Kupujte VOJNE BON DE! Najstarejši BOY slovenski dnevnik mm v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEl The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume xxvi.—leto xxvi. U (APE BON IKIV PASTI 80,000 VOJAKOV OSISCA ^zadnjih bojih je bilo zajetih 64,000, ubitih in ranjenih pa 42,000 vojakov osišča. Ujetniki še vedno prihajajo z naglico po 1,000 mož na uro. Na Cape Bon v Tunisiji, ki se*- teza kakor konec jezika v je koncentriranih približ-° ^^>000 nemških in italijan-^Vojakov, ki jih zavezniki ^Usmiljeno obstreljujejo in 'ftbardirajo s kopnega, iz zra-z morja. ^fedaja šestih generalov Nekateri osiščni vojaki so na-pobegniti s tega jezika j, ^ Italiji ter so se natrpali v barke, čolne in celo CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 11, 1943, ŠTEVILKA (NUMBER) 109 Veselo snidenje na L toda nadnje je prigrme-Zavezniška zračna sila, ki jim ^zbila ladje. okraju Bizerte so prenehali je bilo zajetih 25,000 ®ciiih vojakov in šest gene-lj ki so se brezpogojno vda-^eriškim četam. 1,000 ujetnikov na uro j^^irski radio poroča, da je doslej 64,000 vojakov zaje-fjjj.^^'000 pa je bilo ubitih ali ^^Jenih ter da prihajajo ujet-^edno v številčnem raz-po tisoč ujetnikov na u- ^oložaj. nemških in italijan- skih vojakov na Cape Bon je "hujši kot obupen," kakor naznanjajo poročila zaveznikov. 3,000 letalcev zajetih Nemška in italijanska zračna sila sta prenehali z bojem; med ujetniki zaveznikov je tudi 3,-000 nemških in ij;alijanskih letalcev. Zavezniška _^mornarica je popolnoma blokiyala polotok Bon. Razbijanje Italije Zavezniški bombniki so pričeli zdaj neusmiljeno razbijati po Italiji, Siciliji, Sardiniji, Messi-ni, Liceti in Regio di Calabriji. Glede Palerma, ki ga je napadlo v nedeljo opoldne 400 težkih ameriških štirimotornih bombnikov, priznava rimski radio, da je škoda tam ogromna. 750,000 mož izgub Londonska statistika izkazuje, da je izgubilo osišče v Afriki, pričenši z vojno v Abesiniji, 750,000 mož. Tekom zadnjih zmag v Tunisiji so zajeli zavezniki 330 tankov ia 500 topov. ■ ^ <• "V*- ZASEDANJE YSESLOVANSKE-GA KONGRESA V MOSKVI Na veličastnem zborovanju so zastopani vsi sloji Rusije in vsi slovanski narodi. nastop jugoslovanskega delegata, poveljnika partizanov Na sliki je ruski vojak, ki razdeljuje med prebivalstvom mesta Gžatska, katerega so Rusi zopet osvobodili, rusko časo pisje. Stalingrad se dviga iz svojih razvalin Ljudstvo dela vse nedelje pri čiščenju mesta in pozidavi hiš. Go ^ring in Himmler sta odpotovala v Italijo '^nadzirat njeno obrambo" ®Hngu ie poverjena vojaška obramba, Him^lerju pa stabiliziranje" notranje italijanske fronte. — Gay-pa pravi, da se je položaj Italije celo izboljšal ® porazom v Afriki. torek, 11. maja. — radio poroča, da je ^ svojem obupnem pri-w da oiači obrambo E- po zlomu svoje armade v izbral dva svoja naj-o ®jša sodelavca ter ju po-Italijo. ^kiRmler bo "čistil" sta odšla Herman . maršal nemške zračne Heinrich Himmler, na-do^ij ^emških gestapovcev. Po-3 iz Berna naznanjajo, da poverjeno nadzor-lijj vojaško obrambo Ita-^mlerju pa "stabilizira • Gotr, Govo &nje fronte," kar pome-IjhJ*" Čiščenje v raznih itali-skupinah. ^ ^oering je že v Rimu ki je prispelo pred naznanja, da je Goer-, ^ Rimu ter da je imel ^oijl. .''^jno konferenco z Mus-Makar je slednji skli-kabinet k tajnemu polk," ^0 intervjuvu je Goering ^ ^ Neapelj. brumnega \Gayde ilj^'^Sinio Gayda, znani ured-^ Giornale d'ltalia, pra-®o že izdelani načrti za kvijg . Italije in da bodo ob-He •'' napočil čas za to. izjavil, da se je z zavez-triumfom v Tuniziji ^je^^ prav izboljšal položaj ki se sedaj lahko kon-obrambo domačih ^ morajo zavezniki pre-' Jtiorje, ki jih deli od Ita- Franco predvideva konec ljubega fašizma španski fašist Franco pa je danes izjavil, da je dospela vojna med zavezniki in osiščem na mrtvo točko in da ne bo mogel nihče premagati drugega, zato je najbolje, če se to vojno krat-komalo — konča! Londonski krogi pravijo, da ta Francova izjava pomeni, da je osišče končno spoznalo, da ne more zmagati. "Nemci brez glave" BERN, Švica, 10. maja. — Berlinski radio se huduje, da hodijo "Nemci okoli kakor brez glave," odkar so dpznali za zavezniške triumfe v Severni A-friki. Nevtralni komentatorji pa poročajo, da so bili celo visoki nacijski krogi presenečeni nad izbomo vojno zmožnostjo Ame-rikancev, katere so doslej podcenjevali. (Poseben kabel listu "Ne York Times"). Moskva, 10. maja.—Vse prebivalstvo Stalingrada, ki je zmožno dela, je pridno na delu vsako nedeljo s popravljanjem cest ih hiš. Moskva naznanja, da je bilo doslej izčiščenih že nad milijon štirjaških metrov, 50,-000 štirjaških metrov je bilo pozidanih in železniška zveza ;ngL .y§eh glavnih progah je bila popolnoma vzpostavljena. Iz fotografij, ki so bile danes objavljene, je videti, da stoji že cela vrsta enonadstropnih hiš. Zakopi in podzemski zakloni, kjer so ruski vojaki še pred nekaj meseci odbijali sovražnika, so bili predelani v javna kopališča. Pozidane apartment hiše nosijo zdaj imena posameznih ruskih vojakov-junakov. Moskovski radio naznanja, da je bilo doslej odprtih v Stalin-gradu že dvajset šol. Po vseh mestnih distriktih delujejo že tudi knjižnice, otroški centri in ljudske pomožne postaje. RUSI V PREDMESTJIH HOVOROSISKA s posebnim dekretom predsednika Kalinina je bilo vse delavstvo ruskega transportnega sistema postavljeno pod jurisdikcijo vojaškega prekega soda. Mrs. Turšič v bolnišnici V nedeljo se