni izumrla, pa tudi obnašanje povojnih avstrijskih vlad glede izročitve arhivov naši državi se ni spremenilo.
Saj so po letu 1960 upoštevale celo velikonemško kampanjo ljudi, ki očitno ne morejo pozabiti pangermanske in nacistične nasilne vlade nad nami in računov na naš rovaš brez nas. Ta kampanja zoper izročitev nam pripadajočih arhivov, glasna zlasti na Štajerskem, se je spozabila, celo do zahteve, ki docela odklanja izvršitev arhivske konvencije.
Arhivalije, ki nam jih je Avstrija dolžna izročiti, pomenijo kot ugotavlja dr. Fran Zvvitter v povzetku omenjene razprave, «ze-lo mnogo v primerjavi z vsebino arhivov Jugoslavije, a zelo malo v primerjavi z bogastvom avstrijskih arhivov*. Pripadajo vsem našim republikam razen Makedoniji. Vendar je boj za izpolnitev konvencije iz leta 1923 in protokola iz leta 1958 nedavno javno podprlo tudi društvo arhivarjev Makedonije.
Samoumevno je, kolikšno bogastvo pomenijo omenjeni arhivi in arhivalije zgodovinarjem naših narodov. Preučevanje naše zgodovine iz naših virov v tujih arhivih pa ni le dražje, marveč za nas tudi žaljivo. Ker gre za vire zgodovine naših narodov, za naše kulturne dobrine, nam, občanom socialistične Jugoslavije kot pri-1 padnikom kulturnih narodov, ni in ne more biti vseeno, ali so omenjene vrednote v naših arhivih ali pa — v nasprotju z naravnimi pravicami in veljavnimi med-uradnimi pogodbami — v tujih. In to po «zaslugi» nacista Bittnerja in kampanje tistih krogov ki so našim prednikom in nam prizadejali v zgodovini, zlasti za nacistične okupacije, največ gorja :n ro počenjali celo z našimi materami in otroki največja barbarstva. Spomnijo naj se samo na zloglasni Lebensborn, na ukradene otroke in taborišča smrti, ki se ne morejo z ničemer več poravnati, tod* vsaj arhivi, ki nam gredo, morajo k nam nazaj!
JANKO LISKA
Edinstven teater na vsem svetu
V Moskvi so ustanovili dramsko gledališče, katerega člani so samo kinematografski igralci. Je edini te vrste na svetu, imenuje se «Gledališče kinematografskih igralcev*. Filmski zvezdniki prirejajo tu svoje gledališke igre, se vsak večer srečujejo z občinstvom, se redno sestajajo na vajah in da bi se pogovorili o različnih problemih. Dvakrat mesečno pa jim blagajnik gledališča razdeli plače. To gledališče šteje 260 članov.
Leta 1945, kmalu po končani drugi svetovni vojni so kinematografski studii delovali daleč od mest in ne s polnim ritmom. Mnogi med njimi, na primer v Ukrajini, Beli Rusiji, v baltskih deželah, so nasploh prekinili s svojim delovanjem.
Kinematografski kadri, zlasti igralski, so se razpršili na vse strani in izgubili sleherni stik s studii. Potrebno jih je bilo znova zbrati, jim zagotoviti delo, ki bi imelo takšno ali drugačno zvezo s kinematografsko umetnostjo.
Tako se je rodila zamisel o u-stanovitvi gledališča za kinematografske igralce. Tako gledališče je po sklepu sovjetske vlade začelo delovati junija leta 1946.
Danes, ko predstavljajo težko-če vojnih in prvih povojnih let samo še spomin, in v trenutku, ko se sovjetska kinematografska proizvodnja nahaja v izredno u-godnem obdobju, se je obstoj ta-kegale gledališča — po izjavi igralke Lidije Smimove — pokazal v vsej svoji koristnosti: predvsem združuje igralce, omogoča
jim, da žive polno družbeno življenje, pomaga jim ohranjati in razvijati svoje igralske sposobnosti. V tem gledališču igralci ne samo da igrajo, marveč tudi študirajo ter pod vodstvom izkušenih pedagogov izpopolnjujejo svoje znanje.
Po tem, kar je izjavil igralec Vsevolod Sanajev v nekem svojem intervjuju uredniku agencije «Novosti», so v skupino «Gleda-lišča filmskih igralcev* vključeni tudi številni mladi igralci, ki so semkaj prišli neposredno po končanem študiju. Ti mladi igralci so poleg drugega povsem brez skrbi glede finančnih možnosti, saj prejemajo plačo od tistega trenutka, ko so se v skupino vključili. Repertoar gledališča je v glavnem tradicionalen: dela Stendhala, Lope de Vega, Gorkega. Med igralci je tudi Tatjana Samojlova, ki je v svetu zaslovela s svojim filmov «Ko žerjavi lete*.
Ena od zaslug gledališča je tudi ta, da je v občinstvu ponovno zbudila zanimanje za igralca, ki je bil zelo slaven v tridesetih letih, potem pa pozabljen — gre za igralca Nikolaja Krjučkova. Prav zaradi »Gledališča filmskih igralcev*, se je Krjučkov, naj se tako izrazimo, ponovno rodil in pokazal svojo polno umetniško zrelost.
TRIBUNA TEDESCA, rassegna quin-dicinale della stampa tedesca, Anno quarto — numero 74, Am-burgo, 21 luglio 1973.
A. Černigoj razstavlja v Ljubljani na Mednarodni grafični razstavi
»Grafika 1973»
(j *	* Ml.	m «	!	„4
A. Černigoj
..umili...........im................................umi..
DESET LET PO KATASTROFALNI POTRESNI TRAGEDIJI
Danes je Skopje ne samo najmlajše ampak tudi eno najlepših mest Evrope
Črni petek makedonskega ljudstva, ko je Skopje, njegovo zgodovinsko glavno mesto uničil strahoten potres - Solidarna mednarodna pomoč in napori jugoslovanskih narodov za njegovo obnovo - Kaj je bilo storjenega in kakšno je danes novo Skopje
Poteklo je že deset let od tistega usodnega dne, ko je Skopje doživelo svojo največjo tragedijo. Doživelo pa je prej, v teku svojega obstoja, že več tragedij: 1. 518, ko so se mu približale barbarske horde, da bi ga razdejale in oropale; prebivalstvo takratnega Scupija se jo razbežalo, namen barbarov pa je preprečil nenaden potres, ki je mesto skoraj popolnoma porušil; potem, recimo, 1. 1689. ko je general Piccolomini gonil Turke od dunajskega obzidja do Vardarja.'Da bi pokazal moč svoie vojske, je zaukazal Skopje zaž. gati, sam pa je sedel na hribu Vodno in opazoval, kako je mesto gorelo.
In tako je bilo še mnogokrat prej in potem. Toda nikc!; ni bilo tako strašno, kot 1. 1963, 26. julija. Stihija je slepo pridrvela nenadoma, s strahotno silo. Zavila je mesto v prah, ga zravnala z zemljo, prinesla je smrt tisočem. Od povsod je bilo čuti klice na pomoč, jok in stokanje. Od Skopja ni ostalo drugega kot kup ruševin na pol razdejanih poslopij, ljudje brez svojcev in domov. Ves svet se je odzval klicu na pomoč smrtno ranjenega Skopja. Ljudje so sami od sebe pokazali vso svojo človeško solidarnost, Pomagali so vrestransko in kolikor so le mogli.
Prebivalci Skopja in Makedonije pa niso samo čakali, da jih bodo drugi reševali. V zgodovini tolikokrat težko preizkušeni ma-
kopje: na mesto ruševin so zrasli novi stanovanjski bloki, trgi, ulice in i dela novo živijenje. Skopje bo ostalo živ primer trdne jugoslovanske
bulvarji. Tu Je steklo sredi ustvarjalne-solidamosti in mednarodne vzajemnosti
kedonski ljudje so stisnili zobe, požrli težko žalost, zavihali rokave. Mesto mora ponovno stati. Zgraditi treba novo Skopje, novo prestolnico mlade republike Makedonije. Ljudstvo, naj pokaže, koliko je zrelo, kako ga je zgodovina izbrusila.
Deset let so ustvarjali novo Skopje. Danes stoji, kot pred desetimi leti, na istem mestu: novo, obširnejše, lepše in sodobnejše. človeku se zdi, da je v nekem drugem mestu ob Vardarju, ne v Skopju.
Poleg statističnih podatkov so v zvezi z novim Skopjem najprepričljivejša mnenja tistih, ki so katastrofo sami doživeli. In ti pravijo, da je v tisti silni stiski, ki je prišla z uničujočim potresom, bilo najnujnejše spraviti prebivalstvo pod kakršno si bodi streho. Zatem pripraviti generalni urbanistični načrt novega mesta. V tem napornem boju s tisočerimi težkočami je naglo potekal čes in jesen se je bližala s svojimi deževji. Takrat je Skopje bilo veliko platneno mesto, ki je sprejelo pod streho nad 10.000 ljudi. Učenci in dijaki so pohajali v platnene šole, a v zgodnih jutranjih urah so si fantiči in deklice s stoplo sapo svojih ust ogrevali premrle prste. Potem je prišla zima s svojimi strahotami. Nikdar je Skopljanci ne bodo pozabili. A navzlic vsemu je v mestu, ki je umrlo in se je ponovno prebujalo k življenju, bilo kot v vsakem drugem mestu: v njem so bili delo in veselje in žalost in rojstva in poroke, kot povsod. V njem je bilo 25.900 graditeljev iz vse dežele, ki so uporno lomili led ter gradili naselja montažnih hiš za 14.000 ljudi. Dogajal se je tudi čudež, da se število prebivalstva ni zmanjševalo, nasprotno, povečevalo se je. In povečalo se je število študentov, čeprav so bile vse šole porušene. Prazno so zijala okna kakih 35.000 stanovanj, ki so bila vsa težko poškodovana. Bilo je 1070 svežih grobov, od 10.000 oseb, ki so se znašle ob potresu pod ruševinami, jih je bilo 1200 takih, ki so ostali za vse življenje težki invalidi, 3500 pa jih je bilo lažje ranjenih. Zvezna komisija je ugotovila, da je potres napravil za 3640 milijonov dinarjev škode. Gospodarstvo je utrpelo za 317 milijonov škode, nad 80 odstotkov stanovanjskega fonda je bilo ponižnega, 14.000 stanovanj je bilo, kot že omenjeno, težko poškodovanih, 11.000 pa sploh ni moglo biti več popravljenih. Porušene so bile vse šole, vsa poslopja univerze, 23 objektov kulturnih inštitucij, drugi so bili težko poškodovani. Skopje je ostalo brez Narodne banke, orez Doma JLA, brez železniške postaje, gledališča itd. itd.,
Danes, deset let po katastrofi, je Skopje po veličini tretje mesto v Jugoslaviji. Na tretjem mestu je tudi glede na število dijakov in Študentov. Ima jih več, kot je pred potresom štelo prebivalcev. Danes jih šteje 415.000, a razmestili so se v 45.000 stanovanjih, od katerih je 36.000 novih v centru, 18.000 pa v primestnih naseljih.
Skopje je danes mesto delavstva. Vtem ko je na dan potresa bilo v družbenem sektorju zaposlenih 40.000 ljudi, od tega 18.000 I v industriji, je danes zaposlenih
112.000, od tega 89.000 v gospodarstvu. Mesto šteje okrog 800 organizacij združenega dela, od tega 380 na področju gospodarstva.
V dosedanji obnovi in izgradnji Skopja je bila največja pozornost posvečena gospodarstvu, ki je od 6000 milijonov investicij prejelo 1720 milijonov dinarjev. Prav zaradi tega so bile dopolnjene in razširjene kapacitete številnih važnih proizvodnih podjetij, kot so Skopjanske železarne, Titovi zavodi, Tovarna stekla in steklene volne, tovarna «Alka-lpid* in še mnoga druga podjetja. Zato je tudi lani družbeni produkt gospodarstva presegel 4777 milijonov narodni dohodek pa 4032 milijonov dinarjev.
