lm
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-invest.si
D INVESTo
.0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
^ IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
ZA VSE VRSTE OBJEKTOV —► PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^ TEHNIČNO SVETOVANJE ^ NADZOR NAD GRADNJO OBJEKTOV ^ NOVI KATALOG STANOVANJSKIH HIŠ
Ptuj, petek, 26. oktobra 2012
letnik LXV • št. 85 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
Danes priloga
Šport
Nogomet • Slaba popotnica za povratno srečanje; v nedeljo v Kidričevem Mura O Stran 13
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NAGRADNA IGRA
Štajerski TEDNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD
(' BG4UTY ^ WORLD
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po mestni občini
Ptuj • Na velike investicije bo treba za nekaj časa pozabiti O Stran 2
Po naših občinah
Kidričevo • Čas
debelih kravje že zdavnaj minil
O Stran 6
Štajerski
Ptuj • Rokometni Pokal Slovenije
Drava spektakularno med najboljših osem
V športni dvorani Ljudski vrt je na rokometnem spektaklu osmine finala pokalnega tekmovanja znova zadišalo po starih zlatih časih, ko je ptujsko moštvo nekaj pomenilo v 1. ligi.
Srečanja med Dravo in Rudarjem so bila vedno polna naboja in negotova, nič drugače pa ni bilo niti v sredo, ko je pred skoraj polno dvorano (več kot 200 gledalcev) domača vrsta s tesno, a zasluženo zmago dosegla največji uspeh v novodobni zgodovini kluba in se uvrstila med najboljših osem ekip v pokalnem tekmovanju. Zadnji napad Drave je z zadetkom 20 sekund pred koncem uspešno sklenil Maroh (28:27). Gostom je ostalo še nekaj sekund za zadnji napad, strel najizkuše-nejšega igralca Rudarja pa je prav v zadnji sekundi ubranil izjemni vratar Grm, ki je med drugim ubranil kar štiri se-demmetrovke! Uspeh mladih Ptujčanov je vreden še toliko več, ker so med osmerico najboljših v pokalu edini niž-jeligaš, preostalo sedmerico namreč sestavljajo izključno 1. A-ligaši: Gorenje, Celje PL, Cimos Koper, Maribor, Trimo, Sviš in Izola.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Slovesnost v čast prostovoljcev
Zaradi njih je svet lepši
V torek zvečer je v Beli dvorani v Ormožu potekala slovesnost s podelitvijo priznanj prostovoljcem Rdečega križa, ki skrbijo, da ta humana dejavnost sledi izzivom sodobnega časa in ohranja veljavo. Prireditve se je udeležil tudi podžupan Branko Šumenjak.
V Območnem združenju Rdečega križa Ormož je aktivnih deset krajevnih organizacij, v katerih sodelujejo prostovoljci, ki ostajajo anonimni za širšo javnost, to so tisti, ki so vedno pripravljeni pomagati s svojo voljo, znanjem in podariti čas drugemu. Na ormoškem Rdečem križu so se odločili, da se jim na rojstni dan svoje organizacije, 23. oktobra, oddolžijo s primerno slovesnostjo, kjer so prvič podelili tudi priznanja. Tako so se želeli zahvaliti dolgoletnim aktivnim članom in morda tudi spodbuditi delovanje prostovoljcev. Podelili so dve nagradi za humano delo na terenu pri izboljšanju bivalnih razmer občanki. Zahvalne listine so podelili desetim posameznicam in posameznikom, podjetju Ortrade,
d. o. o., Osnovni šoli Ormož in Osnovni šoli Stanka Vraza. Posebna priznanja so za svoje delo prejeli Štefka Šoštarič, Slavko Meško in Marta Peršak. Posebna priznanja so prejele tudi dolgoletne članice organizacije Pepca Gerlovič, Slavica Šumak, Marija Krstič in Marija Topolovec, ki so svoj prosti čas več kot 40 let darovale za krajane in Rdeči križ. Posebno priznanje je kot dolgoletna aktivna mentorica mladih članov Osnovne šole Sveti Tomaž ter aktivna članica Krajevne organizacije Sveti Tomaž prejela tudi Zvonka Lalič, ki s svojim delom in osebnim zgledom pripravlja mlade za delo na humanitarnem področju.
Slavnostna govornica Milena Zorčič, predsednica RKS OZ Ormož, je spomnila, da
je to predvsem praznik tistih ljudi, ki delajo in so delali z dušo in srcem za to organizacijo, in to ob različnih urah, v
svojem prostem času, v lepem in slabem vremenu, ko so bili dobre ali slabe volje. »Prosto-voljstvo je dar, ki ga damo dru-
Foto: Viki Ivan usa
Na slovesnosti so podelili zahvalne listine in posebna priznanja prostovoljcem; izročila jih je Milena Zorčič, predsednica RKS OZ Ormož (v sredini).
gim, ne da bi kaj pričakovali v zameno, saj se nam vse samo poplača z zahvalo, nasmehom, notranjim zadovoljstvom in mirom, ki ga doživimo v sebi in nas osreči. Pomembno je, da se ne sramujemo svojih čustev in se veselimo z drugimi in sami. Vedno lahko pomagamo in dobili bomo pomoč, če jo bomo potrebovali. Delovati je treba tako, da osrečujemo druge, ker smo tako tudi sami deležni te sreče. Tako duhovno rastemo in pridobivamo izkušnje, ki nam bodo v prihodnosti pomagale. Veliko pa je tudi starejših prostovoljcev, ki nam vlivajo samozavest s svojim zgledom. Zaradi njih je svet lepši in bolj prijazen, zaradi prostovoljcev, ki čutijo in začutijo stisko drugega in jim je v veselje pomagati drugim,« je poudarila govornica.
Zbrani so lahko uživali v kulturnem programu, kjer so nastopile Ana Vaupotič, Eva Šantic Zadravec, učenka Eleonore Bruk, in Nika Novak, učenka Helene Verbančič. Obe učenki Glasbene šole Ormož je na klavirju spremljala Tatjana Petek.
Viki Ivanuša
Ptuj • Z 22. seje mestnega sveta
Na velike nove investicije bo treba za nekaj časa pozabiti
Oktobrska seja mestnega sveta je bila 22. oktobra, na njej pa so ptujski mesni svetniki razpravljali o 13 točkah dnevnega reda. Opravili so prvo obravnavo predloga proračuna za leto 2013, ki je na odhodkovni strani debel dobrih 29,148.000 evrov, na prihodkovni pa dobrih 27,562.000 evrov; zadolževanje iz naslova investicij za novo proračunsko leto ni predvideno.
Foto: Črtomir Goznik
Novi vrtec Mačice bodo uredili v Raičevi ulici 14, še en nekdanji šolski objekt bodo uredili in naselili z najmlajšimi. Dela naj bi začeli prihodnje leto in jih dokončali leta 2015.
Posredni proračunski uporabniki in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je MO Ptuj ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv, se bodo lahko v letu 2013 zadolžile do skupne višine milijon evrov po vsakokratnem sklepu mestnega sveta. Omenjena zadolževanja pa se ne štejejo v največji obseg zadolževanja občine. Za odplačilo dolga morajo imeti tudi zagotovljene neproračunske
vire. Glede na državne usmeritve morajo biti občinski proračuni restriktivno naravnani. Načrtovana politika MO Ptuj pa se pri tem ne bo spreminjala. Osnova so sprejeti razvojni programi MO Ptuj s prioritetami, z upoštevanjem načela uravnoteženega razvoja, pri čemer imajo prednost projekti s čim večjim deležem pridobljenih evropskih, državnih in zasebnih sredstev, ob upoštevanju načela solidarnosti.
Luknjo med 27 milijoni prihodkov in 29 milijoni odhodkov oziroma manjkajočih 1,586 milijona evrov bodo pokrili iz kredita, ki so ga v višini 5,5 milijona najeli nedavno, deloma pa tudi iz presežkov prejšnjih let. Javna razprava bo trajala 30 dni, začela pa se je z dnem objave predloga odloka o proračunu MO Ptuj za leto 2013 z vsemi dokumenti na spletni strani MO Ptuj. Gradivo o proračunu MO Ptuj za leto 2013 pa je v uradnih urah MO Ptuj zainteresiranim na voljo tudi v sprejemni pisarni. V tem času se bodo mestni svetniki temeljito posvetili sleherni proračunski postavki, do konca oktobra pa naj bi si nalili čistega vina glede prednostnih investicij v prihodnjih letih. Izpolnjujejo namreč anketo o predlaganih prednostnih projektih za obdobje 2012-2018.
Gre za najnižji načrtovani proračun v obdobju župa-novanja Štefana Čelana, ki je 2010. dobil tretji mandat za vodenje MO Ptuj. Po njegovih besedah gre bolj ali manj za preživitveni proračun. Ni skrival razočaranja, da so še med pripravo gradiva za proračun za leto 2013 prejeli dodaten dopis vlade, s katerim jim je prihodke še dodatno znižala za več kot 200 tisočakov. Ker gre za preživitveni proračun, jim po pokrivanju zakonsko predpisanih obveznosti ne bo ostalo kaj dosti za nove inve-
sticije. Prednostno bo treba končati tiste, ki so se začele že v preteklosti.
Že v pripravah na proračun 2013 so se najbolj posvečali projektom, za katere bi bilo mogoče pridobiti tudi kakšen evro iz evropskih skladov, državnega proračuna in zasebnih virov. V predlogih proračunov za naslednji dve leti naj bi MO Ptuj obdržala vse proračunske postavke, v celoti naj ne bi bil črtan nobeden od pomembnih projektov. Za nekatere izmed teh projektov, katerih dinamika se zelo odmika, so predvideni zelo nizki izdatki, to pa pomeni, da se bo treba v mestni hiši na Ptuju zelo potruditi, da bodo uspešni še s kakšnim premikom pred sprejemom državnega proračuna. V nobenem primeru se ne bi smel ustaviti projekt novogradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka ne glede na to, da se ga v sosednjih občinah oziroma nekaterih soustanoviteljicah šole otepajo, prav tako bi bilo treba nadaljevati dela na II. fazi podtalnice, za katero naj bi bilo v državnem proračunu v tem trenutku zagotovljenih le dva tisoč evrov, treba bi bilo izpeljati tudi projekt nadgradnje CERO Gajke in narediti nekatere cestne povezave. V tem trenutku boljše kaže nadaljevanju del na cesti skozi Podvince, ne pa nadaljevanju del pri projektu Slovenskogoriške ceste, kjer so pričakovali razpis za
II. in III. fazo. Restriktiven pa je tudi proračun MO Ptuj za leto 2014, v katerem je predvidenih 26,4 milijona evrov prihodkov, odhodkov za 26,7 milijona evrov, primanjkljaj pa v višini 300.000 evrov.
Mestni svetniki so tudi spremenili pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin, ki bo začel veljati 1. januarja 2013 in na podlagi katerega bo za pokrivanje materialnih stroškov po posameznem svetniku mesečno na voljo 78,87 evra oziroma 10 odstotkov manj. Prvega januarja 2013 bo začel veljati tudi sklep o financiranju političnih strank v MO Ptuj, po katerem bo MO Ptuj za posamezni glas, prejet na zadnjih lokalnih volitvah, od tega datuma naprej namenila 10 odstotkov manj ali za 0,40 evra, zaokroženo na dve decimalni mesti, manj kot doslej. SDS, ki ima v mestnem svetu 10 svetnikov, je doslej prejemala 1258,84 evra, po novem pa bo za prejetih 2861 glasov 1114,40 evra. Še vedno bo za delovanje iz mestnega proračuna glede na volilni izid
leta 2010 prejemala Slovenska nacionalna stranka, prejela je 244 glasov, za kar ji pripade mesečno glede na spremenjeni sklep 97,60 evra. Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, se je po odločitvi mestnih svetnikov znižala, čeprav se nekateri niso strinjali z znižanjem za garaže. Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov, se znižuje za 10 odstotkov, za to pa so se v MO Ptuj odločili zaradi slabega ekonomskega položaja, ki je še dodatno prizadel mestno jedro. Po novem, od 1. novembra dalje, bodo najemniki poslovnih prostorov in garaž v lasti MO Ptuj plačevali za 10 odstotkov nižje najemnine. Predvideni izpad na letni ravni iz naslova najemnin za poslovne prostore in garaže je ocenjen na 54.470 evrov, letos naj bi se iz tega naslova v mestni proračun nateklo 544.700 evrov.
Mestni svetniki so na 22. seji potrdili tudi dva dokumenta identifikacije investicijskega projekta, in sicer za vrtec Mačice na lokaciji Raiče-va 14 in za sanacijo opornega zidu ter ureditev parkirnega platoja ob knjižnici Ivana Potrča. Novi vrtec Mačice, ki se je z omenjenim projektom dokončno poslovil o lokacije ob Osojnikovi cesti na Ptuju, bodo uredili s sredstvi proračuna MO Ptuj in ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Identifikacijski dokument je osnova za prenos objektov nekdanje mehanične delavnice in parcel na Raičevi 14 iz lastništva države kot neodplačni prenos v lastništvo MO Ptuj. Investicija v vrtec Mačice je uvrščena v proračun MO Ptuj za leto 2012 in načrt razvojnih programov za obdobje 2012-2013. MO Ptuj je že naročila izdelavo začetne investicijske dokumentacije. Predvidoma naj bi investicijo začeli v letu 2013 in jo dokončali do 2015. Stala naj bi dobrih 4,103.000 evrov. Za obnovo opornega zidu in ureditev parkirišča ob knjižnici je investicijska dokumentacija že v fazi izdelave, zanjo pa se pridobiva tudi gradbeno dovoljenje. Projekt je ocenjen na 117.589 evrov in se bo izvajal s sredstvi proračuna MO Ptuj. Začeli naj bi ga že letos in ga dokončali v letu 2013.
