OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE LETO XX - številka 10 ■ oktober 1998 - cena 200 SIT Na osnovni šoli Prebold so imeli pred dnevi nadvse ustvarjalno dopoldne. Skupina učencev na fotografiji pripravlja kostanj za pečenje. Nekateri med njimi pa kostanj pakirajo v kartonske pakete, kijih bodo otroci raznosili starejšim ljudem v krajevni skupnosti, ki si tega daru narave ne morejo sami nabrati. Vsekakor gesta, kije lahko za zgled. D. N. I^eaboh Kostanj in žerjavica prava za ta čas Pa je, za mnoge prehitro, prišel jesenski čas, ko je treba pospraviti sadove, ob delu pa je lahko tudi prijetno. Tudi v Savinjski dolini se je pretekle dni iz vinogradov in zidanic slišala pesem. K moštu pa se prileže tudi pečen kostanj, Mesec požarne varnosti Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Tudi gasilska zveza Žalec je pripravila vrsto aktivnosti. Tako se že pripravili posvet o aktualnem trenutku gasilstva v Gasilski zvezi Žalec, tekmovanje mladine in članov operativno vajo sektorjev Petrovče, Prebold in Vransko, preventivne preglede pomembnejših objektov, ki potekajo ves mesec. Prostovoljna gasilska društva so pripravila odprta vrata in predavanja za vrtce, šole in krajane, minulo soboto je bilo srečanje veteranov GZ Žalec na Gomilskem. Podelili pa so tudi 22 priznanj gasilec - veteran. V nedeljo je bilo srečanje mladih gasilcev v Braslovčah. Aktivnosti se bodo nadaljevale še ves mesec. Vojko Zupanc bo župan! Kandidat za župana občine Žalec Tekmovanje slovenskih citrarjev KUD Svoboda Griže in Sklad z ljubiteljske kulturne dejavnosti vabita na finale 3. državnega tekmovanja slovenskih citrarjev v soboto, 24. oktobra, dvorani doma Svoboda Griže. Tekmovanje se bo pričelo ob 9.30 uri z nastopom tekmovalcev I. kategorije in bo trajalo do 18.ure, ko bodo razglasili rezultate in podelili priznanja. KMEČKI MLIN P LAS KAN Male Braslovče 16, Tel.: (063) 709 - 340 Delovni čas: tor.-pet.: od 8.30 do 17.30 sobota: od 8.00 do 12.00 Mletje vašega žita: tor.-pet.: od 8.30 do 17.30 sobota: od 8.00 do 12.00 žerjavica pa bo tlela tudi v naslednjih dneh, jutri se namreč prične volilna kampanja za župane. Volilni golaž bo tako prepoznaven vse do volitev 22. novembra. Zato bo naslednja številka Savinjčana, ki bo izšla 11. novembra, zabeljena z volilnim golažem. 0 kandidatih pa si lahko marsikaj zanimivega preberete že v tej številki. Zanimivo je bilo na turističnem sejmu v Mariboru, pa na teniškem tumiiju ob naši 20-letnici, preberite reportažo o Savinjčanu, ki se je poročil s Filipinko in tudi rubriko Ne prezrto ne prezrite. Ob vroči jeseni in zanimivem branju o volitvah vas še ne bo kmalu zeblo. foto: D. Naraglav Vit WÍ bhtrb* rhtifi* j cd ídtjc dc cdddvc... Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 718-285, 715-140 Pražama in kavni butik! GRAFIČNI DESIGN - IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE INTERNET STRANI TISK i za nad 2000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Trapic Nagrajenci 26. kroga žrebanja: 1. Matevž jenkole, Tržič 2. Alojzija Šalamon, Gotovlje 3. Vinko Čater, Griže marginalija Drešinja vas 49, 3301 PETROVČE Tel.: (063) 708-194, fax: 708-S80 E-mail: info@margís-sp.si http : / /www. margis-sp. si VO SN JAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, telefon: (063) 702 -100 Brank® ZOTTEL, s.p. 3301 PETROVČE tel. & fax 715-484 Dobriša vas 59 tel. (063) 708-880 PROIZVODNIA CISTERN ZA VINO iz nerjaveče pločevine priporočamo! Dohodki OKTOBER 1998 Svetniki so si vzeli 14 dni za rebalans proračuna 37. redna seja je imela kar 22 točk dnevnega reda, pri razpravi o rebalansu pa so jo svetniki prekinili 37. redna seja žalskega občinskega sveta se je pravzaprav začela z odmorom. Potem ko je bilo predlaganih več dopolnitev dnevnega reda, so se med odmorom sestali vodje skupin svetnikov in določili nov vrstni red točk. Svetniki niso podprli predloga Franca Ciglerja, da bi z dnevnega reda umaknili reorganizacijo vrtcev v občini, dodatno pa so na predlog župana na dnevni red uvrstili odlok o višini turistične takse in odlok o ustanovitvi zavoda za turizem, vendar slednjega šele na zadnjo točko dnevnega reda. Seja pa je bila prekinjena pri 14. točki oziroma razpravi o predlogu rebalansa letošnjega proračuna. V povezavi z rebalansom proračuna pa je bila že razprava o poročilu o izpolnitvi sklepov s prejšnje seje. Predsednik občinskega sveta Franc Žolnir je namreč ugotovil, da župan oziroma strokovne službe ob pripravi predloga rebalansa niso pripravile tudi posebnega poročila o izvajanju letošnjega proračuna po nalogah in namenih, ne le po kontih, kot je to sicer v gradivu rebalansa. Tak sklep so svetniki sprejeli še enkrat. Po vložitvi pobud in so sprejeli več sprememb članov občinskih volilnih ■■ komisij, nekateri člani in namestniki predsednikov so bili zamenjani tudi zato, ker so se odločili kandidirati na volitvah. 0 turistični taksi Zatem so svetniki sprejeli odlok o višini turistične takse. Turistična taksa po novem znaša 10 točk na območju celotne občine, to je trenutno 140 tolarjev, tako zbrana sredstva so namenjena promociji in ureditvi krajev, po novi zakonodaji pa naj bi bile za promocijo oziroma pospeševanje turizma zadolžene lokalne turistične organizacije. Zaradi tega so strokovne službe za prvo obravnavo pripravile tudi odlok o ustanovitvi zavoda za turizem Žalec, o katerem pa bodo svetniki razpravljali šele v nadaljevanju seje naslednji četrtek. Reorganizacija vrtcev V prvi obravnavi so svetniki nato sprejeli predloga odloka o ustanovitvi vzgojno-varstvenega zavoda občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko ter predlog o spremembah odloka o ustanovitvi vzgojno-izobraževal-nega zavoda Vrtci občine Žalec. Slednji bo še deloval na območju nove občine Žalec, za ostali del pa je več možnosti: da se za vse ostale občine ustanovi nov - sku- pen zavod, da je tak zavod ustanovljen samo za občine Polzela in Braslovče, ostali vrtci pa se priključijo kot organizacijske enote k osnovnim šolam, ali pa da se tudi na Polzeli in v Braslovčah odločijo tako. Vse tri možnosti so v petnajstdnevni javni razpravi. Kot je pojasnila Tanja Razboršek Rehar pa reorganizacija žalskih vrtcev ni le posledica delitve občine, ampak zakonskih normativov, ki za vrtec oziroma javni zavod predpisuje največ 30 in najmanj 10 oddelkov, sedanji zavod Vrtci Žalec pa jih ima 74. Svetniki so zatem brez razprave potrdili povišanje cen programov v vrtcih, in sicer za 4,2 odstotka. Razlika, ki jo bodo plačali starši vsak mesec je od 206 tolarjev v prvem plačilnem razredu do 1.097 tolarjev v najvišjem - osmem plačilnem razredu. Tudi bivalne enote VDC Tanja Razboršek Rehar je svetnike seznanila z nadaljnimi aktivnostmi gradnje varstveno-delovnega centra in bivalnih enot v Žalcu. Povedala je, da je v sedanji občini prek 140 duševno prizadetih oseb, samo 22 pa jih je vključenih v delavnice enote Golovec. Občina je zato pristopila h gradnji novega varstveno-delovnega centra, za katerega je bil že izdelan projekt. Stal naj bi za občinsko stavbo, v pritličju in prvem nadstropju bi bile delavnice, v zgornjih dveh nadstropjih pa bivalne enote. Vendar pa je ministrstvo po dveh letih potrdilo sofinanciranje samo delavnic za 30 oseb, brez bivalnih enot. Ker tak objekt - enonadstropen ne more biti na predvideni lokaciji in ker so potrebe tudi po bivalnih enotah v občini zelo velike (odrasle duševno prizadete osebe, ki jim umrejo starši in sorodniki morajo zdaj pogosto kar v domove za ostarele), so občinske službe predlagale, da se bivalne enote financirajo s sredstvi stanovanjskega sklada. Pozneje se bodo občine med sabo dogovorile, kolikšen del znaša na katero, pomembno pa je, da se gradnja nadaljuje, da ne bi država umaknila sklep o sofinanciranju VDC-ja v višini petih milijonov tolarjev. S tem so se strinjali tudi svetniki. Sprejet PUP za Vransko Na 37. seji so svetniki v prvi in drugi obravnavi (na predlog Franca Sušnika) sprejeli odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest, nato pa v drugi obravnavi potrdili odlok o prostorsko-ured-itvenih pogojih za naselje Vransko z amandmajem in spremembe odloka z oznako PUP 4. Rebalans in poplačilo dolgov Najbolj obširna razprava svetnikov se je razvila pri točki o predlogu rebalansa letošnjega proračuna, ki je bil v prvi in drugi obravnavi. Rebalans predvideva za nekaj več kot 300 milijonov tolarjev višje prihodke (prihodki proračuna so bili predvideni v višini 2.450.636.000 SIT, po rebalansu pa naj bi bilo prihodkov 2.778.900.000 SIT). Največja razlika v prihodkih je nastala zaradi vračila kredita, ki ga je občina pred leti odobrila Telekomu za posodobitev telefonskih central v občini. V zvezi s tem je Anton Grobler poudaril, da bi moralo iz teh sredstev več denarja priti v krajevno skupnost Tabor, kjer so krajani najdražje plačali telefonski priključek. Župan Milan Dobnik je temu oporekal, češ da je tudi občina za telefonijo v tem predelu prispevala več kot na drugih območjih in da so po drugi strani tudi krajani Žalca plačali telefonski priključek po nekoliko višji ceni kot so dejansko znašali stroški priključka v mestu. Sledila je živahna razprava o tem, ali s sredstvi od vračila tega kredita poravnati zadolžitev občinskega proračuna, kot so predlagale občinske službe, ali pa denar porabiti za druge namene in si ob delitvi občine razdeliti tudi dolg. Sledilo je še več predlogov, kaj vse bi moralo biti še poravnano iz občinskega proračuna, Franc Sušnik je na primer zahteval, da občina odkupi zemljišče, na kateri že več let stoji avtobusna postaja Vransko, janko Kos pa, da se podjetnikom in obrtnikom vrne 9 milijonov tolarjev za dokapitalizacijo sklada za razvoj obrti in podjetništva. Ker je več svetnikov napovedalo vložitev amandmajev, več pa je bilo tudi vprašanj (Franc Žolnir je hotel odgovor, zakaj za 8 milijonov višji materialni stroški občinske uprave in od prodaje katerega premoženja je predviden prihodek v višini 44 milijonov tolarjev), je bila razprava o tej točki, nato pa tudi seja za 14 dni prekinjena. Tako bodo naslednji četrtek svetniki poleg rebalansa proračuna obravnavali še poročilo nadzornega odbora v zvezi s krajevno skupnostjo Galicija, več premoženjsko-pravnih zadev in odloke o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, o razglasitvi naravnih znamenitosti in o razglasitvi dendroloških spomenikov oblikovane narave. Vsi trije odloki bodo v drugi obravnavi. K. R. Po novem odloku o kategorizaciji javnih cest v občini Žalec, ki so ga svetniki sprejeli po hitrem postopku na zadnji redni seji, je na območju občine 58 lokalnih cest med naselji, v skupni dolžini več kot 276 kilometrov, 8 je javnih poti v mestu Žalec in naselju Prebold, javnih poti v naseljih in med naselji pa je kar 305. Vloge za znižanje plačila vrtca Tisti starši, ki imajo predšolske otroke vključene v vrtec, živijo v občini Žalec in ki želijo od 1. januarja leta 1999 uveljavljati znižano plačilo (ne glede na pričakovano delitev občine in reorganizacjo vrtcev) morajo vlogo za uveljavljanje znižanega plačila oddati do 15. novembra letos. Če ta rok zamudijo, se znižano plačilo uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca, ko oddajo vlogo. Vloge do 15. novembra sprejema občina Žalec, oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, to je soba številka 53 v drugem nadstropju, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, ob sredah pa od 14. do 17 ure. Popravek V članku Poročilo nadzornega odbora razkrilo nepravilnosti smo zapisali, da je lani bilo prikazanih 63 milijonov tolarjev reprezentančnih stroškov, pri pregledu pa je nadzorni svet našel le za nekaj več kot 600 tisoč tolarjev računov. Pravilno bi moralo pisati, da je bilo v zaključnem računu KS Šempeter prikazano 63 tisoč tolarjev reprezentančnih stroškov, dejansko pa je bilo porabljenih več kot 600 tisoč tolarjev. Za napako se opravičujemo. Uredništvo t0T0 RIZMAL Žalec' Celje ATELJE-LABORATORIJ-TRGOVINA Žalec, Savinjska 18, teü 063/715-130 ki 711-256 Cdje, Mariborska 1, teL 063/3M7S In0609/654-389 Izdelujemo -DIGITALNI STUDIO, PRIPRAVA ZA TISK -PLAKATI, POSTERJI, JUMB0 PLAKATI -LAMINIRANJE, KAŠIRANJE -RETUŠIRANJE, POVEČAVE -IZDELAVA FOTOGRAFIJ DO FORMATA 15x21 V l.URI. 3M t PRI NAS LAHKO DOBITE MATERIALE PRIZNANIH PROIZVAJALCEV HEWLETT- PACKARD Loke v napačni občini Pod vprašanjem tudi volitve na Vranskem in v Taboru Po zapletih z (ne)razpisom lokalnih volitev v Mestni občini Koper in ugotovitvi ustavnega sodišča je pod vprašanjem tudi izvedba lokalnih volitev v novih občinah Spodnje Savinjske doline, na Vranskem in v Taboru. V savinjskem primeru gre, kot so dejali na občini Žalec, za veliko "oslarijo", do katere je prišlo zaradi nevednosti enega izmed vlagateljev amandmajev ob sprejemanju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in tudi zaradi površnega dela pri izdelavi čistopisa zakona ter pomanjkanja politične volje, da bi popravili doslej storjene napake. Zaselek Loke leži v središču novoustanovljene občine Tabor, v omenjenem zakonu pa ga prištevajo k novi občini Vransko. Loke spadajo sicer v sedanjo krajevno skupnost Tabor, obenem pa tudi zakon prepoveduje ustanavljanje občin z nekakšnimi eksteri-torialnimi enotami. Ko so 10. avgusta letos žalski svetniki določali volilne enote za lokalne volitve, so Loke pravilno umestili v Tabor in izločili iz Vranskega, dan kasneje pa so o napakah v zakonu obvestili tudi državni zbor. Ob tem, da so Loke napačno pripisane Vranskemu, je v zakonu še nekaj napak. Površnost pri sprejemanju dopolnitev zakona in pri pisanju čistopisa sprememb in dopolnitev zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij še najbolj jezi prebivalce Lok. Kot je znano, so aprila letos v Taboru bojkotirali poizvedovalni referendum o ustanovitvi skupne občine Vransko - Tabor. Na tri volišča v Taboru, Kapli in Lokah je takrat prišlo volit samo 28 od skupno 1131 volilnih upravičencev, na volišče v Lokah pa ni bilo niti enega volivca. Kasneje so Taborčani sicer dobili svojo občino, zdaj pa je njena ustanovitev in konstituiranje organov občine pod vprašajem zaradi nevednosti tistih, ki zakone predlagajo in pišejo ter zaradi pomanjkanja politične volje, da bi napake še pravočasno odpravili. Namesto zemljepisnega imena Tešova je v njem zapisano Tekova, naselje Prapreče pa so v zakonu prekrstili v Prepreče. V Žalcu so bili tako prepričani, da bodo napake redakcijsko odpravljene ali vsaj to, da bo to popravil državni zbor na septembrskem zasedanju. Ker se to ni zgodilo, so predstavniki občine Žalec stopili v stik s predsednikom republiške volilne komisije, ta pa je na pomoto z Lokami opozoril sekretariat državnega zbora in predsednika janeza Podobnika, vendar doslej ni bilo mogoče storiti ničesar. Zato je 5. oktobra Franc Žolnir, predsednik žalskega občinskega sveta, z zadevo seznanil predsednika državnega zbora in vodje poslanskih skupin ter ponovno zahteval, da državni zbor popravi' 170. točko 1. člena zakona tako, da iz nje črta naselje Loke in Loke pripiše k 153. točki 1. člena kot sestavni del občine Tabor. Ker do tega ni prišlo, je župan Občine Žalec Milan Dobnik ustavnemu sodišču poslal zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti 170. točke 1. člena in 153. točke 1. člena. Župan je namreč prepričan, da zaradi napačne umestitve Lok republiška geodetska uprava in zavod za statistiko ne bosta izdelala volilnih imenikov za izvedbo volitev v teh občinah, zato volitev v Taboru in Vranskem ne bo, s tem pa ne bodo konstituirani njuni organi in tudi obe novi občini ne. Župan je ustavnemu sodišču tudi zapisal, da niti občinski svet ni pripravljen zgolj formalno uskladiti odloka o določitvi volilnih enot z napako v zakonu, saj bi to obenem pomenilo, da bi bila eksterito-rialnost Lok v nasprotju z ustavo in zakonom. Zato župan Milan Dobnik kar od ustavnega sodišča pričakuje, da bo naselje Loke vključilo v območje občine Tabor s svojo odločitvijo vse dotlej, dokler te napake ne bo popravil zakonodajalec. B . P. Komisija državnega zbora za lokalno samoupravo je prejšnji teden na predlog vlade popravila napako ob določanju območij novih občin in je naselje "Loke", ki ga je državni zbor umestil v občino Vransko, z ustreznim "redakcijskim" popravkom premestila v občino Tabor. mmoiiNA s.p. VERVIS Ločica 56 D, 3313 Polzela tel.: (063) 702-451 SERVIS BELE TEHNIKE IN ELEKTROINŠTALACIJE Sap 0£S!rj¡3fl03a@íB§fcS3 »i#, ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC tel. in faks: 063 / 717-333,715-200 mobitel: 0609 / 644 546 elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjskl-obcan.sl REGIONALNI PROGRAM DOPISNIŠTVO IN AGENCIJA ZA TRŽENJE tel. in faks: 715-200, 717-333 Časopis SAVINJČAN izdaja ČZP SAVINJSKI OBČAN, d o o. Žalec, Šlandrov trg 23, 3310 ŽALEC Tel. in faks: 717-333, 715-200 Žiro račun: 50750-601-193372 DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK: JANEZ KROFLIČ TAJNIŠTVO: MARIJA CILENŠEK NAKLADA: 15.000 izvodov TEHNIČNO UREJANIE IN PRIPRAVA TISKOVNE FORME: MARGINAUJA d.o.o. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Dogodki OKTOBER 1998 Za varnost otrok v pro Minuli petek je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Žalec pod vodstvom Ivice Čretnik organiziral srečanje predstavnikov osnovnih šol in vrtcev v občini z županom občine Milanom Dobnikom. Srečanja so se udeležili tudi člani sveta, predsednik občinskega sveta, predstavniki policije Žalec, upravne enote in mentorji prometne vzgoje v osnovnih šolah. Potekalo je ob tednu otroka in tednu prometne varnosti in je bilo namenjeno izmenjavi mnenj o varnosti otrok v prometu. Župan Milan Dobnik je prisotne seznanil z dosežki pri izboljšanju varnosti otrok v prometu, pri čemer je posebnega pomena razbremenitev magistralne ceste Celje - Vransko, izgradnja pločnikov in označbe cestišč na šolskih poteh. Več sredstev so namenili avtobusnim prevozom otrok v šolo, pri čemer so upoštevali večjo ogroženost otrok v prometu. Načrtujejo še izgradnjo pločnikov v Libojah, Grižah, Zabukovici, Letušu, Gotovljah in Ložnici. Ob koncu se je predsedni-sveta Ivica Čretnik zahvalila vsem, ki kakor koli prispevajo za večjo varnost otrok v prometu. T. Tavčar Del udeležencev srečanja Čreta V spomin na bitko Slavnostni govornik Sergej Kraigher Na partizanskih Dobrovljah, na Čreti, je bilo v soboto, 10. oktobra znova nadvse slovesno. Vsakoletni spomin na veličastno bitko I. Štajerskega bataljona, ki je bilo za okupatorja, ko je bil še na začetku svoje moči, nezaslišano dejanje, je tudi letos pripeljal na Čreto več sto ljudi. Med nekdanjimi borci in aktivisti so bili tudi predstavniki slovenske vojske, mladina, predstavniki javnega in političnega življenja in mnogi drugi iz Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter iz drugih krajev Slovenije. Slovesnost so začeli pevci Moškega pevskega zbora iz Braslovč, ki ga vodi Marko Slokar. Po Prešernovi Zdravljici je zbranim spregovoril Sergej Kraigher, ki je v polurnem govoru temeljito orisal zgodovinsko bitko na Čreti in predvojni in vojni čas ter aktualne probleme našega časa. Njegov govor je bil zelo tehten, vendar pa po mnenju večine udeležencev proslave le nekoliko predolg za tovrstno priložnost. V nadaljevanju slovesnosti je sledil bogat kulturni program, ki so ga izvajali poleg že omenjenega zbora še učenci OŠ Mozirje, harmonikaši iz Raven pri Šoštanju in Šentilja ter ložica Ocvirk, ki je tudi pripravila scenarij in vodila slovesnost. Zbranim sta v kratkih besedah spregovorila še Janko Cvikl, predsednik 00 ZZB Žalec in nekdanji udeleženec bitke na Čreti Ludvik Zupanc-lvo, ki je tudi predsednik domicilnega odbora II. grupe odredov. Sledilo je prijetno tovariško srečanje, ki so ga polepšali še člani planinskega društva Vransko, saj so poskrbeli za priboljške in pijačo. Obujanje spominov je bilo tako še lepše. Posebno pozornost so na Čreti vzbujali sedanji žalski župan prof. Milan Dobnik, njegov najresnejši konkurent Lojze Posedel ter najstarejši udeleženec proslave, 91-letni Albin Vipotnik-Strgar. D. Naraglav Nastopilo 1100 gasilcev Gasilska zveza Žalec je minule dni pripravila občinsko gasilsko tekmovanje svojih enot. Najprej se je v Ločici ob Savinji pomerilo 57 tekmovalnih enot pionirjev in mladincev, nato pa v Laikovi vasi še 52 enot članov in članic. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti z ovirami na 450 m. Pri pionirjih je zmagala desetina Braslovč, pri pionirkah pa druga ekipa Andraža. Mladinci in mladinke so tekmovali v vaji z ovirami in štafeti 400 m. Pri mladinkah je zmagala desetina Grajske vasi, pri mladincih pa desetina Gomilskega I. Člani in članice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in štafeti na 450 m in v razvrščanju. Pri članih A je zmagala desetina Dobrovelj, pri članicah Braslovče, pri članicah in članih B pa desetina Grajske vasi. Franci Naraks, poveljnik GZ Žalec, je po koncu tekmovanja dejal, da so poleg množičnosti uspeli ustvariti dvig kvalitete in strokovnosti. T. Tavčar 2. vseslovenski mladinski v tabor v Žalcu Vključevanje v Evropsko zvezo V Žalcu je bil konec septembra II. vseslovenski mladinski tabor, ki so ga organizirali Mladi krščanski demokrati. Tabor je bil v Športnem centru v Žalcu. Začeli so v petek v stilu mladih s koncertom skupine Kingston, v soboto pa je bila okrogla miza na temo Mladi in Evropska zveza, ki so se je kot osrednji razpravljalci udeležili predsednik komisije za evropske zadeve v državnem zboru Lojze Peterle, direktorica urada Vlade RS za informiranje Marta Kos ter predstavnica Zavoda za razvoj mobilnosti mladih Katarina Gorenc. Predstavili so vključevanje v evropske integracije ter poudarili prednosti in slabosti slovenskega vključevanja v Evropsko zvezo kot jih bodo občutili mladi. V razpravi, ki je sledila, so si sodelujoči izmenjali mnenja ter izpostavili dejstvo, da bi se morala mladina bolj dejavno vključevati tudi v takšne procese. Za ta čas sta namreč značilna veliko nezanimanje in apatija mladih na tem področju, zato bi bilo potrebno več pozornosti nameniti vključevanju v EZ ter še posebej vplivom na življenje mladih. Zvečer je bil koncert skupine Agropop, nedeljski dan pa so namenili športu. Tako so se ekipe z različnih koncev Slovenije pomerile na turnirju v malem nogometu in košarki. S tem so Mladi krščanski demokrati želeli pokazati, da del svojega časa namenjajo tudi sprostitvi ter da šport jemljejo kot zdrav način življenja. Mladi krščanski demokrati so želeli z drugim vseslovenskim mladinskim taborom žalski in slovenski mladini ponuditi nekaj več zabave in športa, ob tem pa se dotakniti tem, ki zadevajo vse mlade. Po njihovi oceni jim je to uspelo, saj je bilo za celoten projekt veliko zanimanja s strani mladih, ki so se v velikem številu udeležili tabora v Žalcu. T. Tavčar Kmalu po asfaltu od Prebolda do Trbovelj Obnova naj bi bila končana vsaj v dveh letih Na prelazu Vrhe, na najvišji točki regionalne ceste Trbovlje - Prebold, 742 metrov visoko, je bila pred dnevi priložnostna svečanost. Razlog zanjo je bil začetek obnove te ceste tudi na savinjski strani. Regionalna cesta Trbovlje -Prebold je namreč kljub skoraj 30-letnim prizadevanjem za njeno asfaltiranje ena redkih slovenskih regionalk, ki je še vedno makadamska. Obnova se je sicer s trboveljske smeri začela že pred leti in se nadaljevala po fazah, pred kratkim pa so se dela končno pričela tudi od meje med trboveljsko in žalsko občino navzdol. Tega pa niso veseli le krajani Marija Reke, v imenu katerih so nastopili Ljudski godci iz Marija Reke. Ta cestna povezava med Zasavjem in Savinjsko dolino je namreč o dograditvi avtoceste še pomembnejša in bolj prometna. Krajevna skupnost Prebold je zato pripravila srečanje predstavnikov izvajalcev del, poslancev (prišla sta Miran Jerič in Anton Delak) in županov občin Hrastnik, Trbovlje in Žalec. Kot je povedal pomočnik direktorja Cestnega podjetja Ljubljana Bojan Hočevar, obnova na trboveljski strani poteka etapno, spomladi naslednje leto pa naj bi bil končan še kilometer in pol dolg zadnji odsek do meje z občino Žalec oziroma Prebold. Na savinjski strani pa dela izvaja Cestno podjetje Celje. Vodja projekta Vojko Strmecki je povedal, da v prvi fazi dela potekajo na 2,7 km dolgem odseku, katerega vrednost po pogodbi znaša približno 200 milijonov tolarjev. Glavnina del s prvo plastjo asfalta naj bi bila končana še v tem letu, če bo seveda dopuščalo vreme, dokončno pa spomladi naslednje leto. Poslanec in podpredsednik odbora za inffa-strukutro državnega zbora Miran Jerič je povedal, da je pričetek modernizacije te regionalne ceste posledica dopolnitve nacionalnega programa gradnje avtocest. V okviru tega programa je namreč predvidenih več tako imenovanih rehabilitacij cest, ki so bile zaradi gradnje avtocest bolj obremenjene. Po tem programu je za modernizacijo regionalne ceste Trbovlje - Prebold v dveh letih namenjenih 680 milijonov tolarjev, od tega 560 milijonov do Prebolda. 0 pomenu ceste so nato spregovorili tudi župani občine Hrastnik Leopold Grošelj, občine Trbovlje Janez Malovrh in občine Žalec Milan Dobnik. Kljub obnovi regionalna cesta Trbovlje - Prebold ni zaprta za promet, je pa na nekaterih odsekih promet precej oviran. K. R, foto: T. T. OKTOBER 1998 O N Vrba 7 1225 Lukovica BifiMKliUJi ERBIJ • - cvetlična korita - kamine, fontane * ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente * vinogradniške stebre tel.: 061/735.40» od «..17.ore JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8.do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7 DO 15. URE. Kdo bodo novi župani? Organizacija združenih narodov Je leta 1992 prvi oktober razglasila za mednarodni dan starejših, leto 1999 pa bo leto starejših pod naslovom Na poti k družbi vseh starosti. Namen tega dneva je opozoriti državo in odgovorne ustanove na življenjske razmere in potrebe starejših ljudi, da morajo biti socialni, zdravstveni, stanovanjski in drugi programi naravnani tudi v skladu s potrebami starejših ljudi in da se položaj starejših v družini in družbi humanizlra, upoštevajoč njihovo dostojanstvo in pravice. Ob tem dnevu je društvo upokojencev Žalec oziroma njegov pododbor Vrbje v Domu krajanov Vrbje pripravilo srečanje upokojencev, katerega tema je bila letos v skladu z usmeritvami Organizacije Združenih narodov - zdravstveno varstvo starejših. Številnim zbranim sta o skrbi za zdravje spregovorili patronažna sestra Tatjana Valenčak in Marjana jager iz Zdravstvenega doma Žalec, ki je svojo temo naslovila Dodajmo življenje letom. Zbrane upokojence je pozdravila tudi podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna. Povedala je, da je v Sloveniji kar 431 društev upokojencev in 39 klubov upokojencev, v katere je včlanjenih 238 tisoč starejših oseb. Ob mednarodnem dnevu starejših so povsod poudarili uresničevanje programa varstva starejših do leta 2005, ki ga je sprejela vlada. V njem je opredeljena pomoč starejšim na domu, razširitev domskega varstva, ustanavljanje dnevnih centrov za starejše, razne oblike aktivnosti starejših, predvsem pa program skuša spreminjati stereotipen odnos do starejših v družini in širši družbi. Seveda je uresničevanje različnih programov odvisno od finančnih možnosti. Glavni poudarek prihodnjega leta starejših bo odnos med generacijami. Tako je ministrstvo za šolstvo že priporočilo vsem šolam, da v predmete vključijo obravnavo starosti, skupaj z bralno značko pa poteka projekt dedek in babica pripovedujeta. K. R. Odziv za to nagradno rubriko je bil bolj skromen, kar očitno kaže na to, da se volilna vročica še ni prav razvnela. Sedaj, ko objavljamo že nekatere kandidate za župane, bo odziv prav gotovo večji. Objavljamo pa že tudi nagrade za tiste, ki bodo pravilno napovedali nove župane. Prva nagrada je vrtna kosilnica v vrednosti 60.000 SIT, druga nagrada 10 kg kave Caffe Trapic in 3. nagrada 50 litrov laškega piva. Izpolnjene glasovnice na razglednicah Esmeralde, ki so izšle v naši založbi, lahko dobite v trgovinah Savinjske trgovske družbe, knjigarnah in v tajništvu našega uredništva, lahko pa jih tudi naročite po povzetju. Dovolj je, da nas pokličete na tel.: 715-200. Napovedujem, da bo župan občine ŽALEC: ............................................. občine POLZELA:............................................ občine PREBOLD: ........................................... občine BRASLOVČE: občine TABOR: občine VRANSKO: Moj naslov: starejših v Vrbju pripravili srečanje Udeleženci kolesarjenja obeh etap Cerkev posvetil pomožni škof dr. Jože Smej Sobota, 12. oktobra, je za preboldsko krajevno skupnost, še zlasti pa za župnijo Sv.Pavel pomenila velik dan. Po letu dni naporov in skrbi so namreč dočakali slovesno posvetitev obnovljene cerkve, ki Je ob svoji stoti obletnici dobila novo zunanjo podobo. 1 njo se je polepšal tudi nekdanji center Prebolda, ki ima takšno podobo predvsem po zaslugi takratnega župana Norberta Zanierja, ki ¡e poleg znamenite stavbe, kakršne so do takrat gradili le v mestih, bil tudi glavni pobudnik in donator za postavitev današnje cerkve Sv. Pavla. Cerkev ¡e bila posvečena 16. oktobra 1898 in skoraj natanko po 100 letih je znova zasijala v vsej svoji lepoti. K temu pa Je pripomoglo tudi sonce, ki se je po nekajdnevnem deževju in oblačnem vremenu znova pokazalo na nebu. Slovesnost se je začela s sprevodom cerkvenih dostojanstvenikov, cerkvenega sveta in gostov od župnišča do cerkve. Na čelu sprevoda je hodil preboldski župnik Franc Serec s svojimi ministranti, za njim pa ostali duhovniki iz sosednjih župnij in pomožni škof dr. |ože Smej iz Maribora. Ves čas je slovesnosti dajala poseben ton preboldska pihalna godba pod vodstvom Milana Posavca. Po prihodu v cerkev je zbranim najprej spregovoril domači župnik Franc Serec in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri izpeljavi tega zahtevnega projekta. Vernike in druge, ki so tokrat napolnili cerkev takorekoč do zadnjega kotička, je nato pozdravil škof dr. jože Smej. Dejal je, da se je z veseljem udeležil tega veličastnega dogodka, s katerim obeležujemo 100-letnico tega svetišča, ki naj bo tudi v prihodnje hram vere in ljubezni do bližnjega. Zbrane je nagovoril še predsednik KS Prebold, Marjan Žohar in se ob tem tudi zahvalil vsem tistim, ki so pripomogli, da je cerkev sedaj takšna kot je. Sledila je sveta maša, ki jo je župniji in župljanom daroval škof dr. jože Smej. Pri tem so mu pomagali prisotni duhovniki, ki so tako dali obredu še slovesnejšo podobo. Po maši je sledil bogat kulturni program, ki sta ga poleg godbenikov, ki so igrali zunaj cerkve, oplemenitila še otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Karmen Zazjal. Med presledki posameznih kulturnih točk je zbranim spregovoril dr. primarij Ivan Dolinar, avtor knjige, izdane ob 100-letnici cerkve Sv. Pavla. Za njim pa je pred mikrofon stopil Franci Lobnikar, predsednik gospodarskega sveta župnije Sv. Pavel. V govoru je povedal, da se je gospodarski svet prvič sestal januarja lanskega leta. Takrat so se odločili, da začnejo z aktivnostmi v zvezi z obnovo fasade. Stekla je obširna medijska akcija preko radia Goldi, kabelske televizije Prebold, časopisa Savinjčan . in časopisa Večer. Posebno pa se je za to potrudil, kot je dejal Franci Lobnikar, župnik Franc Serec, ki je vsem gospodinjstvom v preboldski in Šeški KS poslal pismo s prošnjo za dobrodelni prispevek. Medtem ko so zbirali denar, pa so iskali najboljšega ponudnika. Predračuni so se gibali od 10 do 13 milijonov tolarjev. Na koncu so se po temeljitem razmisleku odločili za podjetje Pluton, ki je skupaj s svojima kooperantoma Rajkom Korunom iz Dolenje vasi in zasebnikom Albinom Hermanom iz Prebolda do letošnjega poletja končal z delom. Kot je povedal Franci Lobnikar, so vsa dela pri obnovi fasade stala nekaj manj kot 13 milijonov tolarjev. Nepokritih je ostalo še 1,3 milijone tolarjev, vendar gospodarski svet upa, da bodo zmogli zbrati še preostali denar. Ob zaključku slovesnosti znotraj cerkvenega hrama, ki se je potem nadaljevala zunaj z blagoslovom cerkve in družabnostjo, je župnik Franc Serec podelil še posebno priznanje dr. ložetu Smeju in dominikanskim patrom iz Petrovč. Zanje je dejal, da sicer nima kaplana ima pa tri zveste pomočnike. Stoletni jubilej cerkve Sv. Pavla pri Preboldu je sedaj za nami. Cerkev in z njo vred vse ostalo pa bo kmalu stopila v tretje tispčletje. Vsekakor brez sramu, saj bo ob tej priložnosti njena "obleka" še vedno lepa. D. Naraglav Kolesarski maraton v Logarsko dolino Športno društvo Gomilsko sodi med zelo aktivna tovrstna društva v naši dolini. Pomembna pridobitev za uspešno delo društva v bodoče pa Je odkup zemljišča od nekdanjih lastnikov, kjer imajo svoje športne površine. Športni park, ki Je že sedaj lepo urejen, bi tako v prihodnje še pridobil na lepšem izgledu. Vsekakor pa je igrišče, ki je osvetljeno z žarometi, priljubljeno zbirališče tako mladih kot starejših krajanov. Dober dokaz za to je že preko 30 let neprekinjeno igranje malega nogometa ob nedeljskih dopoldnevih in to ne glede na letni čas ali vreme. Ena zadnjih njihovih množičnih športno-rekreativnih prireditev pa je bilo kolesarjenje. Le-tega so izvedli v dveh variantah. Maratona v Logarsko dolino se je udeležilo 34 kolesarjev in 4 spremljevalci. Drugi kolesarji ter otroci pa so se podali na krajšo krožno pot iz Šmatevža preko Polzele, Podvina, Šmartnega ob Paki, Letuša, Braslovč in nazaj v Šmatevž. Ker so štartali več ur pozneje kot tisti, ki so se odpravili v Logarsko dolino, so le nekaj minut pred njimi prispeli na igrišče. Tam jih je pozdravilo veliko tistih, ki so ostali doma. Po okrepčilu je sledila krajša slovesnost, na kateri so najstarejšemu kolesarju maratona Vinku Vitancu podelili posebno priznanje. Tega pa je bila deležna še najstarejša med ženskami Darja Košenina, ki je po letih veliko mlajša od moškega predstavnika. Priznanje pa sta prejela še Žiga Košenina kot najmlajši udeleženec in Katja Topovšek kot najmlajša kolesarka. Vsi udeleženci kolesarji pa so prejeli še posebne značke. Dneva pa s tem še ni bilo konec, saj je sledil prijeten večer ob glasbi in dobrotah z žara. Boža Kosu, ki je kot njen mož vneta kolesarka, sicer pa blagajnik društva, je povedala, da bo to kolesarjenje odslej tradicionalno. D. Naraglav V Petrovčah nova postajališča Z novo fasado v tretje tisočletje Ob dnevu V krajevni skupnosti Petrovče so postavili nova avtobusna postajališča, ki so po svoji funkcionalnosti, še bolj pa po zanimivem izgledu resnično lahko v ponos krajanom. Upajmo, da bodo še v kakšni krajevni skupnosti v Savinjski dolini sledili Petrovčanom. I- K- Slavnostni sprevod ob prihodu v cerkev Ob 100-letnici cerkve Sv. Pavla OKTOBER 1998 IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Vida Slakan in Milan Dobnik pri otvoritvi ceste Po asfaltu v Miklavž Tople jesenske barve so poleg sonca polepšale že tako lep kotiček Savinjske doline, kjer leži na nekoliko privzdignjeni planoti naselje Miklavž pri Taboru. Nedeljsko popoldne pa je grelo tudi veliko veselje tukajšnjih krajanov, ki so slovesno predali namenu 1,3 km dolg odsek asfaltirane ceste, ki jih povezuje s Taborom. Na slovesnosti so se poleg domala vseh krajanov zbrali tudi številni gostje. Predsednik režijskega odbora Martin Šalamon je zbranim na kratko povedal, kako so tekle stvari pri rekonstrukciji in asfaltiranju tega odseka ceste, povedal pa tudi, da so v času petih let rešili vse bistvene probleme infrastrukture v kraju, kot so vodovod, odvoz smeti, novi telefonski priključki, dostava pošte na dom itd. 0 zadnji pridobitvi, odsedku ceste je povedal, da je njena vrednost 12 milijonov tolarjev. Eno tretjino so v delu in denarju prispevali krajani sami, ostalo pa občina Žalec in KS Tabor. Martin Šalamon se je še posebej zahvalil županu občine Žalec Milanu Dobniku za veliko pomoč pri tem projektu. Govorila sta še predsednica sveta KS Tabor Vida Slakan in žalski župan Milan Dobnik, ki sta s skupnimi močmi tudi prerezala trak in s tem cesto simbolično izročila namenu. Cesto pa je blagoslovil taborski dekan Leopold Selčan. Seveda so pripravili tudi lep kulturni program. T. Tavčar Bilo je lepo in veselo Karitas na Vranskem je pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Vransko pripravila tradicionalno srečanje krajanov starih sedemdeset in več let. Po sveti maši v farni cerkvi so se zbrali v gostišču Slovan - Filač, kjer so kulturni program pripravili malčki iz vrtca in učenci OS Vransko. Kakim 150 udeležencem srečanja je spregovoril tudi predsednik sveta KS Vransko, Franc Sušnik, ki jim je zaželel prijetno in veselo počutje, potem pa na kratko povedal še o delu v KS In o načrtih v bodoči občini Vransko. Utrinek s srečanja najstarejših na Vranskem. Planinsko društov Tabor Za Veroniko_________________________________ Ali se dovolj zavedamo svojih korenin in zgodovine, ali se nam uspe kdaj ozreti okrog sebe in videti svet, ki nas obdaja, ali smo se kdaj zdrznili ob ideji, da vse preveč hlepimo po tujih krajih ter njihovih lepotah, na lepote okrog sebe pa pozabljamo... S temi mislimi so planinci povabili svoje goste na predstavitev filma Za Veroniko, ki ga je v ciklusu pddaj Gore in ljudje urednica Marjeta Keršič -Svetel s svojimi sodelavci posnela na Kn/avici ter njeni okolici. Predstavitev filma je bila v soboto, 17. oktobra, v Domu krajanov v Taboru. Film govori o ljubezni, pohlepu in sovraštvu, ki so ga poosebljali celjski grofje. Govori o nastajanju težke plezalne poti, ki jo je prosti plezalec Vili Guček iz Trbovelj nadelal ter preplezal .v spomin in čast Veronike Deseniške, ki naj bi po eni od legend ljudskega izročila bila umorjena prav na Krvavici. Film smo si lahko ogledali na TV Slovenija že v ponedeljek, 19. oktobra. Na predstavitvi filma v Taboru so bili tudi njeni ustvarjalci. Med gosti pa je bil tudi znani gorski reševalec janez Brojan, ki je letos prejel visoko svetovno priznanje za življenjsko delo na humanitarnem področju. Prav njemu pa je namenjen prvi del filma. S to predstavitvijo filma v Taboru se je še dodatno potrdilo spoznanje, da planinstvo v Taboru resnično uspešno nadaljuje svojo pot. D. Naraglav Večnamenski objekt v Petrovčah Dela pri večnamenskem objektu, ki ga gradi Ingrad za trg v Petrovčah, gredo h koncu. V teh dneh hitijo z urejanjem okolice, potem pa bodo objekt predali uporabnikom. V pritličju so prostori namenjeni trgovski dejavnosti, v prvem nadstropju bodo zdravnik, zobozdravnik, lekarna in prostori Krajevne skupnosti Petrovče, v drugem nadstropju pa je deset stanovanj. Vsekakor gre za lep objekt, ki je za KS Petrovče še kako pomemben. T. Tavčar Polzelani praznovali Največje naložbe v oskrbo z vodo, ceste, kanalizacijo ... Osrednja prireditev ob letošnjem 2. oktobru, prazniku KS Polzela, je bila na sam spominski dan v dvorani Kulturnega doma na Polzeli. Začeli so učenci OŠ Polzela s krajšim kulturnim programom, s katerim so se spomnili polzelskih talcev, ki so bili ustreljeni v Mariboru 2. oktobra 1942. Prebrali so poslovilna pisma nekaterih, ki govore o vsej tragičnosti, bolečini in nesmiselnosti tistih smrti. Poudarili so, da je to dan, ki ne sme biti izbrisan iz koledarja spominov, ostal bo pomnik vsem žrtvam vojnega in povojnega nasilja. To je v svojem slavnostnem govoru poudaril tudi Stanko Novak, predsednik sveta KS Polzela. Med nastopom moškega pevskega zbora V nadaljevanju je Stanko Novak povedal, da je največja investicija v KS izgradnja vodovoda Podvin -Dobrič. Prizadevanja za pridobitev pitne vode za to demografsko ogroženo območje trajajo že tri leta. Do sedaj so položili 12 km sekundarnega voda, izdelali dve vrtini za nove vire pitne vode, poteka izgradnja priključka