'	IJm ^h^	'	'
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY	"AtttfrtfStt 9?Ottt?"	NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
■............ ,............. . —.„,............. _ ........ , , ...., ■ j_<
NO. 104	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY SEPTEMBER 8th 1920	LETO XXIII. — VOL Xfall.
_žJ_______Li__j_i_:_____—:__- '	_tULj_i_i_■■ -i-' ■ ' -?•--*.'■ ? t/.rfMff___ . L- : . __''____________________■_______ •______
28 ubitih, 115 ranjenih en sam dan
Tekom praznovanja delavskega dana je bilo po širni A-meriki ubitih 28 oseb in 115 ranjenih v raznih avtomobilskih in železniških nesrečah.
Buffalo, 7. sept. Tisoče in tisoče funtov skalovja se je odlomilo od roba zemlje, kjer tvori slavno znani Niagarski slap takozvani "Horshoe" krog ter je z ogromno silo padlo na most, tik tam kjer vodi v "votlino vetrov''. Šest oseb se je nahajalo tedaj na mostu, izmed katerih so bile tri ubite in tri močno ranjene. Dve ubiti osebi ste Iz New Yorka, ena iz Pittsbur-ga, <Jye ranjeni iz Pittsburga, in ena iz Detroita. Skalovje je most popolnoma zdrobilo na milijone kosov.
V Niagara Falls je bilo na-dale na delavski dan sedem oseb ranjenih, ko ste zadeli skupaj dve kari, tik ob slapovih.
Klamath Falls, Ore. 7. sept. V tem mestu je nastal včeraj velik ogenj, ki je uničil dva bloka hiš, operno gledališče in hotel Houston. Devet oseb je zgorelo v hotelu. Dobili so šele pet trupel. Mrs. Campora, kateri je bil rojen otrok šele zadnji petek, je vrgla otroka iz 3. nadstropja, in so ga spodaj stoječi ljudje ujeli. Otroku se ni ni-zgodilo, (ločim je ms t i dobila teške poškodbe, ko je skočila pri oknu na cesto.
Denver, 7. sept. Deset o-Seb je bilo ubitih in nad 70 ranjenih, ko ste trčili skupaj dve kari v Globeville, predmestju mesta Denver. Obe kari ste vozili z veliko naglico, ko je prišlo do nesreče.
------o—.. ■
—	16 letni Harry J. Chambers, sin nekega farmarja v Willoughby se je v torek ustrelil v neki šendl v gozdu blizu očetove farme. Vzrok samomora je, ker so ga stari-Ši silili, da mora še eno leto hoditi v šolo. Predno se je u-strelil, je napisal pismo: Jaz ne maram več v šolo, in ker tega ne morem preprečiti dru gače, se ustrelim. Pokopi jite me v obleki, katero ste mi kii pili za šolo. Mladi samomorilec je bil jako nadarjen in je v šoli krasno napredoval.
—	Na Square postavijo posebno kočo, V kateri se bo na hajal policist, ki bo odgovarjal na vsa vprašanja in dajal najbolj različne informacije vsem, ki ga vprašajo za nasvet.
—	V Clevelandu se je oglasil Mr. Ivan Mladineo, vodja časnikarskega izvestilnega urada pri American Red Cross v Nem Yorku. Mr. Mia dineo je znan po svojem delovanju za amerikanizacijo naseljencev. Tu je nas opozo ril na kampanjo, ki jo priredi novembra meseca Rudeči Križ.
—	Umrl je v Lorain, O. družini John Juha 5 let stari sinček. Naše sožaljel
—	Slovenska Narodna Zveza je te dni prejela od udove Minka Obreza iz Ljubljane prijazno prošnjo. Gospa 0-breza je udova po Antonu O-breza, ki je svoje čase pošiljal v Ameriko razne knjige in brošure. Anton Obreza je umrl 1918 brez zapuščine in se, ne ve, Če je Še kaj dolga po Ameriki. Zato se apelira na rojake, če ima kdo za plačati, da to poravna. Družina je osta la v veliki revščini, in kdor misli kaj darovati, naj tolsto-
22 morilcev in 114 roparjev pred sodbo
V torek se je začel jesenski termin pri člevelandski kriminalni sodniji. Ta sod-nija ni poslovala od julija me seca. Odtedaj pa do danes se je nabralo 22 slučajev umora, in 22 morilcev je stalo v torek pred veliko poroto. Poleg teh 22 morilcev pride pred sodnike 66 oseb, obtoženih posku-šanega umora in 114 roparjev, ki so udrli v stanovanja in urade ter odnesli večje ali manjše svote. Vsi ti morilci, ubijalci in roparji so iz Cle-velanda, in umori, ropi ter poboji so se zvršili tekom zad njih treh mesecev, kar je lep rekord za Cleveland v Času prohibicije. Mea morilci, ki Čakajo sodbe je najbolj važen slučaj John J. Joyce; bivši gostilničar, in Joseph Deli, mladi Madžar, ki je ustrelil svojo 1 6 letno ženo.
GLEDE ZDRUŽE NJA JEDNOT.
Na konvenciji S. S. P. Z. ki se je pretekli teden vršila v Chicagi, je prišla v javnost scnzacijonelna novica, da je odbor (ali kdo drugi?) pri S. N. P. J. vrgel novo poleno pod noge vsem onim, ki so delovali za združenje slovenskih jednot. Kot znano članom Jugoslovanske Katoliške Jednote, Slovenske Svobodomiselna Podporne Zveze Slovenske- Narodne Podpor ne Jednote in Slovanske Delavske Podporne Zveze je konferenčni odbor teh Jednot naredil načrt, glasom katerega bi bilo združenje mogoče. Vse je bilo v redu in predloženo članstvu v glaso vanje, ko naenkrat "Prosve-ta'' objavi dotično pogodbo, pri kateri pa je bil člen IX popolnoma drugačen, kot ga je pa sprejel konferenčni od bor vseh prizadetih Jednot. Glasom spremenjenega člena IX delegatje vseh Zvez ne bi imeli pravico zvoliti novega odbora združenih Jednot, pač pa bi gl. odbor S. N. P. J. imel vrhovno kontrolo. Temu so se delegatje na S. S. P. Z. uprli in sklenili, da mora S. N. P J. priznati, da ako se zvrši združenje, imajo delegati vseh prizadetih Zvez pravico zvolit nov odbor, u-stavo, pravila, itd. To bo šlo sedaj na glasovanje pri izvan redni konvenciji S. N. P. J: Kdo baš je v zadnjem trenutku vrgel poleno pod noge združenemu članstvu prizadetih Jednot, se pač dobro ve, in kdor zna koliko trickov je zmožen Zavrtnik in kom-panija, ta bo kmalu rešil u-ganjko.
200.000 ŽENSK VOLI.
Boston, 7. sept. Pri današnjih primarnih volitvah so se ženske udeležile v takem številu volitev, kot ni nihče pričakoval. Bilo je prvič v zgodovini države Massachusetts da so žertske volile. Nad 200. 000 žensk je šlo na volišče kljub velikemu nalivu, ki je divjal ves dan. Tudi v New Hampshire državi se je udele žilo več tisoč žensk primarnih volitev.
o
—	Dne 19. septembra, tretjo nedeljo v1 mesecu ,se vrši pri slovenski župniji v Colin- i woodl sv. birma.
—	Okraj Cuyahoga, (Coun-. ty Cuyahoga) Šteje 943.409 prebivalcev, torej za 50.000 manj kot pa mesto Detroit.
—	West Park šteje 8560 pre bivalcev, za 5383 več kot leta 19)0.
Nova vojna med Poljaki in Litvinci
London, 7. sept. Nova vojna grozi nastati, in sicer med Poljaki in Litvinci. Poljaki dolžijo Litvince, da so prvi napadli, a Litvinci trdijo, da so poljske čete - prekoračile njih mejo ter s tem prekršile litvinsko nevtralnost. Na več krajih je prišlo že do obo-roženego spopada med Polja ki in Litvinci. Poljaki trdijo, da so njih četfc zasedle le one kraje, ki so jim določene po mirovni konferenci, dočim so Litvinci z bolj-ševiki sklenili drugo mirovno jjogodbo, v kateri so bolj-ševiki, oziroma Rusi, priznali Litvincem nekaj ozemlja, ki je sicer spadalo Poljakom. Litvinci se ne ozirajo na me je, kakor jih je določila mi rovna konferenca, pač pa se ozirajo na meje, kakor so bile določene med Litvinci in Rusi. Poljaki so poslali Lit vincem ultimatum, da slednji nemudoma prenehajo z napadi.
O bojih med Rusi in Poljaki poročila molčijo. Iz južne fronte, se poroča, da je anti-boljševiški general Wrangel nekaj napredoval. Mnogo tisoč kozakov se je pridružilo njegovim četam. General Wrangel je upelial vzorno disciplino v armado, Nemčija ima silne neprilike z ruskimi ujetniki." i 28.000" VOJa kov boljševiške ruske armade je dezertiralo in se nahaja sedaj v Nemčiji. Nemška vlada je pozvala zaveznike na pomoč, da uredijo stanje ruskih dezerterjev.
•-
—	V staro domovino je odpotoval v torek Mr.'Anton Osovnik. Odpelje se s paznikom President Wilson proti domovini, v Domžale. Mr. Osovnik je bil ves čas svojega bivanja v Clevelandu vedno napreden, delaven Slovenec na društvenem in narodnem polju, eden najbolj vnetih članov Slovenske Narodne Zveze. V domovini namerava stalno ostati. Želimo mu najboljšega napredka.
—	Wm. Bryan, prvi apostelj prohibicije v Ameriki, se je izjavil, da je sadje mnogo boljše kot opojna pijača. On ima navado, je dejal, vsako jutro snesti nekaj hrušk. Hruško prereže napol, izdol-bi v sn^di malo jamico, nalije notri jesiha, pridene popra in soli, in to je največja slaščica. Blagor njemu!
—	Ker mu oče ni hotel dati britve, da bi se obril, je neki 13 letni fant udri v brivnico, da*se obrije. Pri tem ga je zalotil policist, ki ga je aretiral.
—	Ko je v pondeljek dospel v Cleveland parnik Theodore Roosevelt iz Canade je stalo ob pristanišču pet policijskih vozov ter 20 policistov. Ko so potniki odhajali s parnika, so policisti zbirali med njimi in jih 14 aretirali. Pozneje so jih 9 spustili, 5 pa pridržali. Med vožnjo po jezeru namreč je mnogo potnikov opazilo, da so okradeni. Kapitan je brezžično brzojavil v Cleveland na policijo, ki je v resnici dobila pet tatov, pri katerih so našli ukradene predmete.