MG
Uvodnik
Kaznovani zaradi varčevanja
Čeprav sem še nedavno slišal oguljeno frazo »Oktober je dober« in čeprav je ta mesec med drugim namenjen tudi varčevanju, me je pred dnevi, na srečanju upokojenskih prostovoljcev, presunila zgodba starejše upokojene znanke, ki se mi je potožila, da jo je država s sprejetjem varčevalne zakonodaje zaradi njenega varčevanja nesramno kaznovala. Ker se približuje osmim križem in ker se zaveda, da se njena biološka ura počasi izteka, ji je ob dejstvu, daje eden od njenih otrok še vedno brez zaposlitve, drugi pa z nizko plačo komaj preživlja štiričlansko družino, ob številnih odrekanjih nekako uspelo, da je v dobrih desetih letih sama privarčevala za svoj pogreb. Blizu dva tisočaka ima na knjižici, toliko, da bo zadostovalo tudi za sedmino. Pa je v začetku leta, kmalu po sprejetju zakona o dajatvah iz javnih sredstev, doživela krepko življenjsko razočaranje. Svojo dobronamernost je namreč drago plačala, saj so ji sporočili, da bo zaradi privarčevanega denarja na knjižici izgubila dodatek, ki ga je prejemala kot izgnanka, in varstveni dodatek. Sicer sva v pogovoru oba ugotovila, da kriza neusmiljeno udarja po žepu vsevprek, a hkrati tudi, daje v podobnih primerih, kot je njen, ukrep vlade nedopusten, skrajno nesramen in žaljiv.
In če temu dodamo, da je s sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ podobna zgodba doletela okrog 26.000 slovenskih upokojencev in jim znižala pokojnine, potem je mera verjetno polna. Zato je naravnost neverjetno, da so v začetku tega tedna, ko seje v parlamentu odločalo o popravku spornega 143. člena zakona, ki je med množico sprožil toliko nejevolje, proti sprejetju glasovali tudi poslanci stranke, ki seje pred volitvami in si upa še zdaj deklarirati, da je vedno na strani upokojencev. Nesramno in nedopustno. Vlada sicer po tihem obljublja, da bo poskušala zakon omiliti vsaj za okrog 8000 borcev, izgnancev, internirancev pa vojakov in uslužbencev organov za notranje zadeve. A po vsem tem, kaj in kako seje do zdaj vse dogajalo in sprejemalo, brez konsenza socialnih partnerjev, težko verjamem, da ji bo uspel ta podvig. Kajti izkušnje iz naše polpretekle zgodovine dajejo vedeti, da je popravljanje krivic vedno zelo težko in tankočutno. Vsi, tudi upokojenci, vedo, da je pokojninska reforma nujno potrebna, vendar ne le na njihovih plečih. Varčujmo vsi in povsod, tudi pri plačah direktorjev, nagradah nadzornikov, stečajnih upraviteljev. Vlada in ministri pa so tako in tako nedotakljivi.
Martin Ozmec
Popravek
V članku z naslovom Prenos okoljske in energetske politike, ki je bil objavljen v 84. številki Štajerskega tednika 23. oktobra, smo napačno povzeli obvestilo, da so PP obiskali gostje iz Srbije. Pravilno se glasi, da so bili na obisku gostje iz Republike Srbske. Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • Pogovor s predsednikom GIZ svečarjev Slovenije
„Ministrstvo naj raje ozavesca ljudi!"
Igor Peter, direktor zasebnega podjetja za izdelavo sveč s Pobrežja v občini Videm, je od letos pomladi tudi direktor novega Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) svečarjev.
Po Petrovih besedah je bila ustanovitev GIZ tudi ali predvsem posledica za sve-čarje negativne medijske akcije kmetijskega ministrstva „Prižgi svečo manj", sicer pa je glavni cilj združenja dvig učinkovitosti svečarske dejavnosti in skupen nastop v javnosti: „Ob tem je bistveno usklajeno komuniciranje s širšo javnostjo in s tem z našimi potrošniki, ki jim mediji
pošiljajo zavajajoče informacije in interpretacije v zvezi z okoljskimi temami. Ravno zaradi negativne propagande v oktobru, ki za svečarje pomeni vrhunec letne prodaje, je nujno, da v tem času nastopimo skupaj in javnosti predstavimo tudi drugo plat zgodbe. To pa je, da je za sveče v Sloveniji dobro poskrbljeno in da imamo edini na svetu vzpostavljen sistem
Od tod in tam
Ljutomer • Srečanje 70-letnikov in zlatoporočencev
Društvo upokojencev (DU) Ljutomer tradicionalno pripravlja slovesnost za člane društva, ki v tekočem letu praznujejo 70 let starosti, hkrati pa se s simboličnim darilom spomnijo še zlatoporočencev. Nedavno se je v društvenih prostorih na Ormoški cesti v Ljutomeru na družabnem srečanju zbralo 26 70-letnikov, ki jih je nagovorila predsednica DU Slavica Sunčič. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠKriževci in Cven ter tamburaška skupina in ženski pevski zbor društva. Na slavnostni sprejem je prišlo tudi pet zakonskih parov, ki v tem letu praznujejo pol stoletja skupnega življenja: Frančiška in Matija Borko iz Slamnjaka, Katarina in Stanko Habjanič iz Veščice, Anica in Martin Kolmanič iz Ljutomera, Olga in Alojz Geder iz Noršincev ter Frida in Slavko Krajnc (na posnetku) iz Male Nedelje.
NŠ
Križevci • Uresničujejo okoljevarstveni razvoj
V občini Križevci pri Ljutomeru uresničujejo razvojno vizijo okoljevarstva. Po sklepu občinskega sveta se križevska občinska uprava lahko prijavi na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev pri projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja v naseljih Vučja vas in Iljaševci. Naložba je vredna 1,3 milijona evrov, od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pa si občina obeta sredstva okrog 800.000 evrov. V preteklih letih so v tej prleški občini zgradili blizu 31 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Nanj so se že priključila gospodinjstva v vaseh Lukavci, Boreci, Križevci, Ključarovci, Stara Nova vas in Bučečovci, zgrajena pa sta bila tudi primarna voda v Iljaševcih in Vučji vasi. Sistem je priključen na skupno čistilno napravo v Ljutomeru, kije 38-odstotno v lasti križevske občine. Vrednost sistema z deležem lastništva skupne čistilne naprave znaša 4,8 milijona evrov, od tega je 1,2 milijona primaknila Evropska unija. V primeru uspešnosti na razpisu se bodo v prihodnje lotili gradnje kanalizacijskega sistema v Vučji vasi in Iljaševcih, s tem pa bi bilo v letu 2014 omogočeno, da se na skupno čistilno napravo priključi dodatnih 95 gospodinjstev.
Ob naseljih Vučja vas in Iljaševci kanalizacije nima še Ščavniška dolina, v skladu z državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja voda pa bo občina Križevci do leta 2015 zgradila kanalizacijsko omrežje na vseh območjih predvidenega programa. V prihodnjih dveh letih naj bi zgradili sekundarne vode v Ilja-ševcih in Vučji vasi, s tem pa bi več kot 75 odstotkov prebivalcev občine Križevci imelo možnost priključitve na kanalizacijski sistem.
NŠ
recikliranja nagrobnih sveč. Doslej smo se to trudili povedati kot posamezniki, zdaj pa bomo to počeli kot združenje, saj bomo tako močnejši in bodo naši argumenti teh-tnejši."
Igor Peter ocenjuje, da se je zaradi lanske akcije ministrstva, pa tudi zaradi vsesplošne krize prodaja sveč v Sloveniji zmanjšala za najmanj 10 do 15 odstotkov. V njihovem podjetju te krize ne čutijo toliko, saj so izpad na domačem trgu več kot uspešno nadomestili s prodajo v tujino in tako celo povečali svoje poslovanje. Tudi sicer svečar-ska dejavnost v Sloveniji ni na poti bankrota kot številne druge panoge, vendar pa, kot dodaja Peter, si svečarji ne morejo več privoščiti nenehnih in neosnovanih napadov na svojo dejavnost:
„Žalostno je, da svečarji v Sloveniji še vedno nismo enotni, vendar upam, da se bo to stanje popravilo in da bo članstvo v našem GIZ naraščalo. V državi je danes približno 180 registriranih svečarjev, vendar ne vem, koliko je še aktivnih, prav tako v tej cifri ni zajeta t. i. siva ekonomija, torej svečarji, ki uradni niso registrirani. Večinoma gre v svečarstvu za mala podjetja z nekaj zaposlenimi, sicer pa se s svečarstvom preživlja okoli 500 ljudi. Veliko več jih je zaposlenih še v ostalih panogah, neposredno povezanih s svečarstvom."
Člani GIZ-a prihajajo iz vse Slovenije, trenutno pa jih je 22. Eden prvih izzivov, s katerim se bodo najverjetneje morali spopasti v prihodnje, je načrtovan dodatek k uredbi, s katerim naj bi se svečar-je zavezalo k temu (poleg obvezne reciklaže odpadnih sveč), da bodo morali sami poskrbeti še za pobiranje
Predsednik GIZ svečarjev Slovenije Igor Peter je razočaran nad odnosom ministrstva do te panoge: „Čeprav imamo sistem za zbiranje in predelavo nagrobnih sveč, nas okoljsko ministrstvo vsako leto znova napada, kako veliki onesnaževalci da smo in kakšni kupi sveč naj bi nastajali."
in odvoz sveč s pokopališč: „Seveda smo absolutno proti temu, saj bi to v prvi vrsti podvojilo dosedanjo tarifo. Sprašujemo se tudi, zakaj se potem plačujejo grobnine in odvoz odpadkov pristojnim službam oz. podjetjem! Svečarji itak že plačujemo odvoz odpadnih sveč z deponij v predelovalne obrate in samo reciklažo odpadnih sveč!"
Igor Peter ob tem opozarja, da so svečarji že doslej zelo dobro poskrbeli za predelavo odpadnih sveč kot eni prvih oziroma celo prvi v Evropi. V Sloveniji so odprti trije predelovalni obrati: v Celju, Ljutomeru in na Jesenicah, čeprav bi bil dovolj en velik predelovalni obrat: „Svoj predelovalni obrat imajo Plast-kom, Ekoplast in Kemijski inženiring Nabernik. Težava se zdaj pojavlja v tem, da imajo enostavno premalo odpadnih sveč glede na kapacitete teh obratov. Posledica tega je
seveda višji strošek reciklaže, kar prizadeva nas, svečarje. V Sloveniji se letno zbere okoli 2.400 ton odpadnih sveč, ki bi jih lahko predelali v enem samem obratu. Potem se tu pojavlja še druga težava; spor med zbiralci odpadnih sveč (podjetji Intersoh in Prons), ki imajo svoje letne kvote, in če jih eden od njih za določeno območje doseže že v avgustu, potem se pobiranje neha in so težave, ker kupi odpadnih sveč ostajajo, na kar opozarjajo tudi mediji. Te začetniške težave bi bilo treba rešiti," je prepričan Peter in še dodaja:
„Shema zbiranja in predelave deluje že od leta 2010 in vsako leto se zbere in predela več nagrobnih sveč. Sodeč po izkušnjah, vsaka shema, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo, potrebuje kakšnih pet let, da doseže optimalno delovanje. Cilj je predelati vse nagrobne sveče, ki se
bodo pojavile na odlagališčih. Vem, da je ideja malo utopična, vendar moramo imeti visoke cilje."
Ob trudu, ki ga svečarji vlagajo ne le v proizvodnjo sveč, ampak tudi v zbiranje in re-ciklažo odpadnih sveč, kjer pač ne gre vse in takoj brez težav, je Igor Peter toliko bolj razočaran in kritičen nad odnosom pristojnega ministrstva do te panoge: „Okoljsko ministrstvo se dobro zaveda, koliko dela smo vložili, da smo vzpostavili sistem za zbiranje odpadnih nagrobnih sveč. Tukaj smo orali ledino, saj takšnega sistema v Evropi ni. Potrebovali pa bi ga tudi drugje. Čeprav torej imamo sistem za zbiranje in predelavo nagrobnih sveč, nas vsako leto znova napadajo, kako veliki onesnaževalci da smo in kakšni kupi sveč naj bi nastajali. Vedejo se, kot da ne bi imeli sistema za recikliranje nagrobnih sveč. Mislim, da se ministrstvo ne zaveda, koliko škode nam dela s to akcijo. Že tako imamo dovolj težav z upadom prodaje zaradi gospodarske krize, s to akcijo pa nam še otežuje položaj na trgu. Ministrstvu bi svetoval, naj raje ozavešča ljudi, da bodo sveče odlagali ločeno v za to namenjene zaboje, tako da bo delež zbranih in recikliranih smeti čim večji, ne pa da s svojimi dejavnostmi zmanjšuje potrošnjo . To res ni prava pot za izhod iz krize. Namesto da bi se naša vlada ukvarjala s pridobivanjem novih delovnih mest, tako s svojimi ukrepi počasi uničuje tista, ki še živijo."
SM
Foto: SM
Foto: NS
Spodnje Podravje • Še drugo razočaranje za občine
Neuspesni tudi na drugem razpisu
Občine Spodnjega Podravja, ki so se v začetku leta s svojimi projekti prijavljale na dva razpisa kmetijskega ministrstva (ukrep 322 in 323), so slab mesec po tem, ko so doživele prvo razočaranje, saj niti eni ni uspelo pridobiti denarja iz razpisa za obnovo in razvoj vasi, zdaj razočarane Se drugič: tudi v razpisu za ohranjanje in izboljSevanje dediSčine podeželja ni bila uspešna niti ena.
Spodnjepodravske občine so ostale bose tudi na drugem razpisu kmetijskega ministrstva za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (fotografija je simbolična).
