The Oldest Slovene Daily in Ohio 'OLUME XXIII.—LETO XXIII. Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) JUNE 17, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 142. talijani poročajo o uspehih svojih bojnih akcij Pijani pravijo, da so sestrelili 40 zavezniških letal in pogreznili tri zavezniške podmornice. Ur cija ostane še nadalje nebo 1 RIM, 16. junija. — Italijanska vlada poroča, da se njene sile bore z vedno več obetajočimi uspehi. Poročilo naznanja, da so . . v j Italijani uničili 40 zavezniških jujoca se država'letal ter pograznili dve angleški __i in eno francosko podmornico. h.v.. v !Tekom zavezniškega letalskega ^dja upošteva nasvete j napada na Genovo so bila se-Usije. — Podgane so pri- streljena štiri nadaljna zavezale zapuščati potapljajo- niška letala. co se ladjo. Bojne akcije so se vršile v Sredozemlju, v južni Franciji, ob alpski meji in v Vzhodni Afriki. V južni Franciji so italijanski ^KARA, Turčija, 15. juni-Turška vlada je nocoj Ntila vse poslanike tujih da ostane njena zunanja (bombniki porušili neko municij-'^ka neizpremenjena ter da sko skladišče. Pet italijanskih Grčija nadaljevala svoj sta- letal se ni vrnilo, naznanja poročilo italijanske vlade. V Sredozemlju so Italijani bombardi-i rali iz zraka pomorske baze na ^vojskujoče se države, je dala ^adevno obvestilo ^a vlada, ko je bila obvešče-J'Z ■ ■ ■,» ,,. bfi „ • x , • , j- j -o •• ; Korziki in Malti. w sovjetski vladi, da Rusija da se Turčija ne vmeša v in to iz razloga, ker je Napad na Egipt ALEKSANDRI J A, 16. junija. ifcis ,.. „ , . _lo. junija. I^1*™'" da se razteSne - Italijanski bombniki so napa-na Balkan. dli egiptski pristanišči Salum in Podlagi ruske izjave se tu- Sidi Barrini, radi česar utegne 'Sftiatra, da mora vladati po- Egipt napovedati Italiji vojno, j 1)0 soglasje med Rusijo, Nem- Letalske bombe so ubile trideset j.'1 Italijo glede Balkana. egipčainskih vojakov in civili-IjSka pogodba z Anglijo in ' listov. ^ .^ijo obvezuje Turčijo, da J Angleške čete so zavzele Ca-prvima dvema, če bi bi-, pruzzo, na meji med Libijo in Zadeni v Sredozemlju, toda Egiptom, kjer so zajeli Angleži tudi provizija, ki osem italijanskih častnikov in Turčijo od vstopa v 200 mož. Egipčanski kralj Fa- rouk je odletel iz Aleksandrije v Kairo, kjer bo predsedoval sve- IH' Do efs proti Rusiji. ^ so njene komunikacijske z Anglijo in Francijo pre-zaradi vstopa Italije v S bo Turčija sklenila na-trgovske pogodbe z 'jo. Na temelju teh pogodb Nemčija iz Turčije še ^sto dobav, med njimi tudi m, ki je potreben pri iz-Nju municije in katerega jj°%j dobavljala Turčija An-ln Franciji. Graduiranka otekli petek je graduirala 'Wood višji šoli Miss Flo-E>urn, hčerka znane na-e družine Mr. in Mrs. ha Waterloo Rd. v Collin-Mlada Florence, ki se Mdno udejstvuje v sloven-Socialnem življenju in ki kot talentirana igralka je bila med najboljši-l3akinjami na tako zvanem Roll", kjer je ddbila v ^S'e "Honor Pin", dalje je ^■kovana s "Service Pin" ?atiohal honor society. V j^njem šolskem letu je bi-lss Florence predsednica Councila, v zadnjem ^ pa njegova tajnica. — bila tudi članica ured-^,a štaba časopisa "Spotil ' katerega izdaja omenje-5" ■Miss Florence Durn bo alje študirala. Odlični di- tu ministrov, od katerega se pričakuje važne odločitve. Kultura SEJA SLAVČKOV Redna mesečna seja Slavčkov se vrši v torek 18. junija v sobi št. 4 S. N. Doma. Starši, ako vam je za obstoj "Slavčkov", ste prošeni, da se udeležite. O-pozarja se starše, da pošiljajo pevce redno na vaje, ki se vršijo sedaj v času počitnic vsak četrtek ob 2. uri popoldne. — Tajnica. »ii jfi J jj® kakor tudi njenim rodi- Rh. tekamo nase Zaroka Zaročila se je znana Slovenka Miss Bernadine Koman, hčerka Mr. in Mrs. James Koman, 19731 Ormiston Ave., z odvetnikom Mr. Martin A. Rinijem, 2888 Ludlow Road. Miss Koman je zaposlena kot model v modnih trgovinah. Mr. Rini je gra-duiral z Notre Dame univerze ter s pravne fakultete Western Reserve. — Čestitke! Seja Jutri večer ob 8. uri se vrši v prostorih Slov. Soc. kluba št. 27 v S. N. Domu na St. Clair Ave., seja pripravljalnega odbora' za konvencijo J. S. Z. in Prosvetne Matice, člani tega odbora so prošeni, da se vsi vdeleže, da se uredi kar je še potrebno, iskrene Bodite tudi točni. — Predsednik. francija se je podala BORDEAUX, Francija, 17. junija. — Maršal Pe-tain, novi francoski premier, je danes naznanil, da je Francija prenehala s svojim bojein proti Nemčiji. Petain je dejal, da je stopila francoska vlada v zveze z nemškim vrhovnim poveljstvom v prizadevanju, da doseže častni mir. Takoj po seji kabineta je novi francoski minister zunanjih zadev poslal tajno sporočilo španskemu poslaniku, namenjeno generalu Francu, dobremu prijatelju maršala Petaina in kancelarja 'Hitlerja. Maršal Petain je naprosil svojega prijatelja generala Franca, naj sporoči njegovo obvestilo nemški vladi. — Magi-notova črta je deloma razbita, deloma obkoljena in skoraj