—	V starosti 73 let je umrl Vaclav Snajdr, ustanovik češ kega dnevnika "Svet" v Clevelandu, in predsednik Pilse-ner Brewing Co. Njegov sin
^la^lSrjn'20^70" Pri
Republikanci pod- Ji kupujejo Italijane,,
Minneapolis, Minn. 7. sept. Governer Cox Je'imel včeraj na Delavski Dan tukaj govor, katerega je prišlo poslušat od blizu in aaleč nad 40. 000 oseb. Prebivalstvo Min-nesote je večinoma republikansko in ima prečen neod- i visno mišljenje v politiki, to- , da govor, ki ga imel gover-ner je mahoma pridobil na- 1 klonjenost vseli. Cox si je pridobil tisoče n^vih prijale- ; ljev v Minnesota
Najbolj senzacijonelna stran Coxovega govora v tem | mestu je bila njegova trditev '! da nameravajo republikanci i podkupiti tuje$0msko časopisje in upljivne voditelje J tujezemcev v Ameriki, da : glasujejo za republikance, J Governer Cox je izjavil, da i imajo republikanci priprav- 1 Ijene milijone, d* izigrajo a-meriške državljine tujezem-skega rodu napram Wilsonu in demokratični stranki. Za nas Jugoslovane je posebno pomembno, ker je guverner i Cox tudi nas omenil v svojem 1 govoru. Izjavil sfc je:
Dokazi so ni razpolago, da se republikanski voditelji trudijo okoli Jugoslovanov, dokazati, da če ne bi bilo predsednika Wilsona, da Jugoslovani ne bi jimeli nobenih neprilik z Italijani, pač M bj Ju^slov^m dQt)i|i vse, kar sazantevaliVjoda, v istem trenutku," je nadaljeval Cox, "hodijo republikanski agenti okoli Italijanov in jim govore, da če ne bi bilo predsednika Wilsona, bi Italijani lahko dobili veliko več od Jugoslovanov, kakor so, in je le predsednik Wilson preprečil Italijanom, da niso pograbili nadaljno jugoslovansko zemljo!"
Governer Cox se je izjavil, da so republikanci porabili velikanske svote denarje pri italijanskih Časopisih v večjih mestih Amerike, da prepričajo Italijane, da bi dobili Reko in vse drugo, da se ni Wilson temu zoperstavljal. "To je zločinska politika/' je nadaljeval Cox, "katere bi se morali republikanci sramovati. Ako bi šlo po geslu Wilsona, tedaj bi prišlo načelo za vse narode, kakor Je učil predsednik Wilson: narodno samo-odločevanje. Po tem narodnem samo-odloče-vanjij se ne smemo ozirati na to reko, goro, hrib, jezero ali morje, pač pa je treba meje narediti tako, da ves narod, ki govori en jezik, stanuje v kompaktni državi. Vojaški in strategični oziri pri tem ne smejo priti v poštev. Točla republikanski senatorji so nalašč preprečili mirovno pogodbo in Ligo narodov, da narodno samo-odbčeva-nje ne bi prišlo v poštev. Napadali so predsednika, dokler ga niso položili na bolniško postelj, in ko je ležal, bolan na duši in telesu, nezmožen, da bi pojasnil svoje ideje, so ga sramotili in napadali na lopovski način____
Governer Cox je žel ogromno pritrjevanje in navdušenje pri svojih poslušalcih, katerth veČina^ je bila republikancev. Izjavil se je tekom govora tudi za samostojnost irske, kar je navzočim Ircem dalo povod za veliko manife- i stacijo. Ponovil je svojo trditev, da obstoji politična zarota v Ameriki med republikanci, ki hočejo letos kupiti predsedniški sede* z najbolj nizkotnimi sredstvi.	i
Vodja prohibkijo-nistov moonshiner
Austin, Texas, 7. sept. U-nited States Senator Morris Sheppard, ki ima v bližini tega mesta ogromno farmo, ki meri preko 400 akrov, se bo moral zagovarjati v kratkem radi prohibicije. Nastal je nezaslišan škandal. Znana je, da je senator Sheppard vodja prohibicijonistov, in je bil on dotični senator, ki je prvi sprožil v senatu postavo, da se upelje prohibicija v Ameriki. Njegovemu neumornemu delovanju se je zahvaliti, da je senat potrdil prohibicijo. Ko so pa včeraj prohibicijski agenti obiskali njegovo farmo, so dobili v njih največje začudenje ogro mne aparate za kuhanje žganja. Kotli so bili v stanu skuhati vsak dan 130 galon žganja. Poleg tega pa so oblasti zaplenile 400 galon že skuha-nega žganja, in prišlo je urad nikom v roke tudi mnogo re-zitov, ki so potrjevali prejem svote za prodano žganje. Oblasti niso aretirale nikogar ker ob priliki najdbe kotlov in drugih priprav, se ni nahajal noben uslužbenec zraven, toda kako se je moglo žganje kuhati na farmi največjega ^ prohibieijonista in prodajati naokoli, je uganj-ka. Kako bo senator-Shep-pard, ki je najbolj rogovilil tt pfo1tmfcTJofo]TravieiI niuh šajnerijo na svojih farmah, vsakdo z največjim zanimanjem pričakuje. Novica pa znova potrjuje največjo hinavstvo prohibicijonistdv, ki v javnosti hočejo spreobrniti svet v svetnike, skrivej pa delajo ravno ono, kar bi drugim radi prepovedali. Da so pri javnih uradnih in prohi-bicijonistih našli že zaporedoma kotle in. vse. priprave za kuhanje žganja* je navadna resnica.
-o-
—	Henry J. Pohl, veteran špansko - ameriške vojne, stanujoč na 9710 Hough ave. se je ustrelil v pondeljek, ker je njegova Žena vložila tožbo za ločitev zakona. Revolver si je sposodil od nekega prijatelja. Vlegel se je v postelj in si pognal-krogi jo v srce. Na postelji so dobili pismo sledeče vsebine: "Sposodil sem si revolver od prijatelja, pod pretvezo, da ubijem psa. Moj prijatelj ni odgovoren in jaz sem pes, katerega se je ustrelilo. Ko sem prebral tožbo mojp žene za ločitev, sem sklenil, da postanem sodnik v tej tožbi. Kot sodnik sem ji sklenil podeliti svobodo in podporo v obliki pokojnine, katero bo dobivala. Zahtevam, le da se prihrani $25, da se moje truplo sežge in raz-trese v veter."
—	V Cleveland je dospel Mr. Felix Dolinar, poslovodja slovensko - hrvatskega oddelka The Slavonic Immigrant Bank v New Yorku. Dospel je v Cleveland po bančnih poslih, da upelje to jugoslovansko 'podjetje med clevelandskimi Jugoslovani. Mr. Dolinar je eden starih naseljencev newyorške naselbine, kjer je jako dobro poznan. Mnogo uspeha mu želimo v Clevelandu.
—	Zadnji Čas, da plačate račun za plin je do petka, 10. septembra, do 12. ure opoldne. Po tem času ne sprejmemo nobenega računa več.
—	V slovensjfo župnijsko šolo sv. Vida je vpisanih za letošnjo šolsko \eto nad 2000 slovenskih otrok. '
Lloyd George bo o-(tosti McSwineya?
London, 7. sept. Angleška vlada je pripravljena spustiti iz zaporov lord župana MacSwinney, ako.irska Sinn Fein organizacija garantira, da irski revolucionarji ne bo do več streljali in pobijali angleških policistov. Lloyd George, angleški ministerski predsednik, je dobil toliko prošenj in groženj iz Ameri ke in drugih držav, da bi rad spustil zaprtega župana, toda je prepričan, kot se je izjavil, da potem ne bi nobene postave več spoštovali, in bi sledili na Irskem hujši umori in ropi kot dosedaj. Predsednik Wilson je dobil nujno prošnjo od žene prijetega župana, da posreduje, da se spusti MacSwinney iz ječe. MacSwinney je sedaj zaprt Že 24 dni, in ves ta čas ni vžil nobene hrane. Pričakuje se vsak dan njegove smrti. Iz Irskega se poroča o številih ropih, požigih in umorih, katere so povzročili Irci nad vojaki in policisti. V Beellek, je čdta oboroženih Ircev udrla v nedeljo v policijske barake, zaklenila policiste v sobe, na kar so poslopje zažgali.
o-
—	Policija išče sto oboroženih mož z nožmi, ki so baje napadli John Smalla na vo galu 55. ceste in Woodland ave. Small trdi, da se je naj-marlj 100 mož, oboroženih z noži in palicami zakadilo v njega. Menda se je napil žganja.
—	Pismo ima pri nas John Knific.
—	John Jamnik, 32 let star, stanujoč na 946 Addison Rd. je bil v pondeljek napaden od dveh moških na 11. cesti in Blee Rd, Vzeli so mu uro In $10. Slučajno je mimo prišel policist, ki je lopove preganjal. Zatekli so se v neko hišo na 1048 Hamilton ave. kjer so se zabarikadirali, toda policija je u lomila v sobo, in prijela enega izmed roparjev, dočim je drugi skočil pri oknu ven in pobegnil.
—	$100.000 je dobil v minuti in pol znani rokoborec J*c Dempsey, na delavski dan v Benton Harbor, Ind. Znani Poljak Miške ie pozval Dempseya na odločilno borbo, kdo bo prvak rokoborcev na svetu. Boj je trajal ravno minuto in pol, in Miške je bil premagan. Sedeži za k roko-borbi so se prodajali po $11, $22 in $33.
—	V nedeljo in pondeljek, 5. in 6. sept. je bilo 6 oseb u-bitih in 24 ranjenih od avtomobilov v Clevelandu in okolici. Kljub mirovni pogodbi, se vrši klanje "mirno ' naprej.
—	Policisti popisujejo irfie-na in naslove vseh procerij, mesnic, restavrantov, slašči čaren in drugih trgovskih prostorov, kjer se prodaja kaj za jesti. Vsak lastnik take trgovine mora dobiti ličen eo, predno sme poslovati. Licenca se dol?i v City Hall in velja $1.00 na leto. Kdor prekrši zdravstvene" določbe mesta, se mu vzame licenca.
—	Vas West Park postane v kratkem mesto, ker je doseglo dovolj visoko število prebivalcev. Več sto Slovencev stanuje v West Parku.
—t Več kot 5000 oseb se je že oglasijo, ki so dali nasvet mestni komisiji, kaj ifaj se na redi S starim Erie St. pokopališčem. Kdor znajde najboljši nasvet, dobi $500. Kon-test se zaključi 1. nov.
Italijanski komunisti groze vladi
Rim, 7. sept. V raznih italic janskih mestih so se komunisti polastili tovaren gotovih industrij. To so tovarne, kjer se izdelujejo avtomobili in razni kovinski izdelki. Delavci so prevzeli vodstvo tovaren, dokler se spor ne reši. Položaj je v resnici sledeč: Lastniki metalurgičnih tovaren v Italiji so nameravali zapreti tovarne in tako spraviti delavce ob delo. Vzrok temu je, ker niso imeli mate-rijala niti premoga za operi-ranje. Italija mora uvoziti ves kovinski materijal iz dru gih dežel, ravno tako premog ker so pa transportne razmere skrajno razruvane, je nastalo pomanjkanje in tovarne so bile prisiljene počivati.