Skopje je po katastrofi pomagalo obujati k življenju 82 narodov. Ostalo bo torej v zavesti Jugoslovanov in vsega sveta kot eden najlepših spomenikov mednarodne solidarnosti, mesto, ki je s svojo smrtjo zbudilo povsod po svetu v ljudeh ono najlepše, najdragocenejše, kar lahko človek pokaže človeškega — duha človeške solidarnosti v trenutku, ko je je človek najbolj potreben.
Skopje je danes eno najsodobnejših jugoslovanskih mest, mesto z ulicami in zaselki zunaj mesta, ki so bolj podobni parkom, s stanovanjskimi bloki, kjer so stanovanja opremljene z vsemi udobnostmi. Stanovanjski standard je na največji višini. Tuji obiskovalci se ne morejo prečuditi novim skopljanskim ulicam in trgom. Po potresu je bilo izgrajenih 3,8 milijona kvadratnih metrov ulic, trgov, bulvarjev cesta. Dolžina ulic in cesta znaša 420 km, od tega 125 km glavnih mestnih arterij.
Malone dvajset let pred potresom so na razglednicah kot sinonim Skopja prikazovali Dom JLA in zgradbo Narodne banke ob Vardarju. Danes je takih in podobnih zgradb po mestu vse polno, tako da bi tudi najbolj podkovan urbanist ne mogel ne reči za katero si bodi teh po-
slopij: To je lahko simbol mesta. Samo v nekaj letih so bili izgrajeni, postavimo, Skopljan-sko razstavišče s petimi v obliki pahljače postavljenimi halami. Narodna in univerzitetna knjižnica. Dom JLA, Arhiv Makedonije, Muzej sodobne umetnosti na trdnjavi, Vojna bolnica, Trgovinski center, tehničnopot-niška postaja, vtem ko se grade glavna železniška postaja, univerzitetno poslopje, opera, muzej itd. Obnavljajo pa tudi staro čaršijo. Nekatere zgradbe v mestu sodijo po svoji impozantno-sti in arhitektonski zamisli med edinstvene ne samo v jugoslovanskem, ampak tudi mednarodnem merilu. Tako n. pr. Trgovinski center Skopja, ki obsega
100.000	kvadratnih metrov prodajnega prostora, z 20.000 kvadratnih metrov hodnikov in raznih pristopov, z nad sto prodajalnami, tremi veleblagovnicami, saloni avtomobilov, avtoservisi, gostinskimi objekti, bankami, pošto, bencinskimi črpalkami, z
12.000	kvadratnih metrov parkirnega prostora, mestno avtobusno postajo ipd.
Veličastna bo tudi nova glavna železniška postaja s svojimi 52.958 kvadratnimi metri površine, ki jo bo zavzemala. Izgrajena bo prihodnje leto, imela bo 10 železniških tirov s petimi pokritimi peroni, dvignjenimi na mo-stovskih konstrukcijah, ki bodo visoke 10,5 in dolge 700 metrov. Tu bo tudi avtobusna postaja za vso republiko.
Če vsemu temu dodamo še trinajst hotelov, od katerih so mnogi novi in najsodobnejši, številne motele, izletniške točke, parke in še marsikaj drugega, potem je podoba obnovljenega Skopja vsaj približno prikazana.
In končno je bilo urejeno tudi korito Vardarja, tako da zdaj ta nemirna reka ne preplavlja več, kot prej, mesta, ki se je skoraj vsako leto znašlo pod vodo. Ob Vardarju pa so uredili prelepo sprehajališče, ki je, mestu lep okras.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prišlo bo do idejnih nesoglasij, toda čas bo dal vam prav. Ne bodite preveč zgovorni kar zadeva vaša čustva. Vesela družba.
BIK (od 21.4. do 20.5) Sklenili boste novo poznanstvo, od katerega boste imeli dokajšnje koristi. Vaše ljubezenske zadeve napredujejo nadvse dobro.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ni dobro, da se podajate v tveganja, na katera niste pripravljeni. V nekem besednem dvoboju bo prišlo do spopada, ki ga ne bo lahko pomiriti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Preveč dela ste si naložili, ne boste vsemu kos. Vaš abčutek manjvrednosti je zares odvečen, saj dosegate u-speh za uspehom. Zadovoljstvo z najmlajšimi,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne čakajte, da bo vaše odlične ideje izkoristil nekdo drug. Zelo boste ganjeni spričo očitnega dokaza nekega globokega prijateljstva.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste imeli nekaj težkoč, toda vse se bo izteklo po vaših željah. Vaša ljubosumnost je povsem neupravičena. Tvegajte vse za neko
TOREK, 31. JULIJA 1973
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	PROGRAM ZA OTROKE IL NONNO, KILIAN E IO
Film v režiji J. Hanibala. Nastopajo Rudolf Deyl, David Schneider. in J. Jiroskova
19.45	ŠPORTNE VESTI ITAL. KRONIKE Danes v parlamentu Napoved vremena
20.30	DNEVNIK
21.00	ITALIJANSKE ZGODBE
LE ORTENSIE — M. Prisca v režiji G. Di Martina. V glavnih vlogah nastopajo Salvatore Lago, Adolfo Geri, Ma-risa Belli, Laura Panti, Giovanna Galletti, Mario Paluan in Clara Bindi
V seriji «Racconti italiani* (Italijanske zgodbe) je to pot prikazana zgodba Michela Prisca. Kratka vsebina: Teresa Sgarbi, hčerka velikega industrijca, Luigija Sgarbija, se zaljubi v mladega nameščenca svojega očeta, trdega, nadutega moža. Oče je temu nasproten. Najprej skuša to «neumnost» svoje hčerke spregledati, potem jo skuša prepričati, da tako ne gre. Teresa mora stopiti v zakonsko zvezo, ki bo na višini imena, ki ga nosi. A pravi mož je tudi že izbran. Med drugim je zelo bogat, kar gre Sgarbiju še posebno v račun. Njegovo finančno stanje ni rožnato. Ko bi pa enkrat rešil svoj gospodarski problem, bi se lahko posvetil svoji davni želji, da postane poslanec. Toda hčerka se ne vda in Luigi Sgarbi ustreli mladega Micheleja, vtem ko je hotel preskočit) zid vrta, da bi prišel do svoje ljubljenke. Michele umre in njegovo truplo nato najdejo v grmovju hortenzij. Nesreča ali zločin? Policija aretira industrijca, ki se hrani, da je mladeniča zamenjal za tabu. Toda hčerka, ki se ne more s tem pomiriti, ga obtožuje. Sgarbi je obsojen zaradi uboja, a vloži pritožbo na prizivno sodišče. S tem da hčerki tudi možnost, da vse še enkrat trezno premisli. Michele je zdaj mrtev in nihče več ji ga ne more vrniti. Kakšen smisel ima, po temtakem, se nepopustljivo zaganjati proti očetu, in to pred očmi ljudi, ki nimajo nobene zveze z njeno preteklostjo, ki pripada samo njej Umazano perilo je najbolje oprati doma. Teresa bo umaknila obtožbo, očetu pa, ki je nato izpuščen na svobodo, ostane za vedno grožnja vesti, ki se ji ne bo mogel ogniti
22.00	P. Mocci: SANJE Drugo nadaljevanje
L’ALTRA FACCIA DELLA VITA
23.00	DNEVNIK PARLAMENTARNE VESTI NAPOVED VREMENA IN ŠPORT
DRUGI KANAL
18.00	PLAVANJA Prenos iz Livorna
21.00	DNEVNIK
21.15	MILANSKE FARSE TECOPPA BRUMISTA
Enodejanka E. Girauda v režiji V. Molinarija Vloge:
Tecoppa — Piero Mazzarella Arturo — Rino Silveri Stražar — Ettore Conti Annetta — Marilena Possenti ON MILANES IN MAR
Enodejanka C. Arrighija. Predelal in priredil Eros Mačehi Vloge:
Domenico — Piero Mazzarella Choufane — Miranda Martino Komandant — Elio Crovetto Mornar — Ugo Maria Morosi
22.15	«GREM SI OGLEDAT SVET, RAZUMEM VSE IN SE KMALU VRNEM* — Drugo nadaljevanje
L’ELISIR D’AMORE
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.15	OBZORNIK	',rv'	'
19.30	VELIKI IN MAJHNI Oddaja TV Zagreb barvna oddaja
20.25 TRIGLAVSKA TRILOGIJA ZA TROJE SMUČI
Sredi maja, ko se je v dolini že razcvela pomlad, se štirje tovariši odpravijo na Triglav. Tu je še nekaj metrov snega. Odločili so se za nenavadno pustolovščino: presmučati ostenje od vrha Triglava vse do doline. Zdaj, ko je poletje na višku, se je ljubljanska televizija odločila, da vnese v svoj pro gram tudi to turo. Bila je posneta na barvni trak. Film teh nično ni najboljši, kar je razumljivo spričo okoliščin, v katerih je biil posnet. Bili so namreč tudi toenutki, ko se ljudem naježe lrsje na glavi, a tudi mraz je bil prav pasji. Triglavska trilogija za troje smuči - kot jo je avtor naslovil -torej ni kak filmski biser, je pa dokaj veren dokument ne navadnega vzpona, ki se bodo ob njem gledalci — če drugega ne — vsaj majo ohladili
20.45	RISANKA 21.00 DNEVNIK
21.30	L. N. Tolstoj: VOJNA IN MIR barvna TV nadaljevanka
22.35 KULTURNE DIAGONALE 23.05 DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	RISANKA
21.15	POROČILA 21.30 PETROLEJKA
Celovečerni film. V glavnih vlogah nastopajo Iva Janžurova, Marie Rosulkova in Ota Sklučka
23.00	DRAGI LAŽNIVCI — kviz
prijateljstvo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Napak delate, da se vedno postavljate proti svojim predstojnikom. Na posvečajte večje pozornost klevetam, ki vam ne morejo škoditi.
ŠKORPIJON (od 20.10. do 22.11.) Samo vztrajajte, v tem primeru se vam bo gotovo posrečilo doseči cilj, ki ste si ga bili postavili. Preden odgovorite na neko vprašanje, dvakrat premislite.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dopoldne boste dosegli izreden finančni uspeh. Veliko zadoščenje v zvezi z neko ljubezensko izjavo. Zdravje se vam bo izboljšalo.
KOZOROG-(od 21. 2. do 20. 1.) Imate vse možnosti da uresničite svoj program, poiščite si še nekaj dobrih sodelavcev. Čustvena umirjenost.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne prisluhnite besedam nekoga, ki bi vas hotel izkoristiti za svoje sebične namene. Prijeten večer.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dovolj ste trezni in pametni, da boste zmogli nalogo, ki vam bo poverje-ina. Presenetljivo čustveno doživet-l je. Pismo.
TRST A
7.15, 8.15. 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika, prazniki in obletnice, slov, viže in nopevke: 12.50 Trobentač Herb Alpert in pianist Franco Cassano; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Poje Mita Medici; 19.00 Odmevi kmečkih puntov v slov pripovedništvu in pesništvu; 19.20 Za najmlajše: S pravljico okrog sveta;
20.00	Šport; 20.35 J. Massenet: Werther, opera v štirih dejanjih; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 16.20 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17 30 18.30, 19 30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Orkester Larry Cheskey; 10.41 Glasbeni intermez-zo; 11.30 Popevke; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke oox 16.00 Plošče Ricordi;
18.00	Počitniški vrtiljak; 18.45 Posnetki iz našega studia; pianistka Neva Merlak - Corrado;
19.00	Parada orkestrov; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Domači pevci zabavne glasbe; 21.00 Dober večer v glasbi; 22.15 Poje ansambel «1 Profeti*; 23.00 Glasba Ubalda Vrabca; 23.35 Jazz.
NACIONALNI PP GRAM 7.00, 3.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba:
8.30	Popevke; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Četrti program 14.00 Plošče; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Neapeljske pesmi; 19.25 Skladbe za pihala: 20.20 «Chi delTaltrui si veste presto si spoglia*, glasbena komedija; 21.55 Sergio Mendes; 22.20 «Andata e ritorno*.