vrtine v Podvinu, pripravljajo izgradnjo črpališča na 170 m globoki vrtini v Andražu in izgradnjo 80 kubičnega rezervoarja v Dobriču. Naslednja večja investicija je bila podaljšanje- kolektorja dolinske kanalizacije v dolžini 700 m, pripravljajo se na izgradnjo železniškega postajališča na Bregu pri Polzeli, več cestnih Polzelani ali Polzeljani To je dilema, o kateri so razpravljali na okrogli mizi ob krajevnem prazniku Polzele. Razprave, ki je bila v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli, so se udeležili prof. Milan Natek iz Ljubljane, o rabi imen pa so govorili tudi domačini, profesorji Marica Kotnik - Šipec, mag. Marinka Marovt, prof. Vili Vybihal, Bogomir Šipec in Stanko Novak. Pismeno pa sta svoje mnenje o tem podali nekdanji Polzelanki Darinka Pavletič -Lovrenčak in Neža Maurer, ki se zaradi dmgih obveznosti pogovora nista mogli udeležiti. Ugotovili so, da se beseda Polzeljani na Polzeli nikoli ni uporabljala in predstavlja tujek, ali kot je povedal Milan Natek: "Zavzemati se moramo za bogastvo slovenskega jezika. To, kar se uporablja med krajani, naj se ohrani." S takšno ugotovitvijo okrogle mize so najbolj zadovoljni Polzelani, ki se niso mogli sprijazniti s Polzeljani, kot se je pogosto pojavljalo v časopisju za prebivalce Polzele. V večini primerov so menili, da je to napaka novinarja, šele v razgovoru s slavisti je bilo ugotovljeno, da je tako uzakonjeno v slovenskem pravopisu iz leta 1962. T. T. odsekov je bilo obnovljenih in razširjenih, sodelovali so pri obnovi zunanjosti cerkve na Gori Oljki itd. Dobro so sodelovali tudi z društvi in organizacijami v kraju. Največje priznanje, zlato plaketo KS, je prejel župnik jože Kovačec, srebrno lokostrelka ložica Emeršič in bronasto Društvo upokojencev Polzela in samostojni podjetnik Branko Ducman. Krajevna organizacija ZB pa je priznanji podelila Fricu Canjku in Ernestu |elenu. Slovesnost so nadaljevali s koncertom moškega pevskega zbora Polzela, ki ga vodi Mija Novak, zaključili pa s srečanjem borcev in udeležencev NOB KO Polzela. V krajevni skupnosti Vrbje ta čas dokončujejo lil. fazo izgradnje primarnega voda kanalizacije od trgovine Savinjskega magazina do kapele v središču vasi. Predračunska vrednost znaša 18 milijonov tolarjev, od tega je Občina Žalec zagotovila iz proračuna 15 milijonov, ostalo pa V okviru praznovanja je bilo več športnih prireditev. Tako so pripravili prvenstvo Polzele v tenisu, košarkarski turnir trojk, turnir v malem nogometu, prikaz agilytija in šolanje psov. Med ostalimi prireditvami pa še srečanje starejših krajanov, likovno kolonijo Prijateljstva 98 in razstavo teh likovnih del, dan odprtih vrat lovskega doma, medrevirsko strelsko tekmovanje za pokal Mirka Canjka, srečanje bolnih in ostarelih v župnijski cerkvi na Polzeli ter romanje Polzelanov po cerkvah sv. Marjete. V Domu oskrbovancev pa so pripravili razstavo ročnih del. T. Tavčar bodo prispevali krajani. Kot je dejal predsednik sveta KS Vrbje jože Meh, so v letošnjem letu sanirali in preplastili z asfaltom cesto, poškodovano pri izgradnji II. faze kanalizacije, v prihodnjem letu pa bodo ob trasi letos zgrajenega primarnega voda zgradili pločnik. T. Tavčar V Vrbju urejajo kanalizacijo Pri gradnji III. faze primarnega voda kanalizacije v središču Vrbja. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM Posojilo za vsakogar i uspešno razvija, še posebno razveseljive pa so takšne obratovalnice kot je ta, ki bo v bližnji prihodnosti ponudila več novih delovnih mest. Nove poslovne prostore je blagoslovil polzelski župnik Jože Kovačec. Delovni čas servisa je ob delavnikih od 8. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Dosegljivi pa so na telefonski številki 063/ 702-525. T.Tavčar Poženite korenine lom! Avtooptika in vulkanizerstvo M nekaj mesecih je v Ločici ob Savinji v krajevni skupnosti Polzela zrasel nov in lep objekt, v katerem so storitve naslednje: servis podvozja, ki vključuje pregled zavor, amortizerjev, izpušnega in volanskega sistema ter montaža in centriranje gum, vse to pa opravljajo s pomočjo računalnika. Na voljo pa so tudi nove avtomobilske gume različnih proizvajalcev. Lastnik novih prostorov je sokrajani in koristniki teh Branko Ducman, ki se je že doslej ukvarjal s to dejavnostjo, vendar precej omejeno zaradi prostorske stiske. Slovesne otvoritve, ki je bila v začetku tega meseca, so se udeležili številni storitev. Zbranim je najprej spregovoril lastnik Branko Ducman, nato pa v imenu KS Polzela Jernej Vošnjak, ki je izrazil zadovoljstvo, da se drobno gospodarstvo na področju KS oziroma bodoče občine Polzela j* ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Celje Če kupujete stanovanje ali hišo za dom ali oddih sebi in svojim, če si želite svoje zemljišče ali garažo, če gradite, obnavljate ali popravljate, je to ponudba za Vas. Postanite ponosni lastnik nepremičnine, ki jo lahko odplačujete do 20 let sami ali skupaj s svojimi bližnjimi. Doba odplačevanja je odvisna od načina zavarovanja posojila. Angažirano poslovno sodelovanje se Vam pri posojilu dobesedno obrestuje z nižjo obrestno mero. Oglasite se v Žalcu, Šlandrov trg 7, v Celju na Mariborski 1 in Krekovem trgu 4. Ponudba velja za vse, tudi če niste stranka NLB. Posojilo po svoji meri si lahko izračunate sami na internetu: http://www.n-lb.si. Prodaja gradbenega in tehničnega blaga Dobrteša vas 46 b ŠEMPETER 063/ 702-231 fiOSPODARSTVO Z ljubljanske borze Trenutno na Ljubljanski bom vlada brezvetrje. Cene so odvisne predvsem od stanja na tujih borzah in trenutno razpoložljive količine denarja, ki ga posamezniki ali podjetja upajo nameniti za rizične naložbe. Tokratni obrat navzdol s sabo ni prinesel prodajne evforije, ki bi tečaje dodatno porinila globoko v brezno. Cene so na svoje pomladanske ravni padle stopničasto. To pomeni, da so padle za nekaj odstotkov, se ustavile, malenkostno porastle in ponovno upadle še nižje kot so bile pred tem. banka Celje in Hmezad banka združeni Hmezad banka od 1. oktobra dalje posluje v sklopu Banke Celje, d.d.. Podružnica Hmezad banka bo opravljala vse posle s fizičnimi in pravnimi osebami na tolarskem in deviznem področju. Zbora obeh bank sta 15. in 16. junija na letnih skupščinah potrdili pripojitev Hmezad banke k Banki Celje. Banki sta tako združili poslovno mrežo, podporne dejavnosti pa opravljajo v osrednjih podpornih sektorjih. Komercialna dejavnost Podružnice Hmezad je organizirana v dveh službah, ena na področju poslovanja z gospodarskimi družbami in druga za poslovanje s prebivalstvom. Podružnica Hmezad nudi pravnim osebam na sedežu v Žalcu vse storitve Banke Celje, namenjene malim in srednjim" gospodarskim družbam na območju občine Žalec in Zgornje Savinjske doline. Nekatere agencije Hmezad banke so se priključile v enoto Banke Celje, nova agencija v Petrovčah bo kmalu nadomestila agencijo v Levcu. Čeki, ki jih je izdala Hmezad banka, bodo v veljavi še do 30. 9. 1999. |. K. Pred letom smo tečaje še lahko obvarovali pred poslovnimi informacijami v ali izven podjetja, danes pa to več ni mogoče. Tečaji se gibljejo kot na tujih - "pravih" borzah. Tako se gibljejo delnice farmacevtskih podjetij, ki veljajo za paradnega konja Ljubljanske borze, pa delnice naftnih družb in podjetij, v katerih ima delež država, zadnje časa pa tudi delnice, ki običajno le sledijo trendu. Na njihove vrednosti vplivajo celo dogodki iz osebnega življenja pomembnih mož v podjetju. Tako se je cena odzvala in padla pri Mercatorju. Njihov direktor naj bi imel težave z maturo svojega sina. Cena je takrat ob sicer visokem prometu močno upadla. Večje borzne hiše so ta čas izkoristile kot ugoden za nakup in njihovo vrednost zopet nekoliko dvignile. Zato je v spodnji tabeli, računano od 1. do 30. v mesecu, razviden zaslužek v višini 5000 SIT. Drugi tak vpliv je na delnice Petrola. Država naj bi po enih podatkih delež prodala, po drugih pa ne. Za njihov delež se baje močno zanimajo tujci. Prevzema takšnega podjetja pa si gotovo v Sloveniji ne želi nihče. Tako neuravnovešeno stanje zelo močno vpliva na gibanje cene delnice. Gotovo je, da je to lastniku v korist. Petrol je tekom meseca porasel za okoli 4000 SIT na delnico, kar komaj zadošča za pokrivanje inflacije in stroškov. Približno za toliko je porast-la vrednost delnic Droge. Tečaj je konec meseca lovil okrog 35000 SIT, vendar mu ne gre dosti zaupati. Podpora prometa je dokaj nizka. Kaj kmalu se lahko zgodi, da bo ta psiho- loška meja prešibka in bo tečaj začel ponovno upadati. Takrat se lahko zgodi, da se ne bo ustavil nad 30000 SIT ampak še kakšnih 10 % nižje. Podobno je z delnicami tretjega prehrambenega podjetja, ki ga omenjam v analizi, to je delnicami Kolinske. Tečaj je porasel za okoli 1 %. Za te delnice je mnogo pomembnejši podatek povprečne cene delnic za september. Povprečje znaša le 2140 SIT in se nahaja v območju, ki je za delnico zelo trd oreh. Pri vrednostih pod 2200 SIT se delnica giblje nebogljeno in običajno potrebuje več mesecev, da tako zelo močo psihološko mejo premaga. Ko v tem članku že govorim o vplivu informacij na vrednost delnic, so na delnice Kovinotehne imele velik vpliv poslovne informacije znotraj podjetja. Priti bo moralo do združitve z Merkurjem. Cena je zaradi tega močno porastla. A že objava polletnih rezultatov poslovanja je rast zaustavila. V tabeli je zaradi tega zapisana 25 % rast vrednosti. To ne pomeni, da je sedaj čas za nakup delnic, pomeni da je skrajni čas za umik Vsi, ki jih bodo kljub vsemu kupili ali jih niso uspeli prodati, jim bodo zagotovo prinesle izgubo. Še bi lahko nadaljevali o vplivih informacij in pričakovanih prihodnjih gibanjih cen delnic, a bi se od delnice do delnice ponavljala. V članku sem želela izpostaviti najpomembnejše. Iz tega pa lahko bralci in bralke sami ugotovijo, v kaj se spreminja Ljubljanska borza in da delo z vrednostnimi papirji ni več tako enostavno, kot je bilo pred leti: A. V. DELNICA PORAST na POPREČNA PROMET PROMET 1.000.000 SIT CENA ZAPUKAC BREZ APUKAC DROGA 4.800 33.465 81,45 18,55 LUKA 6.500 38.676 6794 32,06 KRKA 3.900 28.831 82,03 1797 KOLINSKA 1.170 2.140 76,86 23,14 MERCATOR 5.047 4.761 91,77 8,23 KOVINOTEHNA 25.265 436 98,82 1,18 GORENjE 393 1.763 44,81 45,19 ETOL 9.393 22.166 94,24 5,76 CETIS -486 13.598 61,92 28,08 DELNICA PORAST na DELNICA PORAST na 1.000.000 SIT 1.000.000 SIT PETROL 4.031 COLOR -1.126 LUKA 4.878 HELIOS 8.542 RADENSKA 315 POTROŠNIK -5.600 CINKARNA -1.438 T0SAMA 12.000 Trgovina ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA 3312 PREBOLD Hmeljarska c. 10 tel ./faks: (063) 724-674 VEDNO NAJVEČJA IZBIRA SVETIL NE VERJAMETE? - PREVERITE!!! VEČ SVETLOBE V VAŠEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN STVVvI N?I SK«I c&GHših, ŠLANDROV TRG 23, 3310 ŽALEC, tel. in faks: 063 / 717 333, 715 200 mobitel: 0609 / 644 546, elektr. pošta: info@savinjski-obcan.si domača stran http://www.savinjski-obcan.si REGIONALNI PROGRAM IN AGENCIJA ZA TRŽENJE DOPISNIŠTVO UGODNA POSOJILA OD 1 leta DO 3 let ZA VES Velika izbira keramičnih ploščic po zelo ugodnih cenah jupol, 25 kg 2.790 SIT siporeks I m3 14.000 SIT OKTOBER 1998 Gospodarstvo Odprli so Domofin Na sejmišču Celjskega sejma so 14. oktobra odprli 2. specializirani sejem za zaključna dela v gradbeništvu - Domofin. Od 21. do 25. oktobra se na 6.000 m2 v dvoranah D, C, C1 in E predstavlja 195 razstavljalcev iz 16 držav. Razstavljala so iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije in Češke, prek zastopstev pa so se predstavljala podjetja iz 11 držav. Organizator, mešano podjetje Cespo (združuje OZS, Celjski sejem in GHM Podjetje za organizacijo obrtnih sejmov iz Munchna), pričakuje, da bo od 21. do 25. oktobra sejem obiskalo okrog deset tisoč obiskovalcev. Letošnji Domofin je po obsegu razstavnih površin in po številu razstavljalcev večji za približno tretjino. V okviru razstavnega programa so na ogled izdelki in storitve na področju zaključnih del v gradbeništvu in obnove obstoječih objektov, kot so strešni in izolacijski materiali, barve, elek-troinstalacijska tehnika, materiali za izdelavo fasad, stavbno pohištvo, materiali za notranjo ureditev, sanitarna tehnika, varnostne naprave in naprave za čiščenje stavb. Predstavljene so tudi številne novosti s področja izdelave stropov, fasad, dosežki na področju suhomontaže in zvočnih ter termoizolacij. Organizator je pripravil v dneh sejma tudi spremljajoče prireditve, poudarek pa je predvsem na protipotresni gradnji in sanaciji objektov. Vse dni sejma pa poteka energetsko svetovanje, 21. oktobra pa tudi gradbeno svetovanje. Predstavljene novosti “Polzele” Revija je bila v dveh delih. Najprej so predstavili novosti za sezono pomlad - poletje 1999. Tukaj je dominatna pri ženskih nogavicah blagovna znamko Fler, ki je sinonim za visoko kakovost, samozavest in eleganco. Zajema ženske hlačne npgavice in nogav- 22. oktobra pa bo obiskovalcem sejma svetoval arhitekt, 25. oktobra pa bo potekalo svetovanje o varovanju objektov. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zadnji dan sejma pa do IZ ure. Vstopnice za odrasle so 600 SIT, za dijake, študente in upokojence ter skupine odraslih nad 20 oseb pa 500 SIT. |. K. ice, ki vsebujejo prejo lycra, zaradi česar so nogavice trpežne, dobro prilagajoče in bolj gladke. Novost v programu Fler je ženska hlačna nogavica Fler Zala v mat - nesve-tleči izvedbi. Novost na področju barvnih kombinacij je nova Eurocolo barva julija, ki je peščena barva s sivim pridihom za novosti pomlad - poletje 1999 in Opera -temnosivkastorjava za jesen in zimo 1998/99. Na reviji so prikazali tudi bogato ponudbo moških in otroških nogavic, ki jih odlikujejo prijetna mehkoba, dobro prileganje, udobje in toplota. Moški program zajema visoko kvalitetne gladke in vzorčaste nogavice, ojačane z lycra prejo, otroške nogavice pa so živahnih ban/ in izdelane iz naravnih materialov. Polzela, tovarna nogavic, je skupaj s sodelujočimi ustvarila čudovito predstavitev lastnih modelov, trendovskih in klasičnih, s katero je navdušila svoje kupce in dala smernice za prihodnjo sezono. Na modni reviji je zbranim spregovoril direktor uprave Polzele dipl. ing. Alojz Došler, ki je na kratko orisal 71-letni razvoj tega največjega slovenskega nogavičarja ter položaj in načrte za prihodnost. T. Tavčar Polzela, tovarna nogavic, d. d., se je minuli konec tedna predstavila številnim domačim in tujim kupcem ter drugim poslovnim partnerjem v kristalni dvorani Zdravilišča Dobrna. Na bogati modni reviji z manekensko skupino Pavlin Turk - Mavrin iz Maribora in voditeljem Mariom Galuničem so pričarali blišč in eleganco, pomlad in jesen, svežino in mladost nogavic za sezono poletje 1999 in jesen - zima 1998/99. Predstavo je še požlahtnila znana pevka Alenka Pintarič. Del manekenske skupine z modne revije Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekarna in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 718-105, pekarna Velenje, tel.: 854-181, Griže tel.: 718-022 Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani, naši zvesti potrošniki! Vabljeni k nakupu v blagovnico na Vranskem in v trgovino v Grižah! Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ Koze se splača rediti Zakonca Kovačič imata največjo čredo koz v Savinjski dolini V zadnjem času postaja reja drobnice spet aktualna, zaradi tega, ker koze in ovce niso izbirčne, njihovo meso in mleko pa sta okusna in zdrava. Poleg tega nudi možnost predelave, saj marsikdo izmed rejcev izdeluje tudi sir. Zakonca Kovačič med kozami Slava in Mirko Kovačič sta v Zavrh pri Galiciji prišla leta 1996 iz mesta. Tu sta najela kmetijo za deset let, lahko pa jo bosta tudi odkupila. Med raznimi možnostmi, med katerimi sta izbirala, potem ko je Mirko ostal brez službe, sta se odločila za kozjerejo. 0 njuni dejavnosti nam je s pravim navdušenjem povedala Slava takole: "Začela sva s petimi kozami, potem sva jih imela že enajst in ker sva videla v tej dejavnosti svojo prihodnost, sva pred kratkim kupila še čredo 27 koz, tako da jih imava sedaj 35. Povedati moram, da so vse rodovniške. Zaenkrat prodajava mleko, skuto in kozliče, razmišljava pa, da bi začela s sirarstvom. Rečem lahko, da sva zadovoljna in da se nama kozjereja splača." Povem naj še to, kar bo zanimalo ljubitelje kozjega mesa, da Kovačičeva kozliča tudi zakoljeta in po želji celo spečeta v krušni peči. Pravita, da je tako pečen še posebno slasten. T. Tavčar »SMPR0« d.o.o f v STANOVANISKO POD|ET|E ^ 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 tel.: 063/ 717-121, faks: 063/ 717-282 NAJEMNINE ZA STANOVANjA se bodo v mesecu oktobru povečale za 0,12 %. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v mesecu oktobru 1998 10.434,14 SIT in je 214,34 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE se bodo v mesecu oktobru povečale za 0,12 %. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 767,82 SIT. Po sklepu kurilnega odbora se povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe oblikuje v skladu s porastom cen kurilnega olja. V mesecu oktobru se povprečna akontacija za ogrevalno toplotno oskrbo ne bo povečala in bo znašala 94,35 SIT za m2 ogrevalne površine. Glede na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v akontacijske razrede. Ob koncu kurilne sezone 1998/99 bo v mesecu juniju 1999 opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1998/99. Obvestila o dejanski porabi bodo objavljena na oglasnih deskah po stanovanjskih objektih. Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7 do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije vam dajemo po telefonu, pisno ali ustno. VSE LASTNIKE STANOVANI, KI ŠE NISO VRNIU PODPISANIH POGODB ZA TOPLOTNO OSKRBO ZA CENTRALNO KOTLOVNICO V ŽALCU in KOTLOVNICO NA POLZEU, PROSIMO, DA NAM VRNEJO TRI PODPISANE IZVODE POGODBE. CERTIFIKAT »t. 129 JA. ISO 9001 Dve banki sta se odločili za tesnejše sodelovanje in povezovanje, da bi bili skupaj uspešnejši. Od 1. 10. 1998 zato Banka Celje in Hmezad banka skupaj! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka | banka celje BANKA HMEZAD Skupaj! Tiirim OKTOBER 1998 Savinjčani so se predstavili na sejmu Gostur Od 6. do 10. oktobra je bil v Mariboru šesti mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-ur. Prvič so svoje turistično območje predstavili tudi Savinjčani. V okviru Podjetniškega centra so Upravna enota, Turistična zveza, Zbornica zasebnega gospodarstva in Občina Žalec k sodelovanju povabili gostince, trgovce in druga podjetja, ki so tako celovito predstavili Spodnjo Savinjsko dolino. Predstavitev je po oceni organizatorjev in številnih obiskovalcev bila uspešna in prepoznavna. S tem pa so dokazali, da lahko ujamejo korak s turistično razvitimi regijami, če na turističnem trgu nastopijo povezani in s skupno ponudbo. Razstavni prostor, ki je bil poleg osrednjega prostora Centra za promocijo turizma Slovenije, je bil prepoznaven po hmelju, ki vse bolj postaja naš glavni turistični proizvod. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je obiskovalcem poleg lastnega piva predstavil hmelj kot zdravilno rastlino, ki pomirja. Obiskovalcem pa so ponudili za pokušino tudi domače hmeljsko žganje. Sicer pa so poleg predstavitve na osrednjem prostoru vsak dan poskrbeli za pokušino značilnih savinjskih dobrot, ki so privabile številne obiskovalce. In kdo vse so se predstavili? Prvi dan so se poleg Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo predstavili še Hotel Žalec, slaščičarna Vanilija, Savinjski kruhek in Caffe Po odprtju sejma so razstavni prostor obiskali najstarejši olimpionik na svetu Leon Štukelj, predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije Franci Križan, sekretar ministrstva za turizem Tomaž Zajc. Olimpioniku sta hmeljska princesa in starešina poklonila vrečko hmelja in zdravilnih zelišč. Trapic, ki je obiskovalcem ponujal brazplačno kavo ves čas sejma. Otvoritvene slovesnosti sta se poleg župana Milana Dobnika in načelnika upravne enote Marjana Žoharja udeležila tudi hmeljska princesa in starešina. Naslednji dan je bil namenjen predstavitvi savinjskih kmetij Cevzar iz Andraža, Praprotnik z Gomilskega, Rojnik iz Podvrha pri Braslovčah, Hropot iz Zg. Grušovelj, Novak iz Zajesovnika in Burjan iz Zabukovice, predstavili pa sta se tudi kmetiji odprtih vrat Potočnik iz Matk in Mlinar iz Gotovelj. V četrtek so se predstavili AC Marketing, gostišči Konjiček Gotovlje in Asado Levec, Savinjski kruhek in Izvir s kruhom in pecivom, za prijetno razpoloženje pa je skrbel Mira Klinc. Četrti dan je bilo prav tako zanimivo, saj so se predstavili Gostišče Štorman, Pivnica Vransko, Gostišče Volk Ljudmila iz Ponikve, Mlekarna Celeia, za prijetno razpoloženje pa sta skrbela mlada glasbenika iz Ponikve. Zadnji dan so svoje izdelke ponudili mesnica Begovič, pekarne Brglez, Fijavž in Uduč in Trgovsko podjetje Tuš. Nazadnje je treba še dodati, da so organizatorji poskrbeli tudi za promocijsko gradivo razstavljalcev, po katerem bi lahko trdili, da je tudi na tem področju opazen viden napredek. Na sejmu pa smo pogrešali Turistične agencije, saj sta se s ponudbo predstavili le agencija Bemi in Hapy holidays. |.K Pohvalo za uspešno predstavitev na sejmu je izrekel tudi minister za malo gospodarstvo /anko Razgoršek, ki je iz vrča Savinjskih hopsov pokusil pivo žalskega inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo. Da je Zvone Štorman znan slovenski gostinec, je bilo opaziti tudi na sejmu v Mariboru, saj se je srečal z mnogimi poslovnimi partnerji in znanci. Na posnetku v pogovoru z lastnikom hotela Črni les iz Lenarta. Razstavni prostor je bil vse dni dobro obiskan, precej zanimanja je bilo za pokušnjo jedi. V času sejma je bilo tudi posvetovanje o pospeševanju razvoja malega gospodarstva in ohranjanja slovenskega podeželja. Po posvetu so razstavni prostor obiskali direktor programa Phare Billy Lewis in direktor sklada za regionalni razvoj Bojan Dejak. —; T^STi '' * l. Mij ifo. /tnf* 1 Zelo uspešno so se predstavili tudi savinjski peki in mesarji, ki so vse dni skrbeli za savinjske dobrote. Turizem a OKTOBER IM ■ Dobrodošli doma... ...dobrodošli v Savinjski dolini! Kolo. Idealno prevozno sredstvo, ki ne onesnažuje danes tako poškodovanega naravnega okolja, v katerem živimo. Naša dolina je več kot primerna za kolesarjenje, saj je zelo veliko ravninskega dela, ravno prav vzponov in spustov, poleg tega pa ogmmno lepe, ponekod še kar neokrnjene narave. Tokratni članek je namenjen predstavitvi zadnjega projekta G IZ Podjetniškega centra Žalec In Turistične zveze Spodnje Savinjske doline. Vodja projekta je bil Primož Štorman, ki nam je vse kolesarske poti tudi podrobno predstavil. lesen je čas, ko si lahko spočijemo od napornega poletja, ko narava oživi, in ko ni več prevroče za sprehode po hribih, okoli jezer, rek... Lepo vreme kar kliče po gibanju v naravi in begu od mestnih središč na človeku in telesu bolj prijazna mesta. Sedite na kolo in se zapeljite po poteh, namenjenih prav kolesarjem. Ob lastnem užitku, pa si lahko prikolesarite lično majico kot nagrado za prevoženih vseh 18 poti. Da pa bi dokazali, da ste res prekolesarili vse začrtane poti, vas bo v enem gostišču ob vsaki poti čakal žig, katerega vam bodo prijazni gostinski delavci odtisnili v za to pripravljene kartončke. Ko boste zbrali vseh 18 žigov, se oglasite na sedežu Turistične zveze, ulica Heroja Staneta 3, kjer boste prejeli spominsko majico, vsak jubilejni kolesar pa še posebno nagrado. Prav tako lahko tu dvignete zemljevid z vsemi vrisanimi potmi. Tako! Pot pod noge in vsi veselo na kolo. Savinjčan V katerih gostiščih najdete žige: - gostišče ob Savinji v Kasazah, - gostilna Vladimir Zečevič v Libojah, - picerija Verdi-Verdi v Grižah, - gostilna pri Zibiki v Pongracu, - gostilna Filialka v Preboldu, - gostilna Pri Lenči na Gomilskem, - picerija Ferlič v Braslovčah, - gostilna Matjaž na Polzeli, - gostilna Vaši v Andražu nad Polzelo, - gostilna Privošnik v Šempetru, - gostilna Fervega v Veliki Pirešici, - gostilna Metelan Marte v Taboru, - gostilna Kobale Sonje v Taboru, - gostišče Štorman pri Šoferski mamici v Ločici pri Vranskem, - bistro in muzej motociklov na Vranskem, - gostišče jezero v Braslovčah. SPISEK POTI: 1. Petrovče - Kasaze - Migojnice - Žalec - Dobriša vas - Petrovče (R) 2. Kasaze - Liboje - Sončni hrib - Zabukovica - Griže - Migojnice - Kasaze (V) 3. Žalec - Griže - Šešče - Zg. Roje - Sp. Roje - Vrbje - Žalec (R) 4. Griže - Zahom - Matke - Šešče - Griže (V) 5. Šešče - Sv. Lovrenc - Prebold - Dolenja vas - Latkova vas - Sv. Lovrenc - Šešče (R) 6. Kaplja vas - Zg. Selo - Grajska vas - Kamenče - Poljče - Zakl - Trnava - Šentrupert - Kaplja vas (R) Z Kamenče - Sp. Podvrh - Žovnek - Ž. jezero - Sp. Gorce - Kamenče (V) 8. Sp. Gorce - Braslovče - Rakovlje - Parižlje - Poljče - Kamenče - Sp. Gorce (R) 9. Parižlje - Polzela - Založe - Zg. Grušovlje - Sp. Grušovlje - Šempeter - Šešče - Sv. Lovrenc - Prebold - Kaplja vas - Šentrupert - Trnava - Zakl - Poljče - Parižlje (R) 10. Polzela - Podvin - Dobrič - Andraž nad Polzelo - Založe - Polzela (V) 11. Šempeter - Sp. Grušovlje - Zg. Grušovlje - Šempeterski Zalog - Podlog - Šempeter (R) 12. Šempeter - Podlog - Gotovlje - Ložnica - Žalec - Vrbje - Sp. Roje - Zg. Roje - Šempeter (R) 13. Podlog - jama Pekel - Sp. Ponikva - Studence - Gotoveljski Zalog - Gotovlje - Podlog (V) 14. Žalec - Ložnica - Velika Pirešica - Pernovo - Grmovje - Mala Pirešica - Zaloška Gorica - Arja vas -Petrovče - Dobriša vas - Žalec (R) 15. Spodnji Podvrh - Gomilsko - Grajska vas - Ojstriška vas - Tabor - Čeplje - Prekopa - Sp. Podvrh (R) 16. Grajska vas - Zg. Selo - Šmiglova Zidanica - Miklavž - Loke - Tabor - Ojstriška vas - Grajska vas (V) 17. Tabor - Loke - Črni vrh - Ločica - Vransko (V) 18. Vransko - Tešova - Čreta - Dobrovlje - M. Braslovče - Braslovče (V) R - ravninske kolesarske poti /V - kolesarske poti z zahtevnejšimi vzponi in spusti Vinogradništvo - vinarstvo Horvat Tam, kjer je doma vrhunsko vino Vinogradništvo in vinarstvo predstavljata v družini Hon/at družinsko tradicijo. Bogate tridesetletne izkušnje omogočajo vsakoletno pmizvodnjo vrhunskega vina priznanih sort Podravskega vinorodnega rajona. Le tri kilometre proč od centra Maribora, središča Mariborskega vinomdnega okoliša, se razprostirajo griči Počehove, ki nudi ugodno južno in jugozahodno lego njihovim vinogradom. Sicer pa je zgodba o uspehu vinogradniške dmžine Horvat tako zanimiva, da smo se odločili, da jo predstavimo tudi našim bralcem, še zlasti tistim, ki znajo ceniti odlična vina z blagovno znamko Hon/at. Z Andrejem Horvatom se poznava že nekaj let, največkrat pa se srečujeva v gostišču Štorman, kjer že nekaj let nudijo izbrana Horvatova vina. Na Žalski noči, ko je Andrej počastil slovenske župane, sva se dogovorila za obisk v jeseni, ko si njihovi vinogradi nataknejo najlepšo podobo. Bil je lep prvi jesenski dan, ko smo nekaj uric spoznavali njihove nasade, ki se razprostirajo na bližnjih hribčkih v velikosti 10 ha. Zasejanih imajo 36 tisoč trt sort laški rizling, chardonnay, sivi pinot, sauvignon, renski rizling, rumeni muškat in dišeči traminec. Andrej nam je razkrival svojo veliko ljubezen, ki pa je povezana z mnogo truda in seveda potrebnega znanja, da po celoletnem delu priteče v steklenico vino, ki ima na tržišču svojo ceno in povpraševanje. "Tudi letošnja letina bo dobra, še zlasti količinsko. V kleti je še nekaj vina v cisternah, ki pa jih bomo spraznili za letošnji letnik. Z vinogradom je vsak dan veliko dela, spremljati moraš, kaj se v njem dogaja, saj je to živo bitje ki se spreminja vse do trgatve. Potem pa pride delo v kleti, ki je prav tako pomembno, če hočeš vzgojiti in dobiti kvaliteto, s katero lahko posežeš v višji cenovni razred. S stekleničenjem smo pričeli že leta 1986, zato mošta ne prodajamo. Naša vina nudimo za poslovna darila in imamo tako kupce po vsej Sloveniji, za to naših vin ni v trgovinah, jih pa najdete v priznanih gostiščih. V Savinjski dolini nudijo naša vina Štormanova gostišča. Do leta 2003 bomo nasade v primerjavi z laškim letom podvojili", je ponosno pripovedoval Andrej Horvat, ki je najprej postal geodet, potem pa je še končal prvo stopnjo ekonomije. Sedaj pa je ves predan vinogradništvu in tako nadaljuje bogato očetovo tradicijo. Andrej nas je povabil v klet, kjer nas je ob pripravljenem prigrizku in kozarcih pozdravil oče, jakob Horvat. Pokušnja je stekla, ob tem pa tudi pogovor z očetom, ki je to posestvo kupil leta 1960. Še predno smo pričeli okušati vinsko kapljico nam je povedal, da ima v Savinjski dolini kar precej sošolcev iz kmetijske šole v Mariboru. V pogovoru je bilo čutiti predanost vinski trti, pa tudi poslovno žilico, ki je gotovo sestavni del uspešnega vinogradnika. Zanimiva je bila tudi pripoved, kako sta začela poslovati z Zvonetom Štormanom. "Vztrajal sem dve leti, da sem Zvoneta prepričal, da je naše vino pravšnje za njegova gostišča, sedaj pa smo dobri poslovni partnerji,"pravi jakob Horvat. "Naslednje leto se bomo vključili v Poslovno skupnost v Celju, z njihovo pomočjo pa se bomo pojavili tudi na tujih tržiščih." Horvatova vina z značilno zlato etiketo so si nadela že številna priznanja in nagrade. "Na letošnji olimpiadi v Gornji Radgoni smo osvojili šest zlatih medalj z letnikom 97, od tega so trije prvaki (sivi pinot, sovignon in renski rizling pozna trgatev," je še povedal Andrej Horvat. J.K. KOMENTAR V svetu je dandanes turizem na takšni razvojni stopnji, ko se vsi zavedajo njegovega potenciala kot pridobitvene gospodarske panoge, ki odpira nova in nova delovna mesta. V primerjavi z evropskim povprečjem je naše število nezaposlenih zelo visoko, po drugi strani pa se še ne zavedamo možnosti, ki bi nam jih lahko ponudil turizem. Bilo bi lepo, če bi lahko vsaj nekomu, ki je trenutno brez dela, ponudili zaposlitev v turistični dejavnosti. Seveda ima vsaka medalja dve plati. Eno so želje peščice zanesenjakov, ki se resnično trudijo, da bi turizem le nekako pričel svoje poslanstvo tudi na našem koščku domovine, drugo, bolj vsakdanje pa je prizadevanje nekaterih posameznikov pri postavljanju ovir za tiste pive. Pri nas na žalost še kako drži stereotip o Slovencih, ki govori o zavisti sosedov. V preteklem mesecu se je v žalski občini zvrstilo ogromno število prireditev, ki so le nekako popravile nekako zapravljen ugled Spodnje Savinjske doline kot turističnega cilja domačih in redkih tujih obiskovalcev. Nekaj se dogaja! Le ni vse mrtvo in pozabljeno. Vendar danes ni čas, ko lahko zaspimo na lovorikah in razmišljamo o preteklosti. Treba je opaziti morebitne napake, ki smo jih napravili in jih odpraviti. Vse pozitivne stvari pa prenesti v prireditev prihodnje leto. Prireditve morajo namreč postati tradicionalne, saj bodo le tako lahko pridobile pečat prepoznavnosti in morebitne kakovosti. Kontinuiteta je namreč v današnjem času, ko marsikateri organizator nima predvidenih večjih sredstev za promocijo in marketinške akcije, edina še ostala reklama za določeno prireditev. Dobro ime pa si lahko obdržimo, če bomo vedno poskrbeli za kaj novega in zanimivega za obiskovalce. Ustvarimo si to deželo prijazno in zanimivo. Vse, kar dobrega naredimo, je v končnem smislu dobro samo za nas. Rok Žagar Morda veste, lye je to? Na zastavljeno vprašanje v prejšnji številki smo dobili precej pravilnih odgovorov. Na posnetku je bila cerkev na Lurdu - Marija Lurška v Migojnicah. Izmed pravilnih odgovorov smo izžrebali tri nagrajence: 1. Manca Kokol, Migojnice 26, Griže 2. Ivan Godec, Gotovlje 206 3. Klavdija Skrabar, Šempeter 81 Nagrade prejmete v tajništvu uredništva. Tokrat pa vas sprašujemo, kje je ta stoletna trta in kmetija odprtih vrat, sprašujemo pa tudi po domačem imenu? Odgovore pošljite do 5.11.1998. Andrej Hon/at pred trgatvijo vsak dan pokuša zrelost grozdja, ki je tudi njegova velika ljubezen in skrb, brez katere ni kakovostnega pridelka. Kultura OKTOBER 1998 Občinska revija pihalnih orkestrov Zveza kulturnih društev Žalec, DPD Svoboda Prebold in Pihalni orkester TT Prebold so v nedeljo popoldne pripravili občinsko revijo pihalnih orkestrov občine Žalec 98. Na njej so se predstavili Godba na pihala Zabukovica, ki jo vodi januš Rasievvicz, Pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca in Godba na pihala Liboje, ki jo vodi Albert Završnik. Revija, ki je bila pod šotorom, organizatorji so se namreč bali, da bo slabo vreme, je privabila veliko poslušalcev, kar je dokaz, da so takšne prireditve še vedo priljubljene. T. Tavčar Med nastopom Godbe na pihala Zabukovica, ki bo prihodnje leto proslavila 120-letnico. Od Rinke do Save V Savinovem likovnem salonu si lahko ogledate razstavo akademskega slikarja Ferda Mayeija, ki jo je prejšnji petek odprl župan Milan Dobnik. V razstavni galeriji Žane v Žalcu pa so na ogled fotografije Ljuba Korbarja. Celje je gostilo knjižničarje V okviru 130 letnice II. slovenskega tabora v Žalcu so se ves september odvijale razne kulturne prireditve. Večina le-teh se je odvijala v domačem kulturnem domu. Tako smo lahko tudi zadnjo prireditev ob tem jubileju spremljali v domači dvorani. Zavod za kulturo Žalec je 1. oktobra organiziral koncert ansamblov domače glasbe. Ansambli so prišli iz domala cele Savinjske doline. To pa je bilo lahko tudi pričakovati, saj se je naslov tega dogodka glasil Od Rinke do Save. Zaigrali so nam domači ansambli Mira Klinca, Gaj, Cvet in Izvir ter Mlade ffajle. Za smeh pa sta poskrbela tudi humorista Fonza in Honza (na sliki). Obisk pa je bil glede na četrtkov termin zadovoljiv. R. O. Mesto Celje in Društvo bibliotekarjev celjske regije sta bila od Z do 9. oktobra gostitelja strokovnega posvetovanja ZBDS -Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Celjski dom je v prenovljeno dvorano Union privabil okrog 350 knjižničarjev iz vse Slovenije, tudi goste iz Hrvaške in Avstrije. Delovni naslov letošnjega posvetovanja in rdeča nit referatov ter okroglih miz je bil normativni položaj knjižničarstva. Kljub nespoštovanim normativom za normalno delovanje knjižnic in starim standardom se je slovenska knjižnica razvila do stopnje, ko bi lahko bilo ustreznejše ime zanjo informacijski center. Knjižnica postaja stičišče radovednosti, potrebe po znanju, vedenju, srečevanju in izmenjavi. Dobro informacijo pa omogoča enoten, računalniško podprt sistem Cobiss Izum-a iz Maribora. Vse knjižnice v Sloveniji povezuje enoten, knjižničnoinformacijski sistem. Uporabnikom so na voljo elektronski katalogi vseh knjižnic v Sloveniji, številne baze podatkov in internet. S posvetovanjem je širša javnost seznanjena s strokovnimi problemi skupnega pomena kot tudi z delovanjem in dosežki v preteklem letu. Knjižničarji, ki s svojim strokovnim delom posebno izstopajo, prejmejo Čopovo priznanje ali Čopovo diplomo. Teh je bilo letos več kot prejšnja leta. Čopovo diplomo za dolgoletno delo v stroki je letos prejela tudi članica celjskega društva bibliotekarjev, Ana Lamut, vodja knjižnice v Mozirju. Irena Štusej Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Spoštovani! Letos mineva deset let od izida zadnjega, šestega zvezka Savinjskega zbornika, knjige, ki je vsakokrat prinesla veliko novih spoznanj o preteklosti in sedanjosti naše zelene doline. Čas hitro mineva, zato je doba zadnjih desetih let navidezno kratka. Toda če vsaj malo pobrskamo po spominu, bomo hitro ugotovili, kaj vse se je v teh prelomnih časih zgodilo. Med leti 1988 in 1998 so se zvrstili dogodki, ki so močno posegli v naš vsakdanjik. Razpad jugoslavije in oblikovanje samostojne slovenske države, gospodarska kriza in brezposelnost, močan razvoj infrastrukture, mednje pa sodijo tudi navidez manj pomembni dogodki, ki so prav tako močno poseg(a)li v vsakdanje življenje Spodnjesa-vinjčanov. V letošnjem letu se spominjamo še vrste drugih pomembnih dogodkov, ki so bili zgodovinsko in kulturnozgodovinsko gledano izjemno pomembni tudi za razvoj Spodnje Savinjske doline. Spominjamo se 180-letnice rojstva prve slovenske pesnice Fani Hausmann, 150-letnice rojstva začetnika savinjskega hmeljarstva Janeza Hausenbichlerja, 150-letnice pomladi narodov in ideje Zedinjene Slovenije, 130-letnice žalskega tabora, 80-letnice "drugega" žalskega tabora in razpada Avstroogrske, 50-letnice smrti Rista Savina, 20-letnice Savinjčana ... Da omenjeni dogodki ne bi prehitro zapadli pozabi, smo se odločili znova izdati Savinjski zbornik. Vsebina tokratnega zvezka bo podobna prejšnjim, saj so bile vse dosedanje izdaje med ljudmi dobro sprejete. Objavljeno bo (bogato) zbrano gradivo z večine področij, ki so dajala pečat vsakdanjemu življenju v zadnjih desetih letih, ne bomo pa pozabili niti dogodkov iz preteklosti. Prispevki bodo opremljeni z bogatim slikovnim gradivom, kar bo še povečalo njihovo dokumentarno vrednost. Savinjski zbornik, katerega izdajo je v celoti pokrila Občina Žalec, bo izšel v nakladi 800 izvodov, njegova cena v prednaročilu bo 2.800 Sn, v prosti prodaji pa 3.500 SIT. Ker želimo, da bi Savinjski zbornik našel svoje mesto v knjižnici vsake savinjske družine, podjetja, šole in ostalih zavodov ali društev, se obračamo na Vas, da zbornik naročite že v prednaročilu. S tem boste prišli do svojega izvoda enostavneje, hitreje in po občutno nižji ceni. Uredništvo NAROČILNICA Želim(o) prejeti sedmi zvezek Savinjskega zbornika (št. izvodov______) po prednaročniški ceni 2.800 SIT (velja do 30. oktobra 1998, po tem datumu bo cena zbornika 3.500 Sli). Ime in priimek ..... Naziv podjetja ali ustanove..... Naslov Pošta .................... Kraj ! Naročilnico pošljite na naslov: Občina Žalec (tajništvo župana). Ul. Savinjske čete 5, 3000 Žalec Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Savinjski zbornik VII Spomini na.. “Osmice so bile prelomne tudi LASKI RIZLING SLAMNJAK. 0.751 RENSKI RIZLING 0.751 iHNSKIWZl^ m ^amnjaK MOKA IZ STAREGA MLINA, lkg ‘C, Mestnftrg 2, 33lt)Žalec ŠKVlNJSKAtrgovska di d.d.; Šlandrov jaffa ca biscuits jaffa cakes biscuits Vf i Vf I Vf I I I Vf i Vf I Vf I Vf I f |N yj I Vf I Vf u VELIK IZBOR SVEČ PESEK ZA GROBOVE, 25kg K £ * % I I BUNDE MONT. EL&N DESIGNED IN SLOVENIA GLASBENI STOLP PHILIPS 306 BARVNI TELEVIZOR VOYAGER S TELETEKSTOM PEČ NA PETROLEJ (z dvostopenjskim gorilnikom) JEDILNICA 21-408 1+6 REGAL DARE 11950 x 450x600) KOTNASEDEŽNA GARNITURA MAILAND s pomožnim ležiščem brez fotelja TRESPASS SUPER CENA OKTOBER 199$ Čistilna naprava ima nov sistem prezračevanja H ing rad g ra ma Trgovska in proizvodna družba, d.d. Medlog 7, 3000 Celje tel. 063 / 451-570, centrala 063 / 707-205, Kamnolom Liboje 063 / 762-750, Peskolom Stranice PROIZVODNJA: - betonske galanterije (okna, zidaki, cevi, robniki, stebri, plošče...) - vseh vrst betonov (prevoz in črpalka) - apnenčevih in dolomitnih agregatov (pesek, gramoz) - montažnih betonskih konstrukcij INDUSTRIJSKA TRGOVINA Odprto: pon.