Komunisti so spremenili tovarne v forte, napeljali žične ovire okoli tovaren in so pripravljeni braniti "utrdbe * pred vojaštvom. Komunisti so se izjavili, da Če bo vlada poslala vojake nad nje, da bodejo uničili vse stroje v tovarnah. I^udeed garda komunistov je dobro opremljena s puškami, strojnimi puškami in municijo, kar so pokradli iz vladnih skladišč. Vlada se drži nevtralno in dosedaj še ni odločila ničesar. Kaj nameravajo jtoiquni sti narediti s tovarnami, ker nimajo materijala na razrall lago, je problem, katerega ne bodo rešili. Upeljava ruskega sistema vlade bo pahnila Italijo popolnoma v prepad, in vsak Jugoslovan bo vesel tega dejstva, ker se krivica, storjena nad Jugoslovani, potem toliko laglje poravna.
■■ •
—	V torek so se začele o-bravnave na zvezini sodniji. Nad 250 oseb pride pred sod-nijo radi prohibicije. Vlada bo najela ekstra vlak, da odpelje vse te osebe v Canton, v zapore. Kajti gotovo je, da bo vsakdo obsojen na $100 kazni in 30 dni zapora.
—	Cene sladkorju še vedno padajo. Pravijo, da bo slad kor po 12c. funt.
—	V forek je odpotoval v staro domovino znani rojak v Clevelandu, Mr. Štefan Pir-nat, uslužben pri Clev. Railway Co. Domu je šel po družinskih opravkih in se namerava vrniti na spomlad. Srečno pot!
—	Umrla je 4. sept Neža Zeitz, ki je bolehala na umu. Stara je bila šele 28 let, doma iz Virje vasi pri Stični. Zapušča dvoje malih otrok. O možu se ne ve, kje se nahaja. Pogreb se je vršil v torek zjutraj iz kapele F. ZakraJ-šek. Naj počiva v miru \
—	Piknik dr. Z. M. B. je prestavljen na 12. sept. to je prihodnjo nedeljo. Zadnjo ne deljo se radi slabega vremena ni mogel piknik vršiti. Ker bo to zadnji in najbolj zabavni piknik letos, se priča kuje velika udeležba. Program je jako zanimiv in zaba ven, bo dosti veselja za vse. Veselica se prične ob 9. ztu-traj z baseball igro, popoldne pa ples, dirka za fante in dekleta, pečeni janjci, kakor tudi drugih jedil in pijače. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. 4
—	Stranka prohibicijonistov v državi Ohio je nomini-rala' neko žensko kot kaitdf-datinjo za urad zvezinega senatorja. Imenuje se Viola R<^ mans.
k^b ...... . ... ui
.....I	II	-
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMEMCAN ROME)
NAROČNINA: U Ameriko - - - - $4.00 I Za Cleveland po pošti - $6.00 Za Evropo.....$6 50 | Posamezna številka ■ • ■ 3e
----<a 4>ur naj se Mili« na	De^evtaa"
Hit »t CUtr Ave. N. ■■ Clsvsland, Ohio Tel. Cay. PriMrtta 1-
(AMES DEBEVEC. Publish* _ LOUIS J. PlRC, Editm
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
R^iTbj 25.03D Slovenians in fa City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as scc«nd-oltM matter Janusry 5th 1B0». at tha post offlca at Cleveland, Otaie under the Act ef March 3rd, 1879. _ _____
T No. 104. Wed. Sept. 8th 1920
ČLOVEKJN SVET.
Največja stvar na svetu bi skoro rekli je — sovraštvo.
Človek človeka sovraži, narod sovraži narod. Zavist, zloba, neiskrenost, sovraštvo, vne to lahko opažamo po celem svetu. Namesto ljubavi in bratstva vlada sovraštvo, prepiri, vojne in klanje. Nikdar ni bilo boljših dokazov na svetu kakor se nudijo danes, da je resničen stari latinski pregovor: Homo homini lupus — človek je človekn volk.
Ne želimo, da bi pretiravali, toda skoro bi bili mnenja, da je to razžaljenje za volkove, kajti volk volku nikdar kaj zlega ne stori, razven v skrajni sili, ko crka od gladu- a po, glejte na človeka, kako silno klanje vlada med njimi.
Velika svetovna vojna je najboljši dokaz k temu. Vedelo se je že prej, da so ljudje napačni, slabi, ali veliko klanje nam je najbolj dokazalo, da je v Človeku najmočnejše tovrastvo, in da skoro ni zločina, katerega ljudje ne bi bili pripravljeno storiti. Mržnja se je globoko vkoreninila v človeškem srcu, pokazuje se pri vsakem koraku, Ljubezen se sicer pojavlja pričloveku, toda kmalu zamre, kajti sovraštvo v človeškem srcu ima veliko moe, začne divjati in grozi podaviti vse okoli sebe.
Oni ki so mislili, da bo velika svetovna vojna ljudi, nekako preporodih, in da bo po dolgem medsebojnem klanju zavladala pamet ter nastopi ljudska sloga in ljubezen, so se kruto prevarili. Vse zgleda, da svetovna vojna ljudi ni ničesar naučila, jim ni prinesla pameti, nasprotno, podivjala je človeške strasti, in danes si stoje narodi ponovno nasproti, čakajoč ugodne prilike, da eden drugemu zavijejo vrat.
Pred enim letom in devet meseci se je še vršila svetovna vojna, tedaj pa je imel uradno zavladati mir, toda vsi vidimo, da danes na svetu ni miru, kajti še danes se vodi ua svetu eele ducate večjih ali manjših vojsk. Ako so prejšnje vojne ustvarili kapitalisti, kot se je trdilo, so sedanje vojne ustvarili boljševiki, tiranski, samosilni voditelji za-
pe janih proletarcev.	*
ftusi tolčejo Poljake in obratno, Grki se borijo s Turki, Angleži v Aziji vodiio boje proti boljševikom, doma proti Ircem, Irci koljejo Angleže, Italijani rujejo proti vsem
itd. itd. , .
Kamorkoli pogledamo, vsepovsod vlada nezadovoljstvo, vsepovsod so pripravljeni na novo klanje.
In zakaj ?
Zato, ker se narodi vsepovsod krivo odgajajo, Ker se v srca ljudi od zibeli do groba uliva namesto ljubezni — so-vraStvo, namesto bratske pomoči mržnja in zavist.
In narodi ne postanejo nikdar boljši, dokler ne dobijo drugačne vzgoje, dokler med nje ne prodre, do vsakega posameznega človeka najbolj vzvišeni Kristov nauk: naule ljubezni, bratstva in svobode: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, "in" ne stori svojemu bližnjemu, česar sam sebi ne želiš I''
Za pametnega, mirnega, humanega, treznega človeka je vse to ljudsko klanje čudno in smešno. Zakaj se ljudje v splošnem ubijajo in koljejo, ko vendar od tega nimajo nobene koristi, in ko z mirnim, složnim in bratskim delom lahko tisočkrat več do sežejo, uredijo svoje razmere kot z medsebojnim klanjem.
Mi se ponašamo z našo civilizacijo in kulturo, toda si-rotna je ta civilizacija in kultura, ko morajo ljudje še danes opasati vsak dan meče in se obmetavati z ognjenimi streli, ker se ne razumejo med seboj. Od nas do prave civilizacije je Se ravno tako dolga pot kot je od prvega človeka do današnjih dnij.
Prava civilizacija bo Zavladala med ljudmi tedaj, kadar bo znal človek premagovati samega sebe, kadar zgine iz njegovega srca mržnja in se vseli bratska ljubezen.
Sodeči po današnjem človeku in razmerah, ki danes vladajo, je do tega še daleč — daleč.
OD SAVE DO MORJA.
(Iz potne torbe.)
Zjutraj smo se zbudili z dnem. Mislil sem, da ležim na mrvi na domaČem kozolcu j zato skočim brž pokoncu —! pa ojoi — z glavo se zaletim v streho vagona, da sem ta-j koj videl tri divizije nebeških duhov pred seboj. Do stropa je bilo namreč samo toliko prostora, da smo lahko sedeli, zato smo se morali sede oblačiti. Vlak je ravno ustavil na mali postaji in e-den je skočil po vode s steklenico, v kateri smo navadbo imeli vino, vendar se s tem steklenica ni ni& pokvarila, j Začeli smo se umivati na tleh poleg vagona. Eden je vlival vodo na roke ker dru-
r posode nismo imeli. Meni-smo se tudi, da bi bilo do-1 bro dobiti kakšen zajtrk, toda ker se nam je reklo, da bo-
mo kmalu v Sarajevu, smo se zadovoljili s, suho slino in pa nekaj kruha nam je bilo ostalo od prejšnega dne.
Jutro je bilo precej hladno in rosa se je svetila po travni kih. Okolica se je kazala nekoliko bolj hribovita, vendar nič skalovita. Kar je bilo sve- ( ta bolj nizko, je bilo vse lepo | obdelano, višji svet pa je oil! sama planina, kot pokrita z zelenim prtom. Lepo je bilo videti menjajoče se slike:' Vrt, polje, travnik, planino in gozd. Posebno gozdovi so lepi. Oh, kako bogastvo leži v teh bosanskih šumah. Do prave veljave pa ne more priti še, ker manjka prometnih sredstev, cest in železnic.
Najbolj zapuščena so tu-1 kaj pokopališča. Za vasjo le-, že, brez vsake ograje, za spo-1
MHmaiite i!i ""n *!"" ,-j --------- —=
menike so okrogli kamni z
malo bunko na vrhu od katerih pa skoraj noben ne stoji pokoncu, ampak iščejo o-pore na vse strani, da se vidi oddaleč kakor kup pijancev, ji jo sekajo doli po St. Ckii-ru. Pa tudi ob poteh, in samoti, v kakšnem rebru se vidijo zapuščena pokopališča, kjer pričajo samo nagrobni kamni, da spe v Alanovem naročju kosti Zemljanov. Morda so ta pokopališča še izza časa okupacije, ker nekatera leže daleč proč od človeških bivališč. Pri pogledu- nanje sem si v duhu predstavljal, kako so naši fantje pred dobrimi štiridesetimi leti mehčali trde butice TurČinom po teh planinah, in tudi marsikateri Kranjski Janez spi tu pod zeleno rušo; pozabljen je njegov grob; tihe šume so mu morda pele zadnjo pesem.