popolnoma izpraznjena. vredna nasprotnica italije NEW YORK, 15. junija. — Radijsko poročilo iz Rima naznanja, da je Italija v vojni tudi s kneževino Monako, čije ozemlje obsega šest kvadratnih milj. Poročilo javlja, da se mora Monako smatrati za francoski protektorat, ker leži samo devet milj daleč od Nice. V Monaku, ki je neodvisna kneževina, je tudi znana igralnica, v kateri se igra za visoke vsote. Kneževina ima okoli petdeset vojakov. Zdaj naj napove Italija še vojno republikama Angori v francoskih Pirenejih, in San Marino, ki leži v laškem gorovju. Vsaka teh "republik" je velika kot dober grunt ter ima vsaka okoli deset vojakov. Kako slavne zmage odneso lahko Italijani iz teh dežel! zanimanje javnosti v jugoslaviji BEOGRAD. — Poročila o bojih v Franciji vzbujajo veliko zanimanje v jugoslovanski javnosti. Takisto se javnost prav zelo zanima tudi za razvoj dogodkov v Sredozemstvu po vstopu Italije v vojno. Posebno se obrača pozornost na držanje E-gipta, potem na držanje Turčije, a še bolj pa na zadržanje Rusije, kerse sumi, da "je rusko javno mnenje proti vsakršnemu poseganju na Balkanu. Ker je jugoslovanski narod zadosti poučen ter se zaveda svoje nevtralnosti, se tudi vsi ti dogodki prejemajo trezno in javnost se drži povsem hladnokrvno. Aretacija dveh nacijskih firarjev s >ING, Pa., 16. junija. K Popoldne sta bila tukaj 5 Neznane obtožbe areti-i l _6rhard Wilhelm, narodni J nemško - ameriškega ^ in Gustav J. Elmer, taj-L blagajnik organizacije, k* sta bila aretirana, ko ^ ^stila popoldne neko go- policija, ki ju je are-^ »javlja, da je bil še ob-^ederal Bureau of Inve- stigation v Washingtonu ter da so njegovi agenti že na potu, da ju sprejmejo pod svoje varstvo ter pripeljejo v Washington. Policija je dobila tajno obvestilo, da se nacijska agenta nahajata v Readingu, kjer sta se ustavila s svojim avtom na potu v New York. Ko sta stopila iz gostilne v svoj avto, so ju policisti aretirali. Nacista sta imela črne ovratnice ter sive srajce, na rokavih pa uvezeno znamenje svastike. še ni konec povodnji BEOGRAD. — Poplave, dolgotrajno deževje in druge vremenske neprilike bodo nedvomno privedle do tega, da se bo letošnja žetev znatno zakasnila. Nekaterim krajem prete že celo nove poplave. Tako je n. pr. Donava pri Novem Sadu precej naraslta, pa so nekatera naselja v okolici že pod vodo. Splošno se meni, da bo letošnja letina dokaj zaostajala za drugimi v vseh pridelkih. nad evropo se razgrinja tema Vesti, ki prihajajo iz Evrope, so nad vsa pričakovanja porazne. Monakovo je pričelo plačevati obresti tistim, ki so tam prodali nacistom češkoslovaško, avantgardo demokracije in svobode v Evropi. Francova Španija, kjer sta Anglija in Francija posredno pomagali pobijati nacizmu in fašizmu lojaliste, resnične brambovce španske svobode in demokracije, je v nacijsko-fašističnem taboru ter je zasedla Tangier, nasproti Gibraltarja, katerega bo vzela Angležem v zahvalo za potuho in materijalno pomoč, ki so jo dajali Francu v njegovem boju proti španski ljudski armadi. Setev, ki so jo sejali angleški in francoski državniki, Laval, Flandin, Daladier,'Chamberlain, lord Hoare in ostala izdajniška kompanija, gre v klasje. Usoda malih držav je zapečatena. Jugoslovija bo najbrže izginila z zemeljskega površja ter bo razdeljena med Nemčijo in Italijo, v kolikor se bo moglo o Italiji sploh govoriti kot o samostojni državi. Pošteni Cvetkovič bo moral najbrže iti in na njegovo mesto bo prišel zopet uslužni hlapec Hitlerja iir Mussolinija, bivši premier Stojadinovič, ki bo v najboljšem slučaju gauleiter Jugoslavije, kakor bo Mussolini gauleiter Italije; Hitler ne bo namreč trpel nobene prave niti ne namišljene veličine ob svoji strani. Da bi Rusija posegla na Balkan v korist Jugoslavije, je neverjetno, ker Rusijo samo čakajo težki dnevi. Da Rusija to ve, dokazuje vkorakanje njenih armad v troje baltiških držav, odkoder ji preti poguba. Nič ne bomo presenečeni, če bo Hitler sklenil z Anglijo in Francijo navidezno še dokaj znosen mir, nakar bo padla vsa kompanija po Sovjetski Rusiji. NAJNEVARNEJŠA URA FRANCIJE V NJENI ZGODOVINI Premier Reynaud je odstopil, njegovo mesto pa je zavzel 84 let stari maršal Petain. ANGLIJA PRAVI, DA SE BO BORILA DO KONCA PARIZ, 17. junija. — Vlada*- premierja Reynauda je resigni-rala in na njeno mesto je stopila vlada, ki ji načeluje 84 let stari maršal Petain. Reynaud je odstopil, ko je že pred svojim odstopom izjavil, da bo podal ostavko, ako vlada ne pristane! Iz življenja naših ljudi po Ameriki Chisholm, Minn. — Pred dne- njegovo odločitev, da se bo vi je tu umrl) zadet od srčne ka pi, Mihael Muhvič, star 75 let in doma od nekod v Beli Krajini. Tu zapušča sestro, v starem Po vsem Parizu vihrajo zastave s kljukastim križem Pariz je danes kakor izumrl. — Kot prve so vkorakale v Pariz avstrijske čete. PARIZ, 15. junija. — V Parizu, glavnem mestu Francije, ki so ga Nemci zasedli, vihra danes raz vsako