je morala podati v Glenville ibolnišnico Mrs. Margareth Turšič, znana bivša lastnica "Jeannette" restavracije na E. 63. cesti. Mrs. Turšič trpi na sladkorni bolezni. Nahaja se v sobi št. 115, kjer jo prijatelji in prijateljice lahko o-biščejo od 2. do 3. ure popoldne in od 7:30 do 8:30 zvečer. Poznani dobri ženi želimo čim skorajšnje popolno okrevanje, da bi se čim prej vrnila zopet v krog svoje družine. bombnik uničil podmornico WASHINGTON, 10. maja. — Mornariški department naznanja, da je neki ameriški bombnik meseca marca uničil v vodovju Zapadne Indije neko sovražno podmornico, katero je zalotil na površini vode. Bombnik je najprej obstreljeval podmornico s svojimi strojnicami, nato pa je vrgel nanjo štiri bombe, ki so jo preklale na dvoje. Kosi podmornice so leteli visoko po zraku, nakar se je vse skupaj pogreznilo. zavezniki uničili 23 japonskih letal Glavni stan generala MacAr-turja, Avstralija, 11. maja. — V nedeljo ponoči so Catalina bombniki uničili najmanj 23 japonskih letal na letališču v Babo, na Novi Gvineji. Japonski letalci pa so podvzeli v ponedeljek štiri napade na zavezniško paroplovbo ter izvedli tudi že drugi zaporedni napad na avstralsko ozemlje. LONDON, 11. maja. — Ruski bombniki so včeraj zanesli že drugi dan svojo zračno ofenzivo v nemško zaledje ter bombardirali ^najgt a%9aljiiih važnih krajev in železniških križišč in sestrelili 42 letal izmed 200, s katerimi so nameravali Nemci napasti Rostov. Rusi dalje naznanjajo, da so kljub silnim nemškim protinapadom, v katere mečejo Nemci svoje rezerve, ki so jih imeli pripravljene za poletne boje, predrli zunanje utrdbe Novoro-siska ter vdrli na periferije mesta. Ruska artilerija je včeraj u-ničila 38 sovražnih baterij ter razdejala večje število nemških zakopov in utrdb. LONDON, torek 11. maja. — Rusija, ki se pripravlja za veliko poletno kampanjo, je postavila v ponedeljek svoj celoten transportni sistem pod jurisdikcijo vojnega stanja. Moskovski radio naznanja, da so z dekretom, ki ga je podpisal v ponedeljek Mihajl Kalinin, predsednik Zveze sovjetskih republik, postavljeni vsi delavci na rekah in železnicah pod območje vojaškega prekega soda. 25 funtov sladkorja za vkuhavanje sadja Pet funtov tega sladkorja se bo lahko vporabilo za izdelovanje sadnih mezg. Blythinovo imenovanje Edward Blythin, bivši cleve-landski župan, je bil imenovan za finančnega podpredsednika Western reserve vseučilišča. Naši fantje-vojaki ★ ★ Fred J. Gole je prišel na dopust za 10 dni, iz Camp Van Dorn, Miss. Tu bo ostal do petka. Njegov brat Frank R. bo pa tudi v petek zjutraj odšel k mornarici. Oba fanta sta sinova Mrs. Auguste Gole, 6128 Glass Ave. WASHINGTON, 10. maja. — Urad za administracijo cen je danes omejil nakup sladkorja za vkuhavanje sadja in drugih živil na 25 funtov za osebo. Količina sladkorja za izdelovanje jellijev in "jams" pa je bila zvišana od enega funta do pet funtov, in sicer zato, da se bo lahko porabilo več tega za mazanje kruha, g čemer se bo prihranilo na surovem maslu in margarini. S 25 funti sladkorja bo možno gospodinji vkuhati 100 kvar-tov sadja. Toda, to količino sladkorja se bo dovolilo le v relativno redkih slučajih, kjer bo ugotovljeno, da se bo res vku-halo in prezerviralo to veliko količino sadja. Lansko leto ni bilo nobene določene omejitve za sladkor, ki je potreben za vkuhavanje, in nekatere gospodinje so ga dobile do 45 funtov. Da se dobi dovoljenje za nakup te posebne količine sladkorja, morajo gospodinje napraviti pismeno prošnjo na lokalni racijski odbor. Prošnji, ki se jo lahko odda osebno ali pa po pošti, naj se priloži naslednje; KOPIJA vojno-racijske knjižice št. 1 za vsako osebo, za katero se želi dobiti sladkor za vkuhavanje. NAVEDE naj se totalno število kvartov ali funtov vkuha-nega sadja, ki se ga namerava pripraviti. KOLIČINA sladkorja za vpo-rabo pri izdelovanju "jams" in "jeUies". LISTNICA UREDNIŠTVA Mr. in Mrs. A. G. — Javite vašo zadevo varnostnemu oddelku (Welfare Dept.) v mestni hiši, kjer vam bodo dali potrebna navodila. Na operaciji V bolnišnici University of Michigan v Detroitu, Mich, se nahaja William Snyder, sin Mr. in Mrs. Matt Snyder, 1264 E. 172 St. Podvreči se je moral operaciji na pljučih, katero je srečno prestal in se sedaj nahaja na potu okrevanja. V Detroitu je nastanjen pri bratu. Želimo, da bi se mu ljubo zdravje čimpreje popolnoma vrnilo! V bolnišnici Marie Kale, stanujoča na 437 E. 158 St., se nahaja v City bolnišnici. Obiski so dovoljeni vsak torek in četrtek od, 7. do 8. ure zvečer, vsako soboto in nedeljo od 2:30 do 3:30 pre popoldne. Želimo ji skorajšnje o-krevanje! "New York Times" objavlja specialno kabelsko poročilo svojega poročevalca iz Moskve, ki se glasi: MOSKVA, 9. maja. — Vse-slovanski kongres, ki zboruje v Moskvi, je poslal danes brzojavne čestitke zaveznikom nad njihovo zmago v Severni Afriki. Formacija poljske divizije Vanda Wasilevska, načelnica Patriotične poljske zveze, je naznanila formacijo nove poljske divizije v Rusiji, ki se bo borila proti Nemcem ramo ob rami s sovjetsko armado. Pestra množica v dvorani Ogromna in krasna dvorana, ki je bila prej zbirališče ruskega plemstva, je natrpana z delegati in gosti, ki so prihiteli iz vseh krajev sveta. V dvorani vidite bradate ruske svečenike, mlade Čehe in Čehinje, vojake v svojih zelenih uniformah, Poljake, Jugoslovane in ukrajinske partizane. Slavni glasbenik Soštako\ič Na odru sede pod veliko Stalinovo _8liko, katera- obdajajo rdeči prapori, voditelji in od-odborniki Kongresa ter častni gostje, med njimi Dimitrij šoš-takovič, slavni glasbenik sedme simfonije, ki sedi poleg madame Wasilewske; Aleksander Dov-ženko, ukrajinski filmki ravnatelj; češkoslovaški vojaški ataše, polkovnik Pika; polkovnik Ludvik Svoboda, poveljnik češkoslovaških vojaških sil v Rusiji, čigar pojav v dvorani in na odru je povzročil silne ovacije in aplavz; general Aleksej Ignacijev, avtor knjige "Štirideset let v armadi"; metropolit Nikolaj iz Kijeva: predsednik Fade-jev od Zveze sovjetskih pisateljev ; neka ukrajinska mladenka, ki je pobegnila od delavskega bataljina v Monakovem ter se pridružila ruskim partizanom; dalje neki jugoslovanski prostovoljec od Internacionalne brigade, Belorusi, Ukrajinci, Bolgari, Slovenci, Hrvatje in Macedonci. Koncert največjih ruskih umetnikov Pred vsakim sedežem leži nn mizici krasno natisnjen program koncerta, ki ima slediti seji in na katerem bodo nastopili najglasovitejši ruski umetniki, glasbeniki in godbeniki. Izjave jugoslovanskega delegata Poveljnik jugoslovanskih partizanov je v svojem govoru izjavil, dfriSBO -jugoslovanski partizani v bojih tekom zadnjih dveh mesecev ubili, ranili ali zajeli nad dvajset tisoč Nemcev in Italijanov. Voditelji čeških, bolgarskih, jugoslovanskih in poljskih skupin so obnovili svoje obljube za nadaljevanje boja do konca proti skupnemu sovražniku. formacija poljske divizije LONDON, 10. maja. — Sovjetska vlada je odobrila formacijo poljske divizije na ruski zemlji, katera bi se borila ob strani Rusov proti nemškim armadam. Vojaki bodo dobili gasolin Te dni bo javljena nova odredba, s katero bo dovoljeno vojakom, ki se nahajajo na dopustu, kateri pa ne presega treh dni, posebno izdanje kuponov, ki bodo dobri za pet galo-nov gasolina. Vojaki bodo morali dokazati, da imajo na razpolago doma avtomobile ali motocikle ter da nimajo na razpolago nobene druge trans-■portacije. Župan proglasil dan za Žide župan Frank J. Lausche je v nedeljo večer izdaj proklama-cijo, s katero proglaša sredo kot za dan "protesta proti preganjanju Židov." župan poziva vse prebivalce mesta Clevelan-da, da se tega dne pridružijo svojim sodržavljanom židovske vere v njihovem žalovanju za nedolžnimi mrtvimi, ki so postali žrtev Hitlerjevega preganjanja in iztrebljevanja. franco poziva k miru MADRID, 10. maja. — General Francisco Franco je danes izjavil, da se je Španija pridružila Vatikanu v njegovih prizadevanjih za dosego miru. Franco je v svojem govoru v Almeriji pozval zaveznike in države osišča — Nemčijo, Italijo in Japonsko — naj nemudoma prenehajo z bojem. (Franco poziva na mir zato, ker teče fašistom voda v grlo. Ali bi tudi v slučaju osiščnih zmag pozival za končanje bojev? Ta njegov poziv je nada-Ijen nezmotljiv znak, da se o-sišče zaveda, da mu je odklen-kalo. — Uredništvo). Nov grob Na svojem domu v Shalers-ville, Ohio, je preminila Mary Jalovec. Zapušča soproga Johna in hčer Jennie, poročeno Bole-sta. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa v Mantua, O., pod vodstvom Woolf's pogrebnega zavoda v Mantua, O. — Bodi pokojnici lahka a-meriška zemlja, preostalim pa naše sožalje! važna vloga angleške osme armade Nemški maršal Kari Rudolf toval v Sicilijo. Malo prej, pre- von Rundstedt, poveljnik nemških čet v Franciji, je izjavil, da je bila angleška osma armada določena za invazijo evropskega kontinenta. Poročilo nemškega radia se glasi: "General Rundstedt je odpo- den je odpotoval iz Berlina, je maršal izjavil: "Jaz vem iz izkušnje, kako močna je osma armada. To je ena najboljših edinic. Zato se tudi jaz strinjam z mnenjem marš^a Rom-mela, da je bila osma armada izbrana za invazijo evropskega kontinenta." ^AN 2. ENAKOPRAVNOST 11. maja, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by the AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING ČO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sunday* and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) ay Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po poStl Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)______________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): For One Year — (Za celo leto)_______ Por Half Year — (Za pol leta)_____ Por 3 Months — (Za 3 mesece)______ ..»7.50 _ 4.00 - 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: 'Z& Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Pov' One Year — (Za čelo leto)_______ Por Half Year — (Za pol leta) ............................................ _..»8.oa 450 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SRB O SVOJIH DINASTIJAH V angleškem mesečniku "Yugoslavia" smo" brali še en značilen članek, ki ga je napisal Srb Dušan Davorija, in ki se glasi: Jaz čitam vaš list. Jaz sem Srb iz Srbije. Izjavljam, da se strinjam s tem, kar poveste o jugoslovanski vladi, Mihajloviču in o partizanih. Ampak zdi se mi, da hodite nekako po ovinkih. Čeinu ne pustite Fotiča pri miru in ne okrcate kralja? Fotiča je imenoval kralj, zato on repre-zentira in govori v imenu kralja. Kralj je odgovoren za vse, kar koli stori Fotič tukaj, zakaj Fotič izvaja svojo avtoriteto od kralja. Srbi in Srbije (Srbijanci) niso bili še nikoli monar-lii&ti. Mi nismo bili nikoli "lojalni" kroni (kralju). Mi smo ubili ali izgnali tako rekoč skoraj vse svoje vladarje, ker niso bili zvestri našim idealom. Leta 1804, ko smo se vzdignili proti Turkom, smo bili narod