Solnce je bilo pokukalo izza planin in rosne kapljice po travnikih so se bliščale kot bi bili posejani sami biseri. Iz dimnikov v malih selih se je že kadilo, ljudje so začeli delati na polju, skoro sami moški, v rdečih fesih. Malo žensk je bilo videti in kadar smo se peljali mimo polja, kjer je okopavala ženska, se je hitro obrnila proč, da nismo videli njenega "lepega" obraza. Opazoval sem jih, koliko časa bodo ostale i>l>riijeno od vlaka, ter sem videl, da se je obrnila šele potem nazaj, ko ie bil vlak že tako daleč proč, da se ni mo-jlo razločiti njenega obraza. Sicer so Turkinje ponavadi zagrnjene v obraz, kadar gredo na cesto, toda na polju, menim, jim je to neprilično, zato si pomagajo na ta način, da tujcem obrnejo hrbet. To ie kaj pametna naredba, ker lahko bi se zgodilo, da bi ka-:eri izmed potnikov na vlaku >b pogledu na lepo krasotico >bnorel in skočil iz vleka in železnica bi morala plačevati )dškodnino. Kolikor se je ialo presoditi po krivih hrbtiščih, ki smo jih imeli čast >pazovati, ni bila nobena izpod petih križev in ni mi šlo v glavo, kaj za vraga se potem boje. Well, morda so tako grde, da jih je sram pokazati se tujcem, da so že v poznem srpanu in v tem ozi-ru jim dam popolnoma prav. rako sem vi del eno že oddaleč, ki je nesla po potu ob progi butaro drv. Ko je zagledala vlak, se je vsedla na tla, potegnila ruto čez glavo in skrila obraz v dlan. Ko smo se peljali mimo, sem ji vrgel v hrbet eno trdo kuhano jajce, misleč, da se bo kot prava Evina hči obrnila in nam pokazala jezik, a sem se zmotil. Videl sem pač, da je [»obrala jajce, ga olupila in ga hvaležno zavžila. Pa si po tem pomagajte.
Iz gričevja smo prešli v precej Široko ravnino in oddaleč se je pokazalo mesto Sarajevo. Na cestah smo videli cele karavane konj, ki so bili otovorjeni z dr;mi in senom. Po Bosni namreč kmetje vse pridelke, kakor tudi kurjavo, ki jo potrebujejo mesta, zneso na konjskih hrbtiščih. Ponavadi ima en gospodar več konj in sicer onih malih bosanskih, ki so j a ko trdni, dasi male postave. Doma obloži konje, sam se pa vsede na prvega, drugi ^redo pa za njim. Neverjetno je koliko ta mala živalica nese. Poleg tovora mora žival nositi še dolgopetega Boš lijaka, ki sedi konju skoro na vratu, dolge noge se mu brusijo skoro po tleh, da se vidi, kot bi Bošnjak konja za seboj vlekel, ne pa konj Bošnjaka. Mislim, da je tudi Martin .Krpan, ki je bil doma iz moje sosednje fare pri sv. Trojici, dobil svojo kobilico iz teh krajev. Posebno je Čudno videti konje obložene s senom. Najprej napravijo doma velik kup sena in sicer ga postavijo na kole, ki so toliko vsaksebi, da gre lahko konj vmes. Potem seno dobro povežejo, postavijo konjiča spodaj in seno pritrdijo na tovorno sedlo. Ko se taka stvar pomika po cesti, se ne ridi druzega, > leot kopice sena in pa spredaj konjska gla-
se senene kopice same premi čejo po cesti. Domačini so oblečeni v Široke hlače, kratko kmižolo, na glavi fes s cofom ali pa turban. Prepasa-ni so s širokim usnjatim pasom, izza katerega se svetijo noži in samokresi. Vsi so velike postave in zagorelih o-brazov. Na prvi pogled bi se takega Bošnjaka ustrašil, vendar niso tako nevarni kot zgledajo.
(Dalje prihodnjič.)
IZ DOMOVINE.
Liberalci v Avstriji. Iz poročil avstrijskih listov posnemamo, da se je ustanovila za Nemško Avstrijo enotna liberalna stranka, ki hoče že pri prihodnjih volitvah nastopiti s svojim programom. V novi stranki se zedinijo vse stranke, ki so bile'združene v klubu Vsenemcev v avstrijskem parlamentu, in sicer: Narodno liberalna, nemška demokratska, nemško meščanska, razni liberalni "Bauernbundi" itd. V novo stranko ne stopijo narodni socialisti, ki mislijo tudi v bodoče samostojno nastopati. Bistven program nove stranke tvori: svobodomiselno, spojitev z Nemčijo in iredentizem.
Slaba letina v Italiji. Italijanski kontrolor živil Soleri je izjavil v poslaniški zbornici, da znaša dosedanja italijanska žetev le 40 milijonov kvintalov, dasi bi morala zna šati povprečna žetev 48 milijonov kvintalov. Italija potrebuje na leto 70 milijonov kvintalov uvoziti. V takih o-kolnostih je uvedba svobod ne trgovine z žitom izljuče-na.
Proti verižnikom v Zagrebu se precej ostro postopa. Te dni je bila obsojena zaradi verižništva tudi slovenskim verižnikom dobro znana verižnica Jelisaveta Mat-kovič iz Rtyiinjske ulice na 8 dni zapora in 5000 K globe.
Velike poneverbe v Zagrebu. Savezu biv. seljačkih zadruga je Nikolaj Latas pone-veril 250.000 K, ki jih je dobil za nakup koruze. Pone-verjeni denar je zakartal. — Poneveril je zidarski polir Julij Karvatzi svojemu delo-valcu tvrdki Šunko i Jung-mann 50.000 K.
Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico pri poštnih uradih Grosuplje in Poljane nad škof jo Loko. Pri poštnih uradih Grosuplje in Poljane nad Škofjo Loko se je otvorila dne 2. avgusta 1.1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni telefonski promet.
Smrtna nesreča v Vodicah.
Dne 6. avgusta je mlatil 81 letni posestnik Lovrenc Hu-mar s strojem žito. Stal je pri 6 m od gepelja oddaljenem drogu io je od tam metal snope na skedenj. Ob tej priliki ipu Je nenadoma omah nila široka in mokra nogavico na desni nogi na vrteči se drog, kateri mu je ovil dvakrat desno nogo na drogi in ga vrgel na tla; Humarju je popolnoma zmečkal stegno desne noge in revež je v približno desetih minutah umrl.
Tatvine na postajah so zelo ponehale, ker inšpektorat državne železnice v Ljubljani izvaja zelo natančno kontrolo. Izsledovanje tatvin ze-, lo pospešuje okolnost, da so po dolgem prestanu zopet vpeljali svinčene plombe, medtem ko so bile začasno običajne plombe iz papirja.
Nemčurska predrznost na Koroškem. Dobro znani vse-nemški propagator Prosen v Šmarkesu je napadel slovenskega železničarja Krasnika, ko se je vračal »večer iz Sin-če vasi v šmarkeš domov, ga zmerjal z grdimi psovkami in mu v obraz pljuniL Rekel je, naj se Slovenci izgubijo, kjer imajo v šmarkešu le Nemci pravico bivati. Učiteljica Schusehmar pa nagovarja starše, naj uče otroke nemško, ker je "windische Spra-
M;
BOLNI LJUDJE:
t ' m "?	I
pridite k meni.
Ljudje s kroničnimi, nervoznimi ali drugimi boleznimi, ki potrebujete postrežbe dobrega zdravnika.
Glejte za zdravje, kjer
se v resnici dobi.
Glejte za pomoč, ki vas pripelje na pravo pot zdravja.
Natančna in pozitivna preiskava bo vam pokazala vsfte pravo fizično stanje in vam bo pomagalo, da pridete zopet na pravo pot, ki vodi k zdravju, in vam tako prihrani muke, trplenje ter negotovost zdravljenja. Leta in leta skuft-pje, najnovejSa zdravljenja, medikalna In električna. Moderno orodje. Najboljše za bolne ljudi.
Mnogo skrivnih kroničnih bolezni
ki so se zanemarjale ali nepravilno zdravile, ali ki se niso udale zdravljenju manj spretnih rok, mnogokrat o-zdravijo po mojem zdravljenju. Pridite k nam in pokličite me.
Dal vam bodem poSteno mnenje v kakšnem položaju ste in povedal kaj morem narediti za vas. Potem pa je od vas odvisno, da začnete s pravilnim zdravljenjem.
Jaz sem z uspehom zdravil zadnje in kronične bolesti, kakor so
Krvni neredi, kožne bolezni, jetrne neprilike, želodčne bolesti, revmatizem, srčne neprilike, nervozno slabost, nervozno neprebavnost, razne spolne bolezni, nervozno opešan je, bolečine v hrbtu, izpahke na obrazu.
MOJ USPEH
Pri zdravljenju bolezni, kroničnih in akutnih, vselej skrbno preiftčem , vzroke take bolezni. Poleg tega so moji uradi opremljeni * modernimi initru- ' menti in napravami, električnimi in mehaničnimi, in ne straftimo se nobenih stroškov, da koristimo naSim bolnikom. če vprašate nas takoj, bodete takoj gotovi, če se da vala bolezen o-zdraviti aii ne. če se vas more ozdraviti, vaa bo znanost in spretnost zopet ' naredila močnega, zdravega in srečne- I
DR. KENEALY,
647 EkU Are., Ckrdad. Ofe
Drugp nadst Republican Bldg.
Zraven Star frledaliiča. tal Bond's Clothing Store.
URADNE URE: od f. *}- do S. sveder OB NEDELJAH: od If. aj. do 2. pop.
| Tatvine na mariborskem pokopališču se neverjetno
množe. Tatoyi kradejo svetilke, svečnike in vse stvari, katere prineso svojci na grobove svojih rajnkih.
Umni so v Ljubljani: Marjan Košak, sin trgovskega sotrudnika, 10 mesecev. — Marija Legat, mestna uboga, 68 let. — Neža Brezovšek, zasebnica, 79 let. —Alojzija Skrinj ar, gospodinja, 30 let.
—	Angela Fleischer, hči po strežnice, 3 mesece. — Frančiška Troha, dninarica, 19 let. — Jakob Demšar, dninar 57 let. — Ljudmila Žgajnar, tesarjeva hči, 1 leto. — Ivana Oražem, tovarniška delavka, 20 let. — Marija Schwartz, vdova stavbenega podjetnika, 90 let. — Alojzij PirkoviČ železniški nadrevident, 42 let. — Ivan šteblaj, mizar, 35 let. — Marija Hiris, posest-nica, 70 let. — Ivan Hribar, sin tovarniškega delavca, 5 mesecev. — Ignacij Košeni-na, pleskarski pomočnik, 22 let. — Jožica Ahčin, krojače-va hči, V/z leta. —■ Helena Debeljak, hči invalida, 2 meseca. — Marjan Dušan Ško-fic, sin prodajalke, 4 mesece. — Marija žitnik, hči delavke, 6 dni. — Ivana Poljšak, kuharica, 48 let. — Ma* rija Žagar, hiralka, 59 let. — Ivan černe, železniški postaj ni odpravnik, 42 let. — Antonija Jevnikar, pečarjeva žena, 58 let. — Josip Klander, železniški čuvaj v p. 73 let.
—	Ciril Toni, sin železniškega nadpremikača, 6 let. — Fran Vidmar, posestnik, 28 let.
Republikanci v Belgradu.
V republikanskih belgrajskih krogih se Čuje, da kandidira republikanska stranka za predsednika belgrajske ob-
Dftlje na tretji strani.
1 1.....' ■■
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare
H» Lake Shore Banking & Trust ^
Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland! O.
j • Stars Lske Shore banka izdaje bančne menjice. (for. draft) katere ae izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zivodih, kskor hitro se predloiijo v Izplačilo.
Vložite svoje prihranke in imejte svoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znala svoto preko $20.000.000.
Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlog. Vse naie podružnice Imajo tujezemski oddelek, preko katerega morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v Collin wood u v naii na novo otvor|eni podružnici na EUCLID AVE. IN IVANHOE ROAD.	i	'j
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:
E. 55th St. & St. Clair Ave.	St Clair Ave. * E. 125th St
Prospekt Ave. ft Huron Road	Superior Ave. ft E. 120th St.
Superior ft Addfaon Road.	Euclid Ave. ft Ivanko« Road.
Točnost in sigurnost je naše geslo.
Za vse infocmacije, pošiljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnile na upravitelja nalega tujezemskega oddelka g. J. B. Mlhaljevlč, ki vam hoče vselej prijazno postreči fn dati vse potrebne informacije.
Pridite oaebno ali pa piiite na
The Lake Shore Banking & Trust Company
G. 55th St & St. Clair Ave. Cleveland. O.
iiii^jjfi>iifwyiji»fww////a tit ■ iiiii > iiiiumh i i ■■ 11 ■■———	■■■nw mmi ■
iiiiinyiiiu^
iTBI »M 1VI; WW mvijfMiMMi MII
MAGNIFICENT STEAMERS 3*
TW» Cfrt SUp "mAKPBBB** — TTTY OP DUE" - "CITY OF BUFFALO** CLEVELAND — Dolly, Mmr lit to Nov. 15tk—BUFFALO
Lore Cuvrnjo . 9tOOP. M. ) Iasraw 1 LmmSumio - Si00 F. ML Arrive	. 7:50 K. M. ) Standard Tim ( Arrire Cumun fttt A. IL
SfflžagB^
ffnariMc^t^^^^'gBff!^
naOMtuUMM*	K	<■	, ' ' ,
fgir m Jh^FARE+4!^
»MlAHDlVl' Jl iJmM^^l^V pw|ir8iwii ■■UUaJ W^kkm*.	--
empfllT, 1SOO	. ^ffl^WH^^MMM^WiaOJn^JNB^^,
Naznanilo Preserve.
Dr. Župnik se je preselil z zobozdravniškim uradom > od 6137 St. Clair Ave. na 6131 St. Clair Ave. na vogal 62, ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 62. cesti. Glejte na napis
' DR. ŽUPNIK
Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite I dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega tx>lnika, ki J ne uslužbuje potujočih zobozdravnikov ali Študentov, J da bi stregli pacijentom. Dr. Župnik prakticira že sedem let v tej okolici.
Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer.
Ob nedeljah od 8:30 do 12. Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest jog L.
OPHTHALMOLOGIC
je znanost, ki zdravi oči, njih pogreftke, ki povzročujejo druge bolesti ljudem. Zdravljenje oči je nafta posebnost, smo zmotni dokazati akurat* nost natega dela a tem, da popravimo napake v pogledu, in to delamo brez zdravil. Mi uravnamo kriipogled brez operacije.
L. A. STARCE, OPH. D.
SLOVENSKI DOKTOR OPHTHALMOLOGIC 6127 St. Clair Avenue,	Cleveland, O^tie.
Uradne ure: 10.12, 2-4 pop. 5-8 zv. Ob iteddljah in sredah od 10-12 dep.
Ali ste že čitali
izjave in zahvale onih, ki so ozdravili pri meni? Pomislite, da to so bili oni ljudje, ki so iskali pomoči leta in leta brez vspeha. Ako vam bolezen greni življenje, pridite k meni prej ko bo prepozno.
Albert Ivnik, D. C.
URADNE URE:	6408 ST. CLAIR AVE.
^	popolden, SLOVENSKI DOKTOR KIROPRAKTIKE
od 8 zvečer.	nad Butalovo prodajalno.
J. S. WIDGOY
SLOVENSKI FOTOGRAF
489 EAST 152nd ST. V COLLINWOODU.
Izdelale vsakovrstne »like, ženitbeno, draUulu^m otrotte^ike po najnovejši jg
sliko. <
Se priporočan cnjtatna občinstva VSE DELO JE GARANTIRANO.
ct- :-n ——i
4 JUC iIIE-T* iJUoaH»i OULI'>4 111 I •
i /ji oodnredsednika sdvolcflta Bora Popoviča. Na čelu liste * ^toji narodni poslanec in profesor Jakob Prodanovič.
Nase trgovske agencije. ! Ministrstvo trgovine je dovo- | lilo, da se ustanovi v Parizu trgovska agencija, ki bo de laja na to, da se bodo olajšale trgovinske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Tudi v Turinu se bo ustanovila trgovska agencija.
Razočaran Maksim Gorici. Nedavno je objavil Maksim Gorki v boljševiških listift svoje mišljenje o ruskih razmerah in rabi sledeče besede: Narod je v resnici gospodar vsega, ali nered in uničevanje se ne manjša, temveč raste. Zgradbe se zravnavajo 2 zemljo, dragoceno pohištvo gori kot navadna drva, znamenita slikarska platna se porabljajo kot papir za zabijanje, da ne govorim« o uničevanju drugih potrebnih in dragocenih stvari. Ustvarjali se kaj novega? Ali je mo I goče opaziti kaj produktivne kl^a dela dostojnega svobodne ga naroda"? Samo čas se trati in ker se ne spoštuje lastnega dela, se uničujejo dobrine in gospodarsko življenje dru- " žbe.	I
Ugodno stanje dela na av- g atrijskem štajerskem. Gla- r som uradnih podatkov je bilo ^ na štajerskem meseca julija ^ samo še 670 brezposelnih ^ oseb obojega spola. Ako bo-1 do dobile industrije dovolj p kuriva, se boje, da nastane ; pomanjkanje delavnih moči, kar se v poljedelstvu že sedaj <uti.	j
Cerknica. V nedeljo is. ( avg. so priredila vsa narodna društva v Cerknici vrtno veselico v prid koroškim Slovencem. Občinstvo trga in J okolice, ki vidi od blizu zati- , ranje naSih po Lahih zasuž- , njenih bratov, se je odzvalo , povabilu polnoštevilno; tudi , Novovaščanje šo se odzvali. < Qmotni uspeh je bil narav- • jSst sijajen in presenetljiv. , "Tfcbor Je poslal Čistega dofei-eka 16 tisoč kron na Narodni , svet v Velikovcu. Da je bil tako lep uspeh, se imamo v prvi vrsti zahvaliti narodne- j mu ženstvu, zlasti gospem ori šotorih. Gospe Ivane in Ribnikar sta se nad vse potrudili, da se je nabralo toliko peciva zastonj.
Sprememba imena. Dovoljenje, da nosi ime ženina, ki je kot Častnik umrl v ruskem ujetništvu, je dobila od deželne vlade gdč. Lujfea Kocijančič, ki se odslej piše Zic-kero. Isto pravico imata njena otroka. Tudi ji pristoja naslov "gospa".
Kar je prav, je prav! Iz Trsta se nam poroča: Kavarna "Commercio", ali kakor se imenuje sedaj, "XXX. otto-bre", je zopet odprta. Fašisti so jo napadli dvakrat in jo dvakrat razbili, a sedaj je zopet vse celo in vse v redu, samo da je kavarna, ki je prej imela zelo živahen promet, sedaj prazna. Prišla pa je jtz stvar tako-le: Kavarno so r napadli fašisti prvikrat kot zbirališče naših ljudi, posebno trgovskih krogov. Lastnik kavarne, šorli, je dal hitro popraviti, kar je bilo razbitega, in nekaj dni po napadu je bila kavarna zopet odprta. Odprta pa je ostala samo dva dni, kajti prišli so zopet fašisti in jo zopet razbili, češ, keree je govorilo slovenski v kavarni. Obenem pa se je raznesla tudi vest, da fašisti zato razbijajo Sorlijevo kavarno, češ, ker je njegova hčerka pozdravila v Ljubljani regenta Aleksandra v imenu neodrešenih primorskih Jugoslovanov. G. Šorli se je nato obrnil na* "Edinost" in "Edinost" je potem objavila med domačimi vestmi na prvem mestu notico, da deklica, ki je v Ljubljani pozdravila regenta Aleksandra, ni bila hčerka tržaškega kavamarja I SorKja, temveč hčerka bivše-I ga puljskega notarja dr. Ive Sorlija. In to je pomagalo. Fašmi so se prišli opraviče-
banket, ki je zbrisal na eni j
tudi ono malo, kar je bilo v J resnici, seveda še bolj tisto, g kar je bilo navidezno našega v kavarni. Kavarna se je torej ponovno odprla z najslo-vesnejšim fašistovskim blagoslovom, ki je kar hipoma zadušil jugostovenske bacile, ki so dotlej ogroževali pristno italijanstvo kavarne in vsega, kar je v zvezi ž njo. V kavarni se ne sme več govo-riti naš jezik in tudi naši listi se ne smejo citati več v ' njej. Pristni italijanski značaj Trsta je tako rešen in o- J hranjen za večne Čase. Pri- | pomniti bi bilo tu le še, da se I nam vsem tržaškim Jugoslo- ■ venom, ki pač kolikortoliko poznamo razmere, zdi narav-| nost čudno, kako se je moglo _ priti na pretvezo, češ, hčerka i kavamarja Šorlija je pozdra-, vila regenta Aleksandra v Ljubljani, ko je vendar zna-i no vsakemu Tr^aČanu,<da k ima kavarnar Šorli za ženo [ zagrizeno Italijansko, da ima j odrastle, omoženi hčere, ki so bile vzgojene v tako zagri * ženem italijanskem duhu, da ' niso nikdar. prestopile praga našega Narodnega doma, da sploh našega jezika znale niso in da je bila njim kakor materi stalno na jeziku psovka "ščavi". Z eno Šorlijevih hčera se je poročil iz vojnih časov s svojim pr.eganjem }zavednih Jugoslovenov pro-sluli puljski policijski komisar Mlekusch, ki vkljub svojemu pristnemu slovenskemu imenu menda niti še danes ne zna našega jezika, dasiravno morda službuje kje v Jugoslaviji. V ostalem pa so zavednejsi in ponosnej-ši in ponosnejši tržaški Jugo-sloveni že od letošnjega novega leta sem bojkotirali kavarno Commercio, ker kavar nar kljub temu, da je bila L med gosti velika večina naših ljudi, ni hotel slovenskih koledarčkov, temveč samo i-taljaiiske, eešt da so se časi izpremenili inda "se je treba ravnati po razmerah. Ko bi bil fašisti vedeli to, bi najbrž sploh ne bili razbili kavarne, na kateri je itak ob vsaki priliki visela italijanska zastava.	._
VAŽNO NAZNANILO.
Ker se moram podati iz mesta na de-ielo radi slabega zdravja, opozarjam (lane Slov. Lovskega Pod. druStva, da bo moje posle opravljal II. tajnik Hen-rick Kranjc, ki je pa zelo oddaljen, zato se naznanja Članom, da se pobira mesedni asesment samo na sejah, in to je vsako 3. nedeljo v mesecu v navad- \ nih prostorih. Kakor vsakemu znano, da kdor redno ne plačuje mesečnih 1 prispevkov je suspendiran, torej vam j svetujem točnost. Radi bolezni ali v slučaju smrti je treba javiti pri John Grdina, 6025 St. Clair Ave. Z bratskim \ pozdravom -
John Schlemberger, 1
(15)	glavni tajnik |
NAZNANILO.