II. PROGRAM
7.30, 3.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj; 8.54 Orkester; 9.50 Nadaljevanka «Ma-damin»; 10.35 Spored z Nillo Pizzi; 12.40 Alto gradimento; 13 50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.00	Nadaljevanka; 15.45 Glasbeno • govorni spored; 17.35 Posebna oddaja; 20.10 Andata e ri-tomo: 20.50 Plošče.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 12.15 Glasba v času; 13.30 Glasbeni intermezzo; 17.20 Strani iz albuma; 17.35 Klasični jazz 18.45 Bolnišnice v Italiji; 19 15 Koncert; 21.30 La notte veneziana - opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16 00
20.30	Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.20 S pesmico v počitniški dan; 10.40 Z našimi simfoniki v svetu lahke glasbe: 11.15 Poletna potepanja; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije za opoldan;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne pojo: Mešani zbor Svoboda Domžale p. v. Antona Juvana ter Vaški kvintet; 14.30 Priporočajo vam: 15.10 Ali jih poznate? 15.40 «Na poti s kitaro*; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Poje tenorist Jussi Bjorling;
17.00	«Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek: C. Morton, Nikoli mi ničesar ne poveš; 18.10 Popoldanski popularni koncert; 19.15 V torek na svidenje! 19.45 Tipke in godala; 20.00 Lahko noč, otroči! 20.15 Minute s triom Avgusta Stanka; 21.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 21.30 Radijska igra: Ivan Tavčar Grajski pisar; 22.42 Melodije v ritmu; 23 15 Od popevke de popevke; 24.05 Literarni nokturno;
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
VELIK USPEH KOTALKARJEV POLETA
Z. Hrovatin in P. Sedmak odlična tretja na mladinskem državnem prvenstvu v Bariju
Bronasto kolajno osvojila v kategoriji dvojic v hudi konkurenci šestnajstih parov iz vse Italije
V nedeljo se je v Bariju zaključilo dvodnevno državno mladinsko prvenstvo v umetnostnem drsanju na kotalkah. Nad 60 tekmovalk in tekmovalcev se je potegovalo za naslov državnega prvaka v kategorijah posameznikov za moške in ženske ter v kategoriji dvojic. 0-penski Polet je na državno prvenstvo prijavil par, ki sta ga sestavljala Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak, ki sta tokrat prvič nastopila na tako pomembnem tekmovanju. Prijavila sta se tudi za tekmovanje na deželnem prvenstvu, vendar sta zaradi slabosti med tekmovanjem odstopila.
ZdenKa in Pavel sta se za prvenstvo dobro pripravila. Zadnjih nekaj dni pred odhodom v Bari sta bila v Ljubljani, kjer sta pod vod-stvoi trenerja Petra Brleča spilila* predvsem slog, istočasno pa se privajala na normalne dimenzije kotalkarske ploščadi, ki je Polet žal nima. V Bari sta oba tekmovalca prišla z dokajšnjo dozo nezaupanja in treme, kar je razum-
koli tekmovala, kaj šele na državnem prvenstvu, kjer se je za naslov prvaka potegovalo skupno 16 dvojic iz vse Italije. Toda trener Brleč je pravilno ocenil njuno pripravljenost (mimogrede naj omenimo, da sta bila Zdenka in Pavel edini tekmovalni par iz dežele Furlanije - Julijske krajine!), saj sta nad vsakim pričakovanjem prinesla domov bronasto kolajno.
Tekmovanje v parih je bilo v nedeljo dopoldne. Po vrstnem redu nastopajočih sta bila Zdenka in Pavel izžrebana na šesto mesto. Prvih pet dvojic je od sodniškega zbora, ki so ga sestavljali štirje državni in en mednarodni sodnik, dobilo oceno med 3 in 3,9 točke za težavnostno stopnjo izvedbe, kot za stil. Toda ko sta prišla na vrsto Zdenka in Pavel, je bilo že po prvih sekundah tekmovalnega programa razvidno, da bodo ocene mnogo višje. Številno občinstvo je spontano ploskalo našima predstavnikoma, ki sta bila vsaj za dva razreda boljša od parov pred njima. Ocene so bile temu primerne:
ljivo, če pomislimo, da nista še ni-
PLAVANJE
Italijansko državno prvenstvo
PORAZ CALLIGARISOVE NA KRATKIH PROGAH
Tržačan Pangaro po pričakovanjih prvi na 100 m prosto
LIVORNO, 30. — Prvi dan italijanskega državnega plavalnega prvenstva je potekal brez večjih presenečenj in brez kvalitetnih dosežkov. Najprej je Massimo Nistri o-svojil naslov prvaka na 200 m hrbtno, nato pa je Calligarisova nekoliko presenetljivo osvojila prvo me- ,	... ......— ------ —--------
sto v isti disciplini pri ženskah. | pa je postavil nov jugoslovanski re-Vsi so namreč pričakovali zmago kord z 2T9”7 na 200 m mešano. Eva
v Beogradu. Ti so Eva Majnarič ter brata Nenad in Predrag Miloš. Bila sta postavljena tudi dva nova rekorda, ki sta ju zabeležila brata Miloš. Najboljši rezultat je dosegel Nenad, lu je preplaval 200 m hrbtno v času 2T0”6, kar je letošnji četrti rezultat v Evropi in osmi na svetu! Predrag
r_____ zmago
Giovarrusciove, ki ima tudi najboljši čas v Italiji. Na 200 m prsno sta zmagala Giorgio Lalle s časom 2’31’’5 ter Paola Morozzi z rezultatom 2’54"3. Tržačan Roberto Pangaro je po pričakovanjih osvojil naslov prvaka na 100 m prosto. Njegov čas je bil 54”6. Med ženskami je Laura Podesta premagala Cal-ligarisovo, ter predstavlja gotovo največje presenečenje. Vendar pa je bilo treba to pričakovati, ker se Calligarisova bolj posveča daljšim razdaljam. Zadnja zmaga današnjega dne je pripadla štafeti Lazia, ki je osvojila prvo mesto na progi 4x200 m prosto.
Jutri bodo podelili še 8 naslovov.
KAJAK IN KANU
Premoč SZ
Majnarič je na 100 m prosto dosegla čas 1’09”1, kar ji omogoča nastop v Beogradu tudi v tej disciplini. Poleg teh plavalcev se je izkazala predvsem Jasna Efendič, ki je osvojila kar pet prvih mest in postala tako rekoč daleč najuspešnejša na tem prvenstvu.
Tudi Veljko Rogoši?, ki je pred kratkim osvojil naslov svetovnega prvaka v maratonskem plavanju v Neaplju, ni razočaral, saj je zmagal na 1500 m.
Med ekipami je bila najuspešnejša zagrebška Mladost pred Crveno zvezdo iz Beograda.
Težavnostna stopnja: 4,5 - 4,4 -4,6 - 3,8 - 4,4.
Stil: 4,3 - 4,2 - 4,5 - 4,1 - 4,3.
Skupno: 43,1 točke.
Če bi Hrovatinova in Sedmak obvladala še eno prvino, bi jima bilo zagotovljeno drugo mesto. Toda u-poštevati moramo, da kotalkata skupaj premalo časa, da bi v tako kratkem obdobju obvladala prvine, ki zahtevajo dolgoletno vajo.
Ne glede na to pa moramo poudariti, da sta openska tekmovalca požela najvišje priznanje vseh prisotnih strokovnjakov za odličen stil-Tako je na primer sodnica, ki je Zdenki in Pavlu prisodila samo 3.8 točke za težavnostno stopnjo, zvišala kar za tri desetinke oceno za stil! Laskava priznanja, ki sta jih bila deležna tekmovalca po končanem nastopu, so potrdila sloves šole trenerja Petra Brleča, ki je znan (kot smo videli ob vsakem koraku) kot strokovnjak evropskega slovesa.
Zdenka Hrovatin in Pavel Sedmak sta dobila bronasto kolajno, na uradni lestvici mladinskega državnega prvenstva pa bosta verjetno na četrtem mestu. Zgodilo se je namreč, da sta dve dvojici debili povsem enako število točk, tako da sta bila oba proglašena kot drugouvrščena, Zdenka in Pavel pa tretja. Toda tretje ali četrto mesto na državnem prvenstvu predstavlja za openska kotalkarja uspeh, ki ga ni nihče pričakoval.
Ta uspeh nalaga openskima kotalkarjema nove naloge. Do prihodnjega državnega prvenstva bosta morala ne samo ohraniti položaj na lestvici najboljših parov v Italiji, temveč bosta morala storiti vse, da uvrstitev še izboljšata. Za dosego tega cilja pa bo potrebno še mnogo vaj in vadbe, mnogo truda in požrtvovalnosti. Upamo, da bosta tekmovalca po tem prvem velikem uspehu s podvojenimi močmi nadaljevala svoje delo, ki je v čast ne samo njima in openskemu Poletu, temveč vsemu našemu zamejskemu športu.
Ob tej priložnosti naj še omenimo, da je postala kotalkarska ploščad na dvorišču Prosvet. doma na Opčinah premajhna za znanje, ki ga kaže že velik del openskih kotalkarjev. Resno bo treba začeti premišljevati o gradnji ne samo nove ploščadi (20x40 m) temveč tudi o gradnji pokrite dvorane, ki bi omogočila redne vaje tudi v zimskem času. Toda znano je, da so openski športniki izredno iznajdljivi, Openci pa izredno darežljivi. Kdo ve, če ne bosta ti dve lastnosti pomagali do zaželenega cilja?!
Končna lestvica mladinskega dr-
žavnega prvenstva v dvojicah:
1.	Trevisani R. — Trevisani F.:
44,7 točke (Skat Club - Brescia) Težavnostna stopnja: 4,7 — 4,6 __4 4 ___4____4^,
Stil:’ 4,5 — 4,6 — 4,3 — 4 — 4,8.
2.	Zanelli L. — Banehelli C.: 43,5 točke (Gioca - Milan) Težavnostna stopnja: 4,4 — 4,6
-	4,3 - 4 - 4,7.
Stil: 4,2 — 4,5 — 4,3 — 3,8 — 4,7.
2.	Benvenuti L. — Fracassi G.: 43,5 točke (Costanza - Brescia) Težavnostna stopnja: 4,3 — 4,4
-	4,4 - 4,1 - 4,6.
Stil: 4,1 - 4,4 - 4,4 - 4,1 - 4,5.
3.	Hrovatin Z. — Sedmak P.: 43,1 točke (Polet - Opčine) Težavnostna stopnja: 4,5 — 4,4
-	4,6 — 3,8 — 4,4.
Stil: 4,3 — 4,2 - 4,5 - 4,1 - 4,3
4.	Quaranta P. — Mattioli L.: 41.8 točke (Camst - Bologna).
5.	Santi V. — Portesi G.: 41,7 točke (Skat Club - Brescia).
8. Desideri D. — Francioni F.: 37,1 točke (Unico - Empoli).
Zadnja (šestnajsta) tekmovalca sta dobila 32,2 točke.
; MED SKUPNIM TRENINGOM V MOZIRJU
NAMIZNI TENIS
Kolesar Adrie Macarol, ki Je v nedeljo osvojil svojo drugo zmago v letošnji tekmovalni sezoni
DOBRA IGRA ITALIJANOV V SREČANJU S SLOVENIJO
Priprav se udeležujeta tudi slovenski igralki Miličeva in Vesnaverjeva
MOZIRJE, 30. — V domu TVD. predvsem njegova zmaga nad Gion-” • •	1	-1—; tello, ki velja za drugega italijan-
skega igralca. Rezultat 5:3 za Slovenijo je povsem zaslužen, kljub temu pa je treba pohvaliti požrtvovalne igralce Italije, ki so že po nekaj dneh treninga pokazali izreden napredek.