prominentno javno poslopje nacijska zastava s kljukastim križem. Zastave so razvile avantgarde, obstoječe iz Avstrijcev, katere je Hitler namenoma poslal kot prve v Pariz. Zdaj si ljudje kličejo v spomin, kako je Hitler dne 30. januarja, ko je imel govor o proslavi sedme obletnice prihoda nacizma na vlado, okrcal francoskega premierja, ki je izjavil, da se mu smili Hitlerjevega rojstna dežela, Avstrija. "Oh, gospod Daladier, vi boste imeli še priliko spoznati moje Avstrijce," je rekel Hitler v svojem govoru. V Pariz je prispela samo nemška avantgarda, obstoječa iz avstrijskih čet. Ostale nemške čete so samo marširale skozi mesto, hiteč na svoje nove postojanke. Glavna nemška sila še ni v Parizu, toda pričakuje se, da bo vsak hip dospela. (Med tem je že dospela. — Uredništvo.) Pariz je kakor izumrl. S poslopja hotela Crillona, kjer je nekdaj predsednik Wilson govoril francoski množici, vihra zastava s kljukastim križem. Prav tako vihrajo nemške nacijske zastave s poslopja francoskega zunanjega urada, s Slavoloka zmage, pod katerim počiva neznani francoski vojak, s historične mestne hiše in z Eiffelo-vega stolpa. Sovjetske čete n so vkorakale v Litvinsko Kot prihodnji državi, v kateri bo vkorakala Rusija, prideta na vrsto E,stonija in Latvija. MOSKVA, 15. junija. — Iz Moskve se naznanja, da je lit-vinska vlada ugodila zahtevi Sovjetske Rusije, da smejo ruske čete vkorakati v Litvinsko. Prav tako je litvinska vlada u-godila zahtevi Rusije, ki je zahtevala odstop litvinskega premierja Antanasa Merkysa, kar se je zgodilo. Premier Merkys je nocoj re-signiral s svojim celotnim kabinetom. Litvinska leži ob Vzhodni Pru-siji, kjer meji na Nemčijo. "Prosti vstop" sovjetske armade pomeni, neomejeno svobodo sovjetskim odredbam v zvezi z utr-jenjem meje napram Nemčiji. STOCKHOLM, Švedska, 15. junija. — Poroča se, da utegne pomeniti pohod sovjetskih čet v Litvinsko to, da bo imela Rusija ob tukajšnji meji Nemčije pol milijona mož. Sovjetska Rusija namerava ustanoviti svoji vojaške garnizije v vseh treh baltiških državah: v Litvi, E-stoniji in Latvi. Tukaj se govori, da je Rusiji že žal, da je sklenila zvezo z Nemčijo, videč, kako se Nemčija razteza. Danes ni nobenega dvoma, da bo vkorakala Rusija tudi v Estonijo in Latvi jo. Naknadno poročilo: Med tem je dospela vest, da je Rusija že vkorakala tudi v Estonijo in Latvi jo. Francija borila do konca. Najnevarnejša ura Francije PARIZ, 17. junija. — Snoči je napočila za Francijo ura naj-. kraju pa brata, večje nevarnosti v zgodovini nje- \ Chicago. — Dne 8. t. m. je v nega obstoja. Padec Reynaudo- So. Chicagu umrl Peter Erzar, ve vlade je sledil neki nujni '.--[star 60 let in doma iz Apole na javi angleškega premierja Gorenjskem. — V istem času je Churchilla. Rečeno je, da je na zapadni strani v lstwndalskem najbrže tudi Churchill dospel v, distriktu umrla Mary Zavašnik, Francijo. Da-li sta se Churchill stara 70 let in doma iz Zagorja in Reynadl kje sestala,-ii znano, j ob Savi. Njena družina se je Značaj Churchillove poslanice \ pred leti priselila v Chicago iz je ostal tajen in razen francos- jKansasa. ke vlade nihče ne ve, kaj je j Sheboygan, Wis. — Dne 9. Churchill sporočil francoski via- (junija je tu urtlrl John Schutte, di. Prav tako se cdaj le ve, | star 60 let in rojen v Gornji ali se bo francoska vl-da t dlo- Podgori pri Črnomlju v Beli čila za nadaljni boj ali bo kapi-, Krajini. Vzela ga je vodenica. V tulirala pred Nemci. j Ameriki je bil 39 let in tu zapu- išca ženo, dve hčeri in štiri sestre. Bil je več let gostilničar in i član društva 344 SNPJ ter tudi Na operacijo V Charity bolnišniso se je podala Mrs. Macerol, 916 E. 73rd St., kjer je bila operirana in je operacijo srečno prestala. O-biski začasno še niso dovoljeni. — Želimo ji skorajšnnjega o-krevanja. Doma Z Želetovo ambulanco je bila pripeljena domov iz Glenville bolnišnice 10-letna Jennie, hčerka Mr. in Mrs. John Kovačič z Lucknow Ave. Sedaj se nahaja na domu pod zdravniško oskrbo. Hvala vsem za obiske in cvetlice. Anglija kljubuje Hitlerju Značilna za angleškega duha je oficijelna izjava angleške vlade, v kateri slednja izjavlja, da je Anglija zdaj v vojni, katero bo vodila dalje do konca, pa naj bo že konec kakršen koli. Vlada pravi, da Nemčija z neznansko naglico izrablja svoje vojne zaloge ter da bo ž njimi kmalu pri kraju. Poleg tega pa je angleška mornarica popolnoma zmožna učinkovito blokirati Nemčijo, v kateri se blokada čimd^lje bolj pozna. (Op. uredništva: Po vseh razočaranjih, ki smo jih doživeli, vidimo, da ni ta izjava ničesar drugega kot prazna gesta. Kako naj Anglija blokira Nemčijo, ki črpa danes svoje zaloge iz skoro polovice Evrope? In kje i-ma Anglija armado, ki bi jo vrgla proti Nemčiji? In kje nj bi to armado "zasidrala," odkoder bi armada lahko stopila v akcijo?). Maginotova črta zapuščena BAZEL, Švica, 17. junija. — Silna francoska Maginotova črta, za katero se je čutila Francija varno, je