Naznanjam članom društva Slovan, it. 3 SDZ., da sem se preselil iz 1009 East 66th St. na 6729 St. Clair Ave. nad Jos. Koprivcevo grocerijsko trgovino. ♦	S
FRANK KRAftOVIC (105) tajnik j .d— » i ■ ■ ' i Naprodaj Je sto sodov od žganj«. .Se J prodajo poceni radi odhoda iz mesta, j 1303 E Mth St.__005)
JAVNA ZAHVALA: » I
SLAVONIC IMMIGRANT BANK * 436 West 23rd St., New York, N. Y. Stovani gospodje:—	1
Pred Šestimi tedni sem po VaSi banki poslal Prometni Banki v Belgrad < Dinara 1786. — a ie danes sem prejel prejemno potrdilo, da je denar na do- 1 ločenem mestu prejet.
Vaia točnost v poslovanju in hitrost i v pošiljanju denarja v staro domovino |e sploine hvale vredno, zato se Vam zahvaljujem tem potom in Vas vsem svojim prijateljem in rojakom najtoplejše priporočam. E spoštovanjem
GEORGE JANKOVICH. 1567 E. 36th SU	Cleveland, O.
1 V najem se odda urad ia zdravnika, se lahko rabi tudi za drug urad ali pisarno. Dr L S. Rubin, 6506 St. Clair Avenne.	_	(106)
Soba ae odda v najem, *a »paL Pose«
- ben vhod. 5603 Carry Ave. (104)
' Išče se dobra perica sa dom. Dobra I plača. Vprašajte na 717 E. 109 St (105)
• BODITE PAMETNI IN KUPITE
> AR-BU MAZILO
l za rane, izpahke, liiaje, opekline in koine bolezni. To dobite v lekarni, in denar nazal, če niste zadovoljni.
t The Ar-Bu Laboratories Co.
1 14617 Parley Are^ Cleveland, Ohio
1 Sobe »e odda xa 1 faata aa Ml* Eut
l 63rd St	(104)
5 3 nov® hiše naprodaj.
3 nove hife, ravno Ugotovljen« ▼ E«c-
" Hd, O. mjrj ^SS^XJJA
. SSHSSsf
, Clair Are.	(W8)
Min v krilu, u rtnal. T Udjih ali ,»odi>J*o (Ma tubah*. v^tortMm glavobola. nt>e«n» In hkdM« mlolvUu po ttlua.
Severa's
Regulator
i * v. ■ i
(Sarnov KeeulMof) J« pmvltno »dW Vilo M od»tr»nJenje teh boleCln In t* popravo nerodnosti valod kuterth topo |im Id dokltt*. To idmvllo J« bilo stuno In rsblMoo mno*o let i n»JbolJ-lim uipebom. Dobite gt pri ftfcm * lekuju. Bodite prevld&i, d« dobite »l-curno "BMorJevega". Cene 11.15 ln to (Uvk&.
Delo
dobijo premogaiji!
The United States Coal Company, Plum Run Mines, Bradley Mines, Jefferson County, Ohio. Kare vsak dan. Unijski premogovniki. Pet Čevljev čistega premoga. Dobre hiše, gledališča, cerkve, do-bre šole, klubovi prostori za moške. Življenske okoliščine so najboljše. Da pridete do teh premogovnikov iz Pittsburga in okolice, vzemite Wabash železnico do .Smithfield Station Ohio, ali pa Wheeling & Lake Erie ali L. E. A. & W. to Dillonvalle.
National Drug Stor/t SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. m 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpi-e. \ zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
limimiMiiuiiimtmini......tiiimimig
| Najmodernejši pogrebni tavod § v Cleveland«
Frank ZAKRAJŠEK e 11
pogrebnik in embalmer
S i los NORWOOD RD. |
Princeton 1735 W Rosedale 4893
I Avtomobili za krste, poroke, 8 pogrebi in druge prilike.
SlIllltHIIMHIIIIIIMIlillllllillllMimiimfr
Naprodaj Je htta IS Hob sa tri družine. Lahko se napravi za 4 družine. Lot 43x 140, na Addison Road. VpraSajte na 8718 St. Clair_Ave.	(107)
Uče ae priletna ienskn za gospodinjo na farmi. Drutlna je brez otrok. Oglasite sena 909 E:7^St._(104)
PRILIKA.
ZA MOŽE. KI GOVORE JUGOSLO-VANSKE JEZIKE. Mi iSčemo take moie za našo veliko razprodalno kampanjo; ni potreba nobenega predznanja, ker vas mi podučimo o prodaji in dobili bodete vsako pod poro in sodelovanje cxf^s$ih izkušenih delovodij; mi imamo 0Sjnovejie metode o prodaji.	s
Ne odlaftajte ter pridite k nam, ker to je lepa prilika; pridite in pogovorile se i Mr. Wolco, med 8:30 in 4 P. M. 236 Engineera Bldg. vogal St. Clair in Ontario St.
SUBURBAN ESTATES CO. _Real Estate JJ04).
HIŠA NAPRODAJ.
Hiša za 4 družine, 18 sob na Wade Park Ave. elektrika, kopališče, rent $10 Cena samo $10.500 ako ae tako) proda. Vprašajte na 8129 St. Clair ave. (107)
Tel. Main 1441	Tel. Central 8821 W
!k£13a.ael S. Cenezln.
ODVETNIK SE PRIPOROČAM VSEM JUGOSLOVANOM. 414 ENGINEERS BLDG.	Clevelaai,- Okie
•r--iJ- •• -'i	I;
Kadarkoli hotaie. ds še v vaših hišah naredi plumbarako delo, »e obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopališča, sinke, itd.
Pojdite k svojemu rojaku najpr-1 vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu
NICK DAYIDOVICH
6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland. Ohio
O. S. Princeton 1173 W Roaedale 1828
Dr. H. 0. Stern, | II Dr. S. Hollander i
zobozdravnika || \ 1355L55thSt.vof.SLflair jj
j| Vstopna 55. cesti nad lekarao I:
1 i	in
4 Ure od 9. ijutraj \\\
do 8. zvečer.	||
|| Govori se slovensko.
i O. S.	Bell
, Princeton 245 Rosedale 6353-W
JOS. VOVK r	ii33 Addison Rd.
8 AVTOMOBIL ZA VSK SLUČAJE
SE PRIPOROČAM. f l -
Druitna s 1 otrokom stanovanje I 3—4 sobe od 55. do 75. ceste med St. . Ctairom in Superior Ave. Kdor ima kaj naj naznani v upravniltvu tega lisia.	^	(104)
B	i	-1--jt • ■
3 Sprejme ae fanta t mlfkariJL T« eie-, njen lahko dobi delo. Vpraiajte pri Fr. ) Kaatelle, 3573 E. 80. cesta. (105)
Prostor na vseh fcoljith par-nikih je ve* tednov naprej razprodan, zato ne Čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari krni V Vašo koriat je, da ee odloČite za ta Ali oni navedeni pamtk in si prostor da nJem za-arate. Mislite v naprej.	i
NEW YORK-iDOBROVNIK TRST.
14. sept.....President Wilson
at. sept.........Belvedere 1
28. sept. ......... Columbia i
7.	okt............ Argentina 1
3. okt.....President Wilson |
NEW YORK—GENOA I 1. sept.............. Pesaro j
? NEW YORK—HAVRE | —CHERBOURG. j
3. sept..........La Savoie
8.	sept...........La France 1
9.	sept. . t........Imperator |
14. sept.........La Touraine
17.	sept.........Lorraine
18.	sept............. Caronia |
21. sept........... Aquitania
23.	sept........Rochambeau 1
24.	sept..........La Fayette |
30. sept. . ....... Mauretania
1. okt............La Savoie
7. okt............Imperator
6. okt. . ..........La France
12. okt......... La Touraine
12. okt............Aquitania
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne I parnike in razrede.
j POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadalna pojasnila se obrnite na
: LEO ZAKRAJSEK,
70-gth Ave. NEW YORY,N.Y.
—"—P-fj^j^-
Premislite dobro, komo boste vrožli denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke
Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša posuti hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rasni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po deiju.
V teh Saših se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim iskuie-nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi [ dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
1
' Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi
I	• 1	*	. *	,
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New ' York Bank Draft.
I Frank Sakser
82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
X-žarki preiskava za $1.00
WraHn	^ 1,01,11 br*S °*lra ^ ^"beleraT4"* k°lik0 * #tov9M
^HBmR Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
lat zdravim vsakovrstne ftpecialne bolezni molkih in teaek, zajedno p« bolezni krvi, Mo
flhisn, »cier, pljuč, mišic, oren, nosu In grlu. S pomočjo X ifcrkov, eloktricltet« in moieia najbolj moderaosa
idravlieuiH hodete postali boljli v najkrajSem mogočen MSB.
Hri nas nTnobfnegA ugibanja.---H-
Skrivno^ moiejto uapena je mola »krbna metoda preiskave, da doienem. kd) vaa boli. Jaz rabim X iarkt- str,>, nii«»-(j«kor in kemično analizo ter vae znanatvone metodo, da pronajdem vzrok valeča trubU.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Mote posebno proučevanje metod, ki re rabilo na evropekib klinikah v Berlinu, Londonu, Duna)u Pa-rix.ii n Klmu in moja dvajsetletna skušnja v zdravljenju akutnih in kroultalh boleznih molkih in tottk nI daie predno«? ori zdravljenju in mo)i uspehi to bili iako zadovoljivi.
laz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljen* absolutno brez bolečin. VI se lahko zaneaete na polteno mnenje, polteno postrežbe la
mtihn:*? zdravljenje ta ceno, ki io morate plačati.
i\' ><■ . hole vn neozdravhiva. vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajlem
.■asu Govorimo slovensko.
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST"
*m i I Kndto Avi*. blinu 55. cente K—m 222. Drugo nadatroyje.	,	CleveJsai OMo
Uradne ure od »:.«> zjutraj do H. zvečer. V nedeljo od IO do 1
IZLETI in PIKNIKI.
Na izletih in piknikih je največ zabave ob nedeljah, kajti sedaj v tej vročih, soparnih dnevih, je pač potreba, da greste ven na čisti zrak.
Ali je vaša obleka čista in dobro likana?
Dobro čiščenje na obleki prenovi blago, da ima isti pogled kot nova obleka, ako jo prinesete k
EZM3ANK
1 Cleaner* & Dyers
Rosedale CCf\A	1361 E. 55th St
central	Cleveland, Ohio
Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek
Šifkarte za Evropo in iz Evrope.
Pošiljamo denar v Evropo po nainižjih dnevnih cenah. Vse uradne evropske listine se uspešno pri nas naredijo. Afidavite, kot jih zahtevajo v Evropo, mi izvršimo. Dobimo za vas sem vašega sorodnika ali prijatelja v najkrajšem času.
Za točno in pošteno postrežbo se oglasite v našem uradu.	^
Zaupnic K S3L Company \
POŠILJANJE DENARJA IN PRODAM TttETOV ZA VSE UNIJE. 6024 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO
■■■ ■ — KRESALO DUHOV.