Foto: SM
Javni razpis za ukrep 323 (za ohranjanje in izboljševanje dediščine) je bil odprt od 6. januarja do 25. februarja. Razpisanih je bilo tri milijone evrov. „Na agencijo je prispelo 309 vlog, v katerih je bilo zaprošenih kar za 26,7 milijona evrov sredstev. Veliko odstopanje v višini razpisanih in zaprošenih sredstev pomeni, da je agencija žal morala zavrniti tudi številne popolne vloge. Sredstva so bila odobrena vlogam z najvišjim številom točk (do porabe sredstev), točke pa so se dodeljevale v skladu z merili in kriteriji javnega razpisa," so številne zavrnjene vloge komentirali na ministrstvu.
Največ denarja za obnove domačij
Skupno so odobrili sofinanciranje 30 poslanim vlogam oziroma projektom; največ denarja pa bo šlo za obnove starih objektov. S seznama odobrenih projektov je tako razvidno, da bo občina Divača prejela slabih 209.000 evrov za obnovitev TIC in vaškega trga v Škocjanu, nekaj manj kot 200.000 evrov bo prejel Jožef Pitz iz Topolovcev za obnovo domačije, skoraj toliko bo za obnovo Babičeve
domačije prejela tudi Irena Babič, Daniel Smodiš z Mote bo za obnovo domačije prejel slabih 189.000 evrov, uspešna je bila tudi občina Sveta Ana, ki si je zagotovila skoraj 155.000 evrov za prenovo vi-ničarije Pergarjev vrh z ureditvijo vinogradniške učne poti, le nekaj manj bo za ureditev tematske poti Kostel - dežela vode s pripravo strategije turizma prejela občina Kostel. 158.000 evrov si je zagotovila
tudi občina Lendava za projekt prenove POŠ v Petišovcih, 130.000 evrov pa občina Grad za obnovo stare usnjarne.
Tudi občina Ruše se lahko pohvali z lepim zneskom: 146.000 evrov bo prejela za obnovo večstanovanjskega objekta Vivatova steklarna. Podjetje Dveri Pax bo prejelo dobrih 138.000 evrov za novo fasado, okna, vrata in izvedbo drenaže, Jakob Matijovic iz Luč pa bo dobil 123.000 evrov
za obnovo gruntarske hiše.
V preostalih odobrenih projektih so zneski sofinanciranja nižji in segajo od najmanj 6.532 evrov (za obnovo muzeja na prostem v Pleterjah) do največ 98.000 evrov (obnova domačije Hribernik).
Med svetlimi izjemami je na seznamu najti sofinanciranje obnove stanovanjske hiše v Veliki Nedelji 15; prijavitelj projekta je Ludvik Trop, ki bo prejel slabih 50.000 evrov.
Razpisa naslednje leto ne bo
Župani spodnjepodravskih občin, ki so poslali popolne vloge za pridobitev sofinan-cerskega denarja, so seveda razočarani. Novega razpisa za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja namreč v tem programskem obdobju ne bo več, čeprav so nekateri računali prav na to možnost in so se prijavi na letošnji razpis zato odrekli. Na kmetijskem ministrstvu pravijo:
„Trenutno se ne predvideva objava novega javnega razpisa za ukrep 323. Programsko obdobje 2007-2013 se zaključuje z letom 2013, z letom 2014 pa se začne novo obdobje, za katerega zakonodajni in programski dokumenti še niso sprejeti, tako da terminski načrt za leto 2014 še ni pripravljen."
V občini Videm tako ne bo načrtovane prenove ostrešja na domačiji Kočar, v Podleh-niku ne bodo nadaljevali ureditve viničarskega muzeja, v Žetalah bo na lepše čase čakala lepa, a propadajoča Pušni-kova domačija s krožno potjo, v Gorišnici pa bo brez načrtovanih novih pridobitev ostala Dominkova domačija.
Butolen: „Izgubljamo čas in denar!"
Nad kriteriji obeh razpisov se je še najbolj razhudil župan občine Žetale Anton Butolen, ki meni: „Če je zmanjševanje sredstev občinam še možno nekako razumeti, pa ni mogoče razumeti pravil na razpisih za evropska sredstva. V situaciji, ko se sredstva občinam zmanjšujejo, so prav gotovo najbolj prizadete prav najmanjše in najrevnejše občine, zato je nerazumljivo, da imajo na razpisih prednost občine, ki lahko zagotovijo večji delež lastnih sredstev. Sploh, če upoštevamo, da v skladu z zakonom o financiranju občin vlada določi indeks razvojne ogroženosti občin in na osnovi tega indeksa odstotek sredstev, do katerih je občina upravičena pri sofinanciranju. Ko potem pripravimo investicijski program za neko investicijo v skladu z vladno uredbo ter upoštevamo indeks in odstotek sofinanciranja, pa izpademo, ker imajo prednost občine, ki lahko zagotovijo večji odstotek. To je, milo rečeno, nerazumljivo. Letos smo na ta način izpadli z dvema projektoma, s katerima smo se prijavili za razvoj podeželja
-	ukrep 322 in dvema, s katerima smo se prijavili na razpis za razvoj podeželja - ukrep 323. Treba je mesece dela in nemajhna sredstva, da se pripravijo projekti za razpis, potem se nekaj mesecev čaka na rezultat, in če je ta negativen, lahko čakamo na novi razpis
-	če še bo. Pripraviti je treba novo dokumentacijo, ki spet zahteva finančna sredstva, in tako se vrtimo v krogu ter izgubljamo čas in denar!"
SM
še odprta in glede na prispele vloge bi potrebovali več sredstev. Bojan Mlakar, predsednik odbora za kmetijstvo, je povedal, da so sredstva dobro načrtovali, saj skoraj zadostujejo za vse prosilce. Ostala jim je le ena vloga, za katero je sredstev zmanjkalo. Podobno je na razpisu za malo gospodarstvo, kjer le še ena nepokrita vloga, saj čakajo na njeno dopolnitev, je povedal predsednik odbora Roman Medik. Skupno so za oba razpisa dodatno namenili 2484 evrov.
Svetnico Andrejo Resman je zaskrbelo, ker se je pri enem od amandmajev denar vzel s postavke za izobraževanje, češ da to utegne pomeniti nižanje standarda, krčenje programa ali materialnih stroškov. A je bilo povedano, da se pri izobraževanju ustvarja rezerva, saj se bodo znižale cene vrtca.
V nadaljevanju seje so svetniki Bojana Mlakarja izvolili za predstavnika lokalne skupnosti v volilnem telesu za volitve člana državnega sveta in Mira Meleta za kandidata za člana državnega sveta. V programski svet Radia Prlek so imenovali Branka Paniča.
Viki Ivanuša
BEAUTY
Središče ob Dravi • 16. seja občinskega sveta
Uravnotežili proračun
NajpomembnejŠa točka 16. redne seje občinskega sveta občine SrediSče ob Dravi je bila obravnava predloga rebalansa proračuna za leto 2012. Proračun je bil v zelo veliki meri realiziran, nekaj večjih odstopanj pa je le bilo.
Kot je predstavil župan Jurij Borko, se prihodki v rebalansu zmanjšujejo z 2.965.879 na 2.880.226 evrov, kar pomeni 97 % sprejetega proračuna. Tudi odhodki so se zmanjšali, in sicer z 2.971.943 na 2.892.824 evrov.
Eden od razlogov za pripravo rebalansa je bil, da so se zmanjšali načrtovani prihodki od prodaje zemljišč, ker se je ena prodaja realizirala šele v 2012. Občina pa je kar dvakrat objavila prodajo 15 agrarnih deležev, vendar ni bilo interesentov za odkup. Manj bo tudi transfernih prihodkov, največji izpad prihodkov in odhodkov (več kot 100.000 evrov) pa pomenijo EU-sredstva IPA za projekt kolesarskih poti. Gre za bolj papirnat popravek, saj je bil projekt zaključen, vendar Mariborska razvojna agencija, ki ga je vodila, ni izstavila nobenega zahtevka.
Sprememba je bila tudi pri
gradnji vodovoda, kjer so morali skleniti aneks, katerega plačilo so premaknili v 2013, zato so se prihodki znižali. Župan je pojasnil, da je do aneksa prišlo, ker je bil stari vod vrisan bolj na pamet in ni bilo vrisanih priključkov. S tem se je delo na terenu precej otežilo.
Največja razlika med načrtovanim in realiziranim pa je nastala pri moderniziranju ceste Godeninci-Središče ob Dravi-Preseka, saj je bila realizirana vrednost nižja od predvidene. V načrtu je bilo za ta projekt predvidenih 650.000 evrov, sedaj pa se je izkazalo, da je bila modernizacija vredna okoli 100.000 evrov manj.
Septembra je občina končno dobila svoj na račun tudi sredstva, ki so jih iztožili od države za ureditev trga. Ostalo so bile manjše finančne izravnave.
V rebalansu so načrtovali,
da se za 5000 evrov poveča zadolževanje, na 113.395.
Odbor za premoženje, finance in proračun je k predlo-
gu rebalansa podal pozitivno mnenje, vseeno pa je predlagal amandma, z uresničitvijo katerega se občini ne bi bilo
treba dodatno zadolžiti. Anica Škrinjar, predsednica odbora, je povedala, da so našli nekaj virov, kjer lahko znižajo postavke in jih namenijo za to.
Drugi amandma je pripravila občinska uprava in z njim z različnih proračunskih postavk zaradi zmanjšanja stroškov prenesla sredstva za zagotovitev nepovratnih sredstev, ki jih občina potrebuje za realizacijo sklepov po razpisih za kmetijstvo in malo gospodarstvo 2012. Oba razpisa sta
Foto: Viki Ivanuša
Stališče odbora za finance je predstavila Anica Skrinjar.
Hajdina • 14. seja sveta
Namesto Megalaxie - lesarski obrat
Hajdinski svetniki so se 17. oktobra sestali na 14. seji. Razpravljali so o devetih točkah dnevnega reda, seznanili pa so se tudi s pripravami na praznovanje občinskega praznika, katerega osrednje dogajanje s podelitvijo občinskih priznanj in prireditvijo Iz mošta vino pridi na Hajdino bo 10. novembra. Še letos pa bodo v občini začeli prireditve ob 100. obletnici delovanja KD Stane Petrovič Hajdina, ki bodo potekale vse do polovice leta 2013.
Na 14. seji so hajdinski svetniki v postopku usklajevanja prihodkov in odhodkov za leto 2012 potrjevali rebalans proračuna za leto 2012 (rebalans I so potrjevali marca letos), proračun oklestili za dobrih 100.000 evrov na prihodkovni in odhodkovni strani. O teh spremembah so se pogovarjali dvakrat, prvič z nosilci vseh list, kar je v občini Hajdina že ustaljena praksa, da se o vsem, kar se bo obravnavalo na svetu občine, že prej dogovorijo in uskladijo, drugič pa na odboru za javne finance. Zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ se je zmanjšala povprečnina, med prihodki so Hajdinčani načrtovali tudi 100.000 evrov za ureditev vaških središč, v občini so, kljub temu da so bili uspešni na razpisu z vsemi sedmimi projekti, na koncu ostali brez sofinanciranja pri vseh, ker so imeli prednost oziroma so dodatne točke prejeli vsi projekti z Goričkega in Triglavskega narodnega parka, na novo pa v proračun vklju-
čujejo projekt nogometnega igrišča z umetno travo in javno razsvetljavo - od fundacije za šport so za ta projekt dobili 30.000 evrov, iz Lasa pa so dobili dobrih sedem tisočakov za ureditev okolice prvega mitre-ja znotraj projekta Povečanje prepoznavnosti dediščine občine Hajdina. Spremembe na odhodkovni strani proračuna so vezane z objavo občinskih predpisov, celostne podobe občine (zastave in grbi), dodatno so vključeni spomenik pred PSC Hajdina Francu Jezi, stroški javnih del, v programe javnih del je vključenih šest delavcev, tukaj so še nerealizirani projekti vaških središč, realizacija dvoletnih projektov (izgradnja pločnika in javne razsvetljave na Spodnji Haj-dini, v Dražencih ter javne razsvetljave Skorba-Hajdoše), povečuje se tudi postavka za zapuščene živali, za praznovanje 100. obletnice delovanja KD Stane Petrovič Hajdina pa bodo del sredstev zagotovili že v letošnjem proračunu; za
Foto: Črtomir Goznik
Na 14. seji so hajdinski svetniki potrdili drugi rebalans letošnjega proračuna.
to so sicer imeli ves znesek, 15.000 evrov, predviden v proračunu za leto 2013. Zaradi ureditve igrišča za odbojko na mivki se povečuje postavka investicij ski odhodki in transferji pri OŠ Hajdina. Nova postavka pri programih športa je posle-
dica napredovanja dveh ekip v višjo nogometno ligo, nova postavka pa je tudi pokrivanje dela materialnih stroškov za waldorfsko šolo v znesku 718 evrov letno za učence z območja občine Hajdina. Na novo določeni prihodki proračuna
občine tako znašajo 3,958.292 evrov (prej 4,090.255), odhodki pa 4,970.000 evrov (prej 4,132.933), primanjkljaj pa 42.678 evrov. Predvideno zadolževanje 200.000 evrov se v drugem rebalansu ne spreminja.
Na 14. seji so hajdinski svetniki sprejeli sklep o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih stez na območju občine, soglasno pa so podprli tudi sklep o sofinanciranju mesečnih vozovnic za dijake in študente v višini deset evrov, s čimer se bodo cene mesečnih vozovnic od 1. januarja 2013 zanje še dodatno znižale. Vsak prispevek, ki ga neko okolje vloži v izobraževanje, je več kot dobrodošel. Doslej je mesečne vozovnice imelo 69 dijakov in študentov iz te občine. Z dodatnim sofinanciranjem naj bi to število še povečali.