skoraj izpraznjena, ker se je vojaštvo na tajnem umaknilo iz nje na nove postojanke. Nemci, ki so na več krajih prebili črto, pravijo, da ni v njej skoro nobenega vojaštva, razen nekaj topničarjev, ki so se upirali Nemcem ter hkratu krili umik svojih čet. član KSKJ. Nemci pripravljajo napad na otok Islandijo reke v jugoslaviji prestopile bregove BEOGRAD. — Zadnje deževje je povzročilo, da so narasle skoro vse reke in vsi potoki v Jugoslaviji. Nekatere izmed rek zlasti v Pomoravju, Bosenski Krajini,Podravju in ponekod v Podonavju so prestopile svoje bregove. Posebno so narasle Donava, Sava in Tisa, ali sodi se, da začno skoro upadati, ker je začelo tudi deževje ponehavati. hrvaška pomoč iz amerike ZAGREB. — Na ime dr. V. Mačka, podpredsednika vlade in skozi Prvo Hrv. Štedionico v Zagrebu je dospela vsota v znesku $531, t. j. 34,705 dinarjev, kateri denar pošiljajo hrvaški izseljenci v Chicagu v imenu hrvaških društev v Ameriki. Ta denar je namenjen za pomoč bratom v domovini. Dr. V. Maček se je v posebnem pismu, poslanem preko g. Mihajla Swetka, ki je to vsoto odposlel, zahvalil v imenu vseh tistih, katerim bo ta pomoč v hudo prizadetih krajih prav prišla. Napad bodo podvzeli iz norveških baz, kamor dohajajo vedno nadaljne nemške čete. STOCKHOLM, 16. junija. — Tukaj so se nocoj raznesle govorice, da se Nemčija pripravlja na takojšen napad na Islandijo, katerega bo podvzela z letalskimi in mornariškimi silami. Napad bo podvzet iz norveških baz, kamor pošilja Nemčija nadaljne čete. Nove nemške čete se izkrca-vajo v norveških pristaniščih Oslu, Kristiansundu, Stavan-gerju, Haugesundu, Bergonu in Trondheimu. Nemške čete so zasedle tudi oni del Norveške, ki se dotika Finske, kar je odgovor Rusiji, ki je poslala svoje čete v tri baltiške države Islandijo je nedavno zasedlo angleško vojaštvo, da bi jo branilo pred morebitnim napadom Nemcev. USODA BELGIJSKIH BEGUNCEV BRUSELJ, — Neprestano do-važajo v Francijo trume beguncev iz Belgije ter jim odkazuje-jo zasilna biyališča v pariških zakloniščih proti napadom iz zraka. Očividci poročajo, da so mnogi begunci popolnoma izčrpani. Strokovno izvežbane Belgijce pošiljajo francoske oblasti v tvornice na delo, da jim na ta način omogočijo preživljanje in obstanek. Seja veseličnega odbora Nocoj ob 7:30 se vrši v Slov. Domu na Holmes Ave., seja veseličnega odbora Slovenske moške zveze podružnice št. 3. Člani tega odbora so prošeni, da se vdeleže. — Podpredsednik. te AN 2. ENAKOPRAVNOST 17. junija, 1940. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published >Cy »I AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING UO. •331 ST. CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-5313 Xacued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznatelcu v Cleveland u, ceio u>to.................................$5.50 ia 6 mesecev....................$3.00; ra 3 rneaece......................11.50 Po poAtl v Clevelandu, t Kanadi In Mczlcl u celo leto.................(6.0b m 6 mesecev....................93.36; ca 3 mesece......................$2.00 Ga Zedlnjeixe driave n celo leto ........................................14.50 ta • mesecev....................33.60; sa 3 mesece......................»1-60 Entered as Second Class Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 187S. Očetove roke Tu so bili sladki glasovi slaščic. Kako so se znali dobrikati! POLOŽAJ ITALIJE Veliko vprašanje je, če je še kdaj kak državnik Ltoril večjo krivico svojemu lastnemu ljudstvu kakor jo j3 storil Mussolini svojemu. Oni, ki poznajo Italijo do njenega drobovja, ugotavljajo, da če bi bilo Italijanom i a svobodo dano in če se jih ne bi prepariralo z nezaslišano propagando sovraštva, tedaj bi se italijansko ljudstvo c dločilo za mir. Toda k nesreči se to ni zgodilo. Z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in vijaki propagande, ki se jih je mogel Mussolini poslužiti, je odvrnil Mussolini italijansko ljudstvo od miru in od njegovih lastnih interesov. Zakaj nikakor ni mogoče doumeti, da je soudeležba v vojni v interesu Italije. Nikakor ni verjetno, da bo italijansko ljudstvo profitiralo od cinične avanture, v katero ga je zavel Mussolini. Nikakor ni mogoče verjeti, da si bo stekla Italija s to vojno pridobitve, ki bi jo odškodovale za moralne in materialne izgube, ki jih bo morala utrpeti. V slučaju nemške zmage je sicer mogoče, da bo dobila Italija delež, kakršen gre šakalu, ki prihuljeno stopica za večjo zverjo in ki hlasta ostanke, ki jih pusti nasičena bestija. . . Če je bil še kdaj storjen kak nesrečen odlok, ki ga je storil en sam. človek, je to Mussolinijev odlok, ki je potegnil Italijo v temo črne noči in ki je napravil iz nje moralno sovražnico vseh demokratičnih narodov. Mussolini, zločinski pajdaš zločinskega Hitlerja, je izdal Hitlerju na ljubo življenjske interese svojega lastnega naroda! 