kmetov. Naš prvi vladar je bil Jurij Petrovič ^aradjordje, kateremu dajejo običajno kredit za ustanovitev Karagorgjevičeve dinastije, kar pa ni resnica. Karagjobgje ni dobil nikoli knežjega naslova. Srbski poglavarji, ki so bili sami kmetje kakor Karagjorgje, so ga izbrali za svojega vodjo tekom svojega prvega upora- proti Turkom, Niti ljudstvo, niti kakšna tuja sila ga ni pripoznala za dednega vladarja Srbije. Sicer pa naj si je lastil kakršno koli pravico do tega naslova, je slednjo izgubil, ko je po izjalovitvi revolte pobegnil v Avstro-Ogrsko. In čuden slučaj je, da je bil Karagjorgje prvi, Peter II. pa zadnji glavar srbske države, ki je po vojaškem razsulu pobegnil iz domovine, pre-pusteč ljudstvo na milost in nemilost sovražniku. Kar se tiče sedanjega kralja, je slednji pobegnil, ko se je nahajala armada še vedno na bojišču. Za Karagjoigjem je prišel Miloš Obrenovič. On se je s Turki i bojeval i barantal in turški sultan mu je po-' delil naslov dednega kneza Srbije. Sicer pa je bila vrednost tega naslova skrajno dvomljiva. Sultan je bil zatiralec in tiran. On ni imel prav nič več pravice, imenovati srbskega kneza, kakor bi je imel danes Hitler za imenovanje francoskega kralja. Miloš je bil bogat, sicer pa nepismen kmet kakor vsi ostali Srbi. Zato bi bilo absurdno pričakovati, da bi erb&ki kmetje razvili kakšna globlja čuvstva spoštovanja do Miloša samo zato, ker je sultan iz razlogov, kateri so bili njemu samemu najbolj znani, podelil njemu in njegovim potomcem knežji naslov. Miloš je bil po svoji naiavi tiran. Bil je sicer nepismen, toda pretkan. On je vedel, da denar pomeni moč. Vedel je pa tudi, da se ne bo mogel obdržati na oblasti, ako ne bo delil denarja, ki ga je iztisnil iz ljudstva, z ostalimi srbskimi poglavarji — oligaihi — ki naj bi ga branili v slučaju ljudske vstaje. Toda, tudi če Miloš ne bi hotel, ne bi mogel zadovoljiti "Vse in vsakega, kajti za to ni bilo dovolj denarja, in nekateri premožni Srbi ga povsem enostavno niso marali. Mislili so namreč, da so boljši od njega. Ampak tu je bil prestol, s katerim je bilo tre ba računati. Nihče Miloševih nasprotnikov ni bil namreč dovolj močan, da bi se upal lastiti pravico do trona. Karagjorgje je bil mrtev. Umoriti ga je dal Miloš leta 1817. Toda Karagjorgje je imel sina Aleksandra, ki je prebival na Ogrskem. Oligarhija se je strnila, izgnala Miloša ter posadila Aleksandra na prestol. Tako je postal prvi član Karagjorgjeve dinastije srbski knez, Aleksander ni bil nič prida, zato so ga Srbi ixgnali iz dežele. Sedaj se j§ zopet vi nil Miloš, ki je dal pobiti svoje stare sovražnike, nakar je umrl. Njegov naslednik, knez Mihael Obrenovič, je bil umorjen. Njegov naslednik, Milan Obrenovič, je bil izgnan. Milanov sin, Aleksander, je bil umorjen leta 1903, nakar je bil srbski prestol ponuden in dan Petku Karagjoigjeviču, staremu očetu sedanjega kralja. Seveda, Aleksander Obrenovič je zaslužil biti umorjen. On je bil avstnjski agent. Toda to ne izpreineni ni- česar na dejstvu, da sedanji kralj Jugoslavije, Peter II. njegov oče, Aleksander, in njegov stari oče, Peter I. dolgujejo temu umoru svoj položaj na prestolu. To dejstvo ne dela Kragjorgjevičeve dinastije ne bolj ne manj priljubljene. Zagovorniki "legitimnosti" te dinastije nagla-šajo, da je umor zadnjega Obrenoviča sankcioniralo ali odobrilo ljudstvo, ki je izvolilo Petra I. za kralja Srbije. Ampak če dinastija dolguje svoj prestol ljudski volji, izgublja dinastija pravico do tega prestola v trenutku, ko krši voljo tega ljudstva. In Aleksander I. je kršil voljo ljudstva dne 6. januarja 1929, ko je proglasil svojo diktaturo, Aleksander I. je izgubil pravico do prestola, ko je prelomil svojo prisego, da bo ostal zv6st ustavi iz leta 1921. Mi, Srbi iz Srbije, smo spoštovali Petra ne zato, ker je bil kralj, temveč zato, ker je bil dober rpož. Mi smo ga ljubili, ker je on ljubil ljudstvo. On je bil eden izmed nas. Toda, kdo je Peter II.? On ni Jugoslovan. On ni niti Srb, temveč napol Rumunec. Po vsem tem, kar slišimo o njem in njegovem početju, se zdi, da je nespameten, nerazvit dečko. On misli, da je silno važen. In kako ne, saj se mu vse priklanja! Nihče si ne drzne, nasprotovati njegovi volji. On ne sliši rad nevšečnih stvari, ker ga slednje dražijo. Kraljev pa se ne sme dražiti. In čemu naj bi se dal dražiti človek, čigar letna plača znaša pol milijona dolarjev — ameriških dolarjev? Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta Zgradba naše organizacije Človek je že tak, da se z vso vnemo zavzame za kako stvar šele potem, ko je' temeljito pozna. Zato je zela dobro in pametno, če si od bliže ogledamo sestavo Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Po referatnem zasnutku, ki je bil predložen in soglasno sprejet na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu lani, sestaja Slovenski ameriški narodni svet iz enajstorice izvrševal-nega odbora s častnim predsednikom, nadalje iz osrednjega ali širšega odbora, ki šteje 40 članov in članic, potem iz odbora slovenskega tiska, ki ga tvorijo uredniki, oziroma urednice slovenskih listov v Združenih državah, in pa iz podružnic, ki se jih je do 26. aprila t. 1. prijavilo sedemintrideset. V smislu sprejetih resolucij imata izvrševalni in osrednji odbor v dobi, ko ni kongresa, vse pravice in vso oblast narodnega kongresa, podružnice pa pravico do zastopstva na vseh narodnih zborovanjih Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Izvrševalni