-pet.: od 7. do 17. ure, sobota: od 8. do 12. ure TRADICIJA IN KAKOVOST, KI TRAJA ŽE POL STOLETJA jabolka za ozimnico, pridelana na naravi prijazen način, lahko dobite na plantaži NAPOTNIK ali na dvorišču v KASAZAH 8/b. Pokličete lahko na telefon: 707-081 ali 041 755-177. KMETIJA HRUSTEL še ima v zalogi vse vrste prvovrstnih jabolk, repo za kisanje, sveže zelje, črno redkev in še kaj. (Studence 18, Žalec, tel.: 063/888-745). Domača neškropljena jabolka sort jonatan, belfler in boskopski kosmač lahko kupite na KMETIJI FONDA ANTONA, v KAMENČAH 15, BRASLOVČE. Pokličite: 063 726-147. Kmetija Rojnik (Plave) Podvrh 15, Braslovče ponuja namizna jabolka (jonagold, idared, zlati delišes, gloster), bio jabolka (carjevič, krivopecelj, boskovski kosmač, londoreski peping), svež jabolčni sok, domač jabolčni kis, domače žganje in suho sadje. Informacije tudi na tel.: 709-039 V drevesnici NAPOTNIK V KASAZAH lahko od 26. oktobra dalje dobite vse vrste sadnega drevja na različnih podlagah, glede na bujnost rasti. Pričakujemo vas v Kasazah pri Savinji, vsak dan od 8. do 17 ure. Telefon: 707-081 Čistilna naprava v Kasazah v zadnjem času ne povzroča več toliko težav bližnjim prebivalcem zaradi smradu kot pred časom. To pa še ne pomeni, da je rešen problem linije blata, ki povzroča smrad. Občina Žalec in lavno komunalno podjetje Žalec zato nadaljujeta z investicijami na čistilni napravi. V soboto, ob 10. uri bodo uradno predali namenu eno večjo takšno investicijo. Ta dan bo tudi dan odprtih vrat čistilne naprave, novo pridobitev pa bo blagoslovil petrovški župnik Miran Cocej. Kot sta povedala direktor Komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek in vodja čistilne naprave Polona Barič, gre za zamenjavo sistema ozračevanja oziroma tako imenovane aeracije glavnega bazena z odplakami, v katerem poteka biološko čiščenje. Bakterije, ki razgrajujejo odplake namreč potrebujejo zelo veliko kisika. Dosedanje ozračevanje je bilo energijsko zelo potratno in razmeroma neučinkovito, saj je omogočalo čiščenje odplak do 20 tisoč populacijskih enot, ne pa tudi do 40 tisoč PE, kolikor je čistilna naprava občasno obremenjena ob konicah. Zato je blato nepregnito dodatno razpadalo v lagunah, kjer je povzročalo smrad v bližnji in daljni okolici. Zdaj je vgrajen nov sistem - talno vpiho-vanje zraka š kompresorji prek membranskih diskov. Ta sistem ima boljši vnos kisika, ob enaki porabi električne energije kot pri starem načinu aeracije. Po predvidevanjih bo po novem lahko pokrito okoli 35 tisoč populacijskih enot. Nov sistem je bil vgrajen avgusta in deloma v septembru, poleti pa zato, da je bila podtalnica čim nižja, saj so jo morali črpati. Vrednost investicije je približno 45 milijonov tolarjev, ki jih je zagotovil občinski proračun oziroma gre za sredstva obvezne ekološke takse za obremenjevanje voda, ki jih je občina z dovoljenjem države lahko porabila na čistilni napravi. Seveda pa s tem čistilna naprava še ni povsem dograjena. Zaradi povečanega vnosa kisika bo blato sicer bolj stabilizirano, ne pa še v celoti. Za popolno stabilizacijo blata bo namreč potrebno povečati prostornino bazena, glede na uredbo države pa bo potrebno začeti tudi čiščenjem dušikovih spojin, kar je dosedaj potekalo le deloma. Za dograditev linije blata in postopek denitri-fikacije že dve leti poteka pridobivanje dokumentacije oziroma lokacijskega dovoljenja. K. R. i VAJI CA V zvezi s predvideno delitvijo občine Žalec in vprašanjem, ali se bo delilo tudi Komunalno podjetje Žalec je direktor |KP Matjaž Zakonjšek povedal: "Komunalno podjetje ima enovit sistem. Vodovoda ni mogoče fizično presekati in tehnično je sistem nedeljiv, kar pomeni, da lahko obratuje le kot celota. Verjetno bomo morali v vsemi šestimi “Rad bi prebival v polževi hiši, ali kraljestvu, kjer rajajo miši. Rad bi se včasih potuhnil kot čriček, dolgo že iščem en takšen kotiček," je zapisal pisatelj Feri Lainšček. Učiteljice oziroma vzgojiteljice pa so te njegove besede porabile kot uvod v zapis, ki razgalja, kako pomembno je imeti takšen kotiček, saj tako omogočamo otrokom, da zadovoljujejo svoje potrebe in interese. Skupaj s svojimi vzgojiteljicami pa tako tudi pomagajo sooblikovati pogoje za dobro počutje. Tega v vrtcih nikoli ne manjka. Vsak dan je kaj lepega in zanimivega. Še posebno v teh jesenskih dneh ne manjka raznih aktivnosti, sprehodov v naravo, nabiranja gozdnih sadežev, športa in drugih prireditev, ki omogočajo vsestransko angažiranje otrok. Ena zadnjih takšnih prireditev je bila 15. oktobra v preboldskem vrtcu. Tako imenovanega športnega poldneva so se udeležili tudi starši. Skupaj z otroki so se preizkušali v raznih športnih dejavnostih. Že pred tem je vsaka družina prejela kartonček z opisanimi športnimi nalogami, ki so vsebovale met žoge, ciljanje v koš, plezanje, plazenje pod ovira- mi, hojo po vrvici in še marsikaj. Po opravljenih nalogah je vsaka družina prejela družinsko medaljo. Za povrnitev izgubljene energije pa so organizatorji poskrbeli s čajem, malimi čokoladicami in pečenim kostanjem. Športo popoldne je bilo tako res prijetno, kot je dejala Marija |ager, vodja preboldskega vrtca, pa jih je v mesecu športa predvsem vodila misel našega velikega športnika in stoletnika Leona Štuklja, ki je dejal, da je šport okno v svet, razvedrilo in sprostitev. Doživetje s prijatelji, daljši sprehod v naravo, družinski konec tedna in prijateljsko merjenje moči. Vse te dejavnosti pa GRADITE Z NAJBOLJŠIM KMETIjA KAČ IZ RUŠ - blizu mlekarne v Arji vasi, prodaja jabolka za ozimnico, jabolka so pridelana na naravi prijazen način. Oglasite se popoldan med 16. in 19. uro. Telefon: 063/708-004 KMETIjA PŠAKER IZ PODVRHA 94, BRASLOVČE (v neposredni bližini braslovškega jezera) Vam ponuja ugoden nakup različnih sort jabolk (elstar, rdeči boskopski kosmač, mutsu, jonagold, idared, gloster in lonion), pridelana na naravi prijaznejši način (SIPS-slovenska integrirana pridelava sadja). Pričakujejo Vas vsak dan popoldan od 16. do 19. ure. Telefon: 709-017. RAZVOJ Kuhinje in kopalnice gorenje BELA TEHNIKA POLZELA, LOCICA 75-a tel.: 701-249, 701-366 odprto: od 8. do 19. ure KOTLI IN OPREMA ZA CENTRALNO OGREVANJE PROIZVODNJA, TRGOVINA, INŽENIRING NOVO SOLARNI SISTEMI SONNEKRAFT občinami skleniti dogovor, da ostanejo kot soustanovitelji komunalnega podjetja, ki je zdaj v stoodstotni lasti občine Žalec. Vsakršno drobljenje bi povzročilo predvsem v manjših občinah višje cene -nova komunalna podjetja bi namreč morala opravljati vse dejavnosti kot zdaj naše podjetje, od vzdrževanja, širjenja in nadzora sistema, za odnose z državo in finančne zadeve. Potrebovala bi strokovno usposobljene ljudi in ljudi z izkušnjami, ki vedo, kako deluje sistem, prav tako bi potrebovala določeno opremo. Pomembnega razloga za delitev zato ne vidim, boljša rešitev je v okviru enovitega podjetja v Savinjski dolini." so po Štuklju pomembne za dobro počutje, bistrost duha, zadovoljstvo, veselje v družini in gojenje zdravih medčloveških odnosov. D. Naraglav Obisk evropskih EKO sol 17 okviru srečanja evropskih nacionalnih koordinatorjev EKO šol, ki je bilo prejšnji konec tedna v Ljubljani, so delegati obiskali tudi dve osnovni šoli na štajerskem območju. To sta bili OŠ Rodica in OŠ Vransko. Delegacijo na Vranskem je vodila nacionalna koordinatorka EKO šol Slovenije Nada Pavšer. Med najvidnejšimi gosti je bil nacionalni koordinator EKO šol v okviru Sveta Evrope. Učenci so goste pričakali v narodnih nošah in jim za dobrodošlico zaigrali, zapeli ter jim po starem slovenskem običaju ponudili kruh in sol. Nato so jim v angleškem jeziku predstavili delovanje svoje šole. Sledila je nadvse prijetna in pohvalna diskusija za okroglo mizo. V njej so sodelovali poleg gostov učenci, mentorici projekta EKO šola Vika Čulk in Majda Piki, ravnateljica šole Valerija Pukl, pomočnica ravnateljice Marija Završnik, direktor KIV Vransko Ivo Kreča, Rafko Novak, predsednik sveta staršev, Jadranka Kramar s KS Vransko in Sonja Zajc iz Zavoda RS za šolstvo,enota Celje. Po ogledu mavrične šole in njene vzorno urejene okolice so gostje izrazili zadovoljstvo ob srečanju in prepričanje, da OŠ Vransko ni EKO šola na papirju, ampak odraža takšen način življenja na vsakem koraku, ali, kot je dejal koordinator evropskih EKO šol: 'To se vidi in čuti, ko vstopiš..." T. Tavčar SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ANTON KITEK, s.p. Kasaze 107g, Petrovče tel.: 063/ 708-256 mobitel: 0609/ 632-660, GSM: 041/ 632-660 POPRAVILA: • pralnih strojev • štedilnikov • sušilnih strojev • zamrzovalnikov «HITRO • KAKOVOSTNO • V NU/NIH PRIMERIH TAKO/ < Naše kmetije ponujajo Prodaja na domu je najenostavnejša in v svetu tudi najbolj priljubljena oblika prodaje drobnih kmetijskih pridelkov. Zato imajo kmetije na tem mestu možnost oglaševati prodajo svojih kmetijskih pridelkov na domu, kupci pa dobiti naslove za nakup. Prodaja neposredno na kmetiji ni v korist le kmetijam, ampak ponuja prednosti tudi kupcem. Kljub veliki ponudbi v klasičnih trgovinah se kupci rajši odločajo za nakup na kmetiji predvsem zato, ker so pridelki bolj sveži, bolj kakovostni in ker imajo možnost spoznati pridelovalce in način pridelave hrane. Oglase sprejemamo do 10. v mesecu na tel.: 717-388. Gostišče Slovan Filač Vransko, tel. 725-430 in Gostišče Trohej Filač Gornji Grad, tel. 843-006 ponujata gostinske usluge in se vam priporočata za ohceti, slovesne obroke, kosilo, malice in hrano po naročilu. Filipinsko-savinjska družina Jovan Iz Hramš v svet “Čudežne” kapsule iz jetrnega olja morskih psov O Filipinih, otoški državi, ki premore kar preko 7000 otokov in otočkov, je bilo v zadnjih štirih letih že veliko napisanega tudi v Savinjčanu. Razlog za to je bila, kot veste, odprava preboldskih jamarjev in njihovo raziskovalno delo na otoku Bohotu, kar je bogato dokumentirano tudi v posebni knjižni izdaji. Tokrat pa beseda ne bo tekla o tem, ampak o našem savinjskem rojaku Ivu jovanu iz Hramš in njegovi filipinski družini, s katero živi sicer v nemškem mestecu Oldenbuig. Z ženo Lindo in otroki rad pride domov v Hramše in ob njegovem zadnjem obisku Slovenije smo ga "prestregli" tudi mi. Tako je nastala tudi ta pričujoča reportaža, ki daje zanimiv pogled v življenje magistra Iva jovana - našega rojaka, Savinjčana, ki ga že poznajo v mnogih državah sveta, če ne osebno, pa preko firme jovan Vital Marketing, oziroma kozmetičnih proizvodov taščine firme Vera Luz iz Manile in po "čudežnih" kapsulah RLR-SQUALENE iz jetrnega olja globinskih morskih psov iz Pacifika. Vse navedeno je že samo po sebi zanimivo in nekoliko skrivnostno, kar nekako tudi odseva naravo Iva Jovana, ki je vedno bil in je še človek izzivov, želja in še česa. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti odkrivat tančice njegovega življenja, ki je zelo bogato in za marsikoga težje dojemljivo, saj močno izstopa iz povprečja. Po znanje v Nemčijo Življenjska pot našega sogovornika, Iva |ovana, se je začela na majhni domačiji v Hramšah, v krajevni skupnosti Galicija, kjer danes še živijo njegova mama in sestra z možem in otroci. Hramšanom in mnogim drugim je njegova rojstna hiša bolj poznana kot Hobetova domačija. Sedaj tudi zato, ker sta sestra Stanka in svak Branko šla po poti dobrot iz njihove ponudbe, teh pa ni manjkalo. Še posebno atraktivno pa je bilo kuhanje golaža v kotlu na prostem, ki si ga je tudi Ivo z veseljem privoščil. Končno je tudi to del nostalgije po slovenski zemlji, ki jo je zapustil že davnega leta 1972. Takrat se je namreč po končani gimnaziji v Mariboru podal nabirat znanje in izkušnje v širni svet. V Nemčiji je najprej študiral jezike in ekonomijo in iz obeh področij opravil tudi magisterij, ki so mu ga potrdili tudi v Sloveniji. Že v času študija ga je vleklo spoznavat daljne dežele. Pozneje, ko se je zaposlil, pa so bila potovanja tako in tako del njegove službe. Že v času študija je leto dni preživel na japonskem ter si tako utrdil znanje tega jezika. Tja pa se je čez čas vrnil kot dopustnik, ki je prišel obiskat svoje nekdanje prijatelje in znance. Ob tem pa se je namenil, da se ob povratku ustavi še na Filipinih. Pisalo se je leto 1981, ko je Ivo stopil na filipinska tla in v glavnem mestu Manila, v eni od restavracij, spoznal svojo bodočo ženo Lindo De Vera, hčerko staršev iz višjega sloja filipinske družbe. Poroka na gradu Bogenšperk "Morda je bila to ljubezen na pivi pogled, vsekakor pa dovolj goreča, saj bi sicer ostalo le pri prijetnih spominih. Z Lindo sva se poročila v Sloveniji, na gradu Bogenšperk pri Litiji. Preden je Linda odšla s Filipinov, jo je oče opozarjal, da ni dobro, ker gre v komunistično državo, prav zato je bila še toliko bolj presenečena, ker ni potrebovala niti vize, nikjer pa tudi ni bilo sledi o "strahovih", ki naj bi vladali v naši državi. Filipini so najbolj krščanska dežela na svetu in zato je tudi razumljivo, da niso s simpatijo gledali na "brezbožnike" v Rusiji, na Kitajskem, na Kubi in drugod po svetu. Lindini starši so mislili, da je tudi v Sloveniji tako kot v omenjenih deželah in zato je njihova skrb za hčerko bila toliko bolj upravičena. Na poroki njena starša tako nista bila prisotna. Mama Luz pa je bila sedaj že večkrat v Sloveniji in je nad njo zelo navdušena. "Vsakič ko pride na obisk k nam v Nemčijo, "skočimo" z njo še v Slovenijo," pravi Ivo Jovan, ki ga spoznavam kot prijetnega sogovornika. Enako Portret Linde lovan bi to lastnost pripisali tudi njegovi ženi Lindi, kar pa tako in tako izhaja iz tradicionalne filipinske gostoljubnosti, ki sem jo sam kar dobro spoznal leta 1995, skupaj z ostalimi kolegi jamarji. Vsekakor pa je treba poudariti, da je Linda prikupna žena in verodostojna predstavnica tradicionalne filipinske žene. "Vzgojena sem,», v pristnem krščanskem duhu, v okolju, kjer je vera sestavni del družinskega življenja. Ob mami Luz in očetu Raulu smo tako živeli tudi medve s sestro in petimi brati. Za filipinske družine je takšno število otrok običajno. Z možem Ivom pa sva to število več kot prepolovila. Vsekakor pa lahko govoriva v množini, saj imava 18-letnega Fernanda, 13-letno Monico in 5-letnega Sebastjana. Tako kot midva z Ivom so tudi oni razpeti med Filipini in Slovenijo ter seveda Nemčijo, kjer sicer živimo," pravi Linda in potreplja po ramenih sina, ki je rad pri svoji babici v Hramšah in v Manili na Filipinih. Za zdravje, mladost in vitalnost Ivo |ovan je sedaj podjetnik v pravem pomenu besede. Takoj po šolanju se je zaposlil pri Gorenjevi firmi v Muenchnu. Pozneje pa je delal pri nekem nemškem podjetju, kjer je veliko potoval. odpornejši do visoke starosti, ker daje občutek moči, več življenjske sile in več veselja do življenja. Človeško telo samo po sebi vsebuje squalene. Največ ga je v koži in nekako do 30. leta starosti ga telo samo proizvaja v dovolj veliki količini. Z leti ga je vedno manj, s tem pa se zmanjšuje dovod kisika astma, visok krvni tlak, bronhitis, dermatitis, sladkorna bolezen, prehlad, žolčni in ledvični kamni, tumorji na možganih, levkemija, različna rakasta obolenja, čir na želodcu in še mnoga druga obolenja," mi razlaga Ivo in to podkrepi še s knjigo, ki poglobljeno govori o globinskih škatlica s 100 500-mg kapsulami 100 DEM, kar pa seveda ni veliko, če vzamemo v obzir, da zdravje nima cene. Slovenija moja dežela "Res sem veliko potoval in spoznaval svet, vendar je čaka še veliko jamarsko raziskovalnega dela, prijateljev in znancev, ki so se nam globoko vtisnili v spomin. Srečanje z Lindo in Ivom ter upajmo, da tudi z mamo Luz v Manili, pa bo te spomine še plemenitilo. D. Naragfav V navezi s taščino firmo Vera Luz iz Manile ima sedaj lastno firmo Jovital, ki se ukvarja s prodajo naravne kozmetike in hrane za zdravje. Ves prodajni asortiman prihaja s Filipinov in Ivo je s svojo ženo Lindo ekskluzivni zastopnik za vso Evropo. Lani je bil tri mesece na Filipinih, kjer je s svojo taščo pripravljal njene produkte za prodajo v države evropske unije. Poleg naravnih kozmetičnih preparatov, ki so pod imenom Vera Luz Herbal znani takorekoč že po vsem svetu, pa posebno pozornost vzbujajo kapsule RLR-Squalene, ki so v osnovi naravno živilo, pridobljeno iz jetrnega olja globinskih morskih psov, ki živijo 500 do 1000 metrov globoko. Sicer pa so s svojimi proizvodi na največjem iznajditeljskem sejmu v Švici prejeli najvišje priznanje in tri medalje za noviteto na področju naravne kozmetike. Med temi proizvodi sta zlasti posebnost deodorant in pa šampon za pranje las, ki ima zdravilni učinek, saj pospešuje rast las, če gre za zdravstvene probleme. V tej paleti proizvodov pa ne manjka raznih mil, krem, parfumov, losionov, ki so vsi proizvedeni iz naravnih substanc. Med prodajnimi proizvodi našega rojaka Iva jovana iz Hramš pa nedvomno posebno mesto zavzemajo "čudežne", že omenjene kapsule. "RLR-Squalene ni zdravilo, ampak odličen, visokokakovosten, dragocen naravni dodatek k hrani. Krepi vitalnost in spolno strast. Vsebuje jod, vitamine A,D,E, alkoglicerol, pomembne nenasičene maščobne kisline in druge za presnovo pomembne osnovne elemente. Prav zato redno jemanje teh kapsul omogoča, da človek ostane dalj časa svež, vitalen in mnogo Mag. Ivo jovan (desno) ob tašči Luz po prejemu nacionalnega priznanja za filipinske proizvode, ki so postali poznani v svetu. Zraven sta še filipinska ministrica za zdravsto in senator iz istega ministrstva. direktno v celice. Celice postanejo šibke in tako bolj dovzetne za razne bolezni. Z jemanjem omenjenih kapsul se zviša oskrba celic s kisikom, kar preprečuje številne bolezni in močno pospeši tudi proces zdravljenja pri akutnih boleznih. Fenomenalno moč RLR-Squalena so testirali in potrdili milijoni ljudi v različnih državah po svetu, kjer je ta kapsula že dalj časa v prodaji. 