1* t: Adolf Hitler'je poslal Mussoliniju ob vstopu Italije v vojno brzojavko, v kateri mu med drugim zagotavlja, da se "nemško vojaštvo počuti srečno, ker bo stalo ramo ob rami s svojimi italijanskimi kameradi." — Ko se je nahajala Italija v svetovni vojni, so morale cele armade zavezniških, francoskih, angleških in ameriških vojakov stati ob strani Italijanov, da preprečijo njih beg pred sovražnikom. * * » Kakor znano, je bil prvi nemški general, ki se je dal izpreobrniti po Hitlerjevih argumentih, general Luden-dorff, ki je sklenil pozneje s Hitlerjem osebno prijateljstvo. Zato je pričakovati, da Hitler ni pozabil nauka, ki mu ga je dal Ludendorff in ki se glasi: Italija bo tvorila mlinski kamen okoli vratu vsake države, ki bi sprejela v uri potrebe Italijo kot vojaško zaveznico. . PRIJATELJSTVO SLOVAKOV Z NEMCI IN RUSI Generalni vikar banjsko-bistriške škofije na Slovaškem msgr. Messik-Vajda je nedavno na letalskih svečanostih v Banjski Bistrici govoril o slovaško-nemških ocl-nošajih. Uvodoma je omenil, da je že lani nekoč na-glasil dolžnost hvaležnosti Slovakov do Nemcev. Takrat so mu mnogi zamerili, češ kako more kot katoliški duhovnik z navdušenjem govoriti o nemškem narodnem socializmu. Velik del katoliške duhovščine na Slovaškem je bil takrat še proti takim besedam. Kasnejši dogodki pa so pokazali, da imajo Hitler in Nemci s Slovaki poštene namene, kar jim slovaški narod priznava in vrača. Hitlerjeva zmaga bo pomenila obenem tudi zmago slovaškega naroda. Slovaki so danes svobodni in so gotovi, da se jim ne more nič zgoditi, ker je nedotakljivost njihove države zajamčena od Nemcev. "Toda mi nismo prijatelji samo z Nemci," je nadaljeval msgr. Messik-Vajda, "marveč tudi z Moskvo. To dejstvo vliva Slovakom moč in samozavest, ker vedo, da niti Nemci, niti Rusi nimajo interesa, da bi segli po svobodi Slovaške ali da bi Slovake raznarodili. Ko smo se Slovaki prepričali, da so Nemci z vsem srcem z nami in so tudi v praksi pokazali svoje prijateljstvo, jim moramo vračati topla prijateljska čustva. Slovaški duhovniki molijo za zmago Hitlerja, ker njegova zmaga pomeni zmago pravice." dobrote so ;s seboj!" Kadar je začela konec počitnic vstajati bolečina slovesa kakor velikanski somrak in se je pletla okrog sijaja milega, je-'Vendar niso Prodrli do srca di" senskega sonca in okrog zlato 3ačka- SPnčo njih ša 3e branil° zorečih sadežev, se je vselej z njegovo fantovsko srce. Zakaj, rastočo muko ponavljal tudi sladkati se, to je bilo vendarle prizor, ki sem se mu čim dalj samo nekaJ za deklice> za dami" izmikal in ki se je moral* ven- ce- Slehernega kamna bi bilo darle vsakokrat izvršiti. Ker sram> če bi bil stoPn v tako.pro- sam nisem našel začetka, je za- dajalno. Toda 3az sem stanoval čel oče, poklical me je k veliki o- Pri sadnem trgu. Ce sem se la- krogli mizi in je vprašal: "Po- čen vračal iz šole< če sem V1S0" tlej pa . . . no, koliko denarja bi ko z'SoraJ Pri Podstrešnem ok- pa rad?" nu sedel pri učenju in sem'dvig- Tedaj me je bilo do bolesti nil P°Sled- zmeraj sem sram in stal sem pred njim od mo.ral skozi raJske dišave> skozi zadrege ves rdeč. Zlasti še, ko krasote zlatordečih in rdečih in sem ga že prerasel in so vsi v sočnatih črnih barv. Poleti in družini že kaj zaslužili. Bilo mi Pozimi Je lebdel° najplemenitej-je zares v sramoto, da sem mo- še zorenJe nad tem Paradižem, ral živeti od marljivosti svojcev. Zlasti Je Pa Jesen s svojimi slast-Koliko rajši bi bil tolar dodal, nimi dobrotami kar prerasla kakor da sem tolar zahteval!,vse Plošče na Pučnikih. Tedaj Sicer doma nismo bili baš revni. so se borovnice in maline sme- Pohvalno smo govorili o naši ^ale okro? rdečih naglavnih rut hiši, naših njivah in travnikih. kmetic- Na nJih svetlih V0ZIČ Izmed drugih hiš je bila naša klh so se pozibavala jabolka — stotine izložb in najzapeljivejše pariti, da je bilo sinovo početje narodov proti narodom, ki pro- vabile: "Vzemi me ! spet izravnano. A mahoma sem Italija stopila v vojno proti zaveznikom V torek 10. junija ob šestih zvečer je duče italijanskega fašizma Benito Mussolini stopil na balkon Beneške palače v Rimu ter pred več kot stotistočglavno množico naznanil vstop Italije videti mogočna in prostrana in k* so dehta.la kakor materina v vojno 0b strani Nemčije proti je izražala spoštovanje in po- skrinja in vodene hruške Franciji in Angliji. Italija se je sest. Navzlic temu pa je bila o- ki so kar Porinile na doma- odiočila za ta korak v trenotku, marica z denarjem vajena sa- ^ Včasih je fant odprl svo-^j je nemgka ofenziva v severni mih suhih let, pa čeprav ni toča denarnico, ki joj — kar ni ^ Franciji prikipela na vrhunec in so se prednje kolone nacijske armade na nekaterih točkah nahajale samo še 35 milj od Pariza. zagledal robate, zverižene očetove roke. Spomnil sem se težke roke ljudstva kot očetove roke, ki se trese nad sleherno polno denarnico, ki zbira in orje in je robato orodje, ki blagoslavlja, če se njeni zakladi spoštljivo in plemenito delijo, ki se pa skrči v pest, če so sadovi njene pridnosti zavrženi. Rad imam podobo svojega očeta, te spokojne, modre oči, pobeljene lase, zdrava, z rdečico nadahnjena lica, k tlom sklonjeno, plemenito starčevsko glavo. Toda kakor kako svetinjo pa častim te roke, ki v marsikaki urici resnobe gori pred njimi lučka mojega spo-minjaja nanje. ali. suša uničila njiv. Vsako uro mo§'la Prenesti nobene svetlobe sem bil o počitnicah priča, kako ~ in ki 50 se njem zakladi ta-so moji svojci žrtvovali vse do Jali kakor majski sneg, če jo je poslednjega, da so zbrali denar prevečkrat izpostavljal svetlobi. za nlačila in za davke. A čeprav | Prišel 3e čas češen3 in 2 nJim sem vse to z nežnostjo uvidel, !