odbor vodi vse posle s pomočjo svojega urada v Chicagu in rešuje vse zadeve, ki se tičejo nalog Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Osrednji ali širši odbor ima zaeno z izvrševalnim postayo-davno pravico v času, ko ni narodnega kongresa, in iz njegove srede izbrani, oziroma izvoljeni tročlanski nadzorni odsek i-ma pregledati vsakih šest mesecev poslovne in računske knjige Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Podružnice imajo skrbeti za rclna denarna sredstva, ki so potrebna za izvrševanje svetovih nalog in za vzdrževanje njegovega urada, pa sploh pomagati svetu pri njegovem delu. Članstvo naših podružnic Takšna organizacija, kakor je naša, je le potem močna in krepka, če ima veliko število članstva, ki se zbira in deluje v območjih naših podružnic. Koliko je članstva v doslej ustanovljenih podružnicah, še ne vemo, ker nimamo popolnih poročil o njegovem številu. Le nekaj podružnic nam je doslej naznanilo, koliko šteje njihovo članstvo. Nekaterim podružnicam smo poslali članske izkaznice, ki so kaj praktične ali pripravne in! ki obenem služijo tudi za re-| klamne namene. Ali vsA pa še i nam niso naznanile, koliko bil jih rade. Do dne 26. aprila smo jih razdelili okoli 2,200. Če se bodo vsa naša društva in vse druge slovenske organizacije zavzele za to, da si ustanovijo naše podružnice ter privabijo vse svoje članstvo vanje, bo štela naša ustanova več kakor sto tisoč članov in članic. To bo potem močna in resnična predstavnica slovenskega življa v Ameriki. Kdo bi ne gledal s ponosom in trdnim zaupanjem nanjo!? Delo našega narodnega sveta se bo potem silno razmahnilo in uspehi bodo naravnost imenitni, uspehi, ki bodo prinesli nesrečnemu slovenskemu narodu v stari domovini rešitev, svobodo in združitev slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo. Obhajanje Slovenskega dneva Kakor je bilo oznanjeno v vseh slovenskih listih, je oklical Slovenski ameriški narodni svet dan 18. aprila za SLOVENSKI DAN, ko naj so naše misli poletele v rojstno domovino, kjer zasužnjeni slovenski rod ' ječi pod tujčeva peto, se po vseh svojih močeh čudovito upira sovražnim silam, umira v tistem vsega občudovanja vrednem odporu ter hrepeni po tisti neizogibni uri, ko mu napoči svetla zora zlate svobode in dan tako zaželjenega odrešenja. Obhajanje se je vršilo z javnimi shodi in izrednimi sejami naših podružnic v mnogih naših naselbinah,. Ustanovilo se je nekaj novih podružnic in nabralo precej prispevkov za naš narodni svet. Na teh javnih- shodih in izrednih sejah so govorniki in govornice slikali strašno trpljenje slovenskega naroda v starem kraju ter krepko poudarjali nujno potrebo pomoči, ki mu jo hočemo dati slovenski A-merikanci z delovanjem Slovenskega ameriškega narodnega sveta za njegovo rešitev in o-svoboditev. In sprejemale so se resolucije v smislu onih, ki jih je svetov predsednik Etbin Kristan predložil narodu za vzorec. Podrobnih poročil o tem ob-hajanju žal še nimamo, ko to pišemo. Resolucije, ki so bile sprejete na tistih shodih in izrednih sejah, so nam doslej poslale sledeče organizacije, oziroma podružnice: Podružnica štev. 2 SANS iz Chicaga, podružnica 17 SANS iz Uniontowna v Pen-sylvaniji; podružnica štev. 21 SANS iz Clevelanda; podružnica ^tev. 37 SANS iz Jolieta (tu je bil javen shod, na katerem so ustanovili podružnico); javni shod ameriških Slovencev v Angleško-ameriška konferenca _,................................................................................................— Nedavno se je vršila na Bermuti angleško-ameriška konferenca, na kateri se je razpravljalo o rešitvi narodov v deželah, ki jih je podjarmila Nemčija, Na sliki so angleški in ameriški delegatje. Moxhamu pri Johnstownu v Pennsylvaniji in pa javni shod Slovencev na Evelethu, Minn. Naše gibanje O 17. do 26. aprila so se u-stanovile štiri nove podružnice, in sicer štev. 34 SANS, Presto, Pa., štev. 35 SANS, Gary, Ind., štev. 36 SANS Waukegan-North Chicago,,111., in štev. 37 SANS, Joliet, 111. Od 17. do 26. aprila so poslale svoje prispevke sledeče podružnice; Štev. 9 SANS $9.42; štev. 37 SANS $56.71; štev. 17 SANS $76.00; štev. 2 SANS $50.00 in štev. 11 SANS $52.00. Kakor je povzeti po poročilih iz raznih virov, se baš sedaj snujejo nove podružnice po raznih naših naselbinah, zlasti pa v Clevelandu, v Chicagu in Mil-waukeeju. Nekaj jih je pa že tudi ustanovljenih, a še ne prijavljenih. Naš imenik Zaeno s tem pisanjem bo poslan tudi imenik naših odborov in podružnic vsem slovenskim listom v objavo. Vsi naši listi se prosijo, naj objavijo ta imenik prvič dne 5. maja ali pa čim prej potem in nadalje kar največkrat morejo ali pa vsaj enkrat na mesec. Imenik je stalen, le nove podružnice se mu bodo dodajale vsak teden. V imeniku za ta teden je le 36 podružnic, št.