0 učinkovitosti se je prepričala tudi žena Linda, ki je imela hudo astmo. Odkar uživa te kapsule, ni o astmi ne duha ne sluha. Pa morda še en primer. V Holandiji živi dekle, ki je imelo raka na maternici in jajčnikih. Čez pol leta po rednem jemanju kapsul ni imela več nobenih metastaz. Sicer pa se je RSR-Squalene izkazal pri preprečevanju in zdravljenju mnogih bolezni. Seznam bi bil predolg, če bi hoteli vse našteti, zato naj navedem le nekatere, ki jih preprečuje ali zdravi redno jemanje Squalena: angina, arterioskleroza, razna vnetja sklepov, razna alergična obolenja, obolenje mehurja, morskih psih, katerih jetra vsebujejo 80 % čudežnega squalena. V omenjeni knjigi pa je objavljen tudi obsežen intervju z doktorico Remedios Lopez - Reynodo, po kateri se imenuje prvi del imena teh kapsul. Poleg tega pa so v brošuri tudi opisi posameznih bolezni in učinkovitosti teh kapsul, o čemer pričajo objavljena pisma z vseh koncev sveta. Čudežni squalene je že leta 1906 odkril japonski kemik prof. dr. Mitsimaru Tsujimoto, ko je izoliral ekstrakt iz jetrnega olja globinskih morskih psov. Ker ti morski psi spadajo v družino squalidov, je ta ekstrakt poimenoval squalene. Squalene imunizira globinske pse proti večini bolezni, celo proti raku. To imunsko lastnost je po mnenju najnovejših raziskav iz ZDA (john-Hopkins Univerza 1997) možno prenesti na človeka. Snov squalamin takorekoč sestrada rakaste celice in tako odmro. Sicer pa je to zelo pomembno dognanje, ki daje lovitalovim kapsulam še toliko večjo vrednost. Ta je izražena tudi denarno, saj stane Slovenija moja rojstna domovina, mala, lepa dežela, v katero se z velikim veseljem vsakič vračam. Prav tako rad grem na Filipine, kjer so ljudje zelo odprti in gostoljubni. Ne nazadnje imam tam sedaj veliko znancev, zaradi žene pa tudi veliko sorodnikov, ki jih vsaj enkrat na leto obiščemo. Zaradi poslovnega sodelovanja s taščino firmo in plasiranjem njenih izdelkov v Evropo, pa bodo poslej ti stiki še pogostejši," pravi Ivo jovan ter se veselo nasmehne. Žena Unda pa me obdari s paleto njihovih kozmetičnih proizvodov. Ob tem pa ne pozabi povedati, da moram prihodnje leto, ko bomo predvidoma preboldski jamarji zopet na Filipinih, obvezno obiskati njeno mamo Luz De Vera, ki bo zelo vesela obiska iz Slovenije, saj je tudi zanjo Slovenija izredno lepa dežela, in zaradi zeta tudi njena domovina. Prijetno je bilo v družbi Iva, Linde, njunih otrok, družinskih prijateljev iz Nemčije in vseh ostalih. Vsekakor pa sem od njih odhajal z nostalgijo po Filipinih, kjer nas Filipinsko-slovenska družina lovan z otrokoma. Poleg njih so še Ivanova mama, sestra, svak, njuna otroka in pa ena nemško-filipinska družina, s katero sta Ivo in Linda že dolgoletna prijatelja. Reportaža OKTOBER 1998 Teniški turnir z odlično udeležbo Na teniških igriščih v žalskem športnem centru se je zbralo kar 74 tenisačic in tenisačev. Turnir posameznikov za memorial Vlada Vebra in dvojic ob 20-letnici Savinjčana je bil 26. septembra. Sobotno jutro ni kazalo, da se bo naredil lep jesenski dan, vendar tenisače to ni motilo. Po pozdravnem nagovoru predsednika žalskega teniškega kluba Lojzeta Posedela in urednika Savinjčana janeza Krofliča je sledilo žrebanje in vedno bolj je bilo čutiti tekmovalno mrzlico. Žreb je pač žreb, nekateri so pri tem imeli več sreče, drugi manj, bolj kot rezultati pa so bile zanimive igre. Tekmovalne mrzlice je že po prvem kolu bilo manj, klepet med odmori pa je vedno bolj prehajal v prijetno srečanje. Tudi golaž, ki so ga pripravili na žalski osnovni šoli, je precej pripomogel k prijetnemu dnevu, ki se je zaključil v večernih urah s finalom posameznikov. Simpatični Karmen Orter (levo) in kasnejša zmagovalka Mihaela Agrež. Zmagovalca v dvojicah za pokal Savinjčana Igor jan in Lojze Posedel (od leve proti desni). Lojze Posedel izroča posebno priznanje Zoranu Vučerju in Rudiju Puru. Slaven Granič je v finalu memoriala Vlada Vebra premagal Simona Bračuna. Naš sodelavec Tone Tavčar nas je pred začetkom turnirja postavil k mreži in nastal je zanimiv spominski posnetek udeležencev turnirja in sorodnikov Vlada Vebra. mm NAJBOLJŠI 2A LES. SLOVENIJALES VSE ZA GRADNJO ADAPTACIJO TER OPREMO HIŠE NA ENEM MESTU SLOVENIJALES MASIVNI PODBOJI ŠIRINE 10 cm VRATNO KRILO FURNIRANO VHODNA VRATA 7.390,00 SIT že 6.860,00 SIT že za 34.480,00 SIT AKCIJSKE CENE VELJAJO ZA PLAČILO Z GOTOVINO, ZA IMETNIKE MODRE KARTICE ZAUPANJA ŠE DODATNI POPUST MEDLOG 18, CELJE, tel. 451-515, faks: 471-320 Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Mogoče manj znano o Ludčihu Zupancu - Iču Te dni mineva 57 let od znamenite bitke I. Štajerskega bataljona na Čreti, ki je bila za okupatorje nezaslišano dejanje - v takratni okupirani Evropi. Med pogumnimi fanti - partizani pa je bil takrat tudi danes 75-letni Ludvik Zupanc-lvo, ki je poleg še dveh edini še živeči udeleženec te bitke, ki je okupatorju dala vedeti, da Slovenija zanj ne bo tako lahek plen. Občani naše dolipe in tudi širše celjske okolice dobro poznajo Ludvika Zupanca. Tudi jaz ga poznam že kakšna tri desetletja, saj sem se z njim srečeval na vsakoletnih proslavah na Čreti v spomin na bitko in ob raznih drugih priložnostih. Ob tem sem spoznal, da je človek ki se rad pogovarja prav z vsakim človekom, je pa tudi eden izmed tistih, ki niso nikoli pozabili ljudi, ki so podpirali NOB. Vedno znova jih je po vojni obiskoval, jim pomagal, kolikor je lahko in z njim ohranjal prijateljske odnose. Zaradi tega njegovega prispevka v povojni izgradnji in v poznejšem času je bil proglašen tudi za častnega občana žalske občine. To pa je ob jubileju bitke na Čreti še eden od razlogov, da o njem govorimo v tej rubriki. Njegova pot se je začela leta 1923 v Migojnicah v delavski družini. Po končani osnovni šoli ga srečamo v meščanski šoli v Žalcu, vendar je zaradi pomanjkanja denarja nazadnje pristal kot trgovec v rudniškem konzu-mu v Zabukovici. Tu ga je zatekla okupacija in ker je bil že takrat močno povezan z delavskim gibanjem preko mladinske organizacije, saj je bil v njene vrste sprejet kot skojevec že leta 1939, je kmalu moral oditi v ilegalo. Skupaj s še devetimi skojevci se je meseca julija (26. 7. 1941) vključil v Savinjsko četo. S tem se je začelo njegovo partizansko življenje. Štiriletna vojna ga je kalila iz fantiča v zrelega moža. Bitka na Čreti, Brežiški pohod, Kozjanski bataljon, ranjeni in mrtvi soborci, izguba očeta in matere, prijateljev in znancev ter mnogi drugi žalostni dogodki so ga kalili in ga tudi pripeljali na vojaško akademijo. Kot aktiven oficir je služboval v JLA do leta 1959, nato pa se je na lastno željo demobiliziral in se posvetil novim življenjskim nalogam. Željan znanja je tako končal pravno fakulteto in nato tudi delal na odgovornih delovnih mestih. Nazadnje je bil direktor celjskega podjetja Kurivo, ki se je pozneje združilo z veletrgov-skim podjetjem Kovinotehna. Po upokojitvi pa Ludvik ni bil nič manj aktiven. Prav v tem času so na srednjih šolah vpeljali predmet obrambna vzgoja in Ludvik je na šolskem centru Boris Kidrič v Celju postal predavatelj tega predmeta. Kar osem let je bil na tej šoli v vlogi predavatelja tega predmeta, nato so ga- za dve leti angažirali v štabu teritorialne obrambe v Celju. Vse to obdobje povojnega življenja je bil Ludvik močno angažiran. Poleg tega je bil 20 let predsednik Društva upokojencev Celje, še vedno pa je predsednik krajevne in občinske organizacije ZZB NOV Celje. Sicer pa je član stranke ZLSD Celje. Seveda pa Ludvika mnogi poznajo tudi kot lovca. Kar preko 50 let je član LD Griže in s tem tudi velik ljubitelj narave. Prav tako pa mu tudi šport pomeni sopotnico v življenju. Še posebno veliko se je posvečal keglanju. Sicer pa Ludvik rad bere, na veliko se ukvarja z ugankarstvom in ne nazadnje rad pogleda tudi dober film. Ob vsem povedanem pa velja še dodati, da ga jezi in žalosti hkrati današnji odnos nekaterih do zgodovine NOB, saj brez nje tudi do danes ne bi imeli samostojne in demokratične Slovenije. D. Naraglav C A VTKI ir A M v 22 OKTOBER 1998 s Sport Žalčani tretji v šahu Na sliki ekipa Zveze društev upokojencev Žalec, ki je osvojila odlično tretje mesto. Z leve proti desni: Mitja Urisek, lože Ranzinger, Martin Štorman s pokalom, (bil je tudi vodja ekipe) in Stane Skok, stoji pa predsednik Zveze društev upokojencev občine Žalec Andi Goršek, ki je za udeležence prvenstva pripravil tudi sprejem in jim k tako velikemu uspehu čestital ter jim zaželel še več takšnih in podobnih uspehov na črno-belih poljih V Ljubljani je bilo ekipno državno prvenstvo upokojencev v šahu. Iz regijskih prvenstev se je uvrstilo na državno prvenstvo 14 ekip. Zmagala je ekipa DU Ljubljansko barje, ki je osvojila 35,5 točk, sledi DU Ptuj 33, ZDU Žalec 32,5, DU Maribor 31,5 točk itd. T. Tavčar Rokometašice Juteksa V Žalec zadovoljne Rokometašice Juteksa Žalec so po 3. kolu državnega prvenstva še brez poraza in so trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Minulo soboto so v zadnji tekmi brez težav premagale Vegrad Velenje z rezultatom 32 : 19. V pokalu EHF pa so prvi tekmi prvega kroga doma premagale italijansko ekipo Casano Magnago z rezultatom 32 : 21. V povratni tekmi so v Italiji izgubile s 23 : 20, a so se klub porazu uvrstile v drugi krog tekmovanja. Na Dunaju so z žrebanjem dobile za svoje nasprotnice Ukrajinsko ekipo Galičanka iz Lvova. Predstavniki kluba so nam povedali, da se bodo skušali dogovoriti z ukrajinskim klubom, da bi obe tekmi igrali v Žalcu. T. Tavčar Savinjska košarkarska liga AS POLZELA 98 Polzela: 4. in 11. oktobra sta bila odigrana prva dva kroga SKL - AS Polzela 98. V ligi sodeluje 8 ekip, vsako nedeljo pa se odigra kompleten krog. Vse tekme se igrajo v dvorani KK Savinjski Hopsi na Polzeli. Generalni pokrovitelj lige je POLZELA - tovarna nogavic, katere ime blagovne znamke športnih nogavic AS je tudi v naslovu lige. Rezultati 1. kroga: Veterani Laško : Tris Vrbovec 63:55 (28:29); Prebold : ŠD Mozirje 45:50 (27:22); Teš Šoštanj: Norma Soft 58:51 (29:20); ZT Celje : Minerva Griže 0:20. Rezultati 2. kroga: Seivis ZT Celje : TEŠ Šoštanj 50:55 (29:25); Norma Soft Velenje : TRIS Vrbovec 57:41 (30:19); ŠD Mozirje : Minerva Griže 58:42 (24:19); Veterani Laško : Prebold 70:59 (30:24). Lestvica: 1. Veterani Laško 2 2 0 (4), 2. ŠD Mozirje 2 2 0 (4), 3. Teš Šoštanj 2 2 0 (4), 4. Norma Soft Velenje 2 1 1 (3) 5. Minerva Griže 2 11 (3), 6. Prebold 2 0 2 (2), 7. Tris Vrbovec Nazarje 2 0 2 (2), 8. Servis ZT Celje 2 0 2 (1)(-1). Pari 3. kroga: 18.10.1998 8.00 Prebold : Tris Vrbovec, 9.10 Minerva Griže : Veterani Laško, 10.20 Teš Šoštanj: ŠD Mozirje, 11.30 Norma Soft : Servis ZT Celje. Pari 4. kroga: 25.10.1998 8.00 ŠD Mozirje : Norma Soft, 9.10 Veterani Laško : TE Šoštanj, 10.20 Prebold : Minerva Griže, 11.30 TRIS Vrbovec : ZT Celje. Na listi strelcev po 2. krogu vodi Goltnik lože, ŠD Mozirje - 42 točk, v trojkah je prvi Goltnik lože, ŠD Mozirje - 9 trojk, v prostih metih pa G ovc Sašo, Prebold -14:12 (85,7%). 150 mladih v atletiki Zveza športnih društev občine Žalec in aktiv športnih pedagogov občine Žalec sta na atletskem stadionu v Velenju pripravila občinsko ekipno prvenstvo v atletiki za učenke in učence osnovnih šol občine Žalec. Nastopilo jih je več kot 150 iz osmih šol. Rezultati - tek 60 m, učenke: 1. Žuža (OŠ Prebold) 8,6; 2. Beričič (OŠ Braslovče) 8,7; 3. Adrinek (OŠ Prebold) 8,9; 60 m, učenci: 1. Drnač (OŠ Polzela) 7,7; 2. Jurgec (OŠ Šempeter) 78; 3. Poznič (OŠ Griže) 8; 300 m učenke: 1. Eržen (OŠ Šempeter) 43,8; 2. Čoh (OŠ Braslovče) 49,3; 300 m učenci: 1. Cizej (OŠ Prebold) 45,8; 2. Deberšek (OŠ Polzela) 46,0; 3. Pusovnik (OŠ Prebold) 46,8; 1000 m učenke: 1. Huš 3 : 25,6, 2. Štorman 3 : 51,5 (oba OŠ Prebold), 3. jevšnik (OŠ Polzela) 3 : 55,0; 1000 m učenci: 1. Štorman 3 : 075, 2. Resnik 3 : 16,0 (oba OŠ Polzela), 3. Uplaznik (OŠ Prebold 3 : 18,5; daljina učenke: 1. Blagotinšek (OŠ Polzela) 423 cm, 2. Štampar (OŠ Prebold) 387, 3. Pukmajster (OŠ Griže) 395; daljina učenci: 1. Tratnik (OŠ Prebold) 528, 2. Kokot (OŠ Polzela) 474, 3. Stegner (OŠ Braslovče) 472; met žogice, učenke: 1. Valenčak (OŠ Prebold) 45,38 m; 2. Šmigl (OŠ Braslovče) 45,25, 3. Mlakar (OŠ Šempeter) 44,89; met žogice, učenci: 1. jurak (OŠ Griže) 6770, 2. Močnik (OŠ Polzela) 56,39, 3. Mežnar (OŠ Braslovče) 55,02; višina učenke: 1. Žnidar (OŠ Polzela) 149 cm, 2. Lorger 128, 3. Moškon 126 (obe OŠ Griže); višina učenci: 1. Kotnik (OŠ Šempeter) 143, 2. Jamnikar 141,3, 3. Drobež 141 (oba OŠ Prebold); krogla učenke: 1. Polavder (Oš Griže) 8,39, 2. Cvikl (OŠ Polzela) 8,22, 3. Mežnar (OŠ Braslovče) 786; krogla učenci: 1. Podžič (OŠ Braslovče) 10.097 2. Ocepek 10,94, 3. Kolarič 10,17 (oba OŠ Polzela); 4 x 100 m učenke: 1. OŠ Polzela 58,6, 2. OŠ Šempeter 58,7 3. OŠ Prebold I. 59,5; 4 x 100 m učenci: 1. OŠ Prebold I. 52,4, 2. OŠ Polzela 53,5, 3. OŠ Šempeter 55,3; Ekipno deklice: 1. OŠ Prebold 12.548 točk, 2. OŠ Braslovče 11.933, 3. OŠ Polzela 11.515 točk itd. Ekipno dečki: 1. OŠ Polzela 13.907 točk, 2. OŠ Prebold 13.775, 3. OŠ Šempeter 12.492 točk. T. Tavčar Otvoritev karate šole na Polzeli Pod okriljem Športnega društva Polzela je sekcija za KARATE in |U-JITSU v mesecu septembru priredila vpis v začetniški tečaj. Šolo karateja vodi ustanovitelj sekcije Branko Cimperman, mojster 2. dan, dolgoletni trener karate kluba Žalec ter večkratni prvak Slovenije in bivše SFRJ. Sekcija šteje deset mojstrov, kar daje tej šoli prednost pred sorodnimi. Navzočim so bile prikazane atraktivne demonstracije karateja in samoobrambe z elementi kat, športnih borb in tradicionalnega orožja, kar je še posebno navdušilo bodoče karateiste, ki so se šole udeležili v velikem številu. Mentorja sekcije sta Marjan Fabjan, mojster juda 6. dan, trener nacionalne judo reprezentance, ter g. Anton Maruša, mojster karateja 5. dan, predsednik shito ryu zveze Slovenije, ter seniorski vsejaponski prvak, ki je dejal: "Novo ustanovljena sekcija je vsekakor velika pridobitev za kraj, ki postaja občina in je po svojih športnih uspehih že poznan. Priznani mojstri pa so tudi garant za uspešno nadaljnje delo v vzgoji mladih karateistov, ki bodo ime Polzele ponesli tudi širše. Z vstopom sekcije v Kofukan organizacijo pa so pridobili možnost inštruktaže neposredno od priznanih japonskih mojstrov.' Savinjski HOPSI - Savinjski hmeljarji Branko Turnšek: “Zadovoljni proti pričakovanjem. ” Polzelsko košarko bi si bilo težko zamišljati brez Branka Turnška, ki se je temu športu zapisal še kot osnovnošolec, danes pa je pomemben mož Savinjskih Hopsov. 1 izkušnjami in znanjem, ki si ga je na tem področju pridobil kot dolgoletni predsednik košarkarskega kluba, je veliko pripomogel, da savinjska košarka veliko pomeni ne le v državi, ampak tudi v tujini. To pa je še razlog več, da smo z njim naredili intervju, ki osvetljuje njegovo delo v košarkarskem klubu. Na vprašanje, kakšna je njegova in klubska košarkarska zgodovina in kakšni so bili motivi, da se je predal temu športu, je odgovoril: "S košarko sem začel še kot osnovnošolec. To pa je bil tudi čas, ko smo na Polzeli ustanovili košarkarsko sekcijo TVD Partizan. Ta sekcija je delovala kar precej let. Leta 1982 pa se je sekcija izločila iz TVD Partizan in postala samostojni klub z imenom Košarkarski klub Garant Polzela, ki je vrsto let uspešno deloval. Rezultati tega dela pa so posledično vidni tudi v sedanjem klubu. S portoroškimi sklepi je usahnilo delo številnih košarkarskih klubov, naš klub Garant pa je ostal in bil eden od vodilnih klubov v Savinjski dolini. Zasluga za to gre Daniju Terglavu in njegovim sodelavcem, zlasti Igorju Pungartniku in Mirku Blagotinšku. Ta čas je bil predsednik kluba Vlado Rojnik, ki je skupaj z omenjenimi uspešno vodil klub do leta 1985. Takrat sem vodenje kluba prevzel jaz in nadaljeval z delom do leta 1994, ko je bil klub na višku svojega delovanja. V tem času je klub razširil dvorano in dobil kakovostne igralce ter imel močno bazo igralcev od najmlajših do članske kategorije. Spoznal sem in z mano tudi moji sodelavci, da smo dosegli tisti limit, ki je možen v neprofesionalnih okvirih, naprej pa bo potrebno delati drugače. Denar smo tako sklenili iskati tudi izven občine. V klub smo povabili Nika Kača, ki je za dve leti tudi prevzel vodenje kluba. V tem času je s svojimi poslovnimi vezami privabil v klub direktorja Kovinotehne Aleša Ilca, kar je omogočilo nadaljnji polet kluba, ki se je vse do nedavnega imenoval KK Kovinotehna Savinjska Polzela. Ob tem kronološkem pregledu delovanja kluba pa nikakor ne smem izpustiti ime Danila Senica, s katerim sva ustvarjala uspešen razvoj kluba." Že štiri leta ste v klubu profesionalni poslovni sekretar, kar je logična posledica vašega uspešnega in prizadevnega dela v klubu. Zanima nas, kako se počutite na tem položaju in kakšen je vaš delovni dan? "V tovarni nogavic sem imel dobro službo, a ker sem bil toliko vpet v košarko, mi ni žal, da sem se odločil za to pot. Dejstvo je, da je šport tesno povezan z gospodarstvom, z ljudmi, ki v Sloveniji nekaj pomenijo in so za promocijo svoje firme, podjetja in posredno tudi Slovenije pripravljeni nekaj v to vložiti. Mislim, da je bila takrat moja odločitev pravilna, predvsem pa mi ni žal, saj so v tem času opravili drugo razširitev dvorane. Predvsem pa se lahko pohvalimo z izgradnjo poslovno-stanovan-jskega oziroma nastanitvenega centra, ki je v zaključni fazi. V njem bodo poleg raznih trgovin in restavracije tudi stanovanja za tuje goste, oziroma igralce, ki bodo imeli tu razne priprave, treninge in tekme. Moj delovni dan se začne ob sedmi uri zjutraj in se v bistvu konča pozno zvečer. Seveda to ne pomeni, da sem ves čas v dvorani, v klubu, ampak je potrebno početi še marsikaj. Od pridobivanja raznih soglasij, finančnih sredstev, iskanja novih igralcev do organizacije dela v klubu, ki je v bistvu kar zahtevno podjetje." Košarkarske tekme so že v polnem razmahu, kakšni pa so pravzaprav vaši načrti za to sezono in kako ocenjujete dosedanje nastope? "Načrtovanje je ob veliki menjavi igralcev bilo težje izvedljivo. Vsekakor pa smo se ob tej menjavi globoko zavedali, da moramo sestaviti ekipo, ki bo znala držati korak z najboljšimi v državi in se srčno boriti tudi v tujini. Mislim, da nam to še kar dobro uspeva. Po drugi strani pa je bilo jasno, da moramo čimprej zaključiti izgradnjo poslovno-športnega objekta, ki bo skozi najemnine začel vračati denar v klubsko blagajo in v nadaljnji razvoj košarke na Polzeli. Ob vsem tem, kar je že bilo narejenega, lahko upravičeno trdim, da se za obstoj te športne panoge na Polzeli ni bati. Kar se tiče dosedanjih nastopov naše članske ekipe v državnem prvenstvu, smo lahko zadovoljni. To pa še tembolj, saj so rezultati nad pričakovanimi. Doslej smo izgubili le tekmo z Laškim, naslednje dni pa nas čaka tekma z Olimpijo. Če bi jo uspeli dobiti, kar ni nemogoče, bomo seveda še toliko bolj zadovoljni. Ko govorimo o tekmah v pokalu Saporto, je treba vedeti, da so naši nasprotniki iz baltskih držav zelo močni, imajo na razpolago veliko več denarja in veliko kakovostnejših igralcev, saj na primer kar osem litvanskih igralcev igra v NBA ligi. Ne glede na to pa lahko rečem, da smo se do tega trenutka z vsemi nasprotniki dokaj enakovredno kosali." V nadaljevanju je prav, da rečeva še nekaj besed o sodelovanju s KS, šolo in ostalimi košarkarskimi klubi. "Mislim, da je sodelovanje na vseh nivojih zelo dobro. Ljudje v KS se zavedajo pomena športa kot takega in zato tudi na košarko gledajo s primernim odnosom. Šport ni le zabava, ampak predvsem vzgoja mladih. Mislim, da smo lahko veseli, če vsako leto vsaj enega mladega Savinjčana z angažiranostjo v košarki odvrnemo od nevarnih poti, kot so mamila, alkohol in drugo. Mislim, da se ljudje ne zavedajo, oziroma niti ne vedo, da vsak dan prihaja v dvorano čez 300 mladih, starih do osemnajst let, ki pridno trenirajo vsaj enkrat na dan. Vse to je velik dosežek, ki ga večina ne vidi, saj je za ljubitelje košarke merilo le članska ekipa. Sodelovanje s šolo je na zelo visoki ravni, prav tako pa delo z ostalimi košarkarskimi klubi. Med temi bi naštel predvsem košarkaše kluba iz Prebolda, Celja, Slovenskih Konjic, Zagorja, Hrastnika, Šentjurja in Podčetrtka, ki imajo v svojih vrstah naše igralce, ki se kalijo za bodoče nastope v državni ligi." Za konec pa morda še nekaj besed o sedanjem imenu polzelske ekipe Savinjski Hopsi? "Brez dvoma so polzelski košarkarji eden glavnih promotor-jev naše Savinjske doline. Nikoli doslej nismo izpuščali imena Savinjska. Pod tem imenom nas doma in v tujini poznajo in tudi cenijo. Glede sedanjega imena pa bi dejal, da je že lep čas bila naša želje, da ime naše ekipe še poudarimo in naredimo še bolj prepoznavno. Tako je prišlo do besede hopsi, kar nekako v slovenščini pomeni skakanje, v angleščini in nemščini pa beseda Hops, oziroma Hofn grenko rastlino - hmelj. Ime kluba Savinjski Hopsi lahko nekako prevedemo kot Savinjski hmeljarji, kar dodatno identificira naše košarkarje in promovira Savinjsko dolino." D. Naragtav Z lahkoto v “EU ligo prvakov” V soboto, 3. in nedeljo 4. oktobra sta bili v celjski dvorani Golovec kvalifikacijski tekmi za uvrstitev v 1/16 finala Evropske lige prvakov med RK Celje Pivovarna Laško in Nizozemsko Anovo E&O. Celjani so se brez težav uvrstili v 1/16 finala. Nizozemski prvak je prikazal rokomet, ki je na nivoju spodnjega dela lestvice slovenske lige. Tako so RK CPL v pnri tekmi zmagali z rezultatom 32 : 16 in v drugi 43 : 25. Za RK CPL je bil to zgolj dober trening. Na novinarski konferenci je tudi nizozemski trener Portegen ocenil, da je celjski klub boljši za vsaj dve kategoriji. Celjski trener Sead Hasanefendič je povedal, da je imel priložnost preizkušati različne postave. Pohvalil je vse igralce in povedal, da je za takšne tekme igralce izredno težko motivirati. Celjani so odigrali obe tekmi v visokem ritmu. Pohvaliti velja Stefanoviča in Manaskova s 100% izkoristkom, Škrbica, ter posebej mladega Praznika, ki je dosegel svoj prvi gol v “evroligiPo teh dveh tekmah se je čakalo samo na žrebanje skupin za nadalnje tekmovanje. Žrebanje je bilo na Dunaju, 13. oktobra. Nasprotniki Celja Pivovarne Laško v skupini D so švedski Redbergslids, ekipa, ki se ji je končno uspelo uvrstiti v Ligo prvakov (lani so jim to preprečili Celjani), češki pivak Kovopetrol, ki je v šestnajstini finala izločil makedonskega prvaka Pelister (lani pa je izpadel v osmini finala pokala pokalnih zmagovalcev) ter San Antonio Portland, španski podprvak, ekipa z Rusem Kiseljevim in nekaj odličnimi španskimi reprezentanti. V primeru drugega ali prvega mesta v skupini so možni nasprotniki Celja danski Gudme, norveški Viking, ruski Kaustik Volgograd in nemški Kiel. Sodeč po moči ekip sta to seveda predvsem ruski in nemški prvak (slednji je lani slavil v evropskem pokalu EHF). Izjave po žrebu : Predsednik kluba Tone Turnšek: "Kot se spodobi za Ligo prvakov kljub ugodnemu žrebu ni razlogov za pretirano vnaprejšnje slavje. Vse ekipe v skupini so kvalitetne in močno se bo treba potruditi za zmago v skupini in boljši izhodiščni položaj v četrtfinalu. Ocenjujem, da bi za prvo mesto zadostovale vse zmage doma in dve na tujem.” Podobnega mnenja sta tudi direktor Vlado Privšek in predsednik upravnega odbora Andrej Šušterič, ki sta se udeležila dunajskega žreba in ki sta tudi poudarila, da bo uprava pohitela s pridobivanjem dodatnih potrebnih podatkov in posnetkov zadnjih tekem nasprotnikov iz skupine D. Trener Sead Hasanefendič ocenjuje , da sta skupini A in B po imenih realno nekoliko močnejši, četudi je vprašanje, kdo je trenutno v boljši formi: "Potrebno je zmagati že na prvem gostovanju na Češkem, ter potem dobiti še obe domači tekmi, kar bi nam omogočilo lažje nadaljevanje. V skupini ni slabe ekipe. Čehi, o katerih sem nedolgo tega gledal zanimivo televizijsko reportažo, so pravi hit češkega prvenstva, rokometna evforija pa je zajela tudi Plzen. 