Župan Stanislav Glažar je svetnike seznanil tudi s tem, da se za gradnjo na območju, kjer naj bi zrasel zabaviščni park Megalaxia, resno zanima eno od podjetij, ki želi tam postaviti lesarski obrat. V občini bodo naredili vse, da se bo zgodila realizacija tega projekta. Potrebna pa bo tako sprememba prostorskega načrta kot dogovor z lastnikom zemljišča.
MG
Ponudba velja od 25.10. - 31.10.2012
Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. 3702/12.
Kidričevo • S 17. seje občinskega sveta
Čas debelih krav je že zdavnaj minil
Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji z rebalansom nekoliko znižali letošnji proračun, kar je nekatere razburilo, pa tudi pri predlogu proračuna za prihodnje leto je bilo slišati nekaj očitkov na račun župana. Ta je nekatere sprejel, druge pa odločno zavračal, češ da je čas debelih krav že zdavnaj minil.
Še preden so se v četrtek, 17. oktobra, lotili dnevnega reda 17. seje, je Anton Ha-bjanič (LDS) pripomnil, da ni bilo primerno, da bi o načrtih razvojnih programov odločali na korespondenčni seji, saj so to za občino izjemno pomembni dokumenti, o katerih bi veljalo tehtneje razpravljati in odločati; navsezadnje gre za proračunska sredstva, ki naj bi jih zanje namenjali. Župan Anton Leskovar se je tokrat s Habjaničevo pripombo strinjal in pojasnil, da se je s sprejemom zelo mudilo zaradi razpisov, zato so o tem odločali na korespondenčni seji.
Z rebalansom, ki so ga sprejeli v nadaljevanju, so nekoliko znižali letošnja proračunska sredstva. Kot je pojasnila računovodkinja Tatjana Ka-čičnik, so prihodke znižali s 7,870.325 na 6,730.212 evrov, kar je manj za 14,5 odstotka. Nižji so predvsem zaradi znižanja dohodnine, kar je posledica sprejetja zakona o uravnoteženju javnih financ in novih polletnih izračunov povprečnin, nižji so transferni dohodki ter sredstva iz državnega proračuna in Evropske unije, nekoliko pa so povišani na račun prodaje zemljišč. Na
drugi strani so za 18,3 odstotka znižali občinske odhodke (z 8,349.086 na 6,817.287 evrov) na račun zvišanja tekočih odhodkov, zniževanja transfernih odhodkov, največji del, dobrih 1,5 milijona, pa zaradi nižje realizacije načrtovanih projektov oziroma njihove prestavitve na poznejše obdobje. Gre za nerealiziran nakup programske opreme mobilne aplikacije, načrtovano revitalizacijo gramoznice Strnišče, ureditev središča Cirkovc, gradnjo zdravstvenega doma Kidričevo, obnovo dvorca Šterntal ter gradnjo kanalizacije v Spodnjem Gaju in Stražgonjci.
Kljub znižanju proračunskih sredstev je vodja vladajoče koalicije Milan Fideršek (SDS) župana in občinsko upravo pohvalil, da dobro gospodarijo, saj se tudi po vaseh lepo vidi, da se veliko dela in spreminja na bolje. Anton Ha-bjanič se s tem ni strinjal, saj je menil, da nikakor ne more biti pohvalno, če občinski proračun znižujejo z lanskih skoraj deset na dobrih šest milijonov, pri čemer je bil tudi lanski izkoristek proračuna samo 65-odstoten. Župana je vprašal, zakaj prihod-
Foto: M. Ozmec
Svetnik Anton Habjanič je menil, da ne more biti pohvalno, če občinski proračun znižujejo z lanskih deset na šest milijonov.
ki niso realizirani, ali zaradi neučinkovitosti ali zaradi dejanske nezmožnosti. Ob tem je spomnil na dejstvo, da jim je v prejšnjih mandatih uspelo pridobiti več državnih in evropskih sredstev, in župana vprašal, zakaj zdaj niso tako uspešni. Župan je to kritiko odločno zavrnil in Habjani-ču očital, da očitno ne pozna vsega, kar se dogaja v občini. Dejstvo, da je bil proračun v prejšnjih letih višji, pa je pripisal le večjemu zadolževanju
ter se pohvalil, da v prejšnjih mandatih niso nobenega projekta realizirali pod predvideno ceno, v njegovem mandatu pa jim je uspelo precej znižati ceno gradnje kanalizacije v Apačah, in čeprav je čas debelih krav že mimo, jim je uspelo znižati tudi nekatere druge investicije. Pojasnil je še, da imajo na občini pripravljenih okrog 15 projektov, čakajo samo še na ustrezne razpise, da bi lahko pridobili državna ali evropska sredstva.
Ptuj • Slimmer wellness club
Za zdravo življenje
V lepo obnovljeni zgradbi v Miklošičevi ulici, nekdanji bančni stavbi tik ob ptujski tržnici, ima sedež slimmer wellness club. Darinka Pesek, samostojna podjetnica ter svetovalka za prehrano in zdravo življenje, ki se je pred šestimi leti usposobila za osebno wellness svetovalko, je povedala, da klub deluje od marca lani.
Zdravje ostaja še vedno ena izmed tistih vrednot, ki jih Slovenci uvrščajo najvišje na tej lestvici. Vsakdanje ravnanje večine pa je pogosto daleč od tega. Informacij o tem, kako kljub hitremu tempu življenja, vsakdanjemu stresu in izzivom časa, ki je do večine neusmiljen, živeti zdravo, ni nikoli odveč. Številne aktivnosti, ki jih izvajajo v klubu, so lahko vsem, ki imajo kakršne koli težave v zvezi s prehranjevanjem, telesno težo in siceršnjim počutjem, v veliko oporo. Kot pove Darinka Pesek, vsakemu, ki to želi, opra-
vijo brezplačno wellness oceno telesa, s posebno tehtnico tanita jim izmerijo odstotek maščobe v telesu in indeks telesne mase. Tehtnica dejansko pokaže, koliko smo stari, ne glede na rojstni datum. Informacije o zdravem zajtrku, kako ga sestaviti, kaj pojesti in koliko, da bomo že zjutraj dobili dovolj energije za nemoteno funkcioniranje čez dan, dajejo vsak torek, brezplačno svetujejo in sestavijo tudi jedilnike za vsakega zainteresiranega posebej, dokler ne doseže želenega cilja - manjše teže ali pa tudi večje. So tudi
Foto: Črtomir Goznik
Darinka Pesek, svetovalka za prehrano in zdravo življenje
rsu
«f| WEL
IAAIAA0IT www'm°J"zajtrk-si
rvirvi&r Slimmer clubs, WELLNESS CLUBS Miklošičeva ulica 5,1. nadst.
DELAVNICE ZRAVEGA HUJŠANJA
in spremembe prehranjevalnih navad
Rezervirajte svoj termin za BREZPLAČNO analizo telesne sestave in svetovanje o pravilni prehrani. Telefon: 041461 266.
Vsak torek informacije o zdravem zajtrku
ljudje, ki se želijo zrediti, a jim to brez strokovne podpore ne uspeva. Organizirajo različne delavnice, med drugim zdravega hujšanja, kjer se ljudje v osmih tednih naučijo, kolikokrat na dan jesti, koliko vode popiti in podobno, jogo za otroke ob sredah, enkrat mesečno pa tudi terapije z gongi. »Veliko delamo na ulici, ljudi seznanjamo z možnostmi
naše brezplačne ponudbe, ki jo po potrebi tudi prilagodimo posameznikom, tistim, ki se ne želijo izpostaviti,« je povedala Darinka Pesek, ki si s strokovnimi sodelavci želi, da bi delavnice zdravega načina življenja dosegle čim več ljudi, zlasti tiste, ki imajo zaradi nezdravega življenjskega sloga tudi zdravstvene težave.
MG
Habjaničevi kritiki župana in občine se je tokrat pridružil še Jože Medved (NSi), saj je tudi on menil, da pohvala županu ni primerna, kajti letošnja sredstva za investicije so znižali za poldrugi milijon evrov, zato se je po njegovem mnenju treba zamisliti nad slabo pripravljenimi projekti, kar je po njegovem glavni vzrok za neuspeh.
Prihodnje leto za investicije več kot šest milijonov
V prvi obravnavi so potrdili tudi predlog proračuna za leto 2013, v katerem načrtujejo za dobrih 26 odstotkov več prihodkov, 8,5 milijona, in za 43 odstotkov višje odhodke - dobrih 9,7 milijona. Kot je poudaril župan, naj bi dobrih šest milijonov evrov namenili za investicije, od tega okrog 272.000 za gradnjo infrastrukture ob komasacijah, dober milijon za ureditev cest v Apačah, za revitalizacijo gramoznice v Strnišču 208.000 evrov, za ureditev središča Cirkovc 438.000, za obnovo dvorca Šterntal dobrih 895.000, za energetsko sanacijo stavb okrog 300.000, za sekundarno kanalizacijo Cirkovce približno 956.000 ter za gradnjo zdravstvenega doma Kidričevo okrog 936.000 evrov. Župan je ob tem poudaril, da kljub krizi in zniževanju sredstev iz državnega proračuna načrtujejo za delovanje društev skoraj enako višino sredstev kot letos.
Svetnik Andrej Napast (SLS) je v načrtu razvojnih programov pogrešal načrt za drugo fazo ureditve središča Cirkovc, Anton Habjanič pa je izrazil zaskrbljenost, ker se za načrtovano ureditev dvorca Šterntal in gradnjo zdravstvenega doma Kidričevo še dodatno zadolžujejo za okrog 1,5 milijona evrov, pri čemer je menil, da gre le za reševanje gradbeništva. Pojasnil je tudi, da ima vizijo razvoja Kidričevega kot centra za razvoj športa in rekreacije, kar bi lahko dosegli z gradnjo športnega hotela, ustreznega stadiona ter z ureditvijo tekaških poti skozi okoliške gozdove. Po njegovem je to edina realna razvojna perspektiva občine, saj se občina z domačim gospodarstvom očitno ne zna dogovoriti o morebitnih skupnih razvojnih projektih. Posebno moteče je zanj to, da načrtujejo prihodnje leto za razvoj podjetništva in obrti v
občini le borih 20.000 evrov in da za naselje Njiverce v prihodnjem letu ni predvideno nič. Župan je Habjaniču odvrnil, da govori na pamet, kajti če kdo, potem se je on v zadnjem obdobju o konkretnem sodelovanju veliko pogovarjal z direktorji največjih družb v občini - Taluma, Boxmarka, Silkema in drugimi. A Habja-nič je menil, da je premalo, če se je z njimi le pogovarjal, moral bi se namreč dogovoriti o konkretnem sodelovanju.
Jože Medved (NSi) je menil, da je trditev, da se ne bodo dodatno zadolževali, le metanje peska v oči, sicer pa je tudi on menil, da proračun ni pripravljen tako dobro, kot je bilo slišati. Da je dvojni padec na razpisu za pridobitev sredstev za obnovo središča Cirkovc preveč, je menil tudi podžupan Milan Strmšek (SLS) ter se zavzel za to, da bi ta kraj čim prej dokončno uredili. Kljub temu so predlog proračuna za prihodnje leto svetniki v prvi obravnavi potrdili in ga dali v javno obravnavo.
Zaradi sprejetja odloka, na podlagi katerega sta se enoti vrtcev Kidričevo in Cirkovce pripojili k osnovnima šolama, so sprejeli sklep o prenehanju mandata dozdajšnjim članom sveta Vrtca Kidričevo Francu Planinšku, Petri Hadler in Sandri Ogrizek. Ker je Vrtec Kidričevo prenehal delovati kot samostojni zavod, so potrdili tudi sklep o njegovi delitveni bilanci, pri čemer so upoštevali pripombo svetnice Ivanke Korez (SDS), tudi ravnateljice šole v Cirkovcah, in k sklepu dodali, da se denarna sredstva med obema vrtcema razdelijo po dogovoru z ravnateljicama obeh šol. Ob tem je Anton Habjanič župana opozoril na prekoračitev pooblastil, saj naj bi v imenu občine poslal zahtevek za izbris Vrtca Kidričevo iz sodnega registra, še preden je bil o tem sprejet ustrezen sklep. Župan je priznal, da je pri tem dejansko šlo za napako, ob tem pa svetnike spomnil, da so mu naložili, naj to čim prej reši.
Na seji so še prisluhnili vlogi UKC Maribor in za nakup avtobusa za odvzem krvi na terenu namenili 3300 evrov, za elektorja za volitve člana državnega sveta in predstavnika predlagatelja pa so izvolili Milana Fiderška in Andreja Napasta.
M. Ozmec
Ptuj • Razstava, ki je napolnila galerijo
Umetniki povezujejo ljudi
Če smo skorajda redno priča razstavam, na katerih ob odprtjih avtorji samevajo v družbi nekaj znancev, prijateljev in stalnih gostov ptujskih kulturniških dogodkov, je bila minuli teden slika v Miheličevi galeriji povsem drugačna. Odprtja razstave Oskarja Kokoschke se je udeležilo zelo veliko ljubiteljev umetnosti, med drugim tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Clemens Koja.
Kakšno vrednost in pomen ima na novo postavljena razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju, je bilo jasno že ob otvoritvi. Te se je udeležilo izjemno veliko ljubiteljev dela Oskarja Kokoschke, najvidnejšega predstavnika avstrijskega ekspresionizma. Tokratna razstava pa ni pomembna zgolj zaradi predstavitve čudovitih grafičnih del omenjenega umetnika, ampak tudi zato, ker še več desetletij po njegovi smrti presega lokalne okvirje in povezuje dve državi, Slovenijo in Avstrijo. Na Ptuju namreč niso na ogled postavljena le fascinantna dela Kokoschke, ampak tudi Else Oeltjen Kasimir, ki je prihajala iz premožne ptujske družine, in njenega moža Jana Oeltjena. Osebni in umetniški stik vseh treh je pomembno zaznamoval njihova življenja, kar priča tudi tokratna razstava.