V srečanju drugih postav Italije in Slovenije pa so zmagali Italijani in to z gladkim 5:0. Ta rezultat je treba pripisati predvsem dejstvu, da je poslala Italija v Mozirje res vse svoje najboljše mladince, medtem ko je bila druga postava Slovenije sestavljena iz res drugoraz-
Partizan v Mozirju sta se včeraj pomerili namiznoteniški reprezentanci Slovenije in Italije. Obe reprezentanci sta tam na skupnem treningu; Italijani se pripravljajo na bližnje prvenstvo v Atenah, na katero bo odpotavalo 6 mladincev in naraščajnikov, z reprezentanco pa so odšla na skupne priprave še tri dekleta. Med njimi sta tudi, Kot smo že poročali, Krasovi igralki Miličeva in Vesnaverjeva. Za Slovenijo pa je to ena vsakoletnih priprav, ki služi za izpopolnjevanje najboljših igralcev, obenem pa za sestavo slovenske reprezentance, ki nastopa na nekaterih mednarodnih turnirjih.
Favoriti za zmago so bili Italijani, ki so na nedavnem mednarodnem mladinskem prvenstvu Avstrije odločno pregazili Slovenijo. Tokrat pa jim ni šlo tako gladko od rok, saj je Slovenija presenetila z res odlično igro. Odlikoval se je posebno Bojan Rak, ki je premagal vse tri nasprotnike; pomembna je
rednih igralcev, ki so jih povabili na skupni trening predvsem zato, da bi se privadili na tako zahteven ritem igre.
Končno je bilo na sporedu še srečanje ženskih mladinskih ekip, pri katerem je zmaga pripadla Sloveniji s čistim 5:1, edino točko za Italijo je osvojila Sonja Miličeva, ki je v zanimivi in napeti tekmi premagala sicer mlado a zelo živahno Doro Jelerjevo.
...................................................m....m.................H............................................................mm...........n...........
DIRKA VETERANOV ZA 1. POKAL ADRIE
KOLESARSTVO
Zmagoslavje Adrie na dirki veteranov v Lonjerju je bilo popolno. Prvo, drugo, četrto in osmo mesto je kar lep izkupiček za domače kolesarje Adrie, ki so na nedeljski meddruštveni dirki v Dolini popolnoma prevladali in bili za razred boljši od svojih nasprotnikov.
Tekmovanje se je odvijalo na naporni progi okrog dolinskih rezervoarjev nafte, koder so kolesarji prevozili deset krogov, nato pa se je zaključilo v Lonjerju po težavnem vzponu iz Industrijskega pristanišča do Katinare.
Domači kolesarji so takoj prevzeli vajeti dirke v svoje roke in (začeli napadati že po prvih metrih. Najprej je ušel Bonanno, ki je sam prevozil z nekaj sekundami prednosti prva dva kroga in začel praktično pripravljali pot odličnima Maverju in Macarolu. Vižintin pa je v ozdaju stalno nadziral neposredne nasprotnike in nevtraliziral
aiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiii
ODLIČEN USPEH L0NJERSKIH KOLESARJEV: PRVO MESTO ZA MACAROLA, DRUGO ZA MAVERJA
Dobro sta vozila tudi Bonanno (četrti) in Vižintin (osmi) - Domačini so prešli v vodstvo že v prvem krogu
KOŠARKA
ZAKLJUČENO PRVENSTVO KADETOV
TANPERE, 30. — Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah so največ prvih mest pobrali tekmovalci iz SZ, ostale kolajne pa so si razdelile še tri države: Romunija, Madžarska in Demokratična republika Nemčija. V kajaku eno-sedu je zmagal Madžar Csapo, v kanuju enosedu je prav tako zmagal Madžar, Darvaš. V kajaku dvojcu pa sta osvojila prvo mesto Sovjeta, tako kot tudi v kanuju dvojcu. Ostali dve prvi mesti sta pripadali prav tako SZ in sicer v štafeti kajaka enoseda ter v kajaku četvercu za ženske.
Največji uspeh Jugoslovanov pa je osvojitev osmega mesta v kar jaku četvercu.
PLAVANJE
Jugoslovansko plavalno prvenstvo
Odličen čas
Nenada Miloša
DUBROVNIK, 30. - Na jugoslovanskem državnem plavalnem prvenstvu so trije plavalci dosegli normo za nastop na bližnjem svetovnem prvenstvu
Sovjetska zveza osvojila naslov evropskega prvaka
Jugoslavija se je morala zadovoljiti s tretjim mestom
SUMMONTE, 30. — Tokrat so zmagali Sovjeti! Drugo evropsko prvenstvo kadetov v košarki, ki se je komaj zaključilo z zmago SZ v Summonteju, bo ostalo v spominu predvsem zaradi slabe organizacije. Ekipe so bile zelo nejevoljne zaradi hotelov in zaradi hrane, ki je je bilo malo in poleg tega je bila še slaba.
Zmaga SZ je povsem zaslužena. Sovjetska ekipa ima zelo izenačeno postavo tako, da ni odgovornost za zmago težila le na nekaterih. Nad vsemi pa je prednjačil visoki center Tkačenko, ki je z lahkoto lovil odbite žoge, poleg tega pa je zelo učinkovito sodeloval v napadu. Proti Špancem se Sovjeti niso niti preveč potrudili, ker jim zmaga ni mogla uiti. Toliko boljši so bili! Zato lahko smatramo njihovo pol-
finalno tekmo proti Jugoslaviji kot pravi finale. Ta tekma je bila res krasna. Rezultat je bil ves čas izenačen, pa čeprav niso Jugoslovani niti enkrat vodili. Sovjetski trener in vsi sovjetski tehnični pomočniki so med tekmo popolnoma izgubili živce, saj niso računali na tako trd odpor. SZ je to tekmo dobila z rezultatom 62:58, vendar so Jugoslovani igrali zadnji dve minuti s štirimi igralci, ker je moralo kar sedem košarkarjev zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Dvanajstega igralca pa žal ni bilo, ker se je le nekaj dni pred pričetkom prvenstva poškodoval najboljši jugoslovanski kadet.
V tekmi za tretje mesto so igrali Jugoslovani proti Italiji, ki je zgubila proti Španiji (58:62). Tokrat so igrali slabše in bi kmalu
zgubili. Sreča jim je bila v zadnjih minutah le naklonjena in tako so osvojili bronasto kolajno. Končni izid je bil 77:74, le tri se kunde pred zaključkom tekme pa so pri rezultatu 75:74 imeli žogo Italijani! Na srečo pa je uspelo Jugoslaviji dobiti žogo ter koš v protinapadu.
Rezultati zaključnega dne.
Finale za prvo mesto:
SZ — Španija
Finale za tretje mesto:
Jugoslavija ~ Italija
Tekma za peto mesto:
Grčija — Izrael Tekma za sedmo mesto:
Francija — Turčija KONČNA LESTVICA: 1.
Španija, 3. Jugoslavija, 4.
5. Grčija, 6. Izrael, 7. Francija, 8. Turčija.
zadeti
68:57
77:74
81:69
62:58 SZ, Z. Italija,
vsak njihov poskus pobega. V petem krogu je v krasnem protinapadu ušel Maver, ki je izrabil trenutno pavzo v skupini in si takoj nabral pol minute prednosti. Zasledovati ga je začel Cotturjev predstavnik Grancampi, ki je sam prevozil v drugi poziciji cel krog, nakar ga je glavnina zopet ujela. Tedaj pa se je pognal v ospredje Macarol, ki se je pridružil Maverju in složno sta s stalnimi menjavami nadaljevala pot. Takoj je bilo razvidno, da nimajo nasprotniki nobenega upanja več, da bi ju u-jeli. «Belo - modra* kolesarja sta diktirala hiter tempo in si v zadnjem krogu nabrala petdeset se kund prednosti, ki sta jo še povečala pri vožnji skozi naselje Sv. Sergija. Glavnina se je medtem v ozadju razcepila, med neposrednimi zasledovalci obeh ubežnikov sta bila tudi Bonanno in Vižintin, ki sta stalno «razbijala» zasledovanje, pri katerem so bili najdelavnejši odlični Bartoli, Sergio Boscolo in Grancampi. Pri vožnji po Ul. Brigata Casale sta lonjerska vozača še povečala svoj naskok skoraj na minuto, v ozadju pa se je spustil v zasledovanje Boscolo, ki je s svojo vožnjo zares presenetil. Za petami pa mu je stalno bil Bonanno, ki se je omejil le na kontrolo. Vižintin je nekoliko zaostal, saj je v zaključnem delu tekmovanja zopet občutil bolečine v želodcu, zaradi česar je moral že pred leti za dalj časa zapustiti aktivno u-dejstvovanje.
Potem ko je bil stalno v begu, so Maverja v zaključni fazi zapustile moči prav v vasi, zaradi česar je moral prepustiti zmago svojemu trinajst let mlajšemu tovarišu, ki je tako zagotovil sebi in društvu še en pomemben uspeh. V sprintu za tretje mesto pa je Boscolo za las prehitel Bonanna. V nasprotnem primeru bi bil uspeh za Adrio še večji, saj se že dolgo časa ni zgodilo, da bi neko društvo odneslo vsa tri prva mesta.
Lonjerci so se tako z odlično uvrstitvijo na dirki za «1. pokal Adrie* vsaj delno oddolžili za pekoč poraz, ki so ga doživeli na majski dirki, ko so zmaga in vsa častna mesta odpotovala proti Brescii in Milanu.
Tudi drugi tržaški kolesarji so se odlično izkazali, pri tem pa je treba še posebej pohvaliti starega Bartolija, ki je po dolgem času
spet dokazal, da je še sposoben | prekrižati račune precej mlajšim in nevarnejšim konkurentom.
Prvi pokal Adrie je ostal tako v Lonjerju, po zaslugi Macarola, Maverja in Bonanna, pri tem pa ne smemo pozabiti na Vižintina, ki se je žrtvoval za svoje klubske tovariše ter na Milana Čoka, ki je še enkrat dokazal, da zna s svojimi nasveti dobro voditi tovariše, pa čeprav se več aktivno ne udejstvuje.
Sodnik Giordano Borri je svojo nalogo opravil prav v redu, prav tako kot direktor dirke.
Vrstni red na cilju 51 km dolge dirke*	i
1.	Adrijan Macarol (Adria) 1.27’ s poprečno hitrostjo 35,172 kilometrov na uro
2.	Nino Maver (Adria) zaost. 3”
3.	Sergio Boscolo (SC Veterani
AG0STINI
SVETOVNI
PRVAK
POKAL SCHNABL V GORICI
Poprečen nastop slovenskih atletov
Skupni trening se bo zaključil v četrtek, 2. avgusta. Italijanska reprezentanca se bo še istega dne vrnila domov, od koder bo šest fantov (Franchini, Bisi, brata Rodel-la, Giontella in Constantini) odpotovalo na mladinsko evropsko prvenstvo v Atene, medtem ko bodo morala dekleta počakati še kak mesec, preden bodo nastopila v državnem dresu. Septembra se bo namreč verjetno pričelo ekipno prvenstvo za evropski pokal narodov, kjer nastopa Italija v drugi kakovostni skupini. Nedvomno bo v reprezentanci igrala zopet Sonja Miličeva, ki je že lani pokazala, da je kos tako zahtevnim tekmovanjem in je tudi z nastopom v Mozirju potrdila, da je še vedno najboljša igralka v Italiji.
IZIDI
SLOVENIJA A - ITALIJA A 5:5
Ramovž — Franchini 1:2, B. Rak Rodella 2:0, Vinčec — Giontella 0:2, Rak — Franchini 2:0, Ramovž — Giontella 0:2, Vinčec — Rodella 2:1, Rak — Giontella 2:1, Vinčec — Franchini 2:1.
ITALIJA B - SLOVENIJA B 5:0 Bisi — Čadež 2:1, Constantini — Šircelj 2:0, G. Rodella — Škerget 2:0, Constantini — Čadež 2:0, Bisi — Škerget 2:1.
Mladinke:
SLOVENIJA - ITALIJA 5:1 Novak — Girardi 2:0, Jeler —* Milič 0:2, Zakojč — Vesnaver 2:0, Novak — Milič 2:0, Zakojč — Girardi 2:1, Jeler — Vesnaver 2:1.