™eraj tudi najbolj lačna praznem imel vendarle dolgove, mo- nina. Takrat si videl na trgu le ral sem plačati stanovanje, pre- še otroke s škrniclji v rokah, in živnino, knjige. |rdeče ustnice so hlastale po rde- Ledeno sem vzkliknil: "Da bi čih in črnih sadežih, ki so bing-bilo že konec tega preklemane- j Uali na mehkih steblih. A če -a beračenja!" ie bil° vabilu le Prevečkrat u- Jaz bi bil rad dejal "tega pre-'1 streženo, tedaj so se nad dijac-kletega" in bi bil rad s pestjo u- ikovem niošnjičku začele tresti daril po mizi, a oboje mi je za- 1 očetove roke, ki so bile dijaku pri pogled na resni in častitljivi, Poveste in vestne opomin ,e- ivalke. Toda v velikem mestu, 'tam so bili še drugačni Rajski vrtovi, ki so na vso moč klicali, vabili in te pregovarjali. Knjigo-jtržci so razpostavili pisane sno-Ipiče indijanskih zgodb, ki smo bili vanje, po nepotrebnem, kot | so nam dejali, kar zaljubljeni. |Na. starini pa si utegnil za ne-i kaj beličev kupiti kar zbirke teh očetov obraz. Oče me je vzpodbudil: "Le povej, koliko potrebuješ! No-i čem, da bi trpel pomanjkanje.! Vendar, saj veš, da bi po nepotrebnem denar zapravljal, -to pa ne bi bilo prav." Daljšega govora ni nikoli i-mel. A saj niso bile besede tisto, kar me je zgrabilo za srce. Medtem ko je govoril, je poteg--nil iz žepa mošnjo iz rumenega usnja. Odmotal je jermenček, razmaknil je zmečkane gube in je brskal in štel. In pri tem so mi pogledi kakor začarani obstali na njegovih rokah. Te roke 30 se malce tresle, čeprav je j bil oče sicer krepak možak in je i mal čvrsto poprijeti. Bile so o-! korne in skrivljene, ta in oni, I knjižic. Kdor je že kdaj prestal j mrzlico sile do branja, ta bo že j občutil, kaj so mi bili ti zakladi i v izložbah in na deskah stari-narjev. Saj nisem mogel iti mimo indijanark, ne da bi si bil vsaj ogledal kričeče naslovne 3like in prebral visokodoneče naslove in okusil te vire, ki so se lesketale kakor vabe. Požiral sem jih, z njimi pa trnek; šel prst je bil izmaličen s kako ra>em' kuPU in sem moral več te" .10 cd konjskega ugriza ali zarezo s koso. dnov presneto skopariti, da sem nepotrebni izdatek poravnal s j Sonce iih ie rdečeriisto no. j kakim prostovoljnim postom. oUllCtJ JAIa I" I UCttl cloLU [JU- _ , v 1 1 . 1 i , . ... , Tako sem včasih kljuboval oarvalo, in znotraj so bile pol-' , , , v. , , , , v ,. T, svetim drhtečim delovnim ro- :ie obrunkov m žuljev. Koliko-' . , . .. j. . , ; kam, ker me je premagala pre- crat sem se kot majhen fantek1, ' , _J z . ,T " U.irln nivtn ri /~v nvn 11 "1 1/ AVirinM j 1 za te roke, če so se pri re-;anju pt-eveč približale valjem 3troja! Na večere delopustov, . ko sq mu spokojno počivale v ! naročju, sem se z njimi igral in ! nu, kot imajo otroci navado, pihal na sveže ranice od trščic in udarcev s kladivom in sem hu-kal nanje, kot je bilo pri nas v navadi: "Pozdravi se, pozdravi ^e, blagoslov!" To so bile dobre, močne roke, z žilavim delom blagoslovljene roke. A da je bilo v njih prstih drhtenje, to je povzročilo, da sem bil spričo njih ves slaboten in beden. Stiskal sem besed® in obtičal sredi njih l in sem odšel z vsoto, ki bi samo | kakega skopuha preživljala več i mesecev. huda strast do branja. Vendar so ostale te roke moji najmogočnejši stražniki in le zdaj in zdaj še ie polila kapljica tistega, kar so nabrale moje marljive čebele-delavke.' Tiste roke so se bile že zdavnaj nehale tresti in so bile položene v podzemsko kamrico, v večno hišo, za večni mir in pokoj, a tedaj sem bil nekoč priča, kako se je prizor s hrastove mize iz kmečke sobe ponovil ob marmorni mizi gosposke hiše. Ta oče je z dolgimi in lepo oblikovanimi belimi prsti, ki se mu niso nič tresli, segel v nabito denarnico. -Če se je sin zabaval in je živel razsipno, ni bilo treba očetu napeti vseh sil glave in rok, in materi in bratom in se- V mestu pa se je šopirilo na stram ni bilo treba doma sko- Mussolini se je .v odgovoru na izjavo, katero mu je izročilo 13,000 študentov rimske univerze o pripravljenosti boriti se za osvoboditev Sredozemlja in neodvisnost imperija, zahvalil za pripravljenost mladine ter na-glasil, da je prepričan, da so rimski študentje tolmači čustev svojih tovarišev na vseh italijanskih univerzah in 1 rimskega imperija. da nadaljujejo tradicijo