Ta je nastala kot plod sodelovanja Avstrijskega kulturnega Foruma, Univerze za uporabne umetnosti Dunaj, zavoda Maribor 2012 -Evropska prestolnica kultu-
re in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Pripravila jo je kustosinja Andreja Borin, ki je na otvoritvi predstavila pomen in vrednost razstave, obenem pa spregovorila o vezeh med umetniki, katerih dela so razstavljena.
„Življenje Oskarja Kokoschke je bilo razgibano in polno srečanj, ki so ga bolj ali manj zaznamovala, obenem pa je tudi on zaznamoval poti številnih sodobnikov. V slovenskem prostoru se je z osebnim kontaktom najbolj dotaknil zakonskega para Oeltjen, Else Oeltjen Kasimir
in Jana Oeltjena. Ker je bila življenjska pot obeh Oeltje-nov povezana s Ptujem, se je ob razstavljenem Kokosch-kovem opusu na Ptuju zdelo smiselno osvetliti umetnikov vpliv nanju," je na otvoritvi dejala Borinova. Kot je pojasnila, razstava predstavlja zgodnje ustvarjalno obdobje avstrijskega ekspresionista do okoli leta 1920 in se omejuje na grafični medij, ki ga je v tistem času uporabljal povsem enakovredno slikarskemu. Dopolnjuje pa jo še nekaj del zakonskega para Oeltjen, med drugim tudi delo, ki ga
je za to priložnost iz Nemčije na Ptuj prinesla Oeltjenova prapravnukinja.
Borinova je spregovorila tudi o tem, kak vpliv je imel Kokoschka na slikarstvo zakoncev Oeltjen in kako se je to odražalo. „Jan Oeltjen je našel v delu Kokoschke številne spodbude za svoje delo, medtem ko pri Elsi neposrednega vpliva, z izjemo slikarstva okoli leta 1916, pravzaprav ni zaslediti," ugotavlja Borinova.
Da je tokratna razstava, ki je ena najpomembnejših v ptujsko-ormoškem muzeju letos, izjemnega pomena, ne dokazujejo le dela umetnikov, ampak tudi odziv na otvoritvi. V prepolni Miheličevi galeriji so se ob tej priložnosti mudili številni pomembni
gostje, med najpomembnejšimi pa gotovo ptujski župan dr. Štefan Čelan, Aleš Šteger iz zavoda EPK Maribor 2012 in avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Clemens Koja.
„Ta razstava je pika na i projektih, ki smo jih letos izpeljali. Posebej si kot direktor največjega Pokrajinskega muzeja v Sloveniji štejem v čast, da je med nami tudi avstrijski veleposlanik v Sloveniji," je na otvoritvi povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Tokratni obisk je prvi obisk avstrijskega veleposlanika v našem mestu.
Razstava je pomembna tudi za Zavod EPK, ki jo je delno financiral, je povedal Aleš Šteger, ob tem pa dejal, da se ta projekt zaključuje,
a da se ne sme s tem končati. „Prestolnica kulture niso zgolj neki dogodki, ki smo jih organizirali, niso zgolj neki standardi, ki smo jih poskušali presegati v tem letu, ampak je stanje zavesti. To pomeni, da kultura presto-luje v našem vsakodnevnem življenju in v tem, kako med seboj komuniciramo. Ta komunikacijska pot naj ne bo ozka, zatohla, naj bo široko odprta," je na otvoritvi dejal Šteger. Z njegovimi trditvami se je strinjal tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki pa je šel še korak dlje in dejal, da se EPK ne končuje, ampak šele začenja. Prepričan je, da nas bo prestolovanje vpisalo na zemljevid najpomembnejših svetovnih kulturniških mest.
Dženana Kmetec
Ptuj • Začenja se tečaj orientalskega plesa
Trebušni ples že od nekdaj buri (moško) domišljijo
Jesenski meseci so pravi čas za iskanje novih oblik sproščanja, telovadbe in preživljanja prostega časa, saj se takrat poslovimo od toplih sončnih dni in preselimo v notranje prostore. Če še nimate idej, kako to jesen preživeti svoj prosti čas, vas vabijo, da svoje boke in kolke zanihate v senzibilnem, a hkrati seksapilnem plesu, ki že stoletja pomeni nekaj magičnega in buri domišljijo.
Šesto leto zapored se v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju začenja tečaj orientalskega plesa. Gre za senzibilen, a hkrati seksapilen ples, ki za marsikoga pomeni nekaj magičnega.
Za tiste, ki bi želeli spoznati orientalski ples in se naučiti, kako svoje telo uporabiti kot najbolj seksi in magično orodje, obenem pa poskrbeti za dobro kondicijsko stanje, bo tečaj, ki poteka vsako sredo v CID, prava izbira.
Trebušne plesalke in plesalce že vrsto let poučuje priznana koreografinja in plesalka Majda Fridl. Kot pravi, je delo prilagojeno vsaki skupini posebej. Izvaja tako začetni tečaj, v katerem plesalci spoznavajo osnove orientalskega plesa, kot nadaljevalnega, ki je namenjen bolj izkušenim plesalcem. Tečaj poteka vedno ob sredah, navadno pa se ga udeleži veliko ljubiteljev tega magičnega plesa.
»Udeleženke so tako mlada dekleta, ženske v zrelih letih kot vedno mlade upokojenke. Pričakovanja so zelo različna.
Nekaterim se zdi orientalski ples nekaj izrazito ženstvene-ga, magičnega, želijo spoznati nekaj novega, drugačnega. Največje presenečenje pa je, da je navsezadnje tudi tovrstni ples kljub senzibilnosti in prefinjenosti tudi fizično naporen, da se ob njem nadihaš, pošteno prepotiš in okrepiš mišice. Primeren je za vsako žensko, plešejo pa ga tudi moški, saj je del folklore Orienta. V svetu in pri nas so razvite različne oblike in zvrsti, glede na to, iz katerega konca sveta prihaja. Pri plesu se uporabljajo tudi rekviziti - najbolj znane so tančice. Še posebno privlačna je uporaba dveh tančic istočasno, česar se bomo naučili letos. Atraktiven in bliže folklori je ples s palico. Tudi tega bodo letos spoznale udeleženke tečaja,« pojasnjuje vodja tečaja Majda Fridl.
Da je pridih Orienta popoln, poskrbi tudi primerna glasba. Ure plesa potekajo ob privlačni, počasni in sprošču-joči, po potrebi pa dinamični in atraktivni glasbi, ki požene kri po žilah. Po izkušnjah Fri-
dlove je zelo priljubljena tudi glasba Romov, zato bodo letos v goste povabili tolkalce, ki jih bodo v teh ritmih občasno spremljali v živo.
»Obvladovanje elementov orientalskega plesa zahteva nekaj vztrajnosti, toda ob pozitivni energiji ženske družbe
in smehu s tem ni težav! Ob tem, da se udeleženke naučijo elemente orientalskega plesa, ta pripomore tudi k boljši drži, lepši, bolj ženstveni hoji in krepitvi trebušnih in mišic medeničnega dna, nog, zadnjice, rok in sploh vsega telesa. Ob zadovoljstvu s svojim tele-
som, in to ne glede na kilograme, pa zraste tudi samozavest. Saj veste, mehak trebušček in mehki boki še lepše zanihajo,« pravi Fridlova.
Letošnja novost so javni nastopi - le za tiste, ki bodo to želele - in predstava, katere premiera bo v naslednjem
Tečaj v CID Ptuj poteka že šest let.
letu. »K sodelovanju so zato povabljene tudi že izkušene plesalke, ki bi se želele predstaviti javnosti in sodelovati v predstavi,« pojasnjuje Fridlo-va, ki je pod svojim pokroviteljstvom izšolala že veliko plesalk sodobnega plesa. Bogate plesne izkušnje pa bo tokrat povezala tudi z gledališčem. »Pred desetimi leti je skupaj z orientalskimi plesalkami skupine Arabela pripravila eno prvih celovečernih orientalskih predstav pri nas. Luna, kot se je imenovala, pa je prejela dobre kritike. Plesalke so nato pod mojim vodstvom sodelovale tudi pri projektih v ptujskih termah. Letos bodo pri nastajanju predstave izziv ustvarjalnemu procesu turke-rije s ptujskega gradu,« še dodaja Fridlova in končuje z mislijo, da bodo vsakomur ponudili, kar bo želel - začetnikom osnovno znanje, izkušenim pa možnost, da razvijajo svojo ustvarjalnost.
Dženana Kmetec
WORLD
Foto: DK
Cirkulane • Zastopniška pisarna Zavarovalnice Maribor
Storitve približujejo ljudem
Zavarovalnica Maribor je od ponedeljka naprej bogatejša za še eno področno zastopniško pisarno. V po-slovno-stanovanjskem centru v središču občine je namreč pisarno odprl zavarovalniški zastopnik Branko Emeršič.
„Doslej takšnega prostora v Cirkulanah in bližnji okolici ni bilo, želja, da to uredimo, pa je bila prisotna že dalj časa. Z novim objektom se je ponudila možnost, da ta prostor oziroma pisarno uredimo. Zdaj je to uresničeno, pisarna bo delovala vsak dan od ponedeljka do petka med osmo in deseto uro ter v sredo popoldne od 14 do 17 ure. V tem času bodo lahko občani in vsi zainteresirani sklepali vse vrste zavarovanj tukaj, sicer pa bom preostali delovni čas še vedno delal na terenu, torej še ostajajo obiski na domovih kot doslej. Strankam bodo v naši pisarni na voljo vse vrste zavarovanj, od nezgodnih, življenjskih, avtomobilskih, podjetniških, nepremičninskih itd. Pri nas bodo lahko prijavljali tudi vse vrste škod, le cenitve se bodo še naprej opravljale na Ptuju," je povedal zavarovalniški zastopnik in vodja pisarne Branko Emeršič.
Posebna ponudba, ki jo Zavarovalnica Maribor v tem času ponuja strankam, je popust pri zavarovanju nepremičnine: „Tisti, ki se bodo do novega leta odločili za zavarovanje svoje stanovanjske hiše, bodo imeli zavarovanje do konca leta zastonj, strankam pa nudimo še dodaten 25-odstotni popust na vsa
Odprtje nove področne zavarovalniške pisarne v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe v centru Cirkulan so ob vodji pisarne Branku Emeršiču pozdravili še župan Janez Jurgec, direktor mariborske poslovne enote Zavarovalnice Triglav Branko Tekmec, vodja predstavništva na Ptuju Mitja Tement in vodja zastopniške enote Anton Čuš.
ostala zavarovanja, tudi otroška," je še dodal Emeršič, ki je prepričan, da bo pisarna več kot upravičila vrednost naložbe in svoj obstoj: „Interes občanov, da bi tudi v Cirku-lanah bila zastopniška pisarna naše zavarovalnice, je bil velikokrat izražen in zdaj je ta možnost dana vsem, tako tistim, ki so že naše stranke, kot onim, ki o tem razmišljajo. Seveda delovanje pisarne ni omejeno le na Cirkulane,
vabljeni so tudi občani Za-vrča in preostalega dela Haloz."
Otvoritve zastopniške pisarne so se med drugimi udeležili direktor mariborske poslovne enote Zavarovalnice Triglav Branko Tekmec, vodja predstavništva na Ptuju Mitja Tement, vodja zastopniške enote Anton Čuš in župan Janez Jurgec, ki je odprtje zavarovalniške ekspoziture pozdravil z besedami, da gre
za še eno novo pridobitev, ki bo pripomogla k dodani vrednosti občine.
Mitja Tement pa je odprtje zastopniške pisarne pospremil z besedami: „Dejstvo je, da se z odpiranjem zavarovalniških ekspozitur na terenu povečuje število naših strank. Vsi naši zavarovanci so z delovanjem zastopniških pisarn zadovoljni, želijo si teh pisarn in ostajajo naše stranke. Za našo zavarovalnico je vsaka tovrstna zastopniška pisarna dobrodošla, saj tako približamo svoje storitve dosedanjim strankam, hkrati pa pridobivamo tudi nove."
Tudi dobro razpoložen direktor mariborske poslovne enote Branko Tekmec je odprtje pisarne pozdravil z veseljem: „Zelo sem zadovoljen z novo ekspozituro, sicer pa si takšen kraj prav gotovo zasluži zavarovalniško pisarno. To je pridobitev za nas in hkrati pridobitev za občino in občane, saj bodo poslej lahko domačini vse svoje zavarovalniške obveznosti opravili doma."
Poleg Cirkulan ima Zavarovalnica Maribor svoje zastopniške pisarne še v občinah Gorišnica in Markovci, kot menijo vodilni možje, pa bodo v prihodnosti gotovo odprli še kakšno.
SM
Foto: SM
Slovenija • Svetovni dan osteoporoze
Zlom kosti vsakih 30 sekund
Vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti, ocenjujejo strokovnjaki v Evropi. Najpogosteje se zlomijo vretenca, kolk ali roka tik nad zapestjem. Pri nas naj bi imelo po ocenah zdravnikov osteoporozo okoli 100.000 ljudi v starosti nad 65 let.
Za osteoporozo po 50. letu zbolita vsaka druga ženska in vsak peti moški. Prevladujejo ženske, saj jih je med bolniki skoraj 80 odstotkov. Strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih petdesetih letih podvojilo.