* 37 SANS še ne bo to pot v njem, ker ni še urejena zadeva podružničnih u-radnikov, dasi je bilo podružnica ustanovljena že na javnem shodu dne 18. aprila. Naše narodne organizacije Kakor je že znano naši javnosti, so nekatere naše narodne organizacije na svojih polletnih sejah dovolile vsaka po svojih močeh denarno podporo Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu iz gl. blagajne. Med temi je prva poslala Slovenska dobrodelna zveza v Clevelandu $300.00, kateri znesek predstavlja del dovoljene vsote od $1,000.00. Druga je dne 24. aprila poslala Ameriška bratska zveza, Ely, Minn., $1,000, ki jih je njen glavni odbor dovolil Slovenskemu ameriškemu narodnemu sve tu v pomoč. NEMCI SO ZAPLENILI KO VINASTI DROBI2 V JUGOSLAVIJI Washington. — Švedski časo-pis Ny Dag poroča v neki brzojavki, katero je prejel Office of War Information, da skušajo nacistične okupacijske oblasti v Jugoslaviji zapleniti ves kovinasti drobiž, prav posebno pa oni iz aluminija, da bi tako zadostili "nujnim potrebam" nemške vojne industrije. Urednikova pošta Cleveland, O. — Prireditev Slovenske šole SND. — Bratje in sestre slovenskega rodu, nahajamo se v izredno kritični dobi, ko se na mnogih pozori-ščih bije srdit boj «a zmago demokracije nad krutim nacizmom in fašizmom, ki sta nam j umorila že tisoče in tisoče na-I ših dragih staršev, bratov, se-I ster in drugih sorodnikov v I starem kraju. Mnogo nedolžnih žrtev so nacisti odtirali v suž-nost in se ne ve, če se bodo še kdaj vrnili. Požgali so nam vasi in domove, ljudi razkropili na vse vetrove in domove izropali vsega, kar se je dalo odnesti. Zaprli so nam na naši rodni zemlji vse slovenske šole in jih nadomestili z nacističnimi in fašističnimi, v katerih sedaj nam zastrupljejo naš mladi novi rod. Ameriški Slovenci smo še tako srečni, da lahko nemoteno vodimo Slovensko šolo, v na-Išem slučaju Slovensko niladin-! sko šolo S. N. Doma, v kateri I se še vedno poučuje nemoteno j slovenski jezik. Naša slovenska j šola je svobodna, za kar mora-imo biti hvaležni gostoljubnosti I ameriške vlade, ki temelji na I podlagi širokogrudne demokra-I cije, kakoršne ne uživajo bratje I in sestre onkraj morja. I V razrede Slovenske šoli? SND prihaja še prilično zadovoljiv oštevilo učencev, ampak z ozirom na veliko število v Clevelandu bivajočih Slovencev, je število učencev mnogo prenizko. žalostno je, ko smo tako mlačni napram svojemu slovenskemu jeziku v tako kritičnih časih, ko nam na debelo sovražniki morijo naše ljudi onkraj morja, da se tukaj ne po-služimo v večji meri prilike, da bi se naši otroci priučili slovenske besede v Slovenski šoli SND, ki jim utegne zelo koristiti v bližnji bodočnosti. V nedeljo 23. maja popoldne ob 3.30 priredi Slovenska šola S. N. Doma svoj običajni spo-mladni varijetni program. Zvečer bo ples, pri katerem igra John Pecon's orkester. Vstopnina za popoldne in zvečer jej samo 50c. Vljudjio vabimo občinstvo, da se te prireditve ude-, ležite. I Erazem Gorshe ŠKRAT Domača fronta Tale no\ica zato prišla ^ ; kolono, da vedeli, da J moj dober pf' te i. Tony Y kovšek, čar na Addg Rd ie ^ \ •' nčet^ svojega L ovrenca . kovška v w;; šnico zadnP . strani naj va v miru' $ kor sem koledarju, u v soboto Prisland Ca .jj veselico v j; (To so od SžZ.) Če reče^n se vidimo, potem sem že ^ povedal. * a če nisem zmerom Clairju, pa je prec "yin. Zadnjič me ni bilo eno u pa je že nekdo z mašino P psa. * !fi# Na veliko nedeljo smo li samo v Good Time Ca St. Clair Ave. pri Kosic"' god je bilo vse zaprto- ' at ^ mo natreskani samo en m) Sedaj, ko smo regis-vi sko bodo ženske vedele- mesec. Drugače bomo P® računali, saj veste, da vse na "pointce. Joe PAVELICEV LIST O y NA HRVAŠKEM poS' poi .rs)' BOSNI Pavelicev list, Nova [•»t' ska, je poročal koncem ja naslednje: č«'' "Italijanske in so začele z aktivnimi oF ^ f lAi v oblasti Like in Kr ^ njihovo delovanje j® .j^ii ^ zvezi z operacijami j hrvaških čet v Kordi^^ if' sti in v zapadni Bosni- redno težkemu ozemlja bil), temu odporu sovažnika, okrajih Moča, Udbin®- ^ Lapad in Kulen vakui gan in razpršen. Tudi severnozahodne Hrva® ' velika vojaška aktivi^^^^oiJi' sovražnik razpolaga 2 p/ ... . v. ■ tnOO^'" ticnim orožjem m se nadaljujejo. je ^ Zagrebu o jiC "Preki sod v pet obsodil na smrt munistov." DVOJE hrvaških TAL porušenih nacistov ^ WASHINGTON-teijnik. Trots Allt. ^ članku, katerega je P ^ kim prejel Office gA formation, da je nei«® rija do tal porušila kih vasi Ladjevci i'^ jiiK' ter da je bila ob tej P ^ smrčena večina prebil ' je bilo maščevanje z® tf* ^ : no iztirjenie nem^kep ^^ portnega vlaka, v BONDS "poginilo mnogo jakov". švedski teo jjffJ da je le par ljudi i^ uspelo pobegnite v žf" _1. maja, 1943. ENAKOPRAVNOST (STRAN 3, Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič iLU "Kaj je tebi Ognjena Marija, ti mene na slabo pot zavajaš?" "Nikar se ne huduj Tomo," odgovori Ognjena Marija — "nego slušaj, kaj ti povem: — ^ojdi med igralce!" "Ali kako bi to meni pristo-jalo?" vprašam Ognjeno Marijo. "Ti kar pojdi, meni na Iju-odgovori Ognjena Marija ^ Se mi tako hudomušno na.-smeje in me vščipne v lica, da 'lisem vedel, kaj naj storim od sramote. Zažugam ji, da jo bom dan zatožil rektorju bp-goslovja. Nato se sladko na-®®ieje in mi reče: Tomo, Tomoc poglej me malo bolj!" . Ko jo natančneje pogledam, kaj videti: To ni bila Og-ftjena Marija, nego igralka Len-tista, ki igra vse diavolske in ki se zna tako satan-nasmejati. 