ATLETIKA
HELSINKI, 30. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Helsinkih je Finec Hannu Siitonen vrgel kopje 93,90 m daleč, kar je najboljši letošnji svetovni dosežek. Svetovni rekord je samo za 18 cm daljši in pripada zahodnemu Nemcu Klausu VVolfermannu.
IMATRA, 30. - Italijanski motociklist Giacomo Agostini je v nedeljo osvojil svoj trinajsti naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 350 ccm. Potem ko je že vse zgledalo, da bo lovorika v tej kategoriji pripadla finskemu vozaču Lan-sivuoriju se je položaj spremenil prav v odločilni dirki. Lan-sivuori je na nevarnem ovinku zgubil nadzorstvo nad svojo yamaho in njegovih sanj o naslovu prvaka je bilo konec.
Cottur)	55”
4.	Bonanno (Adria)	55”
5.	Grancampi (SC Veterani Cottur)	175”
6.	Bartoli (SC Vet. Cottur)	178”
7.	Muran (Coppi Hausbr.)	270”
8.	Vižintin (Adria)	270”
9.	Boscolo (SC Vet. Cottur)	370”
10.	Stefnlongo S. (Coppi Haus-
brandt)	3’50”
Sledijo Poropat,	Stefinlongo B.,
Santoni, Scagnol,	De	Pretiš, La-
bate, Cociani, Federici, Dreossi.
Radi
Glavna značilnost nedeljskega lahkoatletskega tekmovanja v Gorici je bila, da so morali skoraj vsi atleti menjavati tik pred startom žeblje na sprintericah. V glavnem so naprave v deželi že iz umetnih mas, le v Gorici imajo progo iz peska. Konec višješolskih matur je pritisnil tudi na atletiko. Najmočnejši deželni klub Libertas iz Vidma je že pred tednom dni opustil za cel^ mesec tekmovanja in usklddil'načrt za drugi del sezone. V tako nesrečnem trenutku je seveda tekmovanje za pokal Schnabl v-Gorici bolj slabo uspelo. Tudi slovensko predstavništvo je bilo omejeno le na dva atleta tržaškega CUS. Nastopila sta samo Švab in Ruzzier. Prvi je dosegel dve drugi mesti, in sicer v teku na 400 metrov čez ovire s časom 59”5, kar je razmeroma slabo, isto uvrstitev pa je zabeležil tudi v skoku s palico s tehnično nepomembnim dosežkom. Izven konkurence je nato skakal v višino in preskočil letvico s 165 cm. Ruzzier je metal kopje in bil drugi z metom 49,62 metra. Zanj rezultat ni izredno dober, vendar je verjetno zastoj v rezultatih odvisen od prepogostega nastopanja v tej panogi. Ruzzier je skakal tudi v daljino in dosegel 562 centimetrov. Najboljša panoga pa je bil na tekmovanju skok v daljino. Zmagal je Tržačan Belladonna s 7,09 m pred Vi demčanom Zonto 6,92 m. Ekipna zmaga je pripadla tržaškemu CUS. Nekateri izidi:
Kopje:
1.	De Franzoni (Torriana) 61,20 m
2.	Ruzzier (CUS)	49,62 m
400 m ovire:
1.	Pecorari (UGG)	58”5
2.	Švab (CUS)	59”5
Višina:
4. Švab (izven konkurence) 1,60 m Palica:

1. Bon (CUS)	3,00 ra
2. Švab (CUS)	2,40 m
Daljina:	
1. Belladonna (CUS)	7,09 m
8 Ruzzier (CUS)	5,62 m
Štafeta 4x400 m:	
1. CUS A	3’45”8
3. CUS B (Arneado,	Zuttion, Ruz-
zier, Correnti)	3’55”6
	K. B.
1 —	1.	Aland	1
	2.	Facoltoso	X
2 -	1.	Fischione	X
	2.	Starfir	X
3 -	1.	Rio D'Oro	2
	2.	Zecchino	X
4 —	1.	Asperella	2
	2.	Sacrificio	X
5 —	1.	Brigalone	X
	2.	Sepalin	X
6 —	1.	Orient Express	2
2. KVOTE:		Alba Plu	1
12 — 11 — 10 —	2.327.580 lir 128.200 lir 14.400 lir		
OBVESTILA
ZSŠDl obvešča, da bo druga skupina odbojkarjev odpotovala na poletni izpopolnjevalni tečaj v Rovinju danes, 31. t. m. Urnik odhoda avtobusa za Rovinj: ob 12. uri iz Gorice (Travnik), ob 12.15 iz Sovodenj, ob 12.30 iz Doberdoba, ob 13. uri iz Trsta (izpred sodne palače na Trgu Ulpiano). Tečajniki naj vzamejo s seboj vso športno in osebno opremo.
Danes, 31. t. m. se bo vrnila domov tudi prva skupina tečajnic iz Rovinja. Prihod z avtobusom na državno mejo pri Škofijah ob 19. uri. Avtobus bo nato peljal skozi Dolino, Trst (Trg Ulpiano), Opčine, Prosek in Nabrežino.
ŠD Zarja čestita svojemu dolgoletnemu odborniku Viktorju Stoparju in ženi Normi ob rojstvu krepkega prvorojenca Bogdana, kateremu želi dolgo in srečno življenje.
DKUGE SPOHTNE VESTI NA ŠESTI ST H ANI
Dr.
Aleksander Gala - Peter
Partizanski zdravnik 126
Spomini iz bogatega, pa *udi težkega življenja partizanskega zdravnika
Nekje na Krnicah bi ustanovili okrevališče, kamor bi pošiljali lahke ranjence in vse tiste, ki jim zdravniška pomoč ne bi bila več potrebna Za komandirja sem izbral domačina Janeza Magajno, ki je že pred razpadom Italije vodil na tem področju sanitetno postajo št. 2. Drugo osebje so bili bivši ranjenci: Jože Bremec, Danica Trčon, Marjan Poljanšek in še nekaj lažjih ranjencev in rekonvalescentov.
Proti koncu novembra so odšli brez vsega kot Jaz pred letom dni, ko sem ustanavljal bolnico na Berinščku v Loški dolini. Njihova naloga je bala, da najdejo primemo hišo hi ustvarijo možnost za življenje in zdravljenje borcev. Ker so bili med njimi izkušeni partizani, sem bil prepričan, da bodo nalogo dobro opravili.
Spočetka je bilo okrevališče, ki je po Novem letu 1944 nosilo naziv Okrevališče št. 2 XXXII. divizije, v Kacinovi hiši v Peklu. Tja sem pošiljal rekonvalescente iz bolnice pri Tratniku in kasneje iz bolnice za Klavži.
Pekel je romantičen kraj in nima zaman tega imena. Edina hiša v Peklu je v težko dostopni globeli, v katero je mogoč vhod le iz dveh strani: strmo od zgoraj ali od spodaj. Sonce tjakaj le redkokdaj posije. Dobro postavljena izvidnica je mogla kontrolirati vsak morebitni premik sovražnikovih enot v bližini Pekla. Razen tega bd okoliško prebivalstvo takoj obvestilo ljudi
v Peklu o bližajoči se nevarnosti. Tako je moglo okrevališče vztrajati tam do konca vojne.
Spomladi 1944. leta sem imel pri Kogoju pod Peklom bolničarsko šolo. Takrat sem večkrat obiskal okrevališče in natančneje zvedel od komandirja Janeza in kasneje od Antona Prebila in drugih, kako so živeli in delali v njem. Prve ranjence so sprejeli novembra, ko se je začela novembrska nemška ofenziva na Gradnikovo brigado na Cerkljanskem.
Na srečo Nemci niso pogosto rinili proti Masori in Krnicam in so ranjenci živeli še kar v miru. Hrano so nabavljali prek gospodarske komisije, ki jo je vodil kmet Erjavec iz Mašere. Kasneje je bil izdan in so ga ob -napadu na Masoro in Krnice ujeli in z ženo Angelo vred vrgli v gorečo hišo.
Kakšni odnosi so vladali med okrevališčem in okoliškim prebivalstvom, se je posebno pokazalo na dan Novega leta 1944. Mladina je prinesla nekaj košev skromnih daril za ranjence. Suho sadje, malo peciva, skrbno ziikane srajce, par volnenih rokavic in nogavic, topel šal ali nekaj spodnjega perila je bilo darilo, ki je ranjencu takrat pomenilo vse. To je bila skrb ljudstva za borce.
V začetku novembra sem sprejel vabilo Jožeta Kenda, naj si ogledam bolnico na Vršah. Jožeta, ki je bil medidnec, je štab cone v času goriške fronte postavil za sanitetnega referenta Severno primorskega odreda. Zanimalo me je, kako je preživel ofenzivo. Zato sem se takoj, ko je bilo mogoče, odpravil na pot proti Vršam, kjer je bila že pred razpadom Italije bolnica, sanitetna postaja št. 3.
Z žagarjem sva se odpravila na dolgo pot od Čekovnika proti Vršam. Vreme je bilo lepo, zato je bila pot kar prijetna, šla sva prek Mrzle Rupe in Gorenje Trebuše po cesti in seveda kar podnevi, saj je bil takrat to že osvobojen teritorij.
Jožeta sem našel na Vršah. Povedal mi Je, kako so preživeli ofenzivo. Nemcev je bilo vse polno. Iz doline so prek Trnovega in čepovana prodirali v Trnovski gozd. Uspelo mu je
umakniti se proti Velikim Laznam. Lahki ranjenci so se medtem razbežali, težje so poskrili pri ljudeh. Ves čas nemške ofenzive so preživeli okoli Velikih Lažen in v strminah okoli Gorenje Trebuše. Tudi osebje se je večinoma razbežalo. Ostal je le še z nekaj tovariši. Ko se je položaj nekoliko umiril, se je nastanil na Malih Vršah v prazno bajto pri Šavliju. Spet so začeli prihajati ranjenci in bolniki iz enot, ki so se takrat nahajali na tem področju. Bolnico smo poslej imenovali okrevališče št. 1.
V času, ko sem ga obiskal, je že bilo tam kakih dvajset lažjih ranjencev. Dogovorila sva se, da bo sprejemal le lažje ranjence in da mu pošljem iz moje bolnice še nekaj rekonvalescentov. Težje ranjence naj bi evakuirali k nam, kjer bi jim lahko nudili kirurško pomoč.
Življenje v obeh okrevališčih na Malih Vršah in v Peklu pod Krnicami se je odvijalo primemo vojaškim in drugim razmeram, ki so vladale na področju, kjer sta ustanovi delovali. Postavljeni sta bili visoko v težko dostopne strmine. Tu, na samotnih kmetijah, sta nudili še kar varno zavetje ranjencem in bolnikom, še pred razpadom Italije je bila potrebna predvsem velika budnost in stroga konspiracija. Le tako so se mogle obdržati sanitetne postaje. Toda sedaj taka konspirativ-nost ni bila več nujna. Varnost okrevališča se je naslanjala na pripravljenost za takojšnji umik v primeru nevarnosti. To pa je bilo v tesni zvezi z dobro izvidniško in obveščevalno službo. Mladinci, celo otroci so jih obveščali o premikih sovražnih enot, tako da sta se lahko vedno pravočasno umaknili.
Velika težava za okrevališče je bilo nabavljanje hrane. Obe ustanovi sta bili v krajih, kjer je prebivalstvo od nekdaj živelo v pomanjkanju. Skromni pridelki niso zadostovali niti za lastne potrebe. Posebno je bilo težko za hrano v zimskem času in kasneje, ko sta obe okrevališči močno narasli. Na Malih Vršah je bilo potrebno nahraniti spomladi 1944. leta tudi po 80 in več ljudi na dan. Vse to so zmogli intendanti v začetku s pomočjo
okoliških prebivalcev (gospodarske komisije). Kasneje so pre jemali hrano tudi prek korpusne intendance. Spočetka je bik življenje v okrevališčih zelo težko in duhamomo. Nekoliko s< razbili monotonijo pacienti, ki so bili politični delavci v enotah Ti so skrbeli za politično delo med ranjenci. Kasneje so ok« valdšča imela tudi svoje politkomisarje, življenje v njih je bili z vsakim dnem bolje organizirano. Spomladi, ko se je bolnic XXXII. divizije pričela imenovati SVPB «Pavla» (Slovenska voj na partizanska bolnica) sta tudi okrevališči na podoben nači: spremenili svoje ime.