0 Švedih in Špancih ne gre izgubljati besed, to sta vrhunski evropski ekipi. V formi bo potrebno biti v pravem trenutku in osvojiti prvo mesto. V četrtfinalu bi raje videl Kiel kot Volgograd, čeprav je slednji brez izkušenj v evroligi, je pa zagotovo zelo dobra ekipa." Dejan Perič: "Vseh 16 ekip v Ligi prvakov je kvalitetnih in tudi v naši skupini so ekipe iz dežel z rokometno tradicijo in uspehi. Izkušeni San Antonio, ki se z Barcelono bori za naslov španskega prvaka, Redbergslids iz dežele evropskih prvakov in prihajajoča češka ekipa so močni nasprotniki. Vsaka tekma bo pomembna." Iztok Puc: "Še najmanj znana ekipa so Čehi, medtem ko pri Špancih in Švedih ni skrivnosti. Skupina C je nekoliko težja, vrh pa bosta tam krojila Kiel in Volgograd, ki je vsaj zame letošnja senzacija evrolige, saj je "povozil" Brago, ki je načrtovala polfinale. Četrtfinale bo izredno težko, zato moramo biti prvi v skupini in dobiti prednost domačega igrišča v drugi tekmi. Predpogoj je, da v prvih treh krogih osvojimo vseh 6 točk." Rastko Stefanovič: "Odličen žreb, s katerim je zadovoljna večina igralcev. Mislim, da smo najmočnejši v skupini. Tudi ni pomembno, kdo bo nasprotnik v četrtfinalu, najvažnejše je, da smo prvi v svoji skupini." Celje Pivovarna Laško bo letošnjo ligo 7. novembra otvorila z gostovanjem pri Kovopetrolu, 14. novermbra bo gostila Švede in 5. decembra še španski San Antonio Portland. Spisek skupin v 1/16 finala Evropske lige prvakov 1998: Skupina A: Montpellier (FRA), H.C.Prato (ITA), Fotex VVeszprem (MADŽ.), Badel 1862 Zagreb (HRV). Skupina B: Pfadi Winterthur (ŠVI), FC Barcelona (ŠPA), ZTR Zaporozye (UKR), SKA Minsk (BLR). Skupina C: Viking Stavanger (NOR), G06 Gudme (DAN), Kaustik Volgograd (RUS), THW Kiel (NEM). Skupina D: RK Celje Pivovarna Laško, Redbergslids Goeteborg (ŠVE), Kovopetrol Plzen (ČEŠ), San Antonio Portland (ŠPA). V. K. Poraz z Union Olimpijo, dve zmagi v pokalu Saporta Uspešna atletska sezona za Marino Tomič Marina Tomič, doma s Polzele, je ena izmed najbolj perspektivnih mladih tekačic, ki trenirajo pri AD Kladivar - Cetis pod strokovnim vodstvom trenerja Braneta Strožerja iz Prebolda. Doslej je tekmovala v pionirski konkurenci, sedaj pa se iz te kategorije poslavlja, saj bo v novi sezoni že tekmovala v mladinski konkurenci. Vsekakor sta Marina Tomič in njen trener z njeno pionirsko kariero lahko zadovoljna, saj je osvojila 13 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste medalje, še posebno uspešno je bilo zanjo letošnje leto, ko je že kar na začetku sezone postala državna prvakinja v teku čez ovire na 60 m s časom 9,17 v Celju, potem dosegla čas 11,94 v teku čez ovire m in kljub padcu pri teku čez ovire na 300 m osvojila bronasto medaljo. Za igre treh dežel Slovenije, Koroške in Furlanije v Murski Soboti je prvič oblekla dres državne pionirske reprezentance in dosegla prvo mesto v teku na 80 m ovire, čas 12,8, sodelovala je v štafetnem teku 4 x 100 m, kjer je slovenska reprezentanca zmagala. Na troboju pionirskih reprezentanc Slovenije, Hrvaške in Madžarske je osvojila prvo mesto v teku na 80 m ovire s časom 12,11, v v boj za dobre rezultate s trdno voljo in enakim tekmovalnim duhom. K njenemu uspehu so poleg trenerja največ doprinesli njeni starši, ki jo podpirajo in vzpodbujajo ter se njenih uspehov veselijo z njo vred. Marina sedaj obiskuje prvi letnik športne gimnazije v Celju. T. Tavčar štafeti 4 x 100 m pa so pionirke Slovenije dosegle nov državni rekord s časom 48,79. Seveda so tako dobri rezultati odlična vzpodbuda za mlado tekmovalko, ki je trdno odločena, da bo tudi v mladinski konkurenci šla Marina Tomič z najbolj žlahtnimi medaljami Savinjski Hopsi, košarkarji s Polzele, so v dosedanjih tekmah v evropskem pokalu Saporta dosegli polovičen uspeh. V štirih srečanjih so dve dobili in sicer z ekipo Sony Milano v Milanu 67: 66, nato so doma premagali ekipo Estrelas Lisbona 80: 68. V tretjem krogu so gostovali v estoniji in izgubili proti ekipi Tallinn Kalev z 79:62. V četrtem krogu so doma gostili ekipo Atletas Kaunas. Ker ta ekipa dosedaj ni okusila zmage v pokalu Saporta so Polzelani pričakovali, da bodo to srečanje dobili. Sreča jim je obrnila hrbet in Savinjski Hopsi so bili doma poraženi z 88 : 73. V državnem prvenstvu pa so Savinjski Hopsi v soboto v domači dvorani pred okoli 1000 gledalci gostili ekipo Union Olimpije. Kljub temu, da so Polzelani izgubili, so prikazali dobro igro. To velja predvsem za igro v prvem polčasu, ko so tudi večkrat vodili. Na koncu so srečanje izgubili z rezultatom 64 : 51. Boris Zrinski, trener Savinjskih Hopsov, je po srečanju dejal: "S tekmo nismo nezadovoljni. Na trenutke smo bili dostojni nasprotnik Union Olimpiji. S to tekmo smo dokazali, da je kriza v igri mimo. V drugem delu smo naleteli na nekoliko ostrejšo igro Union Olimpije, čvrsto obrambo, ki sta jo dopuščala oba mednarodna sodnika Rems in Pukl, in je bolj ustrezala gostom kot nam. Mislim, da je tekmo odločil njihov najboljši igralec |ure Zdovc." Tudi trener Union Olimpije Zmago Sagadin je pohvalil polzelske košarkarje, posebej še za odlično igro v prvem delu, ko so Savinjski Hopsi večkrat povedli. T. Tavčar STOLPI VAJOLET ali obisk raja na zemlji S stolpi Vajolet sem se srečal že kar na začetku mojega alpinističnega staža. Te vitke stolpe sem občudoval pri kolegu v knjigi o Dolomitih. Ko pa sem pred dvajsetimi leti prvič obiskal Dolomite, sem jih videl na številnih razglednicah v Cortini d'Ampezzo. Stolpi Vajolet so delovali kot zaščitni znak Dolomitov. V plezalnih vodnikih pa sem jih srečal zelo pozno. Pred mesecem dni, ko smo preplezali smer VIA MARIO, smo si za nagrado šli pogle-; dat te stolpe. Očaran sem strmel in občudoval te drzne lepotce ter sklenil, da sev ta raj f na zemlji prav gotovo kmalu vrnem. Kot že tolikokrat ml je tudi pri teh stolpih pomagal z nasveti in opisi Tine Mihelič kot j dober poznavalec Dolomitov. Za izpolnitev moje želje sem pridobil dobrega prijatelja Bineta, s katerim sva preplezala nekaj čudovitih dolomitskih klasičnih smeri. Res je, da Bine zaradi službenih obveznosti manj pleza, kar pa ne pomeni, da se ne pusti zapel- j jati, še posebno, če gre za raj na zemlji. Malce me je bilo strah, da se nama ne bi pripeti- S lo kot Adamu in Evi, ki sta bila izgnana iz raja, ko sta utrgala prepovedan sadež. Kakšna j je bila ta 'božja kazen' in kakšne pokore bova deležna, pa vam povem v nadaljevan- j ju- Sredi tedna sem poklical na Hidrometeorološki zavod v Ljubljani. Zanimalo me je j vreme v Dolomitih za vikend. Napoved sicer ni bila briljantna, toda gospod Pečenko mi 1 je obljubljal lepa jutra In nevihtne popoldneve. Izziv po prepovedanem jabolku je bil J premočan in odločitev je padla. Zelo zgodaj zjutraj priti pod steno ter jo čimhitreje pre- j plezati in nato sestopiti v dolino. Zanašal sem se na srečo, kot pravi ljudski pregovor, 'da | Ima tudi neumni kmet kdaj debel krompir". Peljeva se po tolikokrat preizkušeni poti v Dolomite, da jo poznava skoraj napamet. V petek, ki pa ni bil trinajsti, se odpeljeva po Tuhinjski dolini, mimo Kranjske gore, Podkorena, Spitala, Toblaha Dolomitom naproti. V Avstriji je bilo sicer pretežno oblačno in i primemo za potovanje. Bližje ko so bili Dolomiti, lepše je bilo vreme. Ker sva oba | navdušena fotografa, sva se nekajkrat ustavila v okolici CORVARE. Čudoviti pogledi na I okoliške gore (MONTE CAVALO) in pozno popoldansko sonce, ko dolomitski vršaci zasije- | jo v vsej svoji lepoti, sem pritiskal na sprožilec kot za stavo. Ko sva se pripeljala na prelaz I SELLA, so dolge sence in pozna ura prekrižala nadaljnje fotografiranje. Nadaljnjo vožnjo j sva prekinila s kratkim obiskom v CANAZEJU, ter se nato odpeljala do M0NZ0NA, kjer sva j parkirala najinega jeklenega konjička. Vstop v dolino GARDECCIA je dovoljen domačinom j in posebnim avtobusom. Ker sva hotela naslednje jutro čim prej na pot, sva se odločila, da prenočiva kar v Binetovem golfu karavanu. Mojih 180 cm je le preveč še za tako udoben avto. Roke in noge sem zlagal kot nekoč Rubikovo kocko, toda prave kombinacije se mi ni posrečilo dobiti. Kljub utesnjenosti sem imel ponoči obisk K meni v spalko je smuknila sama CLAUDIA SCHIFER s spodnjicami ali brez, kar ni pomembno. Toda kaj, ko me Bine pri obratu na drugi bok spravi na realna tla in XSARA se je odpeljala brez mene. Ura je bila skoraj pet zjutraj, to pa je bil čas za najin odhod. Še vedno sem bil pod vtisom CLAUDIE, tudi hrana mi ni teknila in počutil sem se slabo. Popolnoma jasno nebo in oglašanje skovirjev so naju spremljali pri pivih korakih v dolini. Na pot nama je prišla elegantna dama, srna, in nato je odskakljala v gozd k svojim prijateljem. V bližini koče GARDECCIA sva se malo ustavila, nato pa nadaljevala po udobni poti proti koči VAJOLET (2243 m). Malo pred kočo sva si v skromnem potoku napolnila čutaro z vodo. Pred mesecem dni je bil precej bolj živahen, takrat smo ga uporabili za kopanje, sedaj pa je bilo vode komaj za vzorec. Še kratek postanek pri koči, da sem napravil nekaj posnetkov, in že sva odbrzela proti koči GARTL (2621 m). Nekje na pol poti sva kar obstala, ko sva zaslišala žvižganje. Takšno početje bi težje prisodil dekletu, ko pa sem opazil, da Ima čelno svetilko, mi je bilo jasno, da hodi na vasovanja. Dela v spodnji koči VAJOLET in 'nočni skok” v višje ležečo kočo, kjer je "greh" (saj poznate dragi planinci, da greha nad 1000 m ni) manjši, je povsem razumljivo. ; :. . . , j • Malce višje sva srečala planince, ki so sestopali v dolino precej bolj čaffeirčtotitj*-. hova predhodnica. Še nekaj zavojev, nakar se nama stolpi pokažejo v vsgj svoji lepoti. Elegantnost in prefinjenost oblik nima primere. Nekako tescio nSi je oi o pr.:. 5 ci:,‘ kct se je? prebudil moj notranji svet. Toliko vprašanj, pa tako malo odgovorov. Dejal sera v: CHE SERA SERA (KAR BO, PA BO). Malo pred kočo sva zavila po melišču do, najinega ra?b;v stolpu DELAG0. V tako opevanih stolpih oziroma smeri so naju prehiteli Nemci. Pokazalo se je, da so prava 'generacijska naveza". Pivi v navezi je plezal stari oče, za njim pa oče, hčer in sin. Kljub sivi bradi se 'stari' ne da. Zadnji sin, se mi opravičuje 'langsam und sicher" (počasi in varno), ko je prezebel telovadil na polički pri vstopu. Ker sonce še ni posvetilo čez rob, je temperatura zraka in skale dokaj nizka. Časa sva imela na pretek, smer je kratka, zato sva se počasi napravila. Pričetek je bil dokaj negotov, kasneje pa je plezanje steklo kot mora. Zaradi močnega zahodnika sem plezal z vetrovko. Ko varuješ soplezalca, se telo ohlaja, če ni zaščiteno. Tudi Bine ima nekaj začetnih težav, predvsem zaradi mraza, kasneje pa tudi on prične uživati. Drugi raztežaj pa je poglavje zase, saj je smer nekaj časa speljana po samem razu, ki je oster kot nož. Z eno nogo si na eni strani raza, z drugo pa na drugi, skala pa je odlična. Ko sem pogledal navzdol, se je daleč pod mano, nekje v megli, čutilo dno doline. Na žalost pa se vse, kar je lepo, kmalu konča. Smer je zavila v krajšo zajedo, nato pa desno in že sem bil na polici, kjer je stojišče. Sonce je pokukalo izza grebena in napravilo plezanje precej prijetnejše. Napravila sva nekaj posnetkov In že sem odhitel naprej. Raz je sicer izgubil ostrino, toda 'nebeška lestev” se je nadaljevala. Srce mi je igralo, užitek je bil popoln. Na nekaj mestih sem še poziral prijatelju, preplezal ša krajšo poč, ovinek na levo za raz in bilo je opravljeno. Zaradi boljše slišnosti sem stojišče napravil na manjšem sedelcu na vršnem razu. Kakšno veselje, močan stisk rok in iskren pogled dveh prijateljev na koncu smeri ti povedo več kot tisoč besed. Pogled mi je zaplaval po okoliških ojstricah, ki jih v Dolomitih ni malo. Preden sva se pričela spuščati po vrvi, še posnetek moje 'LASTOVKE",jorav na najvišjem delu stolpa. Te lastovke so znak prešemosti, ter močne ganjenosti.. Ce bi jim pustil odleteti, tudi teh vrstic ne bi bilo, se pa jih je precej nabralo od BREIHTOHRNA do MACHU PICCHA Spuščanje po vrvi bi se lahko končalo precej drugače, kot se je, kajti prepozno sem zagledal verige za naslednji spust in se odpeljal mimo. Konec vrvi se je končal nekaj metrov nad naslednjimi verigami, pri mali polički. Ko se je Bine 'prepeljal' (spustil) do mene, se je pritoževal nad Italijani, kako so uredili spuste. Teh nekaj metrov do verig sva splezala brez varovanja. Nadaljnja spuščanja pa so bila precej bolj oprezna. Dobre volje nisva izgubila kljub meglam, ki so ovile stolpe in nama preprečile plezanje v sosednjih spolplh Vajolet. Pri koči sem bil deležen posebne pozornosti. Planinec s kamero me je posnel kot kakšen zelo redek živalski primerek, ki je ogrožen. Počutil sem se nelagodno. Ljudje smo pač različni. Sestop v dolino je potekal gladko in hitro. Ko sva prispela do Blnetovega avta, sva zagledala za brisalci zataknjen 'pozdravček' lokalne policije ali vaške straže, vreden 56.800 LIR denarne kazni zaradi nedovoljenega parkiranja. Ker znava po italijansko samo pozdravljati, sva si bila edina, da se čim prej posloviva in se pustiva izgnati iz raja, toda trdno odločena, da še prideva krast jabolka. Pokora mora biti? F. HORVAT P.S. RAZ DEIAG0, +IV, IV, V STOLPIH VAJOLET SVA PREPLEZALA BINE JAVERNIK IN FRANCI HORVAT 1771998. Inte\ju: Gregor Vovk Petrovski KOKODAKA LAHKO VSAK, NE MORE PA VSAK JAJCA ZNESTI Informacije Malce nepričakovano, četudi se ¡e o tem dosti pisalo, govorilo in razpravljalo, je poleti državni zbor Republike Slovenije sprejel zakon, s katerim je na področju nekdanje občine Žalec ustanovil šest novih občin: Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela, Prebold In Žalec. Ljudje so poleti odšli na dopuste, se prepustili jezi ob nakupih jesenskih šolskih potrebščin in nekako spregledali, da so se meje njihove občine spremenile. Prvi občutki o spremembah v lokalni samoupravi spodnje Savinjske doline so se pojavili ob kopici županskih kandidatov, ki so jih stranke in skupine volivcev to jesen potegnile na piano. O novih občinah in o stanju drugod po širšem Celjskem in po Sloveniji smo se pogovarjali z Gregorjem Vovkom Petrovskim. Gregor je vodja lokalne pisarne za Spodnjo Štajersko pri Liberalni demokraciji Slovenije In skrbi za 31 občin celjske regije. Poleg tega je bil v letošnjem letu izvoljen za predsednika KLO (Koordinacija lokalnih odborov), to je organa pri Liberalni demokraciji, ki ga sestavljajo vsi predstavniki občinskih odborov iz celotne države. Prav tako so trendi v Evropi, proti Bralce Savinjčana zanima, kako to, da se je državni zbor odločil, da ustanovi iz sedanje občine šest novih občin, in kakšen je odnos Liberalne demokracije do teh občin? "Težko govorim v imenu državnega zbora. Moje sodelovanje z državnim zborom je omejeno na poslanski klub Liberalne demokracije, na njegovega predsednika in strokovne službe v tem klubu. Moram sicer priznati, da občasno sodelujem z gospodom Tonetom Delakom, žalskim poslancem v tem zboru, in občasno z nekaterimi znanci v državnem zboru, kajti sam sem bil pred slovensko osamosvojitvijo nekaj let zaposlen v državni instituciji. Državni zbor je parlament v pravem pomenu besede. 0 stvareh se tam stalno dogovarjajo, pregovarjajo in usklajujejo. V vsakem parlamentu imajo sicer glavno besedo poslanske skupine strank na oblasti, vendar se med poslankami in poslanci ne glede na politično barvo velikokrat stkejo tudi prijateljske vezi. Mislim, da je državni zbor pri redefiniranju lokalno občinske podobe Slovenije upošteval referendumske izide, ki smo jih imeli spomladi v občinah. Tako sta prav gotovo nastali občini Prebold in Polzela, kajti izidi referendumov so bili tam naklonjeni svojim občinam, torej so bili pozitivni. Občina Žalec se je preprosto zmanjšala, saj so se njeni deli izločili oziroma odcepili od nje. Kar zadeva Vransko in Tabor, je jasno, da so imeli Vranšani pozitiven referendum in da so Šentjurčani, kot sebi pravijo prebivalci Tabora, grozili z bojkotiranjem vsega, kar bi dišalo po skupni občini z Vranskim. Zato so se najbrž poslanske skupine dogovorile za samostojno občino Tabor navkljub njeni majhnosti. Morate vedeti, da je v regiji nastalo z istim zakonom še nekaj občin, ki so enako majhne kot Tabor ali celo manjše. Mislim na Dobrno (nekdaj del občine Vojnik), pa občini Bistrica ob Sotli (prej Podčetrtek) in Dobje (prej Šentjur) ter občina Solčava (prej Luče), ki šteje komaj nekaj nad 600 duš. V tej občinski trgovini je bila še najbolj po nesreči narejena občina Braslovče. Krajevne skupnosti Trnava in Gomilsko so jasno izrazile nestrinjanje s to novo občino, prav tako v Parižljah ljudje niso bili navdušeni nad novo občinsko podobo. Glavni problem je bil, da so bile vse štiri krajevne skupnosti z ustanovitvijo občin Prebold in Polzela odrezane od Žalca in je tako nova občina Braslovče posledica referendumskih izidov sosednjih občin. Liberalna demokracija, še posebej občinski odbor Žalec, ima vseskozi odklonilen odnos do pretiranega drobljenja slovenskega občinskega prostora. V prvi vrsti smo dvomili, da bo to pocenilo državno in javno upravo in naredilo ta aparat učinkovitejši. kateri vsi glasno drvimo, integra-tivni, torej se ljudje in kraji, občine in pokrajine združujejo in tako postajajo močnejši partnerji nasproti drugim državam ter, jasno, tudi svoji. Po drugi strani pa smo v LDS vedno upoštevali interese ljudi in glede na to, da je bila kar v nekaj krajih izkazana volja ljudi za ustanovitev novih manjših občin, smo kot politična stranka dolžni to voljo spoštovati. Svet občine, ki je deloval zadnja štiri leta, se je velikokrat prepiral zaradi razmejitev sredstev in potencialov v občini. Svetniki v nekdanji občini Žalec niso govorili skupnega jezika, še posebej svetniki tako imenovanih "spomladanskih" strank, to so SKD, SLS in SDS so se ves čas zavzemali za lastne občine. Svoje je odigral tudi župan, ki bi lahko s primernim načinom financiranja krajevnih skupnosti zadovoljil želje in interese krajev, s čimer bi bi se čutili bolj odvisni od njega in občine, hkrati pa bi bili bolj pri-padni občini Žalec. Seveda pa se ne pretvarjam, da kot občan nove manjše občine Žalec nisem z njo zadovoljen. Žalec bo tudi za slovenske razmere zelo lepa občina s primernim številom prebivalk in prebivalcev in z dostojno velikim proračunom. Menim, da kar nekaj občin, ki jih v regiji dobro poznam, sijajno funkcionira, pa so manjše kot novonastale občine iz Žalca. Na primer Nazarje, pa Rogatec, Zreče, tudi Kozje in še katera. V občini je veliko stvari odvisnih od župana ter teamskega dela v upravi, sodelovanja med strankami in spretnosti političnih predstavnikov. V Žalcu smo se dosedaj vse prevečkrat obnašali kot sami sebi zadostni, kot da smo dovolj bogati in pametni, da ne potrebujemo nobenega nasveta in še manj denarja od države oziroma iz drugih virov. Veliko drugih občin ni bilo tako vase zaverovanih. Zgornjesavinjske občine so npr. uspele privabiti za svoje projekte tudi tuj kapital (sistem čistilnih naprav na planinskih posto- jankah). Kapital je potrebno skrbno čuvati. Stalno se je potrebno truditi, da na vse možne načine privabljamo v našo občino nova sredstva in nove investicije. Da bo temu tako, je potrebno, da občina s svojo strokovno ekipo pripravlja pogoje za dotok kapitala. To je na primer obrtno podjetniška cona, gradbene parcele, industrijsko prodajna središča, razvoj turistične infrastrukture, dojemljivost za investicije, okretnost in prijaznost občinske uprave, naklonjenost podjetništvu in drugo." Vendar, kakor beremo, je nova zakonodaja o lokalni samoupravi nekoliko prirezala peruti občinam, vsaj kar zadeva finance? 