2daj vidite, stvar je dotila či-drugo lice. Prosil sem Boga, mi odpusti, ker sem mislil. da Ma: Je prišla k meni Ognjena to sem mislil zato, ker bil navajen sanjati o sam;h ®^etnikih. Drugi dan pa srečam ^alko Lenko, ravno tako oble- kakor Ognjena Marija. In mislim, mogoče je to božja ®^redba. Lenka se mi nasmeje, ^' tako ljubko, kot bi mi hotela reči: Ne bodi neumen Tomo, tem-pojdi med igralce!" Gledališko društvo je kmalu iz našega mesta, ali meni ]e vsako noč sanjalo o Len- včasih tudi o rektorju. Na- ^^zadnje je to tako vplivalo ^e, da sem bil prepričan, da Sveti duh razsvetli, da je , ^^redba božja in tako sem J, . . . Napisal sem pismo ^^:atelju onega gledališča, ki Je, kot vidite, povoljno od-sovorij" h^^°Soslovec Toma utihne in oža Nedeljka, ki mu je le-^eskrbno v naročju in mu gledal naravnost v oči, kot da tudi on posluša Tomovo pripovedovanje. Gospodična Elza, ki je z največjo pozornostjo poslušala Toma, se hudomušno nasmehne — tako kakor Ognjena Marija — in pristavi, ko je končal Tomo svoje pripovedovanje: "Zdaj razumem, gospod Tomo, zdaj razumem." "Prosim kaj razumete?" vpraša Tomo preplašen. "Razumem božjo naredbo; vi ste se zaljubili v igralko Lenko." "Kdo, jaz?" vpraša Tomo in zardi do ušes, ker niti sam ni verjel tega. "Le priznajte!" "Ali tega nikakor ne morem priznati, ko pa ni res," se začne braniti bogoslovec Tomo, ki se mu je šele zdaj razjasnila ta strašna istina. "E, glejte," nadaljuje Elza hudomušno, "vi že zardite, ako omenim le njeno ime." "Čigavo ime, prosim vas?" "I, Lenkino, ne pa Ognjene Marije." I "Ne vem," nadaljuje Toma v 1 zadregi in bi skoraj izpustil Nedeljka iz naročja. "Poslušajte, priznajte mi, pa bom zvečer povedala vse gospodični Lenki, ker moram tudi jaz prenočiti v tem mestu. Priznajte mi!" "Ne vem, kaj naj vam priznam; ne morem reči, da jo ljubim, ali čutim, nekaj čutim, čutim neko čuvstvo in to čuvstvo me muči, mi gre po vsem telesu, to čuvstvo čutim v srcu, v duši, v žilah, v prstih, to čutim v rokah ... " In tu Toma pretrga pripovedovanje, ker začuti v resnici nekaj v rokah, ali to nekaj ni bilo Tomovo, nego Nedeljkovo čuvstvo, ki se je pa nekoliko razlikovalo od Tomovega. Gospodična Elza se namrdne, kočijaž začne psovati, a bogoslovec Toma napravi jako žalostno lice, gledaje včasih v A MESSAGE FROM GLADYS SWARTHOUT > QjdZ ^J2J^ cL/ug '>0^ J 'yjo! gKluf iste XJoA U. S. Treasury DcpU Ameriški vojaki in kitajski o+roci nost, ki je bila tvoj madež in tvoje znamenje? Kako izžeta betežna so telesa, kakor od tež- spal, in se ne boš vzdramil ni- ■ solnce je lilo na polje svoja vro-koli več, ker mir bo tam spodaj, j ča jezera in polje je soplo tež-nad teboj pa strah in bridkost. I ko od življenja in izobilja. Nad kih bremen utrujena, celo tele-:— Kaj mežikaš, tovariš, tako.njim je krožilo dvoje lačnih Na sliki vidimo skupino ameriških vojakov v Kitajski, ki so se sprijaznili z domačim otroci, katere sedaj hranijo Pridobivanje titanium rude sa nedoraslih otrok. Pogled se [plah in osupel? Odkod se ti je umika plah, glava klone, korak bilo zableščalo? trepeee in omahuje. Od blizu jih poglej — to niso sence. Nagni Sredi polja, šumečega v solnce zamaknjenega, je stala mla- se — čuješ njih glas ? Komaj, da ženska, kmetica. Obraz ji je razumljivo, zamolklo, plaho mr- j bil koščen, širok in temno zago-mranje, kakor iz grobov; bolest, | rel, razodeval je tisto tiho moč, ki si ne upa razločno iz grla do ki se ne pozna in ne baha, si ust, zato je ni človeške besede, | naloži breme sama in ga nosi ki bi jo naglas oznanila. "O brez nečimemosti, brez solze in mati — o domovina!" — Kam | vzdiha. Poleg kmetice je stalo so se bili namerili vsi hkrati? dekletce, natanko materi po- Nemirni, še v svoji utrujenosti nevzdržni. Tod ne drži pot nikamor, ne ceste, ne steze ni! "Le poti — poti!" Samo iz te dobno; široka lica, zagorele od komolca gole roke, bistre oči, odsevajoče mladost in veselo moč. Obe pa sta bili kakor u- noči iz te bolesti, iz dvoma in topljeni v opoldanski poletni rmalodušnosti — kamorkoli. Ali žar, bili sta blizu in bili sta da-poznaš to melodijo, tovariš? Na- Teč, povsod in nikjer. vran, izgubilo se krakajoč na obzorju. potiva se še midva, kakor nama gode ta slepi godec. Ženska, ki je bila sklonjena nad srpom, je vzdignila život in Na nebu je zaplamenelo po-; glavo, zasenčila oči z dlanjo, letno solnce v svoji mogočnosti, j strnila črne obrvi ter se ozrla Zrak odmeva od pesmi, pesmi mežika je preko polja. Prav ta-njegovih žarkov, je do vrha ko je storilo dekletce, gledalo poln njegove zlate glorije. je srepo in reklo; "Vrane so — Titanium rudo, ki so jo prej dobivali iz Indije, pridobivajo sedaj v Adirondack hribovju v državi New York. Na sliki vidimo truke, s katerimi odvažajo to rudo. Žr+ev kenguruja Toliko, da ta glorija ni popila dvoje senc, ki sta se bili ponevedoma utrnili izpod noči in blodita izgubljeni tod in ondod. Prozorno telo se nestalno topi in ziblje, tenke noge se komaj dotikajo tal. Ozri se naokoli, tovariš moj blodni, po tej lepoti, ki ji na svetu ni enake — za naju ne, ker najino srce jo j§ ovenčalo. Kamorkoli se ozres — na planine tam, ki so v solncu bela solnca, na gozdove pod njimi, ki spe, od luči omamljeni, in še v sanjah na tihem prepevajo, na te holme, ki se vrste v zelenem j vencu, sama sveta božja pota, na polja, od nebes blagoslav-Ijena, v devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoča, na loke in senožeti, na vasi, ki jih komaj Tovariš moj izz ranih let, o- i razločiš od samih migljajočih trok mojega trpljenja, vstani iz j belih plamenov — povsod, ka-groba, kličem te. | morkoli se opreš, je tekla zi- Komaj sem ga poklical,. je: ^^''ka tebi, meni in vsem, ki so najinega srca, lica in imena. In pomisli, če je pomisliti mogoče, vse te lepote ne bo več, nama tai Ker je imel hlače na oknu, bi se bil skoraj zgrudil od strahu; skril se je za peč in vprašal: (Dalje prihodnjič J ^ IVAN CANKAR; V POLETNEM SOLNCU stal pred menoj, ves kakor je bil pred dvajsetimi leti, pol člo-Na gornji sliki je amerišfci; vet;-pol senca; telo sključeno, letalec, major McCullar, ki