Konec novembra sem dobil sporočilo, da se moram čimpre javiti na štabu cone, ki je bil takrat v Cepovanu. Med tem s je štab primorske operativne cone spet preimenoval v štab II) operativne cone, «Alpske«, kot se je že imenoval ob moje« prihodu na Primorsko. Pohitel sem, ker je bilo rečeno, naj tako krenem na pot. V Cepovanu sem se javil pri tov. Tomažu (Dr šan Kveder), politkomisarju cone, ki me je na kratko obvesti da bo treba zgraditi novo konspirativno bolnico na področj cone. Zgrajena naj bi bala nekje na obronkih Trnovskega gozda Natančnejša navodila da mi bo dal komandant cone Novljar
Komandanta ni bilo v Cepovanu. Bil je bolan in se j zdravil na Vršah. Napotil sem se do njega in izvedel, kar j bilo potrebno. Konspdrativna bolnica naj bi imela prostora z okoli 100 ranjencev, zgradili pa naj jo bi na področju Vojskegi
Zavedal sem se velike odgovornosti, ki naj bd Jo spre j e Spomnil sem se na križe in težave, ki sem jih preživel s svojin dosedanjimi bolnicami. Zato sem ga prosil, da prepusti mei izbiro ožje lokacije. Teren, ki bi bil primeren za konspirattvn bolnico, sem dobro poznal. Potrebno osebje In ekipo, ki l zgradila bolnico, bom dobil lz Delavskega bataljona, ki je bil Cepovanu. Odobril mi je, da si ljudi za bolnico izberem san Predlagal sem mu, da prevzame vojaško vodstvo nad skupin ki bo gradila bolnioo, tov, Pepi (Jpsip Kenda), ki je bil tata v neki	iUoUaljHMme Ht4iJ

TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija »Dan* V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
31. julija 1973
Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi« 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja In tiska ZTT • Trst
Napreden program dežele
(Nadaljevanje s 1. strani)
išče čim širše sodelovanje tudi s pristanišči sosedne Jugoslavije.
Drugo poglavje govori o splošnih programskih smernicah in v tej zvezi podčrtuje tesno povezavo med deželo in krajevnimi ustanovami, kar bo omogočilo, da se dokončno odpravijo vse posledice centrali stične državne ureditve; to bo tudi v skladu z ustavo in torej v resni-: ci demokratično in razčlenjeno.
V tej zvezi je nato zelo obsežno orisana demokratična funkcija dežele ter se nadalje govori o izva janju reform. Program našteva stanovanjsko reformo, reformo šol-■ stva in zdravstva in s posebnim poudarkom reformo radijsko-televizij-ske službe ter napoveduje deželne zakonske ukrepe za demokratično i rešitev osnovnih vprašanj svobode ' informacije.
I Dežela bo prevzela nekatere no ve važne pristojnosti: socialno skrh-* stvo, šolstvo, zdravstvo in bolnišnice, kulturne ustanove, knjižnice 1 in muzeje krajevnega ter deželne-! ga interesa, obalne pomorske pro ' ge in zaščito okolja. Glede strokov 1 nega šolstva bodo ustanovili enotno ) deželno ustanovo, ki bo prevzela vse dosedanje javne ustanove (EN | ALC, INAPLI in INIASA).
! Comelli je nato dejal, da predlo-t ženi sporazum leve sredine navaja samo nekatere splošne smernice in i da gre za program usmeritve, ki ne vsebuje podrobnih ukrepov, niti ne operativnega koledarja. To ' odločitev bodo sprejeli delno že le tos, ko bodo sestavljali proračun za prihodnje leto. s katerim bo od-' bor predložil tudi seznam tistih u-1 krepov, za katere meni, da jih je ' treba najprej sprejeti in da .Vh je mogoče uresničiti že v prihodnjem I petletnem razdobju.
Odbor je mnenja, da morajo vsi i ti ukrepi upoštevati dva načeli: vse mora biti programirano; žago , toviti je treba demokratično sodelovanje pri odločitvah o razvoju.
Naslednje najbolj obsežno po-’ glavje se nanaša na programiranje i in obsega program gospodarskega in socialnega razvoja, deželni urbanistični načrt, program deželnih izdatkov, politiko razvoja, polno zaposlitev in izseljevanje, programiranje velikih načrtov, hitre cestne zveze in promet, kmetijstvo, indu-j strijo. gorata področja, pristaniške in trgovinske dejavnosti, turizem, o-brtništvo, zadružništvo, ljudske stanovanjske gradnje, šolo in pravico | do študija, zdravstvo in skrbstvo, higienske in zdravstvene ustanove ter končno zaščito okolja.
Kot vidimo, gre za zelo obsežne in zelo podrobno navedene obvezno-1 sti. Že v samem uvodu je rečeno,
; da mora programiranje sloneti na 1 periodičnem preverjanju gospodarskega načrta, zlasti glede sredstev, na urbanističnem načrtovanju, na , uvedbi petletnega programskega proračuna, na letnih proračunih in preverjanju finančnih zmogljivosti ter končno na boljšem izkoriščanju zakonskih možnosti dežele in njenih pristojnosti.
Na tej osnovi so ustanovili novo odborništvo, ki bo združevalo vse pristojnosti in vse dejavnosti, ki ' se nanašajo na gosDodarsko in socialno programiranje, na ozemeljsko programiranje, na programiranje izdatkov dežele. To odborništvo ' je prevzel socialist iz Pordenona De 1 Carli, kot poročamo na drugem 1 mestu.
V poglavju o razvojni politiki so začrtani naslednji cilji programa razvoja in urbanističnega programa: polna zaposlitev in postopno zmanjšanje izseljevanja, odstranitev

LONDON, 30. — Jutri se bo sestal v Belfastu novoizvoljeni severnoirski parlament »stormont* (po imenu gradu v katerem zaseda). Ta nova ulstrska skupščina, ki se je porodila iz junijskih volitev, bo dokaj različna od prejšnje, kjer so vedrili in oblačili protestanti. Zadnji poskus ustanovitve enotne protestantske fronte se je namreč ponesrečil ter je pričakovati sodelovanje zmernejših protestantskih in katoliških političnih skupin.
* * *
TOKIO. 30. — Severnokorejski »Ro-dong Sinmun* obtožuje japonsko vlado, da je zavzela sovražno stališče do Severne Koreje, ker je sklenila bojkotirati obravnavanje korejskega vprašanja na ravni OZN in bo zahtevala. naj ameriške čete ostanejo v Južni Koreji.
• • *
ROLLING FORK (ZDA), 30 - V državi Missisipi je prišlo do prometne nesreče pri kateri je 10 ljudi izgubilo življenje.
• • *
MONTEVIDEO, 30. — Podpredsednik urugvajske republike Orge Sa-pelli je odbil, da bi postal predsednik državnega sveta, ki ga je predsednik Bordaberry določil za naslednika parlamenta po vojaškem puču konec junija letos. Minilo je že mesec dni, toda Bordaberryju se še ni posrečilo najti predsednika državnega cveta.
* • •
HONGKONG, 30.	— Predsednik
Maocetung je sprejel delegacijo republike Konga, ki jo je vodil predsednik Marien N’Guabi. Kitajski državnik je v svojem pozdravnem govoru poudaril sličnost splošnih odnosov Kitajske in afriških dežel do imperializma.
ozemeljskih neravnovesij, razvoj socialnih služb in evropska integracija dežele Furlanije . Julijske krajine.
To poglavje nato obravnava še razna posamezna vprašanja, ki smo jih zgoraj že okvirno našteli.
Naslednje poglavje, demokratično sodelovanje, govori o politični vlogi dežele in o njeni vlogi pobudnice, za kar je potreben stvarno demokratični odnos s socialnimi in krajevnimi stvarnostmi. V tem okviru se podčrtuje, da je treba ovrednotiti deželni svet kot zakonodajni organ in kot najbolj reprezentativni zbor Furlanije - Julijske krajine. Treba je ustvariti večje povezave med deželnim svetom in raznimi skupnostmi s pomočjo raziskovalnih komisij in z delom komisij. Ta nova faza obveznosti dežele bo nujno privedla tudi do preureditve in do novih i-menovanj v številne posvetovalne odbore, ki so ustanovljeni pri deželni upravi.
Qbsežen je v tej zvezi govor o Odnosu med deželo in krajevnimi ustanovami in je med drugim rečeno, da bo dežela predajala krajevnim ustanovam širša pooblastila, in to tudi konzorcijem občin in ne samo tradicionalnim ustanovam.
V naslednjem poglavju, ki se na naša na ureditev deželne uprave, je Comelli obrazložil preureditev obstoječih in ustanovitev novih od borništev. Povedal je, da bo novo odborništvo za načrtovanje in proračun, ki zamenjuje že obstoječe odborništvo za urbanistiko, pre vzelo generalno ravnateljstvo za programiranje, preučevanja, statistiko in ozemeljsko programiranje ter na novo ustanovljeno službo za programiranje izdatkov, z nalogo, da pripravi petletni načrt.
Načrtovanje mest in nadzorstvo nad urbanističnimi načrti krajevnih ustanov pa bo prevzelo odborništvo za javna dela.
Novo odborništvo za ekologijo ali kot mu je uradno ime »za dobrine okolja in kulture*, pa bo usklajevalo ukrepe različnih odborništev in skrbelo za ohranitev okolja. To odborništvo bo med drugim preučilo razloge za onesnaženje okolja, skrbelo bo za parke in rezervate,
katalogiralo bo kulturno in drugo bogastvo, ki obstaja v naši deželi.
Dežela bo prevzela pomembne naloge pri strokovni izobrazbi, ki jih bo preusmerilo ministrstvo za delo, zaradi česar so bili mnenja, da je prav, da se ustanovi novo odborništvo, ki bo poleg tega skrbelo tudi za obrtništvo.
Comelli je nato govoril še o preureditvi deželnih uradov in je zaključil svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je treba še nadalje utrjevati enotnost dežele.
Nesreča v gorah: dva alpinista mrtva
SONDRIO, 30. — V alpinistični nesreči na gori «Monte disgrazia* sta včeraj izgubila življenje mlada alpinista, eden pa je bil ranjen. Nesrečo je videla skupina turistov, ki je takoj obvestila gorsko reševalno službo. Reševalci so prepeljali v bolnišnico samo ponesrečenca, trupli ostalih dveh pa so zaradi slabega vremena prenesli v dolino šele danes.
V rudniku Markham pri Chesterfieldu
Okvara na dvigalu: 13 rudarjev izgubilo življenje
LONDON, 30. — Trinajst rudarjev je izgubilo življenje in petnajst je bilo hudo ranjenih v nesreči na delu v premogovniku Markham pri Chesterfieldu. Zaradi okvare na mehanizmu dvigala je kabina z 28 delavci prve dnevne izmene strmoglavila v 400 m globoko brezno.
«Trčenje je bilo silovito — je dejal upravnik premogovnika — saj ni bilo mogoče identificirati trupel nesrečnih žrtev*.
Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je vzrok tragedije nepravilno delovanje mehanizma za spuščanje dvigala v globino. Druga kabina, ki je bila protiutež prvi, se je dvignila previsoko in je trčila ob mehanizem, ki upravlja zavijanje in odvijanje vrvi. Čeprav jeklena vrv ni popustila je kabina z nesrečnimi rudarji strmoglavila v brezno v prostem padcu.