'To drži, vendar je potrebno gledati primer od primera. Država mora biti bolj varčna in manj razsipna. Štiri leta so pokazala, da je potrebno na nekaterih segmentih bolj varčevati. Vprašajte sedanjega župana, koliko ljudi je Občina Žalec na novo zaposlila v zadnjih štirih letih. Veste, tudi občinska uprava se šteje pod državno upravo. Nekatere občine so bolj varčevalno usmerjene, druge imajo lastne vire za pridobivanje sredstev (turizem, stavbna zemljišča, podjetništvo itd.), nekatere spadajo pod demografsko ogrožena območja, druge spet znajo izkoristiti svoj obmejni status. V regiji, ki jo sam pokrivam, je kar nekaj močno zadolženih občin in župani v teh krajih bodo slej ko prej morali odgovarjati volivcem za vodenje takšne politike. So pa tudi nekateri kraji, ki so resnično zaživeli šele z novo lokalno samoupravo, torej z novimi občinami. Tako na primer Bohinj, juršinci, Rogatec. Verjamem, da imajo skupine ljudi, ki so se v naših krajih zavzemale za nove občine, svojo vizijo razvoja krajev, da jih resnično skrbi za standard ljudi in napredek krajev. Kajti ni vsem ljudem vseeno, da se mladi odseljujejo iz Tabora ali Vranskega in so pripravljeni tudi nekaj na tem področju narediti." Torej ne gre za ljudi, ki so se zavzemali za nove občine zato. ker so sebe videli na teh stolčkih? "Tega ne bi komentiral. Vsakomur pa bi naj bilo jasno, da je politika boj za oblast. Torej biti vodilni je biti tisti, ki vleče prve poteze. Kadar sprejemaš slabe odločitve, te v demokraciji na naslednjih volitvah zamenjajo z drugimi. Tudi demagogija in pragmatizem sta sestavni del politike. Ene stranke so bolj polne takšnih prijemov, druge drugačnih. Parlamenti na vseh nivojih, od krajevne skupnosti do državnega zbora so seštevek skupnih odločitev vseh, ki pridejo na volitve - preklinjanje doma za televizorjem ali v gostilni ne šteje." In ker Liberalna demokracija ni imela velikih ambicij po drobljenju občine Žalec, torej to tudi pomeni, da ne bo kandidirala županov in svetnikov po teh novih občinah, ali ne? "Nasprotno. Liberalna demokracija je profesionalna stranka, ki je trenutno v Sloveniji trdno na oblasti. LDS bo v vseh novonastalih občinah po regiji in seveda tudi v občinah nekdanje občine Žalec kandidirala svoje županske kandidate razen na Vranskem, kjer se še odločamo o podpori kandidata druge stranke. Poskušali bomo nastopiti s kvalitetnimi in strokovnimi listami za občinske svete. Na njih bodo ljudje, ki so že dosedaj uspeli kaj narediti za kraje, kjer živijo, oziroma so uspešni na področjih, kjer delajo. Na njih boste srečali največ podjetnikov, veliko visoko izobraže-nih ljudi, pa tudi kmete, delavce in srednješolce ter nenazadnje doktorje znanosti. Mislim, da je bila ena izmed največjih odlik svetnikov LDS v preteklem mandatu v skupni občini - pa čeprav nisem bil član občinskega sveta -strokovnost in pripravljenost na sodelova-nje. Svetniki LDS so do občinskih vprašanj zavzemali strokoven odnos in ne političen, kar se je najbolj poznalo pri glasovanjih, saj naši svetniki niso glasovali kot stroj, temveč skozi logiko krajev, ki so jih zastopali, oziroma poslovnih sredin, iz katerih izhajajo. Sam osebno sem npr. sodeloval zadnje leto in pol tudi s sedanjim županom v občini (ne glede na to, da je gospod Dobnik član stranke Slovenskih krščanskih demokratov), saj skrbim za obiske liberalnih ministrov in dr. janeza Drnovška v vseh občinah celjske regije. Tako smo z mojo in pomočjo Liberalne demokracije v občino pripeljali dr. Pavla Gantarja (več kot enkrat), dr. Slavka Gabra (tudi večkrat) pa ministra Toneta Ropa in Jožefa Školjča ter ne nazadnje Mirka Bandlja in druge. Ker ste me že vprašali, naj izkoristim priložnost in povem kandidate za župane v občinah Spodnje Savinjske doline. Podprli bomo vrsto neodvisnih in nestrankarskih kandidatov, kajti predsednik stranke, dr. janez Drnovšek, je večkrat poudaril, da stranka potrebuje predvsem strokovne in ugledne ljudi, četudi niso formalno člani stranke, pomembno je, da gre za ljudi, ki imajo zdrav pogled na gospodarstvo, ki imajo znanje in izkušnje, in ki imajo voljo nekaj storiti za ljudi in kraje, v katerih živijo. Zato smo se v novoustanovljenih občinskih odborih LDS odločili, da podpremo za županskega kandidata nove občine Polzela gospoda Braneta Turnška kot neodvisnega kandidata s Polzele. Gospod Turnšek je politično neobremenjen in je s svojim dosedanjim delom dokazal, da je zmožen velikih korakov in prav takšnega človeka Polzela v tem trenutku potrebuje. Za Tabor bomo podprli prav tako neodvisnega kandidata gospoda Lojzeta Raka. Tudi gospod Rak ni član LDS, vendar ga LDS zaradi njegovega dela v kraju, kjer živi, iskreno spoštuje. Verjamemo, da smo izbrali pravega moža. V Preboldu predlagamo volilcem, naj si izberejo za župana gospoda Vinka Debelaka, podpredsednika LDS Žalec in direktorja VNG Ingrad Celje. Vinka vsi dobro poznamo in vemo, da gre za enega najbolj operativnih ljudi v Spodnji Savinjski. Za Braslovče smo po dolgotrajnih pogajanjih skupaj z nekaterimi posamezniki sprejeli odločitev, da volivkam in volivcem Gomiljskega, Trnave, Pariželj, Braslovč in Letuša za župana predlagamo gospoda Nika Rožiča. Niko je vsekakor eden najbolj uglednih članov LDS Spodnje Savinjske doline in menimo, da je v novi občini Braslovče potrebno poiskati predvsem modrega in strpnega človeka. Za preostali del novonastale občine Žalec, ki bo nedvomno uspešna in tudi še vedno dovolj velika in sorazmerno bogata občina, smo se po dolgih pogovorih z ostalimi strankami odločili za skupnega kandidata več strank. Tako smo se dogovoril s SLS -Slovensko ljudsko stranko, z DESUS, Združeno listo socialnih demokratov in Zelenimi Žalca, da podpremo nestrankarskega kandidata gospoda Lojzeta Posedela. V vseh petih strankah smo prepričani, da v krajih nove žalske občine trenutno ne moremo najti bolj strokovnega in bolj načelnega kandidata za župana, kot je gospod Posedel." Kaj pa je tisto več, kar LDS ponuja volivkam in volivcem v primerjavi z drugimi strankami? "Poleti smo imeli v LDS nekatere aktivnosti, športne, kulturne in tudi naravovarstvene in vse te smo pospremili s sloganom: Kokodaka lahko vsak, ne more pa vsak jajca znesti. Gre za pregovor, ki dovolj slikovito priča o tem, da v Sloveniji vsi silno veliko govorijo, vendar jih le malo ve, o čem govorijo. Se posebej problematično je, da je malo strokovnih ljudi v politiki, saj se vse odvija na amaterski in neprofesionalni ravni. Oznaka politik ima v predstavah ljudi negativen predznak. Sam sem doživel, da mi je neki znanec, ko sem mu povedal, da delam tudi v pod- jetju, katerega solastnik sem, rekel, da ni vedel, da v življenju tudi kaj delam. Politika je v svoji oblastni podobi narejena po predstavah nas volivk in volivcev. Ko se jezimo v času TV dnevnikov (ter 24 ur) in ko vzkipimo ob prebiranju vsakdanjih komentarjev po časopisih in revijah, ne pomislimo, da so sedeži v vseh parlamentih, od krajevnega do državnega nivoja, zasedeni z ljudmi, ki smo jih mi tja izvolili, oziroma z ljudmi, ki so jih tja izvolili volivci in volivke, ki so šli volit namesto nas. Demokracija pomeni odločanje tistih, ki glasujejo. V LDS se tega ne bojimo. Prepričani smo, da slovenske volivke in volivci odločajo o svoji usodi sami in da se jih ne da več voditi za nos. Prepričan sem, da tudi prebivalci Letuša, Andraža, Trnave in tudi Prebolda ne bodo dopustili, da se bo mimo njihove volje, mimo njihovega glasu ustoličil nek politik, ki po njihovem prepričanju ni vreden zaupanja volivcev. Konec koncev bodo v vseh krajih, o katerih sem v tem intervjuju govoril, konec leta izvoljeni župani. In ti župani bodo skupaj s svetniki odločali o 200, 300, 400, 500 ali še več milijonskih proračunih, to je o denarju tudi nas in vas, vseh davkoplačevalcev. Prepričan sem, da davkoplačevalci to vedo in bodo šli na volitve." In kaj bi rekli bralkam in bralcem Savinjčana za konec? "Trdno upam, da so to zadnje občine, ki jih je državni zbor ustanovil. Z drobljenjem lokalne občinske strukture se moč perifer- ije proti Ljubljani zmanjšuje. Po drugi strani pa se mi zdijo zahteve Ljubljane vedno večje in dražje za naš žep. Želim si, da bi v ljudeh in strankah prevladal zdrav duh, razum in pripravljenost za sodelovanje, da bi v regiji skupno nastopali proti centralistom in na ta način krepili standard ljudi, izboljševali kvaliteto njihovega vsakdanjega življenja, mladim družinam poiskali možnost zaposlitve in možnost gradnje novih stanovanj, starejšim dostojno jesen življenja, vsem nam pa čisto ter zdravju prijazno okolje. Vsem Savinjčankam in Savinjčanom v tolažbo naj povem, da četudi se v Ljubljani včasih ne zmenijo kaj dosti za nas in naše težave, pa mi sami dobro vemo, da je kvaliteta življenja na periferiji boljša. Ljudje smo toplejši, bolj sosedski in nekako bolj sproščeni. Pripadniki različnih strank se med seboj ne mislimo niti zmerjati niti sovražiti, trudili se bomo iskati skupen jezik in biti koristni za celotno skupnost, v kateri živimo. Upam, da se vidimo na volitvah 22. novembra." J. K. "Svetniki LDS so do občinskih vprašanj zavzemali strokoven in ne političen odnos..." Posvetu OKTOBER 1998 Krf III. KJER SO PILI KAVICO GRŠKI KRALJI, CESAR, TITO, NASER IN MI Za poletno vilo avstrijske cesarice Clci še zdaj lepo skrbijo. Drugi večer dopustovanja na najbolj zelenem grškem otoku -Krfu nas je hotelir Alex povabil na spoznavni večer v neko taverno. Čudili smo se, da je tako odprtih rok in nas vabi ven iz svoje restavracije. Seveda smo bili skoraj vsi za in zapeljali smo se v vas. Ko smo se posedli okoli miz, se je prikazal hotelir s krpo v roki in začel brisati mizel To je bila namreč taverna njegovega očeta in če je gneča, pomaga tudi tam. Ko se je začela vrteti plesna glasba, smo naglas v smehu pomislili, da bo začel še plesati. Na prizorišče sta priplesala dva plesalca, dvigovala noge, počepala, plesala s krožniki na glavi, pripravila presenečenje s torto za Dolenjčka, ki je imel rojstni dan, vabila na oder ženske za ples na mizi in pod njo zakurila, oblekla dva Slovenca v Grka in ju naučila ple- sati. Eden od animatorjev in plesalcev je bil seveda hotelir Alex. Mož, ki zna skoraj vse. Še torto za Dolenjčkov rojstni dan bi spekel, kar baje sploh ni težko, a je preveč dela in jo je zato spekla njegova mama. Tudi svežo limonado bi mi naredil, ko sem ga izzvala, da zakaj je nima kljub številnim limonovcem z zrelimi limonami, ki se šibijo naokrog, a bi zato moral limone stiskati. Pri ustekleničeni limonadi je treba navsezadnje le odviti pokrovček... ZANIMIVOSTI TUDI ZA LJUBITELJE PRETEKLOSTI Na otoku najdejo veselje tudi tisti, ki jih zanimajo ostanki gradov in samostanov, izkopanine in podobna zapuščina naših prednikov. V glavnem mestu si lahko ogledamo staro kraljevo palačo, mestno hišo, arheološki muzej, vilo Monrepos, kjer se je rodil edinburški vojvoda, cerkve in ulice z nešteto prodajalnami spominkov. Lep pogled na mesto Krf je s posestva vile Achilleon, zgrajene za avstrijsko cesarico Elizabeth leta 1890 na hribčku z nadmorsko višino 145 metrov. V spodnjih prostorih bele vile, ki jo obrobljajo grški stebri, je urejen muzej s cesaričinimi predmeti, fotografijami in portreti, okoli vile še vedno urejajo njen park s številnimi kipi. Nad vsemi se dviguje mogočni kip Ahila, po katerem je vila dobila ime. SLIKOVIT RAZGLED IZ MAjHNE VASICE Eden najlepših in najbolj slikovitih razgledov na otoku je iz vasice Lakones na zahodni obali, kamor najin dobro obložen skuter po šestih kilometrih z obale prisopiha z zadnjimi izdihljaji. Majhna vasica premore le nekaj trgovinic z domačimi pridelki in dve restavraciji, zgrajeni na robu visokega klifa, ki strmo pada na razčlenjeno obalo Paleokastritsa. Usedeva se v restavracijo Bella Vista, na kateri je velik napis: Tu so jedli grški kralji, cesar, Tito, Naser in vi! In napis zagotovo drži, saj bolj slikovitega kraja za popiti kavico na otoku res ni! Pokrajina se strmo pod nami vije od turkiznih zalivov in zelenih polotočkov do neskončne modre črte morja. Ko se načudiva, zopet vpreževa skuter in se napotiva nazaj na peščene plaže Paleokastritse. To so ene najpopularnejših plaž na otoku in zato strašno natrpane. Bolj kot cvrenje na mivki je zanimivo zdrseti po lesketajočem morju s pedalinom. V strme stene polotokov sta izdolbeni dve jami, iz morja štrlijo visoke, koničaste skale. Po njih plezajo upravljalci pedalinov in kažejo skakalne spretnosti. Na enem od polotokov stoji na strmih skalah starodavni samostan, kjer so najbrž živeli bolj borbeni menihi, saj je že pri vhodu postavljen velik top. Samostan lahko obiščemo v primernih oblačilih, pomanjkljivo oblečenim ženskam pa ob vhodu posojajo dolga krila. V bližini so še razvaline nekega gradu, vendar je sredi julija za raziskovanje kaj takšnega občutno prevroče. Pa še to: Ko ste v Grčiji, ne zamudite grškega večera, čeprav je treba zanj odšteti kar nekaj bankovcev. Nekaj ur grške folklore in melodij ob okusni grški hrani je ena od pik na i Grčije. Ko se na odru pokaže prva pevka, se odprejo stranska vrata, skozi katera se zapodite z vrčki do sodov z različnimi vini. Vino v potokih je namreč vključeno v ceno. Seveda je najboljši razgled izza prvih miz, tam dobijo gledalci tudi kakšen odvečen krožnik, da ga vržejo ob tla, ko pride na vrsto ples z razbijanjem krožnikov. Barbara Čeh Grk in v Grka oblečena Slovenca na spoznavnem večeru. študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Mestni trg 7, tel./faks: 063 / 717-197 D posredovanje dela za študente in dijake naročanje napotnic tudi po telefonu • naročanje napoimc iuai po leieronu Delovni čas: . fotokopiranje A 4 &b S SIT t3> “““ • v":- - $ > ^»sfi Vf LKTO XX * številka S • avgust 199S • cona 200 SI' risba KIH LEANDROVA LJUBICA MAMILO IZ MAKOVIH GLAVIC SOD. SL. PUBLICIST SL. MESTO OB DRAVI SPOJ LAHEK ŠPORTNI ČOLN ISKRA PETER AMBROŽ SAVINJSKI OBČAN MESNA JUHA IZ ZVEZD HUDIČ, SATAN V VERGILOV EP ZELENICA V PUŠČAVI NEPRAVILEN UTRIP PREDMET OTROŠKE VNETJE SL. SKLAD. (MARIJ) VERDIJEVA OPERA GLINASTA PIŠČAL INDONEZ. PTIČ POTAP- UAVEC IJE FRAN ŽIŽEK REKVIZIT MLAJŠI ANTENA PLESALKA MLAKAR JANKO GORA V V ŽILAH DAJALEC NASVETOV KRAJ PRI ŽALCU ŽENA V avtor JANEZ GOJENA ZELE- NJAVNA RASTLINA ZRAČNI DUH V VIHARJU IRSKA ČRKA STANE DREMELJ DRUŽABNA PRIREDITEV, VESE-LJACENJE ARMENIJE SL. PISATELJICA HANS CHRISTIAN) MURSKA RESNIK TRENJE MONDRIAN SNOV ZA ATLETSKE STEZE VZPETINA GLAVNO MESTO GRČIJE ■V M. IME ŽUPUAN SPREJEM. PISATELJ. JONG MESTO V SREDNJI FR. IGRAL. KLADA ZA SEKANJE DETE MORSKI NEČLENAR STAROGR. ZGODO- VINAR BLAGO ZA . PREB. ČIČARIJE ANGL. PLEMSTVO EVA PAZNIK V ZAPORU SICILIJI marginalna PRITOK LOŽNICE SMER V 20. ST. SL SLIKAR TROPSKI LESNI ČRV JEZERO V ETIOPIJI ŽLEBIČ V PESKI > AM. DRAMATIK OBLIKA SKLADBE BALH.JEZ. GR. REKA ■V ŽELATINA TVORBA V ZALO OBLEČEN DEL SKELETA SIJAJ EVROPSKA ODVAJALNA V ZDA CAPKOVA DRAMA NAPRAVA TEKSTIL. DELAVKA SPREM- LJEVALCI MAJHEN ŽEP OKENSKA C RE- ZUMA OJACEVAL. SVETLOB. REKA V RISC E V GLEDALIŠČU NERODNEZ VOZ S PLOHOM ŽABJA JAJCA GOJENJE SL JAZZ. ZVOČILO MANJŠI STRANSKI SKANDIJ JEZE VZKLIK MOZELE KONJENICE MAK. KOLO BRAZ.NO-. GOMETAS REZULTAT OSTERC ALKALOID VCAJU TESLA USNJE PRI ČEVLJU PESNIK OSEBA V NEVESTI TISKALNIK SLOVNA VEDA ZELIŠČNI LIKER PREMIŠU. ZA DOSEGO CILJA ŠAHIST SAMO- GLASNIK OSEBNI ZAIMEK VNETJE RADKO ANG.DOLZ. MERA KOŠARKAR M. J ŽID OČE PARADIŽ "SEDEČA“ KOPEL MARKO SLAVIC STARA NAVADA, OBIČAJ TAUFER AMERICIJ POLITIK VLLASI POJAV, NOSTV SINTAKSI KOZA NEKO. AM. POLITIK Z. IME PESEM NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Savinjčana: NIGHT-CLUB-V-D0L1NI-ZELENEGA-ZIATA-S0BE-H0TEL-ŽALEC-FANČI-S- PUB-RESTAVRACIJA-KAVARNA. V ’ - ^ - t, ■’ ''•-'-’'V. ~ ’v'“s • Izid žrebanja: l.Silva Leban, Prebold 2.Forto Turk, Slatina 9/t, Šmartno v Rožni dolini 3.Stanislav Lukič, Pesnica Nagrajenci se oglasite v našem uredništvu, kjer boste prejeli vrednostne bone za gostinske usluge HOTELA ŽALEC. Pokrovitelj oktobrske križanke je UREDNIŠTVO SAVIN|CANA, vrednost nagrad pa 5X00, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke, samo gesla iz označenih polj, pošljite na naš naslov do 6. novembra 1998 - izključno na dopisnicah. OKTOBER 1998 Zammiyosti (fMiWliO! Kdo pravi, da župan Milan Dobnik in načelnik Upravne enote Marjan Žohar ne sodelujeta dobro, saj sta skupaj obiskala turistični sejem v Mariboru. Na pladnju slaščic je Marjan Žohar pogrešal predvsem Dobnikove praline. vj yj3tz'4 NE P Obiskali boma Esmeraldo v Zupan sprejel športnike Dolg vikend so kratke počitnice Turistična zveza Spodnje Savinjske doline se je vključila v akcijo Dolg vikend- kratke počitnice, s predstavitvijo na nacionalni televiziji in s postavitvijo reklamnih panojev. (Na posnetku ponoja v križišču v Žalcu). Na pločniku v centru Žalca je že nekaj dni opazen renault turistične agencije Hapy holidays. Zlobneži pravijo, da je naprodaj, avto namreč, o ceni pa kaj več v agenciji. - - Če štorklja nima veliko časa odloži otroka kjer pač je. Foto: Pascal Izmed prispelih razglednic s posvetilom Esmeraldi smo izžrebali drugih pet dobitnikov majic, ti so: 1. Zinka Matjašič, Čopova 13, Celje 2. Vlado Korber, Nad tovarno 8, Prebold 3. Tilčka Semprimožnik, Griže 109 4. Mira Krsnik, Trnava 11, Gomilsko 5. Tatjana Reberšek, Brode 24Je, Vransko Majice dobite v našem uredništvu, Z nagradno igro nadafjigemo, vaša naloga pa je, da nam na naslov uredništva (Šlandrov trg 23, Žalec) še v bodoče pošiljate razglednice Esmeralde s posvetilom njej in da napišete vaš polni naslov. ŽREBANJE GLAVNE NAGRADE BO 24. DECEMBRA! Razglednice so v prodaji v trgovinah, knjigarnah in kioskih. Naročite jih lahko po povzetju s spodnjo naročilnico v našem uredništvu po ceni 300 SIT za komplet štirih razglednic + poštnina. Naročam.........kompletov razglednic ESMERALDE. Ime in priimek: .............................. Naslov: .............................. Telefon: .............................. Za športnike občine Žalec, ki so v zadnjem času dosegli zavidljive uspehe na področju tenisa in lokostrelstva, je žalski župan prof. Milan Dobnik s sodelavci pripravil sprejem in podelil spominska darila. Na sprejemu, ki sta se ga udeležila tudi predsednik Športne zveze Žalec janko Melanšek in strokovni delavec Franc Kralj, je o uspehu tenisačev Teniške akademije spregovoril prof. Tomaž Volk in dejal, da je bila letošnja sezona najuspešnejša. Osvojili so kar 6 naslovov državnih prvakov, velik uspeh pa je dosegel tudi Tomaž jamnikar, ki je na evropskem prvenstvu do 14 let v San Remu bil prvi v tolažilni skupini. Polzelski lokostrelci: Grega Emeršič je na svetovnem prvenstvu osvojil drugo mesto in dosegel nov svetovni rekord v disciplini Fita, ko je od 180 možnih zadel 172 krogov, poleg tega je dosegel dva evropska rekorda, njegova mama jožica Emeršič pa je bila na svetovnem prvenstvu osma. Poleg teh največjih dosežkov je družina Emeršič v letošnji sezoni dosegla več novih državnih rekordov. T.Tavčar