*■ Roman iz irskega življenja.
ANGLEŠKI SPISAL P. A. 8HEEHAN. PRBVEL DAVORIN CIUHA.
"Vedno in vedno je isto,' se je glasila njegova sodba, 'in ostalo bo do konca sveta. Vsak človek je lažnik. Moram pač ljudi toliko Časa sjr-peti, dokler mi jih ni mogoče zapustiti.v
XXII. Grozno odkritje, j
Nastop gospoda Maxwella pred in po lovu jte dal Pierry-iu mnogo, mnogo misliti. NihCe med nami, si je mislil, in naj bi bil še tako pogumen, in naj bi bil Se tako brezobziren, bi si no bil upal tako nastopiti; in dezerter bi, pri Bogu, prav gotovo tega ne napravil. Dasi je bilo Pier ryju zelo mučno vohuniti, je bil vendar tako vznemirjen, da se je odločil opazovati Maxwellovo dejanje in neha-nje. Sicer je tujčevemu obnašanju manjkala vsaka tajnost, a Pierry je kljub temu menil, da ga bo presenetil v brezskrbnem hipu, ko se mu bo razodela skrivnost njegove osebe.
Čudno, misel na agenta Netterville, na njegovo jezo vsled' težkega razžaljenja pred vso lovako družbo,, na maščevanje, ki ga bo stresel nad njim, je mladeniča celo zimo manj mučila ko vprašanje: Kdo je gost v naši hiši? Odkod je prišel? In zakaj je prišel ravno v Lisheen? Izprašal je svojega očeta natan čno* ali ni mogoče, da bi imeli kje na Angleškem ali v Ameriki bogate sorodnike, daljne strniče in bratrance, ki bi jim bilo na tem, da obno ve prijateljstvo, in ki bi morda imeli tudi sredstev, da bi jih rešili žalostnih razmer.-Dobri oče je zmajal z glavo. V Ameriki so seveda živeli sorodniki, a so vsi skrbeli samo zase in so se pray malo brigali za stike domačih. Kolikor je pa njemu znano, jih na Angleškem ni bilo. Dejal je, da naj Pierry opusti vsako upanje na pomoč iz tujine; mislil je, da se peča s takimi nadami. Nato je Pierry izku-šal razvozlati uganko na drug način, a je ni mogel. Pogovarjal se je večkrat z Debbie. Ta je vztrajala pri svo- j jem mnenju, da je gospod Maxwell gospod, in kot dokaz je navedla njegovo obna-1 šanje napram gospodični Moulton, ko je obiskala Lish-, een. Izrazila se je precej oma, lovaževalno "o stvarci'ka- ( kor je imenovala gospodično | Moulton, in čez vse hvalila obnašanje gospoda Maxwella napram ljudem, ki naj bi, se brigali za lastne zadeve, j
Brezdvoma je torej pripa-' dal gospod boljšim stanovom a se je iz neznanih, sumljivih vzrokov nastanil preoblečen v tem. zakotnem kraju. Pierry je premislil vse možnosti,1 ki bi ga bile prisilile k.temu:. domače skrbi in neprijetno-! sti, pomanjkanje zadostnih sredstev, izgube pri igri, da celo Debbie. A je spet vse zavrgel. Skrivnost se mu je pa kar nepričakovano odkrila.
V prvi pomladi je zapazil, da je gospod Maxwell vsako prijazno mesečno noč oblekel težko volneno suknjo in odšel v . samoten gozdiček I pod pretvezo, da bi rad na samem še pokadil pipo tobaka. Gozdiček se je nahajal na rebri, a ne daleč od hiše. Nekega večera, ko se je pri-valila po dolini megla in vse zakrila, se je Pierry splazil l za gospodom Maxwellom po poti v reber ter legel oprezo-vaje za moker trnjev grm ob stezi. Gozdiček, ki je obstojal iz jelk in nizkega grmičevja, se je v mesečini, ki se je borila z meglo, zdel tajnost-no počasten. Med mokrimi jelkami je stopal gospod Maxwell, kakor se je zdelo, ves zamišljen po stezi semter
tja. Naenkrat se je ustavil in ' razlegel se je pridušen krik. I Nato se je obrnil in zdelo se je, da se živahno prepira z j nevidno osebo. Njegov glas I je bil najprej tožeč, nato se I je razlegel v plamtečih, pre-: tresajočih besedah; bilo je, kakor bi ugovarjal proti neznanskemu početju. Potem se je zdelo, da je spoznal, kako zaman je njegov odpor, in Pierry ga je slišal mrmrati: "Če speče v spalnici kralje vi označimo s krvjo,'' in na-to ga je videl odkorakati globoko v gozdiček.
Pierry je bil ves v strahu, vendar je imel še toliko poguma, da je počakal, kako se bo stvar razvijala.
Čez par hipov se je gospod Marwell prikazal iz teme in borovcev ter se spet ustavit na jasi.
Naenkrat se je obrnil, kakor bi ga bil kdo zasačil, in zaklical: "Kdo tut Ho!" Pierry je bil prepričan, da ga je norec ali morilec — zakaj za nekaj sličnega je smatral gospoda Maxwella — zagledal, in že je hotel ubežati, ko je oni po kratkem odmoru zopet zavpil:
"Čegavi sta ti roki ? — Ha, izkliujeta mi oči!"
Nato je videl, kako si je morilec drgnil roki, in slišal, kako vprašuje, če more vsa voda iz oceana oprati krivdo njegovih rok.
Več ni hotel vedeti. Lezel je ob trnjevem plotu navzdol in nato skokoma divjal, ko ga je megla dovolj krila, razburjen in s široko razprtimi očmi proti domu.
Vendar je menil, da ni dobro odkriti zadevo drugim, preden se ni popolnoma razjasnila, dalje pa je hottf imeti še drugh očitnih dokazov za njegovo krivdo. Zato je sel naprej v hlev in čakal, dokler ni zagledal za dobre pol ure gospoda Maxwella vstopiti v kuhinjo. Nato je šel tudi sam s slabo gorečo pipo v roki ognjišču in mirno sedel, kolikor mu je bilo m«». goče, zraven žrjavice.
"Zunaj bo pa mrzlo," je dejal oče. ■
"Da, mrzlo je/' je odgovoril gospod Maxwell v tako mirnem tonu, da je Pierry vsled nasprotja med njegovim obnašanjem in pa dogodki, ki jim je bil pred kratkim priča, ves osupnil. "Zelo gosta megla je/' je nadaljeval gospod Maxwell, "in močno rosi.
"Za oranje bo še premo-kro?"
"Da, tla bi bila še pretežka.1'
"Treba nam bo pač počakati ; zgodnja pomlad bo kma lu proč."
Gospod Maxwell je nadaljeval pogovor tako mirno, kakor bi razen krompirja in ograjenja nekega jarka nič važnejšega ne zanimalo njegovega duha.
"On je cel igralec,''si je mislil Pierry in naskrivaj namignil Debbie, naj gre z njim. Šla sta vun. 3ele ko sta zavila okoli koče in sta se skrila na varno v hlevu, je iz-pregovoril: "Zdaj imam vse na dlani.*' "Kaj?"-
"Vse o tem tam notri." V Debbie se je vzbudila radovednost. Zraven je bilo še drugo čuvstvo.
"Ni čudež, da se skriva. Če bi jaz imel to na vesti, kar on, bi bil že davno skočil v vodo/'
"Kaj je?'' je vprašala Debbie vsa v strahu in strmela v razsvetljen vhod. "Ti ne bi nikdar uganila/ "Torej povej, za božjo voljo! Ali je kaj hudega V •"Ni mogoče hujšega. On
Nekoga je umoril."	t
"Bog v nebesih!'' Je skoraj zakričala deklica. "Kaj smo zakrivili, da nas je tako kaznoval? Morilec v naši hi-5i! Ali pa veš to prav zagotovo, Pierry?" Žarek stare ljubezni je posvetil v črno temo težke bolesti. "Kako moreš ti vedeti? Kako si izvedeli'' "Prav lahko. Izvedel sem iz njegovih ust, in če moreš molčati štiriindvajset ur, lahko slišiš tudi ti sama.'' Nato ji je vse povedal. Sklatila sta, da bosta trdno molčala, dokler ne bo tu-, di Debbie potrdila bratove sumnje; potem bosta stvar pretresla.
Sledeča noč je bila za opazovanje ravno tako ugodna. Ko je gospod Maxwell oblekel suknjo in odšel, mu je bil Pierry takoj za petami, a se 'je hitro vrnil in dejal glasno: "Debbie, meni se zdi, da je nekaj obiskalo tvoje kure, ker tako vpijejo."
"Glej ga, da bi le vrag pobral lisico!" je vzkliknila Debbie, se hitro obrnila in si ogrnila težko ogrtaeo: "Že dvakrat v tem letu, a od lovcev ne prejmemo odškodnine niti noveiča."
Brat in sestra sta se na dvo rišeu ločila in sla po različnih potih proti gozdiču, ki se mu je izpovedoval gospod Maxwell. Pri trnjevem grmu, kjer je prejšnji večer ležal Pierry, wta prišla vkup. Mrzlo je bilo in tla so bila mokra, toda v tesno-nestrpnem pričakovanju se za to nista brigala.
"Debbie," je zašepetal Pierry, "za božjo voljo ne smeš vpiti, in eetudi uzreš karkoli, sicer vse pokvariš.'' "Bom poizkušala,'' je odgovorila Debbie in šklepetala z zobmi, tresoča se po vsem telesu bolj iz strahu ko vsled mraza.
In ni jima treba dolgo čakati. Gospod Maxwell je spet stopil izza temnih jelk na svetlo jaso. Njegova postava se je zdela v motni mesečini mnogo večja. Potem ko je za par hipov tiho postal, se je močno udaril z desnico po de lu in se vrnil v temo.
"Ali si videla f" je zašepetal Pierry.
"Sem," je odgovorila Debbie drgeta je. "Bog nam pomagaj, on ima nekaj težkega na vesti."
"Pae mislim tudi jaz. Da nisva še nikoli nič zapazila? Pst! Spet prihaja."
Gospod Maxwell se je vrnil s počasnim, svečanim o-brazom na jaso. Postal je za trenutek in se Ozrl s svečanim pogledom proti nebu. Naenkrat se je drznil, kakor bi videl strah, in zaklical:
"Proč! — Izpred mojih o-či! — Skrij se v zemljo!1'
"On nekaj vidi," je zacepetala Debbie, polmrtva vsled strahu. "Ali ne vidiš ničesar, Pierry?"
"Pač, med drevjem se nekaj beli." "Ali je mož ali ženaf" "Ne eno, ne drugo. Duh je. Duh osebe, ki jo je um ril."
"Bog nas varuj!" je zaje-čala Debbie in se prekrižala. "Ali ne moreva domov, ne da bi naju videli''
"Ne, ne! Poslušaj, spet ima nekaj z njim!"