narodnega preporoda. Mussolini j pričakuje, da se bodo rimski študentje udeležili kot prostovoljci v morebitni novi borbi proti tujcem, ki žele , držati Italijo v ujetništvu na Sredozemskem morju, dasi mora biti to morje zveza med domovino in ozemljem! stva in zlata na svetu. To je kon- Naslednje jutro je bilo naznanjeno, da so nekateri nemški tanki dosegli obronke glavnega mesta francoske republike, medtem ko je nemška zračna flota vprizorila strahovit bombni napad na Pariz, ki je na mnogih krajih začel goreti. Francoska vlada se je na poziv generala Weyganda, vrhovnega poveljnika francoske armade, umaknila v neko mesto na deželi, medtem ko se premijer Reynaud nahaja nekje v bližini fronte. Mussolini je storil kot se je pričakovalo— Italijo je potisnil v krvavi ples v trenotku, ko se zdi, da je sovražnik na tleh in je torej izgled, da na lahak način pride do bogatega plena, izvanredno dober. Dučejev govor je bil po vsem svetu radijsko oddajan. Tako so narodi imeli priliko slišati divje tulenje, s katerim so zbrani fašistični črnosrajčniki pozdravili njegove bombastične besede, s katerimi je bila končno izpolnjena vojaška zaveza med predstavnicama fašistične osi Rim-Berlin. Mussolini je dejal, da so "de-katentne plutokratične demokracije" imele vso priliko, da izravnajo krivično stanje med narodi Evropi, da pa so mesto tega ,odklonile predloge, katere jim je stavil Hitler prošlega oktobra, za odstop poljskega hodnika in Gdanska, kar je povzročilo vojni požar v Evropi. "Vse to je sedaj v preteklosti," je rekel II Duce, potem pa nadaljeval: "Ako smo se mi danes odločili prevzeti opasnosti in žrtve vojne, smo to storili, kar nam to nalaga čast, naši interesi in naša bodočnost, kajti velik narod je resnično velik le tedaj, ako smatra svoje obveznosti za svete in se ne izogne najvišjim preizkušnjam, ki odločajo tok zgodovine. "Mi jemljemo v roke meč, potem ko smo rešili naše kontinentalne probleme, da rešimo tudi naše probleme, tikajoče se rrtor-ja. Mi hočemo zdrobiti teritori-jalne in vojaške verige, ki nas zapirajo v naše morje, kajti narod, ki šteje 45 milijonov duš, ni resnično svoboden, ako nima prostega dostopa k oceanu. "Ta gigantični konflikt je samo ena stopnja logičnega razvoja naše revolucije. To je konflikt revnih in mnogoštevilnih narodov proti izstradovalcem, ki posedajo monopol vsega boga- padajo. To je konflikt med dvema vekoma, dvema idejama. Kocka je padla in naša volja je požgala vse mostove za nami. Slovesno izjavljam, da Italija nima namena potegniti v konflikt drugih narodov, ki mejijo nanjo na kopnem ali morju. Švica, Jugoslavija, Grčija, Turčija in Egipt, ne prežite teh mojih besed. Od njih in samo od njih je odvisno, ako bodo te besede potrjene ali ne. "Italijani! Na zgodovinsko važnem shodu v Berlinu sem rekel, da po fašistični morali koraka nekdo, ki ima prijatelja, ž njim do konca. To smo storili in bomo delali v bodoče z Nemčijo, njenim narodom in njenimi zmagovitimi armadami. "Ta večer, ki je zgodovinskega pomena za stoletja, obračamo naše misli k našemu veličan-' stvu, kralju in cesarju, ki je vedno razumel misli države. Končno pozdravljamo novega firerja, glavarja velike zavezniške Nemčije. "Proletarska, fašistična Italija se je vzdignila tretjič, močna, p'onosna in združena kot še nikoli poprej. Danes obstoji samo en ukaz, kategoričen in obvezen za vsakogar. Ta ukaz se že širi in vžiga srca o'd Alp pa do Indijskega oceana: Zmaga! "In mi bomo zmagali, da s tem damo Italiji, Evropi in vesolj-stvu nov svet miru s pravičnostjo. Ljudstvo Italije, hitite si opasati meč in pokažite vašo vzdržnost, vaš pogum, vašo hrabrost." Ob času, ko to pišemo, še ni prišlo do nobenega dejanskega spopada med italijanskimi in zavezniškimi silami. Kot znano, imajo zavezniki močno armado na bližnjem vzhodu, medtem ko se del francoske in angleške mornarice nahaja v Sredozemskem morju. Splošen vtis je, da bo Italija najprej udarila v Severni Afriki ter skušala Franciji iztrgati Tunizijo. Veliko od-vis, kaj bodo v prihodnijh dneh storile Turčija in balkanske države. Turčija je pred časom sklenila pogodbo za medsebojno pomoč z Anglijo in Francijo, in ako udari ona, potem bodo tudi balkanske države le s težavo ostale izven vojnega meteža. In kaj bo storila Sovjetska Rusija. Po vstopu Italije v vojno je radijska postaja v Moskvi to naznanila, ampak vzdržala se je vsakega komentarja. Turčija ima z Rusijo pakt, v smislu katerega ni obvezana voditi vojne proti sovjetom, ako in kadar bo stopila v konflikt na strani Anglije in Francije. ŠKRAT v" Sodnik: "Obtoženi ste, da v pijanem stanju kalili n oŠ" mir. Kako je prišlo do tega Obtoženec: "Moja žena je sto jutro odpotovala k svoji m3' teri, pa ... " Sodnik: "No, zaradi tega va«1 še ni bilo treba tako prazno^' ti." ti- a. Tat stoji pred sodnikom zara" di ure, ki jo je ukradel: "Verujte mi, gospod sodnik da sem ukradel uro zoper svoj0 voljo." Gospodinja: "Neža, to-le oble' ko vam pa danes darujem!" Neža: "Kako imenitno spa! V tej-le obleki svojim Prl" jateljicam najbolj ugajam." Takšni so - ali so takšni? Moški vedo: koliko litrov de vsebuje ocean, čez kolik0 1C* Vid- ^ V0' let se bo zemlja zledenila, če se do državni papirji dvignili, bo-ltolj' ko žita so na vsem svetu Pr!