Za zdrave kosti je treba poskrbeti že v otroštvu. Prit tem lahko največ naredi vsak sam z zdravim načinom življenja v vseh življenjskih obdobjih, predvsem pa z dovolj gibanja, z vajami, pri katerih kosti in mišice delujejo proti težnosti, s hojo, hojo po stopnicah, plesom in vajami z utežmi. Zelo pomembna je uravnotežena prehrana, bogata s kalcijem, ter zadostna količina vitamina D. Zaradi daljše življenjske dobe osteoporozi skoraj nihče ne uide.
Osteoporoza se pri ženskah najpogosteje pojavi po menopavzi zaradi pomanjkanja hor-
mona estrogena, pri moških pa med 65. in 70. letom. Za njen nastanek so ob tistih dejavnikih, na katere ne moremo vplivati (starost, spol, dednost, predhodni zlomi, zgodnja menopavza, nekatere bolezni), pomembni tudi drugi dejavniki tveganja: alkohol, kajenje, nizka telesna teža, premalo gi-
banja, vitamina D in nepravilna prehrana.
Pred svetovnim dnevom osteoporoze, ki ga vsako leto obeležujemo 20. oktobra, so o tej tihi bolezni, kot tudi imenujemo osteoporozo, na okrogli mizi v Ljubljani govorili doc. dr. Tomaž Kocjan, prof. dr. Janez Preželj in Duša Hlade Zore,
dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Dr. Kocjan je predstavil računalniški sistem FRAX, ki je prosto dostopen prek svetovnega spleta in je pomemben predvsem zato, ker je mogoče diagnozo osteopo-roze postaviti še pred prvim zlomom in je zato možno preventivno zdravljenje. Orodje FRAX, s pomočjo katerega je možno izračunati verjetnost za osteoporozni zlom posameznika v prihodnjih 10 letih, je dostopno na spletni strani www. shef.ac.uk/FRAX.
Dr. Kocjan je ob koncu še povedal, da je osteoporoza zelo razširjena bolezen. V Evropski uniji so v letu 2012 za osteopo-rozne zlome porabili 39 milijard evrov, od tega 26 milijard za neposredno oskrbo zloma, 11 milijard za rehabilitacijo in le 2 milijardi za zdravljenje te bolezni.
Ur
Foto: arhiv
Z okrogle mize o osteoporozi, na kateri so tudi predstavili računalniški sistem Frax, s katerim je mogoče diagnozo osteoporoze postaviti že pred prvim zlomom.
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem župana Burghausna in predstavnikov mestne uprave
Foto: Aleš Sprah
Ptujski župan Štefan Čelan s sodelavci je 19. oktobra v poročni dvorani Mestne hiše na PtUju pripravil sprejem za župana Burghausna Hansa Steindla in predstavnike tamkajšnje mestne uprave. Ptuj in Burghausen sta listino o sodelovanju podpisala pred enajstimi leti. Burghausen je mesto, ki je Ptuju blizu geografsko, arhitekturno, zgodovinsko in kulturno, tudi zato so pobratenje med mestoma ljudje vzeli za svoje. Mesti sta v enajstih letih stkali tesne vezi na številnih področjih -kulturnem, športnem, izobraževalnem, društvenem in turističnem. Največ pa v vseh oblikah partnerskega sodelovanja med mestoma pomenijo neposredni stiki med ljudmi. Župan Burgahusna Hans Steindl je sodelavce mestne uprave pripeljal na Ptuj na strokovno ekskurzijo, po njegovih besedah Ptuj doživljajo tudi kot pomembno partnersko mesto v okviru projekta EPK 2012. Ptujski župan Štefan Čelan je gostom iz Nemčije predstavil zgodovino Ptuja preko slik, ki krasijo poročno dvorano, v spomin na srečanje v ptujski Mestni hiši pa je županu Burghausna izročil grafiko Mestne hiše, delo akademskega slikarja Tomaža Plavca, in vino iz mestnega vinograda civic (meščan).
MG
Godeninci • Odprtje dveh prenovljenih odsekov
Foto: Viki Ivanuša
V Godenincih so svečano predali namenu dva odseka lokalnih cest Godeninci-Središče ob Dravi-Preseka v skupni dolžini 5500 metrov. Župan Jurij Borko je povedal, da so investicijo prijavili lani na razpis za regionalna sredstva iz naslova južne meje in bili pri tem uspešni. Zaradi zagotovitve lastnega deleža pa so investicijo izpeljali šele leta 2012. Asfalti Ptuj so izvedli gradnjo 3400 metrov lokalne ceste Središče ob Dravi-Go-deninci in 2100 metrov Središče ob Dravi-Preseka, mejni prehod z Republiko Hrvaško. Cesta je bila v celotiprepla-stena, pred tem pa so izvedli tudi potrebno sanacijo, saj je bila ponekod v zelo slabem stanju. „ Gre za veliko in pomembno investicijo, saj 5500 metrov asfalta ni malo. Zadovoljni in srečni smo, da smo uspeli na tem razpisu, saj tako občina krije le DDV in nas je investicija stala okoli 90.000 evrov. Celotna investicija vključno z DDV-jem, v kateri je tudi 15 % sredstev iz državnega proračuna, pa je bila vredna 550.000 evrov, "jepovedal župan Borko. Da pa je dobro včasih lahko tudi slabo, kaže način vožnje nekaterih občanov po prenovljeni cesti. Občani namreč opozarjajo, da se ponekod, predvsem v naseljih, promet odvija prehitro.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Debaterji zmagali v Ljubljani
Na debatnem turnirju v prestolnici Slovenije, ki je potekal znotraj projekta »Ljubljana, poslušaj nas!«, je sodelovalo 45 ekip iz enajstih srednjih šol. Okrog l50 dijakov iz vseh koncev Slovenije je razpravljalo o Ljubljani kot prostoru, prijaznem do mladih, s poudarkom na vprašanju, ali naj bo vstop v kulturne ustanove v našem glavnem mestu za mladino brezplačen in ali naj bo pitje alkohola na javnih površinah Ljubljane prepovedano. Na slovenskem delu turnirja je zmagala ekipa Gimnazije Celje Center, angleški del turnirja pa je pripadel ekipi C ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča. Uspeh Ljutomer-čanov je s tretjim mestom dopolnila gimnazijska E-ekipa in odličen nastop Zorana Fijavža pri posameznikih, kije postal najboljši govorec angleškega dela turnirja.
NŠ
Trnovska vas • 14. občinski praznik
Majhna občina z veliko dušo
Osrednja prireditev ob 14. občinskem prazniku občine Trnovska vas je v soboto pred večnamensko dvorano privabila izjemno veliko ljudi. Ob tej priložnosti so podelili občinske zahvale in pohvale, odprli prireditveno ploščad pred dvorano in gasilcem predali novo vozilo.
Velikopoteznih investicij kot v lanskem letu, ko so ob občinskem prazniku odprli večnamensko dvorano, v letu 2012 v občini Trnovska vas niso imeli, saj se pripravljajo na dve veliki investiciji: gradnjo čistilne naprave in rekonstrukcijo državne ceste skozi Biš in Ločič.
„V zadnjem letu ste morda imeli občutek, da se ne dogaja kaj dosti, da se naš razvoj počasi ustavlja. V tem obdobju smo tako največ časa posvečali projektom za prihajajoče obdobje, ki jih kljub krizi moramo izpeljati ob pomoči sredstev iz razpisov in z dobrim sodelovanjem z ministrstvi ter Direkcijo Republike Slovenije za ceste. Vesel sem, da nam je končno uspelo podpisati pogodbo o sofinanciranju rekonstrukcije državne ceste skozi naselji Biš in Ločič ter pridobiti gradbeno dovoljenje za kanalizacijo in čistilno napravo v Bišu. Skupaj z Direkcijo RS za ceste se pripravljamo na razpis za izbiro izvajalca gradnje pločnikov, javne razsvetljave in avtobusnih postajališč ob regionalni cesti v Bišu in Ločiču. Pričakujemo, da bo izvajalec izbran že letos, kar pomeni, da bo pričetek del prihodnjo spomlad. Zagotovljena imamo sredstva pri Elektru Maribor in Telekomu za polaganje vseh vodov v zemljo, vrednost kompletnega projekta pa je ocenjena na več kot tri milijone evrov.
Zaradi gradnje avtobusne-
Ob občinskem prazniku so gasilcem predali novo vozilo; ob njem Sandi Lah, predsednik PGD Biš.
ga postajališča pri gasilskem domu smo dokupili zemljišče za potrebe gasilskega društva, prav tako parcelo za čistilno napravo," je v svojem govoru na občinskem prazniku dejal župan Alojz Benko.
A kljub vsemu povedanemu povsem brez novih pridobitev tudi v letošnjem letu ni šlo. Pred večnamensko dvorano je občina namreč odkupila zemljišče in dokončala ploščad, ki bo imela več funkcij. To so odprli na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku, investicija pa je bila izpeljana tudi s pomočjo dobrega sodelovanja z Zavodom Hrastovec, ki ima enoto v Trnovski vasi. Ta je postavljena neposredno ob več-
namenski dvorani, zavod pa je sočasno z občino priskrbel sredstva za ureditev svojega dela ploščadi. Na občinskem prazniku je tako spregovoril tudi direktor omenjenega zavoda Josip Lukač. Kot je povedal, vodi zelo veliko družino, v kateri je nekaj več kot 400 zaposlenih in 600 varovancev. Lukač je izrazil zadovoljstvo nad dobrim sodelovanjem z vodstvom občine Trnovska vas in izpostavil dejstvo, da so zavod in njegove uporabnike občani Trnovske vasi zelo lepo sprejeli medse.
Govoroma Benka in Lukača sta sledila uradna otvoritev nove pridobitve in rezanje traku, s čimer je nova ploščad
Destrnik • Dobili novo svetnico
Zupan še okrepil svoj položaj
Potem ko je bil marca letos Vladimir Vindiš izvoljen za župana občine Destrnik, so svetniki delali v okrnjeni sestavi. V nedeljo pa so Destrničani v 1. volilni enoti na nadomestnih volitvah vendarle izvolili novo svetnico Elizabeto Fras, ki prihaja z Liste za Urban in bo še nekoliko okrepila vlogo sedanje destrniške opozicije, ki očitno postaja vse močnejša.
Tlak kot simbolično odprtje ploščadi pred dvorano sta prerezala Alojz Benko in Josip Lukač.
Potem ko je nekdanji svetnik Liste za Urban Vladimir Vindiš zmagal na nadomestnih županskih volitvah, so opozicijski svetniki delovali z enim glasom manj. A kot kaže, se je splačalo, saj so iz svojih vrst dobili župana, sedaj pa tudi novo svetnico, s čimer bo poslej njihova vlogo še krep-kejša.
Volja, ki so jo izkazali Destr-ničani tokrat, je le še potrdila domneve, da destrniški SLS izgublja na moči. Na nadomestnih volitvah za svetnika, ki so potekale to nedeljo, je bila namreč izvoljena svetnica Elizabeta Fras, ki se je s podporo SDS potegovala na Listi za Urban. Frasova je s 63,5 odstotka glasov premagala nasprotnika, ki je kandidiral na listi SLS, Alojza Anžela.
„Rezultat volitev kaže, da so se ljudje 1. volilne enote odločili za program sprememb in da ne dajejo več podpore stranki in ljudem, ki so občino vodili izključno sami do
Foto: arhiv občine
V nedeljo so na Destrniku potekale nadomestne volitve za svetnika v 1. volilni enoti.
zadnjih svetniških volitev in do volitev za župana občine Destrnik," je rezultat komentiral destrniški župan.
Oba kandidata, ki sta se tokrat potegovala za svetniški stolček, prihajata iz vasi Placar, novoizvoljena svetnica pa bo v prvi vrsti zastopala 1. volilno enoto: Destrnik, Jane-žovski Vrh in Placar.
Frasova že vse življenje živi v občini Destrnik, končala je Ekonomsko fakulteto v Mariboru, trenutno pa pripravlja magisterij na Fakulteti za državne in evropske študije. Aktivno se je vključevala v delo mladine na kulturnem in športnem področju. Pravi, da ji ni vseeno, kaj se dogaja v občini, zato se je odločila aktivno vključiti v soustvarjanje občinskega dogajanja.
Dženana Kmetec
tudi uradno odprta. Takoj za tem pa je sledila še ena predaja, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Biš je namreč bilo predano gasilsko vozilo GVM-1; prevzel ga je predsednik PGD Biš Sandi Lah.
Dobro se poplača z dobrim
Ob 14. občinskem prazniku so podelili dve zahvali občine in dve pohvali za izjemen dosežek na maturi. Zahvali sta prejeli Športno društvo Kenguru za 10 let delovanja in Marija Rojko za aktivno delo na kulturnem področju. Marija Rojko jo je prejela na predlog Kulturnega društva Trnovska vas, v katerem deluje že od 18. leta. Nastopala je v dramski sekciji, s katero so prirejali številne gledališke predstave tako v domačem kraju kot v bližnji in daljni okolici. Leta 1981 je bila soustanoviteljica sekcije ljudskih pevcev, z njimi pa prepeva že 31. leto. Od leta 1958 poje v domačem cerkvenem zboru in od ustanovitve leta 1994 v MePZ Jakoba Gomilša-ka. Športno društvo Kenguru
je ob 10-letnici prejelo priznanje, ker s številnimi prireditvami in športnimi aktivnostmi povezuje različne starostne skupine, kar je izkoristilo že več kot 300 članov. Društvo občane spodbuja, da se lahko vključijo k aktivnostim za zdravo življenje. Vse bolj se tako po njihovi zaslugi v Trnovski vasi uveljavljajo pohodništvo, planinarjenje, smučanje, pa-intball in joga. Ponujajo širok spekter aktivnosti, kjer se za vsakogar kaj najde, in to bodo tudi v prihodnje glavne smernice delovanja društva.