je prezgodaj utrujeno, kakor da' več. Vstal boš nekoč iz gro- pri odletu š svojim bombnikom nikoli mlado ni bilo; obraz bo-a; Avstraliji zadel ob nekega in vel, oči globoke, nemiren kenguruja, kar je 'povzročilo, | pianien, ki ga je kvišku zagnal da so eksplodirale bombe na; y giobočino potisnil vsak ra-letalu in povzročile njegovo, J10I Mnogo je takrat hodilo smrt. j takih ljudi in takih senc po na- , • „ sih krajih; nekateri so ziveU SVOJO pest, včasih pa na belei •' ' v J . I pravo, resnično, telesno zivlje- piketske hlače, ki so bile zdaj, . ^ ^ J , 1-4, u • 1 «-■ nje, ce se nestalnemu tavanju podobne generalstabm karti z: ^ . , •' ,. . , , . i. 1 ■ • iiPO megli, mrazu m mraku pra-vsemi zalivi, lukami, otoki inl^. v.. , , polotoki —^ življenje; vecji del pa so bih ^ I le blodne prikazni, le sanje spla- Morali so ustaviti voz, da pre-, šenih src. Vsi, ljudje in sence, vi jejo Nedeljka in zbrišejo To-1 so poginili kmalu, izgubili se mov blagoslov. Z umirjenimi! bog ve kam, ugasnili kakor sve-čuvstvi sedejo nazaj na voz in j. če pod jutro; grobovi so po-| krenejo dalje in kmalu nato je; zabljeni, imena domalega toliko voz priropotal na kamenit tlak j da je ostal spomin. in zadrdral skozi živo sejmišče, | Dvajset let si mirno počival, dokler se ni ustavil pred krčmo: tovariš in prav je bilo. Kakor I bežen somrak si bil med dvema I zarjama, ne včeraj, ne danes, : ne jutri, bil si most — popotnik 1 stopi na drugi breg in se ne I zmeni več za most, vseeno mu ba, hodil križem po svetu, iz-praševal ljudi: . "Povejte, ljudje, pokažite mi kraj, kjer je tekla moja zibelka." In nikogar ne bo, da bi ti povedal, še tvojega jezika ne bodo razumeli, nikar tvoje žalosti. Povrnil se boš, kjer si všš — krš — kra!" — Ženska si je otrla čelo in Fica, oddahnila se je, nato se sklonila nad srp; in spet je prav tako storilo dekletce. Kje si tovariš, kam si utonil, kaj te je popilo? Senca je izginila, tiho, kakor je bila vstala iz groba. Poletno angleški list o jugoslovanskem odporu Važni londonski list The Evening Standard, je priobčil dolg članok z naslovom: "Jugoslovanski partizani nadaljujejo svojo borbo". Revolucija natančna zgodovina tega preobrata še hi napisana: "Najvažnejši rezultat te jugoslovanske revolucije je razvoj upornosti in ponosnega duha, ki je razvnel in navdal z borbenostjo in hrabrostjo one prve partizane, ki so kmalu po zlomu začeli napadati nemške in italijanske posadke po deželi. Ta borbenost jih tudi še nadalje krepi — zato kljub strašnim izgubam in težkočam vstrajajo v svoji borbi. "Pred očmi imajo le en jasen cilj: osvoboditi hočejo svoj narod in mu zagotoviti lepše življenje v bodočnosti. Izvojevati si hočejo svoboden pohtični sistem, v katerem bodo živeli; doseči hočejo, da se nikdar več ne ponove napake, ki so jih v njihovi lastni zemlji obsodile v suženjstvo." HELP FINISH THE JOB O 55^^ $1%- •rrrK- v c~r- I. 8. Trtwury Dept. WSS 722E Courtesy Stockton. Calif. Record ♦ ♦ I V Y pri "Zlatem levu." ENOINDVAJSETO POGLAVJE Strašna noč Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo ^^stopniki "Enakopravnosti" to"čno in zadovoljijo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-^anju novic, ako jih pozovete, da se pri vas Oglasijo. Za »t. clairsko'okrožje ter za newburSko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. Za collinwoodsko in euclidsko okolico: Mr. John Stebla}, 1145 E. 169 St., IVonhoe 4680 . v „ , , „ • „ je, ce ostane ah ce razpade. Bil je ze somrak, ko se je u-r ' . , . 1 „.,1 Prav je, da si počival. Zdaj i stavil voz pred "Zlatim levom ' ^ . v , v 1 , - tovariš, pa pojdi z menoi, cu- I kremo druge vrste, ali važne za-: , . \ v ., , , , , . 1 i do precudno bos videl. Strah to, ker daie v njej zdaj pred-1 . , j'i-v, , .. „ >te je ljudi? Nikar. Nic se ne stave gledališko društvo pod u- ' J TD J- boj, da nosis preveč očitno na pravo gospoda Radisava Stan-1 , , j v ^ . 1 ' ^ dlani bledo malodusnost svoje- % ❖ <• I t Y Y I Y I ga srca. Da ti prejasno sije iz . kovica. Krčmar ie bil ravno pri vra- ^ , , , r,, . ,oci bridkost m sram voiscaka tih, ko je zlezla Elza z Nedelj-; . j u- ^ , kom in bogosloveo Toma z vo-'za; ko jih je opazil, je pljunil, ' rekel nekaj grdega ter izginil : skozi vrata. To pa najbrž zato, j ker je mislil, da so tudi oni i-jgralci, on pa je od tedaj, ko je I društvo pri njem^u igralo in se ' oblačilo, strašno zasovražil ta i vzvišeni poklic. I Tudi hišna jih je sprejela ki meča nima, da bi udaril — in: ki ne ve, kam bi udaril, če bi i meč imel. Da je na tvojem rdz-bolelem obrazu prehudo razgaljena tvoja najtišja, najčistejša, i tvoja edina lubezen, tako da ka-' že svetu nagnusne pljunke na i svojem svetem licu. Nič se ne ; boj! Izprehodiva se, čudo pre-I čudno boš videl. Ker zdaj, tova-z, riš, je napočil tvoj čas; zdaj. Ako iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV velikim nezaupanjem; nazadnje' somrak, si se nagnil v svojo I HO dobili sobi, in sicer Elza so-' pravo zarjo, si se vtelesil v nji. ,bo štev. 7, a Toma sobo štev.', — Ozri se na desno — pojil. Šla sta takoj na delo: Elza|islušaj na levo. — Ali se ti ne je previla in nasitila Nedeljka, zdi, da gledaš vase? Da se raz-a Toma je opral hlače, da jih odeva skrivnost tvojega trplje-pozneje posuši in se spodobno *1-'. Ti ■ WOVM L0N& ' Hoo . , ■&SEH ?LAVlN6? I Dm Hc>\>' EVER HOWD A RoiAk, . FLUSH ? i A'^WAU' "2?? NoFp, t>o Hoo Even E*?EcT-n'o GET OHE r OrtKEAHl • U)WEH XhE ■ ^ -»41' ]