_ delali, kako je treba rešiti s°c alno vprašanje, — ne vedo P. —, kaj naj bi svoji ženi kUP za god. lili; DRAMA MED KAZNJENCEMA Po večletni ječi se je Giuseppe Londino vrnil na svoj dom v Noli v neapeljski provinci. Doma je z gnevom ugotovil, da je njegova žena med tem postala ljubavnica nekega njegovega bivšega tovariša v ječi, Dumiel-la. Dumiello je svojo kazen odsedel. prej, pa ga je Londino tedaj poslal k svoji ženi s poročilom, da jo bo vedno ljubil. To priložnost pa je Dumiello izkoristil, da je ženi zmešal glavo in jo napravil za svojo ljubavnico. Londinov povratek mu je bil zelo neljub, posebno ko je opazil, da se žena spet obrača k možu. V svoji ljubosumnosti je šel naposled tako daleč, da je bivšega tovariša iz ječe umoril s šestimi samokresnimi streli. AMERIŠKI IZREKI Ce izgubiš denar, nisi še ničesar izgubil. Ce izgubiš čast, si mnogo izgubil. / Ce si izgubil odločnost, si iz- ' flikt plodonosnih in koristnih gubil vse. Vsaka žena hoče, da bi mož občudoval samo njo i11 i njelJ no-bi- bene druge ženske; da bi m« ^ la njena kuha najbolj všec svetu, da bi bil vsak večer z in bi vsai prepozno ne pri'B^ domov; da ne bi preveč ka da bi jj. dal veliko denarja za f spodinjstvo in bi bil prepr'1' . da je njegova žena najbolj va na na svetu; da bi tiho stopa1, njo glava boli; da bi si čevljc ^ snažil, da ne bi pomazal ^ bi s sočutjem poslušal njene ^ be o služkinji; da ji ne bi n dar ugovarjal; noče pa, da b1 » imeli za — copato ce o* IZKAZNICE V NEPRA^1*1 ROKAH oj0 Angleške oblasti so v sv^0 žalost ugotovile, da se je v mestu Manchestru od za° ka te vojne izgubilo nad tiS°c osebnih izkaznic, ki so Jin rale nadomestiti z novimi- Večina oseb, ki je zahtej' nove izkaznice, je izjavila, ^ bile prve ukradene. Oblast* # s o S« sicer izdale duplikate, no pa tudi svarilo, češ da je . ^ šna izguba tolikšnih izkaz'1^. m teh časih resna stvar, če P1 slimo, na kakšen način se & ^ sovražnik okorišča z njim1-soč ukradenih in i.rgubljemn sovražnik okorišča z njimi; kaznic za tako veliko mesto,, ^ kršno je Manchester, sfce dosti, toda v vojni, ki izra je vse možnosti, da seje zmed0' ^ to vendarle malo drugače. ^ ttfd Svarilo, ki so ga gleške oblasti, velja seveda ^ za vsako drugo deželo, kjcr -n dajajo prebivalstvu izkazmce.v|e si ne morejo želeti, da bi P te v neprave roke. NORVEŠKE TVORNICE V ŠIKA ZOPET OBRATU^:gtii Kakor poročajo nemški se nahajajo norveške tvo dušika zopet v obratu. To stvo smatrajo v Oslu za en° ge med znamenj, ki kažejo, gospodarsko življenje , veškem popolnoma norm ra. ' aHrt«MftHMki t*** ■ ; M« h ^ fs* khu Sfca ft- ) 17. junija, 1940. ENAfcbfcRAVNOST STRAN 3. JANEZ JALEN: (VETKOVA CILKA ZGODBA 1 i Vozila je že skozi Bled. Na avtomobil sploh ne more. Samo desni je narahlo valovilo jezero, 'od Jereke naprej bi se. In ljudje . na levi so se dvigale potratne'bi jo gledali in dekleta bi ji za- je Sram' kakor bl jo bili zalotili' vile, obdane s cvetočimi vrtovi, j vidale, bolj Janeza kakor avto-"udno se ji je zdelo, da niso na mobil. In nazaj grede bi šli gle-*eli ustavili, krmili in napojili.1 dat Savico in bi se ustavili pri saj Lisce kar spoznati ni več ^ogla. Do kosti je bila zmedle- pil Janez zraven nje in jo spet sekira, dokler nima počenega u-prijel za roko. Zazdelo se mu je, šesa, spet da nasaditi." da se mu hoče Cilka za vedno odmakniti. Cilka pa je spregovorila, kakor bi prosila odpuščanja: "Janez! Sam dobro veš, kako te imam rada. Vse življenje te ne bom mogla pozabiti. Tvoja žena pa ne morem biti, čeprav bi bila samo s tabo srečna. Saj vidiš, kako je pri nas." Cilka je umolknila. Obšel jo Zlatorogu, pri Svetem Duhu, ali pa pri Svetem Janezu, kakor bi Debeli abranki gnoja, kakor 'jim bilo bolj prav. In ona bi pila ^jbolj zanemarjeni kravi, so ji; kozarec malinovca s sodo, drugi viseli po stegnih in po repu prav j bi si pa privoščili najprej pivo, potem pa še vino. Kako bi bilo lepo! Pa se je avto spačil v smrdljiv gnojni koš in vozi se sama in še •ta kolen. Iz gobca pa ji je ma 'al dolg jezik in se pocejala pegasta slina. Tudi koleselj se je bil grdo (_ sprevrgel. O cvetočem slaku ni (ne ve ne, kdo je njen ženin. In "ilo več sledu. Namesto v pro-; spet ima eno samo željo kakor ®torni košari iz pisanega protja j takrat ob ograji na mostu: da k Cilka sedela v tesnem gnoj- bi je kdo ne spoznal. Pozneje, če košu, ki je ostro zaudarjal. t'že prav zvedo. Cilki se je vzdigovalo od gnu- , i , .. . Pa da me Janez tako grdo Najbolj čudno se ji le pa' • J • v J r, . samo pusti," se je ujezila. — ^elo, da njena poročna obleka'( Lazar Balich, vice-president-Šime Juretich, Secretary; Erceg, Treasurer.