Na osrednji slovesnosti sta bili podeljeni še dve pohvali zlatima maturantkama Anji Šprah in Špeli Tašner.
Uradnemu delu kulturnega programa je sledila pogostitev in družabno srečanje z ansamblom Modrijani, s čimer pa se praznovanje ni zaključilo. Letos so namreč prvič organizirali še tekmovanje v kuhi kisle juhe. Pomerile so se vse trno-vskovaške vasi, zmago pa so si med sedmimi vasmi te občine prislužili prebivalci centra, torej Trnovske vasi.
Dženana Kmetec
Prejemnici pohvale, zlati maturantki Anja Šprah (levo) in Špela Tašner
Predstavnika ŠD Kenguru Boris Pukšič in Leon Pavalec, Marija Rojko in župan Alojz Benko.
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Foto: DK
Žetale m Slovesno ob 200-letnici šolstva
„Nasvidenje čez 100 let!"
Na visoki jubilej, 200 let obstoja šolstva, so v Žetalah spomnili s številnimi šolskimi delavnicami in prireditvami, vrhunec pa je bila osrednja proslava konec minulega tedna, na kateri so učenci pa tudi župan in ravnatelj Anton Butolen razkrili poti in stranpoti uveljavljanja šolstva v tej občini.
Slavnostni govornik Anton Butolen je v začetku svojega obširnega nagovora najprej spomnil na takrat revolucionarno idejo vladarice Marije Terezije o uvedbi obveznega osnovnošolskega izobraževanja, ki se je od začetka le počasi uveljavljalo, še zlasti na odročnejših, podeželskih območjih, pa še tam je veljalo za „manj" vredno: „Ker v naših krajih ni bilo materialnih pogojev za uvedbo šolanja, je trajalo kar nekaj let, do leta 1812, da se je pouk res začel, pa še ta je bil najprej v neki zasebni sobi v Tratnici. Pouk oziroma
S pesmijo so se poleg mladinskega pevskega zbora OS Zetale predstavili tudi najmlajši učenci (na posnetku) in vtičkarji.
Ravnatelj Anton Butolen je v obširnem nagovoru veliko povedal o težkih začetkih šolstva v občini pa tudi o uspehih, ki jih učenci dosegajo danes.
šola se je v naslednjih letih velikokrat selila iz enega stavbe v drugo; dokončno je bila ta težava rešena šele leta 2000 z izgradnjo nove, sedanje šole.
Razvoj šolstva v našem kraju je ves čas spremljal slab gmotni položaj šolnikov in prebivalstva, kar je jasno razvidno iz še ohranjenih zapisov kronike. Tako je bil pouk prekinjen ali onemogočen, ker je zmanjkalo šolskih klopi, ker ni bilo dovolj drv za ogrevanje,
ker otroci niso imeli zimskih oblačil in obutve, da bi sploh lahko v snegu prišli do šole ... Za našo šolo je bil takrat značilen tudi do 60-odstoten izpad, saj otroci niso mogli dokončati šolanja ali pa se niso mogli vpisati naprej.
Težave so bile tudi z učiteljskim kadrom, saj je nekako veljalo, da je bilo poučevanje v Žetalah za učitelja bolj kazen kot delo. Revščina je bila tako velika, da je eden od nekda-
Hajdina • Zupan sprejel uspešna športnika
Gašper in Simon z mislimi že pri svetovnih igrah
Hajdinski župan Stanislav Glažar je 10. oktobra pripravil sprejem za uspešna mlada športnika v kikboksu, disciplini semi kontakt, osnovnošolca Gašperja Valentina Mlakarja iz Skorbe in srednješolca Simona Kaisersbergerja iz Gerečje vasi, ki sta letos oba tudi člana državne reprezentance, Gašper med starejšimi kadeti, Simon pa že v mladinski reprezentanci.
Mlada športnika, ki sta člana Kickboks kluba Ptuj, sta pred kratkim bila zelo uspešna tudi na tekmovanju za svetovni pokal na Češkem.
Izkazala sta se z vrhunskim rezultatom, ob tej priložnosti pa sta se spoznala tudi z izkušenimi borci, polni znanja, ki jim ta šport pomeni življenje. Njihovo znanje in predanost sta dodatna motivacija, da bosta vztrajala na začrtani poti, še naprej pridno trenirala, da bosta uresničila svoje sanje. Tudi v novi sezoni ju čaka veliko tekem, na katere se že vestno pripravljata. V mislih pa sta že v letu 2017, ko bodo potekale svetovne igre borilnih veščin, ki se jih želita udeležiti. V občini Hajdina se lahko pohvalijo s kar nekaj dobrimi mladimi športniki, tudi na OŠ Hajdina jih imajo, kjer imajo dobre razmere za razvoj športnih potencialov. Kikboks pa
ni tako razvit v občini Hajdina, kot je na Ptuju, zato tudi trenirata v ptujskem klubu, je
med drugim povedal hajdinski župan. V občini Hajdina že nekaj časa spremljajo rezulta-
Med tistimi učitelji, ki so s svojim dolgoletnim delom v šoli pustili še poseben pečat, je bila tudi prva ravnateljica Marija Krušič, ki je v šoli poučevala polnih 37 let, do upokojitve.
njih učiteljev moral celo beračiti, da je sploh preživel ..." Butolen je ob tem omenil, da se tudi sam še spominja svojih osnovnošolskih dni, ko je bil pouk celo triizmenski, saj ni bilo dovolj učiteljev: „Posle-dica je bil seveda velik osip učencev v času trajanja osnovnošolske izobrazbe; če se je v prvi razred vpisalo tudi po 76 otrok, jih je bilo do osmega razreda premalo za en razred in so morali v šolo v Podlehnik."
te obeh, nanje so ponosni. S svojimi uspešnimi nastopi ne promovirata samo Ptuja, ožje in širše okolice, Spodnjega Po-dravja, temveč vso Slovenijo. Župan je Gašperju in Simonu zaželel uspešno nadaljevanje športne kariere, da se jima v celoti uresničijo zastavljeni športni in življenjski cilji. Na sprejem v prostorih občine Hajdina pa ju bo spominjala knjiga o lepotah in posebnostih Slovenije, kjer ima Spodnje Podravje poseben prostor.
MG
Hajdinski župan Stanislav Glažar je pripravil sprejem za uspešna športnika v kikboksu, osnovnošolca Gašperja Valentina Mlakarja iz Skorbe in srednješolca Simona Kaisersbergerja.
Trnova pot do kvalitetnega pouka in šole
V	nadaljevanju govora je Butolen poudaril, da je danes stanje povsem drugačno; učenci imajo odlične prostorske pogoje, v šoli dela odličen kadrovski team, zato so tudi rezultati učencev nadpovprečni, kar dokazujejo številna zlata in srebrna priznanja z državnih tekmovanj in dobri rezultati nacionalnega preverjanja znanja, pri katerem so bili žetalski osnovnošolci celo nad državnim povprečjem pri predmetih matematika, fizika in slovenski jezik.
Da je osnovnošolsko izobraževanje res kvalitetno, po besedah Butolena dokazuje tudi število diplomantov iz Žetal, ki je tretje najvišje med občinami v Sloveniji glede na število prebivalcev: „Vse to so rezultati minulega in sedanjega dela na področju osnovnošolskega izobraževanja! Sadovi so vidni danes, zahvala pa gre prav vsem učiteljem, tako tistim, ki so učili in se trudili nekoč, kot vsem tem, ki se trudijo še danes!"
Butolen je še dodal, da je zelo pomembno za kvalitetno izobraževanje tudi sodelovanje s starši, svoje pa je k višji kvaliteti dodala tudi občina, ki je poskrbela za čim boljše pogoje dela ter za doplačevanje nadstandardnih storitev.
V	zaključku nagovora se je zahvalil vsem po vrsti: staršem, mariborski območni enoti zavoda za šolstvo, šolskemu ministrstvu, predvsem pa sodelavcem in sodelavkam v šolskem kolektivu: „Ste izjemen kolektiv, delate več, kot ste plačani, in več, kot je predpisano! Cenim vaš odnos do otrok in staršev, cenim vašo samoiniciativnost in kreativnost in upam, da bo tudi v prihodnje ostalo tako, da birokratom ne bo uspelo tega nikoli uničiti!"
Ob visokem jubileju je zbranim na slovesnosti čestital tudi Živko Banjac z Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport: „Tudi v ministrstvu smo soočeni z imperativom varčevanja, upam pa, da se ne bo varčevalo tam, kjer res ne bo nujno potrebno, da bo vaša šola ostala takšna, kot je, se razvijala naprej, saj je prav šola eden temeljev za gospodarski razvoj in ohranitev poseljenosti podeželja!"
Vera Bevc z Zavoda za šolstvo OE Maribor se je prav tako pridružila čestitkam ob visokem jubileju in poudarila, da ima šola zlasti na podeželju zelo pomembno vlogo v vseh segmentih življenja, ne le na področju izobraževanja. Posebej je pohvalila šolski kolektiv z ravnateljem na čelu, ki s številnimi obšolskimi aktivnostmi uspeva odlično sodelovati z okoljem ter tako ohranja šoli spoštljiv status pomembne institucije.
„Šola Žetale, na svetu ti para ni!"
Uradnim nagovorom je sledil izjemno dober in pester program, ki so ga pripravili osnovnošolci z učitelji. Skozi humorne in resne skeče ter pripovedovanje so celovito in plastično predstavili šolo in poučevanje nekoč ter primerjavo življenja in izobraževanja učencev nekoč in danes. Predstavili so tudi številne dejavnosti, skozi katere so spoznavali razvoj šolstva v Žetalah, izdelali so ličen in zelo poučen bilten, v katerem so zajeli vse zanimivosti in podatke iz bogate šolske kronike, spesnili so svojo šolsko himno, naredili posebno računalniško aplikacijo, pripravili razstavo, izdelali šolske tablice itd. Nastopili so tudi najmlajši vrtič-karji, zapel pa je mladinski pevski zbor OŠ Žetale.
Zaključni del brezhibno izpeljane slovesnosti je izzvenel v zahvalah najzaslužnejšim učiteljem iz preteklosti. Anton Butolen je ob tem povedal: „V vsej zgodovini naše šole se je izmenjalo veliko učiteljev, le redki so ostali dlje časa in ji vtisnili pomemben pečat!"
Zahvale za dolgoletno in požrtvovalno delo je izrekel Anici Krivec, Zori Pliberšek, Val-terju Pliberšku, Rudiju Jeren-cu in Viki Breznik, posebne pozornosti pa sta bila deležna še Avgust Benedik, ki velja za pravo legendo žetalske šole, saj jo je pred 81 leti najprej obiskoval kot učenec, nato pa se je vanjo vrnil kot učitelj, ter prva ravnateljica šole Marija Krušič, ki je v šoli poučevala polnih 37 let, do upokojitve.
Prireditev se je zaključila z avtorsko šolsko himno, ki med drugim v eni od kitic pravi: „Šola Žetale, na svetu ti para ni! Majhni smo in ni nas mnogo, a pred nami so vse poti!"
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: TM
Ptuj • Regijski posvet o znanjih, zaposlovanju in potrebah gospodarstva
Kakšna bo Evropa leta 2020?
O tem, kakšna bo Evropa leta 2020 ter katera nova znanja in spretnosti so potrebni za nova delovna mesta, so govorili udeleženci tradicionalnega regijskega posveta svetovalnih središč Slovenije. Svoja mnenja so predstavljali izvajalci izobraževanj, uspešni gospodarstveniki in ptujski župan dr. Štefan Čelan, manjkali pa so tisti, ki ideje lahko uresničijo - predstavniki šolskega ministrstva.
Regijskega posveta so se udeležili predstavniki različnih izobraževalnih zavodov in gospodarstveniki. Predavali so: Miran Senčar, dr. Aleksandra Pivec, dr. Štefan Čelan, mag. Klavdija Markež, mag. Tanja Vilič Klenovšek in Marko Drobnič.
Foto: DK
»Letošnjo temo smo izbrali z namenom nadaljnjega učinkovitega sodelovanja med izvajalci izobraževanj, delodajalci, med snovalci regionalnega in nacionalnega razvoja ter širše javnosti. Zavedamo se resnosti gospodarske krize in se tudi sami soočamo s težkim ekonomskim položajem, žalostne zgodbe posameznikov, ki smo jim vsak dan priče pri svojem delu, se nas še kako dotaknejo. A vse to je za nas le razlog, da se z učinkovitimi ukrepi in zavezani k vzajemnemu sodelovanju uspešno izvlečemo iz krize. Uspe nam lahko le, če ukrepamo skupno. Še večji uspeh za vse nas bo, če se ne bomo vrnili v položaj pred krizo. Menim, da imamo moč in sposobnost, da vzpostavimo in vzdržujemo pametno, trajnostno in vključujočo rast, poiščemo način za oblikovanje novih delovnih mest in v naši družbi znova vzpostavimo vrednote ter vlijemo smisel za napredovanje v pravi smeri,« je na odprtju četrtkovega po-
Digitalno slikanje zob, čeljusti ter stranskih posnetkov glave so pričeli septembra letos. »Sledimo zastavljenemu cilju povečanja kakovosti in učinkovitosti v zdravstvu, kar nam digitalna radiografija nedvomno omogoča. Prednosti digitalne radiografije med klasično, analogno, so velike tako za naše paciente kot tudi za zobozdravnike. Doze sevanja v digitalni radiografiji so za skoraj dve tretjini manjše od tistih, ki so jim pacienti izpostavljeni pri klasičnih rentgenskih aparatih.
Izjemno pomembni sta kakovost slike in obdelava rent-genogramov. Zobozdravnik dobi pri digitalni radiografiji želeno preiskavo (sliko) na računalniški zaslon, lahko si jo podrobno ogleda, izmeri želene parametre, dodatno osvetli in poveča segment slike, da dobi natančno rentgensko diagnostiko, na podlagi katere lahko hitro in učinkovito ukrepa pri zdravljenju.