To je ena najhujših povojnih nesreč v rudnikih v Veliki Britaniji. Zadnja huda nesreča se je pripetila leta 1962 v premogovniku Cambrian v Wellesu, kjer je izgubilo življenje 31 rudarjev.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
15 TISOČ LJUDI JE POZDRAVILO VELIKANA
TITO JE ODLIKOVAL Ameriški «Jumbo jet»
KOPRSKE PREKOMORCE
Obisk sanveminianskih otrok ■ Dvakrat tedensko Jatovo letalo v Sečovljah
V Kopru so včeraj slovesno podelili 27 visokih odlikovanj, s katerimi je predsednik Tito odlikoval bivše borce prekomorskih brigad. Red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem so prejeli: Jože Barič, Jože Bole, Milan Bržan, Alojz Družina, Avgust Germa nis, Gvido Hrvatin, Jože Jamšek, Slobodan Kozunovič. Bogomir Kocjančič, Zdravko Lenarčič, Korbijan Marsetič. Franc Miklavčič, Silvester Ojo, Kazimir Pipan, Zdravko Piško, Alojz Ro-dela, Vitko Havtič, Mirko Sever, Albin Simčič in Narcis Vatovec. Red republike z bronastim vecem so prejeli: Jože Kodarin, Tone Kodrič in Anton Tominc. Z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo pa so bili odlikovani:	Radko Bratina, Viljem
Kancler, Albin Ogrin in Emil Šavron.
..............................nrmiiiifiiiiiiiiiiiiiiiintniiiniiiliillimiiiiiimiliifimillllllimiraiiiiilllllllilllllllllliiiiiiilllllimiiiiNiiitiilllllHlllill
ZARADI ŽELODČNIH MOTENJ ČLANOV POSADKE
Odložen «vesoljski sprehod kozmonavtov odprave «skylab 2»
Nova nevarnost pri vesoljskih poletih: skrčenje srca
del. Vsi trije so zaužili tablete pro-f Berry je izjavil, da pospešena teti bljuvanju. Učinek je bil zazna- ‘ lovadba v vesoljski postaji ne bi
HOUSTON, 30. - Nadzorniki poleta odprave «skylab 2» so odložili za en dan «vesoljski sprehod* treh ameriških kozmonavtov, ki bodo preživeli v breztežnem prostoru 59 dni. Sklep so sprejeli, ker imajo Alan Bean, Owen Garriott in Jack Lousma še vedno želodčne motnje. Najslabše se počuti Lousma, ki je sinoči zelo malo je-
•iiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiii
ZARADI ŠPEKULACIJE PETROLEJSKIH DRUŽB
Pomanjkanje bencina v vseh pokrajinah
Dolge vrste avtomobilov pred odprtimi črpalkami - Poziv sindikatov
RIM, 30. — Stavka uslužbencev ben-lga bodo te- dni prikazali v Pe-
cinskih črpalk in pomanjkanje goriva sta v teh dneh veliko ovirala promet na vseh italijanskih cestah, čeprav je le nekaj avtomobilistov ostalo na cesti zaradi pomanjkanja bencina. Iz vseh italijanskih pokrajin poročajo o dolgih vrstah avtomobilov pred maloštevilnimi črpalkami. Po večini se u-službenci niso udeležili stavke, ki so jo proglasili sindikati, večina črpalk je zaprtih zaradi pomanjkanja bencina. Edino italijanska petrolejska družba AGIP redno oskrbuje svoje črpalke, a tudi te kmalu razprodajo gorivo, ker so edine, ki normalno poslujejo.
V zvezi s pomanjkanjem goriva je sindikalna organizacija CGIL, CISL in UIL danes objavila dokument, v katerem poudarja, da ima pomanjkanje bencina lahko negativne posledice tudi na drugih gospodarskih področjih. Sindikalna federacija trdi, da je položaj posledica izsiljevanja petrolejskih družb, ki zahtevajo podražitev goriva. To pa bi imelo porazne posledice za protiinflacionistične ukrepe in za nadzorstvo nad cenami, ki jih je vlada odobrila pred kratkim.
»Federacija CGIL, CISL in UIL — zaključuje dokument — -poziva zato vlado, naj poseže s strogimi upravnimi ukrepi in naj izkoristi vse zmogljivosti državne družbe ENI, da zagotovi zadostno količino goriva na tržišču. S tem bo tudi preprečena špekulacija petrolejskih družb na ceni bencina, ki je odločilnega nomena za omejevanje naraščanja cen*.
Po poročilu prometne policije in ACI je položaj na Severu zadovoljiv, čeprav so nekatere črpalke že razprodale razpoložljivo gorivo. Slabše pa je stanje na Jugu in zlasti na Siciliji, kjer so zaprte skoraj vse črpalke. Marsikdo se je spričo tega odločil, da se posluži javnih prevoznih sredstev in je pustil avto doma.
Položaj se bo verjetno zaostril v prihodnjih dneh, ker bo vsaj polovica Bencinskih črpalk zaprtih zaradi dopustov in ker se začenja veliki odhod na počitnice.
Obdukcija 2000 let stare mumije
PEKING, 30. — Kitajski znanstveniki so obducirali mumificirano žensko truplo, ki je po njihovem mnenju staro okoli dva tisoč let. Notranji organi trupla so bili še zelo dobro ohranjeni, tako da so znanstveniki lahko ugotovili glavne bolezni, ki jih je ženska prebolela in pa približne vzroke smrti. Obdukcija je tudi pokazala, da je ženska rodila dva otroka in da je njena
Pogajanja med predstavniki Indije in Pakistana
RAWALPINDI, 30. — Predstavniki indijske in pakistanske vlade nadaljujejo zapletena pogajanja, da bi omilili položaj okoli 90.000 pakistanskih vojnih ujetnikov. Izvedelo se je, da pogovori še niso prinesli bistvenih rezultatov, vendar daje sklep o njihovem nadaljevanju upati, da bodo pogajalci mogoče le prebrodili nastale težave.
ven, toda želodci treh kozmonavtov se še niso popolnoma sprijaznili z novimi življenjskimi razmerami v vesolju. Zdravniki v vesoljskem središču v Houstonu pa zaradi tega niso preveč zaskrbljeni, ker se je že dogajalo, da so imeli kozmonavti tudi na prejšnjih poletih večkrat prebavne motnje. Dr. Paul Buchman je to osebno potrdil. Med drugim je izjavil, da je treba verjetno pripisati te motnje dejstvu, da je prostor na skylabu precej večji kot v drugih ladjah in da kozmonavti večkrat prehitro pregibajo svoje telo ter še posebej glavo.
Po zadnjih vesteh bodo kozmonavti stopili iz vesoljskega laboratorija šele 6. avgusta. Glavna naloga, ki jo bodo morali tedaj opraviti bo namestitev dodatnega senčnika nad vesoljsko postajo. Ta vest pa še ni dokončno potrjena, NASA je za sedaj odložila »sprehod* le za en dan, in sicer na jutri.
Medtem se zdravnikom, ki spremljajo z Zemlje sedanji polet, postavljajo nova vprašanja. Dr. Charles Berry, ki je bil več let uradni zdravnik kozmonavtov, je povedal, da so ugotovili, da se je članom odprave «skylab 1» zmanjšalo srce poprečno za tri odstotke. Do sedaj še niso ugotovili, če je treba pripisati to skrčenje samo izgubi srčne tekočine, ali pa tej in tudi celo skrčenju same srčne mišice. Če bi držala zadnja domneva, potem bi obstajale resne nevarnosti. »V tem primeru bi bil zaskrbljen* je izjavil dr. Berry.
Skrčenje srca so zdravniki opazili pri rentgenskih pregledih. Ker pa je ugotavljanje samo na podlagi slik varljivo, do sedaj še niso mogli ugotoviti pravega vzroka. Dr.
prinesla zaželenih rezultatov in da bo treba, v primeru časovno daljših odprav sprejeti ustrezne druge ukrepe.
To vprašanje se bo začelo postavljati z vedno večjo ostrino, ker se čas bivanja kozmonavtov v breztežnem prostoru nenehno daljša. Že kozmonavti prve odprave «skylab» so prebili v vesoljski postaji štiri tedne, Bean in njegova dva tovariša pa bodo o-stali tam že skoraj 60 dni. Nev-šečne posledice v prostoru, ki je popolnoma drugačen kot zemeljski, se bodo verjetno še stopnjevale.
Dr. Bean pa je še vedno mnenja, da so vesoljske raziskave možne, treba bo le sprejeti ustrezne ukrepe.
Zaradi tehničnih nevšečnosti
Odgoden «v!om» v trup Andree Doric
FAIRHAVEN, 30. — Lovca na zaklade, ki nameravata dvigniti iz potopljene «Andree Dorie* dragocenosti, ki jih ladja skriva v svojem trupu, sta morala odgoditi svoje delo za tri dni zaradi okvare na potapljaških napravah. Potapljače čaka težko delo, ker so na področju, kjer je ladja potopljena morski tokovi, močni, še posebej pa jih ovira zelo mrzla voda. čeprav je «Andrea Doria* le 73 metrov pod morsko gladino, ni še nikmur uspelo, da bi se spustil do nje. Mogoče pa bo Cristoperu De Lucchiju in Donaldu Rodokeru tokrat podvig u-spel, ker je njuna ekipa opremljena z najsodobnejšimi napravami za potapljanje.
VZHODNI BERLIN, 30. — Na stadionu Svetovne mladine v vzhodnem 3erlinu so pod geslom «protiimperia-listična solidarnost, mir in prijateljstvo* v soboto odprli deseti svetovni festival mladine in študentov. Mimohod delegacij je s tribun prisrčno pozdravilo okoli 60.000 mladincev, ko pa je mimo prikorakala severnovietnam-ska delegacija, se je s tribun razleglo ploskanje in vzkliki navdušen ia.
Med udeleženci je tudi delegacija Zveze mladine Jugoslavije, ki jo sestavlja 400 fantov in deklet. Oblečeni v narodne noše so med mimohodom prepevali znano partizansko pesem »Hej brigade*.
Ko so se vse delegacije zbrale na kri pripadala krvni skupini A. O stadionu, je spregovoril predsednik tem so Kitajci posneli tudi film, ki , Svetovne federacije demokratične mla-
dine Roberto Viezzi, ki je pozdravil navzoče, med katerimi je bil tudi predsednik festivalskega komiteja, sekretar centralnega komiteja vzhodnonemške komunistične partije, Erich Honecker. Roberto Viezzi je nato dejal, da je shod mladine v vzhodnem Berlinu dokaz, da se večina mladih v svetu kljub ideološkim razlikam zavzema za hitrejše reševanje temeljnih svetovnih problemov.
Za njim je prevzel besedo Erich Honecker, Id je v imenu vzhodnonemškega ljudstva pozdravil vse delegacije in jim zaželel uspešno delo. Za tem je na kratko opisal politični položaj v svetu, še posebej pa je omenil nove politične procese, ki vodijo k popuščanju napetosti med državami.
Vzhodnonemške oblasti, ki niso do-
volile, da bi se festivala udeležil tudi znani voditelj levousmerjenih nemških študentov Rudi Dutschke, so mu končno le izdale vstopni vizum. Vzhodni Nemci niso naklonjeni njegovemu prihodu, ker se bojijo, da bi lahko med 130.000 udeleženci festivala povzročil nerede. .
Tako se je začelo deseto srečanje mladincev z vsega sveta. Za naslednje dni je predvidenih okoli 800 srečanj med delegacijami, kjer se bodo pogovarjali o najbolj perečih svetovnih problemih.
Na sliki: Danes je dopotovala v vzhodni Berlin Angela Davis, da bi se udeležila festivala. Na letališču Schoenefeld jo je nekaj tisoč mladin cev zelo toplo sprejelo.
Ob podelitvi odlikovanj je v krajšem nagovoru čestital bivšim borcem — prekomorcem predsednik koprske
občinske skupščine Miro Kocjan.
* * *
Koprsko radijsko postajo in TV studio si je danes dopoldne ogledala skupina 22 učencev in učiteljev iz San Vendemiana iz treviške pokrajine. Gre za izmenično letovanje sanven-demianskih in novogoriških otrok, saj obe mesti že dalj časa intenzivno sodelujeta, v kratkem pa bo prišlo tudi do pobratenja. Sanvendemianski o-troci so deset dni letovali v Umagu, v Kopru pa so se ustavili ob povratku v domovino.
Zanimivo je, da so v San Vende-mianu že uvedli tečaj slovenskega jezika, z novim šolskim letom pa se bodo lahko dijaki odločili tudi za slovenščino kot enega izmed tujih jezikov.