Gospod Maxwell se je zdel da ima še vedno nekaj opraviti z duhom, ki je moral na enkrat izginiti, kajti gospod se je obrnil, privihal si ovrat nik in dejal s pridušenim glasom:	,
"Ha! — Samo • da si proč, pa sem spet mož!" Nato je še pristavil: "Kliče po krvi, pravijo: i Kri kliče,, kri!'' in s temi besedami se je zopet vrnil v temo.	, "Za božjo voljo, pojdiva ! domov!" je šepetala Debbie. I
*4Ne, ne! Midva morava vse videti. "Toda mogoče je že odšel." ] "Ne, prej si še prižge pi- 1 po." v	■
"Sam vrag! kaditi po taki prikazni! Kaj je pravzaprav videl! Ali je bil mož ali že- i na?" 1	T . 1
"Počakaj, morda bo5 po- I tem sama videla."	1
minut z eno ali dvema osebama pogovor, toda v mirnem, dasi odločnem tonu. Nato je šel semtertja, kakor bi nečesa čakal, potem Je spet govoril s svojo žrtvijo, ki se ie zde la, da ga prosi usmiljenja. Odgovoril je osomo in spet stopal semtertja. Debbie in Pierry sta slišala samo besede:
"Prav, stori in prav kratko: profi grem, ker duSe tvoje nočem umoriti v grehih."
Dalje prtUotaJic. —' ■ "O--
A. B. v Ribnici: Koliko so vredne delnice največjega slovenskega dnevnika v Qe-velandu, vam ne morem povedati, ker pod ničlo borza ne posfttje.
ŽENE IN DEKLETA,
POZORI Spodaj podpisan* naznanjam in priporočam veliko ,zalogo dobrega blaga, vsakovrstnega modernega blaga za obleke, blago na jarde. Imam tudi veliko izbero ženskih oblek, svilnate in volnene. Posebno se priporočam močnim, debelim ženam, da si pri nas lahko izberejo obleke po okusu in zadovolj-nosti. Imam tudi veliko izbero kikelj, imam široke v pasu do 50, za vsako močno in debelo žensko ravno kar potrebuje. Naprodaj so tudi izvrstne bluze, vsakovrstne jopiče v najnovejši modi. Priporočam se tudi nevestam in ženinom, da kadar rabite poročno obleko, da jih imamo vedno v zalogi. Lepe, krasne, moderne obleke, pa tudi vsakovrstno blago, ki se potrebuje za novoporočence kakor rjuhe, pogrinjala za postelje, kovtre, blankete in enake potrebne stvari.
Posebno se priporočam collin woodskim birmancem in botram, da imamo veliko zalogcf oblek za dečke, ravno tako za botre in botree. Hočete biti "ofrtni" isti dan, oglasite se pri nas, ker ravno sedaj sem dobil veliko zalogo klobukov in oblek. Pridite in oglejte si, in če je za vas, kupite. Se vam najto-olsje priporočam za obilen o-bisk.
ANTON AftŽLOVAR, 6202 St. Clair Ave.
vogal 62. ceste (106) .............-. .
Naprodaj je nov grafofon, Columbia, se proda po zelo nizki ceni. 1157 East 58tn St.	(106)
MOŽJE! PRILIKA ZA
može, ki razumejo slovensko, za posebno prodajo izbranega zemljišča. Skušnje niso potrebne, da prevzamete to delo. Mi vas naučimo posla in preskrbimo z vtem potrebnim. Vi delate
Eod vodstvom izvežbanih prodajalcev, i vam pomagajo na vse načine. Mi pla čamo največje provizije izmed vseh zemljiških kompanij v Qlevelandu. Naši loti so izvanredno veliki, 50x270, in odplačila so jako lahka. Nekateri naših prodajalcev zaslužijo povprečno en tisoč dolarjev na teden. To je vaša prilika, da se pridružite zanesljivi tvrdki. Zglasite se osebno, med 8:30 zjutraj do 4. popoldne. 236 Engineers Bldg. Vprašajte za Mr. Walko. Vsi dogovori tajno in zaupno.	(106)
Naprodaj je električni player piano Peerless. Skoro čisto nov. Pripravno za candy store ali kavarno ter pool room. 907 E. 07th St.	(106)
Naprodaj pohištvo za 4 nobe, skoro novo. Kdor kupi V6e skupaj, bo zadovoljen. 1110 E. 64th St.	< 1 5)
Dte suhi se oddajo poltenim fantom,
hrez hrane. Vprašajte 6319 Carl Ave. __(105)
Nova hiša naprodaj v Nottingham! na
<top 125' J, ima 5 sob, mestna voda, klet. se lahko takoj notri selite, 1385
E. 4^rd St.	(106)
Naprodaj Jo grocerija. Najboljša prilika za Slovenca. Odda se tudi mesnica
v najem z vso opravo. Več na 6508 St. Clair Ave,	(107)
Proda ne 20 domačih zajcev, mlade in
stare. Vpraša se na 3726 Payne Ave.
Naprf>daj je Ford touring auto, 1918 model. V jako dobrem stanju, jako poceni. 14612 Westropp Ave. £ (106)
Naprodaj je velika omara in otročja posteljica za zapiranje, rroda se na 1142 Addison Rd.__(105>
Prodam prijaiao hišo blizu 74. ceste,
t 8 sobami, ta 2 družini, plin, kopališče, pravkar prebarvana, novo pokrita lep, prijazen vrt. Cena $5500. Takoj $2800. Vprašajte na 1266 East 7lst Street.	(106)
NAZNANILO.
Naznanjava cenj. občinstvu, da sva prevzela restavrant na 6120 Glass Ave. kjer bodeva postregla gtfttom z okusno jedjftipo zmerni ceni. Priporočava se cenjenim rojakom v obilen obisk. J. SOMRAK & F. GOR6E.
6130 Glass Ave. (105)
Nameravate predati vašo hišo tako) ali v kratkem? V prid vaše koristi se posvetujte z Schack ft Preveč, 1266 East 71at Street.	(.1061
Išče se Slovenka, dobra perica, ki bi hodila enkrat na teden prat. Dobra plača in hrana. Vprašajte na 717 E. 109th St.
• • , .. • * ........ . (."!>;
Prva in Edina Slovenska Banka
2S2S25S55Z555E5I	"i ' '
ja^šTi gcT v Ameriki In Mj&aa
Sedaj je čas poslati denar v stari kraj.
■ • ^	_ j • _	<j < '	i ; * \	1
Cene kronam so zadnjih par tednov dosti padle; težko, da boste imeli še katerikrat priliko poslati denar pod tako ugodnimi pogoji. '
Tekom avgusta meseca smo poslali nad "milijon kron v stari kraj. Brez izjeme so NAŠE CENE
VEDNO NIŽJE KOT DRUGJE. «
Odprto za denarno pošiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski
vhod na E. 62nd Street.	' *
■ ■ jf ■ '
*	■ S'
V. THE
NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO.
ST. CLAIR &E. 62nd ST.
PREMOŽENJE NAD $400.000.00.
Vložite svoj' (J o/ denar po..... mM /O .
SLOVENSKEM STAVBINSKEM in
Odprto tudi zvečer	POSOJILNEM DRUŠTVU
raz ven ob sredah.	6313 St Clair Ave.
II KJE I
dobite najboljši slado- 9 led in mehke pijače? ^ V Ukarni	®
F. BRAUNUCH, i
1353 E. 55th STREET ®
▼of«l S*. CUir Av«.	@
Točna postrežba. M PRODA SE
hiša z* 4 družine?**^ vogalu Bonna Ave. in 60. cesti. Jako pripravno za trgovino. Velik lot. Dve hiši naprodaj na enem lotu, vsaka 7 sob, lot 40x181, cena samo $7600. Moderno urejena hiša naprodaj na 1250 E. 71 st St. II sob, garaža. Cena $10.800, rent $1520 na leto. Oglasijo naj se samo resni kupci. Več se poz ve na6508 SL Clair Ave._ (W.F. 102)
Daje svetost in met, najboljši LINIMENT
za vse prilike, otekline, izpahke in bolestne miiice. Najboljie sredstvo za drgnenje.
P* vseh lekarnah.
Ba4 bi dobit sobo v najem. Kdor ima kar naj naznani v upravo. lista. (104)
S^r^ns"*""" * T (104)"
SLAVONIC ; IMMIGRANT ; BANK
I je prodajala in poslala v staro domovino jugoslovanske krone 1 in dinarje po sledeči ceni:
I	\	\
iooo kron za. . .$ 10.40
5000 kron za!..$ 51.50
10000 kron za.. .$102.00
50C00 kron za. .. $505.00'
100000 kron za.. .$990.00
1000 Dinarjev za .$ 40.00
na večje svote dinarjev je cena 1 ie manja.
I V teh cenah so vračunani vai stroški. Nikakih drugih stroikov ne plača ne pošiljatelj niti prejemnik.
Cene kronam in dinarjem se 1 vsaki dan menjajo, se dvigajo in , padajo.Slavonic Immigrant Bank 1 vam hoče zaračunati ceno po onem dnevu, ko prejme od vas > denar. 1
Slavonic Immigrant Bank
436 WEST 33rd STREET NEW YORK, N. Y.
• Najstarejši slovenski plumbarji.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela. katerega hočete imeti izvršenega čedno,
očno in po zmerni I coni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu
MOHAR in OBLAK, Mi izvršujemo vsa phimberska dala naše delo je garantirano, tal« cena
nizke. 0208 Superior Ave. <x-130)
Odda|o m v aajeai opremljene sobe ss
4 moške Slovenci imajo prednost. Vprašajte od 5l ure zvečer. 137« East
""	1	11
PREMOGARJI IN NAKLADALCI
, Zelo dobra prilika Pišite na ta naslov
W. A. SMITHERMAN
Superintendent
CENTRAL COALMINING COMPANY
Mound svil le, W. Va.
Rabimo 50—6J nakladalcev v Ciin/ford rudnikih, Dille Station Belmont County, State of Ohio, na Pennsylvanski železnici. Ru-dokop je nasproti Monndtville, W. Va. na Ohio reki.
Obljubimo stalno delo, ker je rudokop v bližini proga in reke. Kadar ni dovolj vagonov, je,zadosti bark, da se lahko dela.
Vprašajte za delo pri:
W. A. Smitherman, Superintendent rudokopa. Iz Bridgeport a ali Bellaire ali drugih mest Ohie vzemite pennsyivansko železnico do Wheeling, W. Va. in iz W. Va. mest vzemite Baltimore in Ohio vlake ali ulične kare do Mounds-vflle W. Va. odkoder vzemite čoln do rudokopa.
2ivljenski pogoji to dobri. Sole so pri jami. Cerkve in druga zabavališča so v MoundsvilJe.
(104)_"
■■■■■■■MHMl
NAPRODAJ.
V Collinvoodu ste naprodaj dve hiši , na enem lotu, v lepem stanja, 16 sob i prva je Cardinal ave., druga na 15004 1 Saranac Rd. Poizve ae pri P. Košmerl 1 4&5 East I52ad St. med 5. ti »..uro zvečer.	(106)
' NAPRODAJ Jg POMOTO ' g človeka in 6 vinskih sod«v. 1257* E
OOth Street.	(104)