• * *
Na Primorskem se mudi delegacija delavske zbornice iz Bremena. Gostje so imeli več razgovorov s primorskimi sindikalnimi funkcionarji, razen tega pa so si ogledali koprski folklorni festival, kobilarno v Lipici in partizansko bolnišnico Franjo.
* * $
Vas Orlek je končno povezana s Sežano z asfaltirano cesto. To je nedvomno zasluga požrtvovalnih vaščanov, ki so v gradnjo ceste vložili okrog 6 tisoč prostovoljnih delovnih ur. V zadnjih letih je bilo na Krasu že več takih akcij, ko si prebivalci s prostovoljnim delom in s pomočjo občine izboljšujejo življenjske razmere z gradnjo raznih komunalnih objektov.
* * *
V kratkem bodo začeli obnavljati nekdanji semedelski grad, v katerem bo dobil svoje prostore novoustanovljeni obalni delavski klub. V njem bodo razvijali razne oblike kultumo-prosvetnega dela.
♦ ♦ *
Na koprski železnici se dobro uveljavlja tudi potniški promet, saj so doslej prevozili že okrog 180 tisoč potnikov. Zlasti živahen je promet sredi turistične sezone, ko vozijo »posebni* vlaki, hkrati pa so uvedli redne zveze z Mtinchnom, Dunajem in Stutgartom. Manj zanimanja pa je za tako imenovane avtovlake, čeprav bi se lahko turisti na ta način izognili napornim vožnjam v dolgih kolonah.
* * *
Koprska obala postaja zmeraj bolj zanimiva za tuje jahte. Letošnjo sezono so zabeležili v obalnih pristaniščih že nad 5 tisoč jaht s tujo registracijo. Največ jih je seveda pristalo v Piranu, kjer se pogostoma znajdejo v težavah zaradi pomanjkanja prostora. Zaradi hitrega razvoja jahtnega turizma bo treba kar najhitreje uresničiti zamisel o izgradnji sodobnega pristanišča za jahte v Izoli.
* * *
Sečoveljsko letališče je končno dobilo tudi svojo poslovno turistično funkcijo. Odslej bo dvakrat tedensko pristajalo v Sečovljah Jatovo osemse-dežno letalo (ob torkih in četrtkih). S tem letalom si lahko potniki ogledajo z zraka panoramo slovenske o-bale, hkrati pa služi tudi za povezavo med obalo, Brnikom in drugimi letališči.
L. O.
na brniškem ietališču
Po dograditvi letališke stavbe bo Brnik imel največjo delovno zmogljivost v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 30. — Na ljubljanskem letališču Brnik je danes pristalo a-meriško letalo DC-10 znano pod imenom «jumbo jet*. To je prvi tak zračni velikan na Brniku, zato se je že v jutranjih urah na letališču zbralo blizu 15 tisoč ljudi, ki so hoteli prvič na slovenskih tleh videti to čudo tehnike. Med njimi pa. je bilo seveda tudi dosti svojcev tistih slovenskih rojakov, ki so se dobrih osem ur poprej s tem letalom namenili prek Atlantika v stari kraj iz ameriškega Cle\vlanda. Iz velikana se je vsulo kar 560 potnikov. Viharno pozdravljeni od množice so se prvi pokazali na vi atih letala razigrani godci Vadnali in udarili muziko, po kateri se je ljudstvo, ganjeno od solz, objemalo m spontano zaplesalo.
Modernizirano ljubljansko letališče bo poleg Dubrovnika, Pulja in Splita sprejemalo poslej tudi letala take vrste. Na leto bo šlo skozi brniško letališče več kot milijon potnikov, po dograditvi pristaniške stavbe pa bo to letališče imelo tudi največjo delovno zmogljivost v vsej Jugoslaviji.
D. K.
in raznih strokovnjakov na turističnem področju.
Turistični sporazum med SFRJ in Avstrijo
DUBROVNIK, 30. — Pred dnevi je bil podpisan sporazum med jugoslovansko in avstrijsko vlado o turističnem sodelovanju med obema državama. Sporazum predvideva tudi razne olajšave v maloobmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Poleg tega bo sporazum omogočil izmenjavo skupinskih turističnih potovanj med obema državama ter izmenjavo turističnih informacij
MODNE MUHE
Kot za obleke tako so ženske muhaste tudi za moške. Danes norijo za enim tipom, ie naslednjega dne pa ga zavržejo kot pes oglodano kost. Še do pred kratkim so bili v modi orjaški in široplečati krpani, danes pa ženskam niso več všeč, vsaj če verjamemo anketi neke ameriške družbe. Danes so v modi nekoliko temačni moški z mehkim, božajočim glasom, suhi in visoki ter z nežnimi, nekoliko ženskimi potezami.
Fizični portret ženskam prikupnega «samca» je povsem različen od ideala, ki so si ga ustvarili moški. Po njihovem naj bi ženske predvsem ljubile razvite prsne mišice, nabrekle bicepse in mišičat trebuh.
Anketa je pa dokazala, da se ženska za vse te rekvizite ne zmenijo. Všeč so jim moški z ozkimi boki, visoki in suhi in s prikupnimi očmi. Ponosne so če jim dvori mladenič z dolgimi nogami in lepo počesanimi dolgimi lasmi, šele en odstotek žensk se zmeni za mišičaste prsi, nobene pa ne mikajo nabrekli in močni bicepsi.
BEJRUT, 30. — Tednik »Al Huri-yat», glasilo Demokratične in ljudske fronte za osvoboditev Palestine, je danes ostro obsodil ugrabitev japonskega letala »jumbo jet* družbe JAL. List pravi, da neka neodgovorna organizacija nima nobene pravice, da govori v imenu palestinskega ljudstva pri izvajanju terorističnih akcij.
......................................................................i........................................................Hlinili
Sladkor v SFRJ se ne bo podražil
BEOGRAD, 30. — Zvezni izvršni svet je določil nadaljnjih 200 milijonov dolarjev za uvoz tistega blaga, ki spada v tako imenovani omejitveni režim uvoza. Od te vsote je bilo 80 milijonov dolarjev določenih za uvoz blaga široke potrošnje, reprodukcijskega materiala, povrtnine in sadja. Poleg tega se je v preteklih dneh razširila vest, da se bo sladkor podražil. Pristojne oblasti so te vesti odločno zanikale in izjavile, da ni nobenega vzroka za podražitev sladkorja.
V vasi Calimera pri Lecceju
Roparja ubita v spopadu z orožniki
LECCE. 30. — Krvav roparski podvig v vasi Calimera pri Lecceju: v oboroženem spopadu z orožniki sta dva roparja izgubila življenje, tretji pa je ranjen pobegnil.
Okrog poldne so v banko »Fratelli Vallone* vdrli trije zakrinkani in o-boroženi roparji. Ko so se oddaljili s plenom 4 milijonov lir, ju je opazila hčerka poveljnika karabinjerske postaje, ki je oddaljena le 100 m od banke. Se preden so roparji naperili orožje proti možema postave, sta ju orožnika pokosila z dvema rafaloma iz brzostrelke. Dva sta obležala v krvi na tleh, tretji, lažje ranjen, pa je skočil v avto, v katerem ga je čakal pajdaš s prižganim motorjem, in jo urno popihal.
Eden od dveh roparjev, ki sta ležala sredi ulice — Salvatore Torra — je bil mrtev, drugi pa — Rocco Donno — katerega so orožniki le s težavo iztrgali razjarjeni množici, je umrl popoldne v bolnišnici.
Priprave na predsedniške volitve v Argentini
BUENOS AIRES, 30. - Juan Peron se je včeraj sestal s predstavniki sindikalnih, ženskih in političnih organizacij v justicialistični stranki. Pogovarjali so se predvsem o bližnjih predsedniških volitvah in določitvi podpredsedniškega kandidata. Vodja argentinske radikale stranke Riccardo Balbin je sporočil, da bo njegova stranka kmalu določila svojega kandidata za podpredsedniško mesto.
Argentinska socialistična stranka pa je že sporočila imena svojih kandidatov, ki sta Juan Carlos Co-ral in Jose Paez Coral.
SPORI ŠPORT ŠPORT
TRAGEDIJA Nfl AVTOMOBILSKI DIRKI Zfl VN NIZOZEMSKE
Strašna smrt Williamsona ki je živ zgorel v avtu
Zmagal je Jackie Stewart - Reševalci so prispeli z veliko zamudo
ZANDWOORT, 30. - Po nedeljski smrtni nesreči na dirkališču v Zandvvoortu, kjer je med plameni izgubil življenje angleški pilot Ro-ger VVilliamson, se je na prireditelje dirke za VN Nizozemske vsul cel plaz kritik. Denis Hulme, predsednik zveze avtomobilskih pilotov na velikih avtomobilskih nagradah, je obtožil prireditelje, da niso zaustavili dirke, potem ko je bil avtomobil mladega angleškega vozača ves v plamenih, potem ko se je zaletel v ograjo na desni strani proge v sedmem krogu dirke.
Mike Hailwood pa je izjavil, da je nepojmljivo, da so protipožarne ekipe prispele na kraj nesreče precej časa po trčenju.
Williamsonova smrt je vrgla temno senco na zmago Jackieja Ste-vvarta, ki je z včerajšnjim prvim mestom dosegel nov rekord. Na velikih avtomobilskih nagradah je namreč odnesel svojo šestindvajseto zmago. Rekord je delil z drugim velikim avtomobilskim pilotom, Jimom Clarckom. Po dirki je škotski prvak izjavil:	»Današnja
dirka je bila velika tragedija. Ro-ger je bil eden izmed najboljših mladih britanskih pilotov.*
Vsi vozači, ki so se udeležili nedeljske dirke za veliko nagrado Ni zozemske, se strinjajo, da je bil na progi gost dim in precej ovir. Hulme, svetovni avtomobilski prvak leta 1967, je izjavil, da so o-pravičila prirediteljev, češ da je bila proga prosta in da so reševalci takoj prispeli na kraj tragedije, neutemeljena.
Davis Purley je bil prvi, ki je prihitel na pomoč nesrečnemu Wil-liamsonu. Britanski pilot je skušal sam naravnati avto, ki je bil ovit v plamene, in je zaman skušal prepričati komisarje proge, naj mu pomagajo. Sam je tekel po napravo za gašenje ognja, ki je bila v bližini in je zaman naravnal curek vode na ogenj, še enkrat je skušal naravnati goreče vozilo, vendar so ga trije komisarji zadržali. Medtem ko se je približevala brizgalka, se je zaprepaščen oddaljil.
Gašenje požara je trajalo zelo dolgo, saj so se stalno vžigali razni deli avtomobila. Šele po daljšem času je gasilcem uspelo, da so popolnoma pogasili ogenj in pokrili ostanke s platnom. Razvidno je bilo, da niso bili pripravljeni za tako zahtevno delo. Medtem pa so tekmovalci nadaljevali dirko,
saj ni nihče hotel tekmovanja prekiniti.
Sodniki so se nato opravičevali, da niso prekinili dirke zato, ker je bil na progi le dim, ki pa ni oviral rednega poteka tekmovanja. Dirkači pa so ostro reagirali in trdijo, da je bilo toliko dima, da se ni razločilo nič.
Purley je mnenja, da je William-son zavozil prehitro v desni ovinek proge. Drugi so izračunali, da je vozil 25-letni pilot, ki je drugič nastopal na dirki za veliko nagrado, s hitrostjo 200 km na uro, ko se je zaletel v ograjo.
Mladi pilot iz Leicestra je prvič nastopil na avtomobilski dirki formule ena pred dvema tednoma v Silverstonu. Zapletel se je v trčenje osmih avtomobilov, kjer se je ponesrečil De Adamich. Ta je ostal približno pol ure v vozilu, saj se ni mogel gibati zaradi skrotovičene pločevine.
Nizozemska policija je zaplenila Williamsovo vozilo, da bi ugotovila, zakaj je prišlo do nesreče. Predvideva se, da je prišlo do nenadne okvare na zavorah, toda samo podroben tehnični pregled bo lahko dal pravilen odgovor.