Digitalna radiografija omogoča posnetke notranjosti ust, prikazani so posamezni zobje in zobne korenine z obzobni-
sveta, ki je potekal v Primusu, povedala direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež, ki je tudi organizirala posvet.
Prepričana je, da je čas, da zatremo pesimizem in se lotimo izboljšanja razmer. Po njenem je le z znanjem in spretnostmi posameznikov ter razumom delodajalcev možno poskrbeti za večjo za-posljivost in obenem vplivati na socialno vključenost ljudi ter kakovost življenja.
A da bi vse povedano na tokratnem posvetu lažje realizirali in bi od besed prešli k dejanjem, bi bilo prav, da bi besedam udeležencev posveta prisluhnil kdo z ministrstva za šolstvo, a se srečanja ni udeležil niti en sam predstavnik.
Prav to je izpostavil ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je dejal: »Prepričani bomo prepričevali prepričane.« A je ob tem dodal, da je kljub temu prav, da se izvajalci izobraževanj in delodajalci dogovarjajo, saj da je s sinergijo lažje
mi strukturami, ortopantomo-grafske posnetke, na katerih so prikazani zgornja in spodnja čeljust, zobje in zobne korenine s kostnimi strukturami ter okolne anatomske strukture, in telerentgenske posnetke s stranskimi posnetki glave, ki so nujni zlasti v ortodontiji,« je o prednostih novega aparata
zahtevati udejanjanje.
Dr. Jurij Šink, direktor di-rektorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih na MIZKŠ, je sicer v imenu ministrstva za izobraževanje, znanost kulturo in šport poslal pisni pozdrav
povedala Metka Petek Uhan.
Pacientov na rentgensko slikanje zob ne naročajo. Slike, shranjene na zgoščenki oziroma CD-ju, dobijo pacienti takoj, lahko pa jih pošljejo osebnemu zdravniku na elektronski naslov. Digitalno slikanje zob in čeljusti je možno opraviti tudi samoplač-
udeležencem, v katerem je med drugim zapisal, da tokratni posvet, ki ga je pripravila Ljudska univerza Ptuj, daje pomemben prispevek k promociji in udejanjanju vseži-vljenjskosti učenja. »Če želimo stopati v korak s časom,
niško, pacient potrebuje le osebni dokument, zapisano želeno preiskavo z žigom in podpisom zobozdravnika. Samoplačniški intraoralni posnetek stane šest evrov, or-topantomografski posnetek šestnajst evrov, telerentgenski posnetek pa dvajset evrov.
MG
moramo nenehno osvajati nova znanja in veščine za dvigovanje izobrazbene ravni, za lažjo zaposljivost ali večjo konkurenčnost na trgu dela, za uspešno vključevanje v socialno okolje pa tudi za osebno rast,« je še dodal Šink.
Veliko bolj konkretne ideje od leporečja pa so prispevali tisti, ki so se posveta v Primusu v četrtek tudi udeležili. Te je najprej pozdravila Marke-ževa, nato je o razvojni odličnosti, temelječi na invencijah, inovacijah in absorpciji govoril ptujski župan, o ciljih izobraževanja odraslih do leta 2020 pa je predavala mag. Tanja Vilič Klenovšek, vodja mreže ISIO iz Andragoškega centra Slovenije.
Intenzivnejše sodelovanje gospodarstva in izobraževalnih zavodov
Svoj prispevek k tokratnemu srečanju je dala tudi dr. Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj, ki je predstavila ključne kompetence v družbi znanja in spregovorila o razponu med teorijo in prakso.
Kako pa na vse povedano gledajo gospodarstveniki in kakšne so trenutno potrebe na področju znanja, sta govorila Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, d. d., Kidričevo, in Miran Senčar, direktor Tenzorja, d. o. o. Ta je izpostavil posebna znanja kot konkurenčno prednost uspešnih podjetij, Drobnič pa se je lotil pomena tehnološkega in industrijskega znanja kot
ene izmed prednostnih prvin strategije Evropa 2020 za pametni in trajnostni razvoj.
»Rad bi povedal, kakšen je pomen tehnološkega in industrijskega znanja, ki ga imamo danes v Sloveniji, za naš nadaljnji razvoj - z osredotočenjem na panogo, v kateri delujemo. Ta naša tehnološka in industrijska znanja so bogata, kar lahko vidimo, ko se primerjamo z drugimi konkurenti v panogi, in če bomo znali to zadržati in nadgrajevati - seveda ne sami, ampak s povezovanjem z različnimi institucijami znanja in drugimi panogami -, bomo stopili korak naprej. Če tega ne bomo znali zadržati, ne samo gospodarstva in industrije, ampak tudi znanja, bomo bodisi stopicali na mestu bodisi sestopali, tega pa si najbrž ne želimo. Moj prispevek k tokratnemu posvetu je povezan s tem, s kakšnimi izzivi se na tem področju soočamo in kakšni so načini, da nadgradimo to, kar imamo," pravi Drobnič.
Ob tem dodaja, da je treba znanje prenašati tudi na generacije za nami, pri čemer bo po njegovem potrebna sprememba miselnosti mladih, tistih, ki se šolajo. »Industrija danes ni več umazana, ampak pomeni konkurenčno in izzivalno okolje za naprej. A na tem področju bo treba še veliko narediti. Izzivi so povezani s tem, da bomo morali v povezavi z branžnimi partnerji in institucijami znanj oživiti razmišljanje o internih usposabljanjih za deficitarne poklice,« je prepričan predsednik uprave Taluma.
Sočasno s tem pa bodo potrebna vlaganja v znanje in spretnosti, ki bodo povezana z inovativnostjo, je še zatrdil. Prepričan je, da so potrebni konkretni projekti v sodelovanju z inštituti in fakultetami, ki bi poskrbeli za prenos znanj, ki jih v industriji gotovo imajo.
Drobnič ocenjuje, da je takšnega povezovanja premalo, krivdo pa vidi v različnih dejavnikih, med drugim tudi v doslej zaprti industriji. »Že to, da se na razpise za štipendije za deficitarne poklice ne prijavljajo mladi, kaže, da tu nekaj ni v redu in da bo na tem področju nekaj treba narediti,« pojasnjuje in končuje z mislijo, da bo hkrati treba tudi ciljno usmerjeno iskati znanja, ki jih nimajo v industriji. Po njegovem je samozadostnost osnovna napaka, povezovanje gospodarstva in šolstva pa nuja.
Zanimivim predavanjem sta v popoldanskem delu posveta sledili še dve delavnici: o kompetencah aktivnega evropskega državljana se je z udeleženci pogovarjal Danilo Čeh, ZRS Bistra Ptuj, o veščinah uspešnega nastopa na trgu dela pa Tomaž Lašič, CIPS Ptuj.
Dženana Kmetec
Foto: Črtomir Goznik
ZD Ptuj je bogatejši za najsodobnejši računalniško podprt digitalni aparat za slikanje zob, čeljusti ter stranske posnetke glave.
Ptuj • Digitalno slikanje zob in čeljusti
Hitro, varno in učinkovito zdravljenje
V Zdravstvenem domu Ptuj so bogatejši za najsodobnejši računalniško podprt digitalni aparat - instrumentarium OP 300 za slikanje zob, čeljusti ter za stranske posnetke glave, ki omogoča rezultate najvišje kakovosti z visoko redukcijo in kontrastom. Stal je 55 tisoč evrov, ki jim jih je v ZD uspelo zagotoviti kljub krizi, je povedala direktorica Metka Petek Uhan.
Ormož • Predstavitev prvenca Tončka Rizmana
Z obronka kajzarskih goric
Knjižnica Franca Ksavra Meška OrmoZ je pripravila literarni večer s predstavitvijo knjige Z obronka kajžar-skih goric. Z avtorjem knjige se je pogovarjala Marijana Korotaj, odlomke iz obsežne družinske sage pa je prebiral Peter Kirič. Bela dvorana grajske pristave je pokala po šivih, saj je bilo komaj dovolj prostora za vse, ki so želeli prisostvovati dogodku.
Tonček Rizman se je rodil leta 1946 pri Miklavžu pri Ormožu, svoje otroštvo je tako preživel pod obronkom Ka-jžarja, med goricami, kjer je bila njihova kmetija, na kateri je bilo »vsega nekaj, nikoli dovolj, a vsaj toliko, da je družini s skromnim načinom življenja uspelo zadostiti najnujnejše«. Izobraževal se je na srednji kemijski in tehnični šoli v Rušah, pozneje pa si je pridobil še višješolsko izobrazbo na visoki šoli za organizacijo v Kranju. Zaposlen je bil najprej v Tovarni Jože Kerenčič v Ormožu, potem pa je prevzel vodenje proizvodnje v novem podjetju Optyl, kjer se je leta 2004 tudi upokojil.
Moderatorka Marijana Ko-rotaj je povedala, da je skozi prebiranje knjige avtorja spoznala kot človeka iz izrazitim intelektom, intuicijo in bogatimi spoznanji o življenju. Tonček Rizman jih v svoji knjigi deli s svetom in menda v prvem delu odkriva tudi, zakaj je napisal spomine na družino in otroštvo. Prepričan je, da ima marsikdo možnosti in dar za pisanje, a se je treba odločiti in začeti. Že na tej točki
Foto: Viki Ivanuša
Tonček Rizman je presenetil s prvencem, družinsko sago Z obronka kajžarskih goric.
večina odneha. Po prvem stavku pa pridejo ure in dnevi, ko ga avtor preobrača in poskuša najti pravi zven. »V knjigo sem vpletel veliko čustev, ker je moje pisanje prihajalo iz duše in sem ga le poskušal spraviti na papir v takšni obliki, kot sem čutil in doživljal preteklost. To so bili trenutki, ki so me zorili. Odprl sem se in prepustil duši, da je spomine nizala na papir,« je povedal Rizman. Knjigo odlikuje lep jezik, prepreden s sočnim pr-leškim govorom, ki ga zelo rad
uporablja v dvogovoru, zato je morda realno pričakovati, da se bo v prihodnosti lotil tudi dramatike. Marijana Korotaj je opozorila, da je njegovo pisanje prepleteno s tankočutnim humorjem, v knjigi je veliko anekdot iz življenja družine. Humor pa se je zrcalil tudi v odlomkih, ki jih je avtor dal obiskovalcem v pokušnjo.
Ob izidu dela je pisec doživel veliko radost, zato je pozval vse navzoče, da se tudi sami preizkusijo v pisanju. Na vprašanje, koliko je pri pi-
sanju ostajal zvest resnici, pa je povedal, da je v knjigi več resnice, kot si mislimo, a tudi več laži, kot si mislimo. Kje je meja med enim in drugim, včasih niti sam ne more povedati s popolno gotovostjo. A literarni liki družinske sage so resnične osebe, ki so živele. V knjigi so zaživele tako, kot jih je Rizman doživljal v otroštvu ali kot so se mu sestavile danes. Nekatere je ustvaril tudi po pripovedovanju, kjer pa so se mnenja pogosto križala. Zato se je odločil za tisto verzijo, ki je bila njegovi duši najbližje. V knjigi je zbranih tudi okrog 50 strani dokumentov, ki podkrepijo čas, v katerem so živeli njegovi liki. Izkusil pa je tudi sladke težave literarnega ustvarjanja, saj je spoznal, da najlepše misli pridejo, ko nimaš pisala ali si na neprimernem kraju, da bi jih lahko zabeležil. Številne lepe prispodobe tako ostanejo spominu nedosegljive, nepreklicno na drugi strani zavese, ki se je za kratek trenutek dvignila in ponudila vpogled v bogastvo besed.
Viki Ivanuša
Jeruzalem • Strokovno srečanje učiteljev nemščine v tujini
Dobre možnosti za študij v Nemčiji
V Jeruzalemu je potekalo dvodnevno regionalno strokovno srečanje za učitelje nemščine v tujini. Organizator je bila centralna služba za šolstvo v tujini (Zentralstelle für das Auslandsschulwesen - ZfA), udeležili pa so se ga številni učitelji nemškega jezika od Slovenije do Albanije, katerih delo koordinira dr. Boris Menreth.
Zbrane je obiskal tudi namestnik nemškega veleposlanika v Sloveniji Mario Ingo Soos ter v svojem prispevku predstavil politično, gospodarsko in kulturno sodelovanje v regiji, še posebno med Slovenijo in Nemčijo. Poudaril je, da je za mlade, ki želijo študirati v Nemčiji, veliko možnosti, prav tako za štipendije. Študij v Nemčiji je v primerjavi z Anglijo in Ameriko še vedno relativno poceni. Številne informacije v tej smeri posredujejo tudi na veleposlaništvu v Ljubljani. Dodatne informacije pa je v Jeruzalemu predstavila Eva Grund. Mario Ingo Soos je še poudaril, da Evropa potrebuje predvsem inženirje, saj je znanje evropska prednost v konkurenčnem boju s preostalim svetom. Seveda pa je za študij v Nemčiji potrebno dobro znanje tujega jezika, ki ga slovenski srednješolci pridobivajo tudi znotraj nemške jezikovne diplome (DSD) in stalne konference za izobraževanje in kulturo (Kultusministerkonferenz). V Sloveniji je DSD mogoče pridobiti na desetih srednjih šolah, kjer dijaki
opravljajo izpit na 2. stopnji, ki ustreza ravni B2 oziroma C1 skupnega evropskega referenčnega okvira in omogoča študij na nemških fakultetah. Leta 2010 je po vsem svetu več kot 43.000 učencev opravljalo izpit za pridobivanje diplome DSD, leta 2011 že več kot 55.000.
Udeleženci srečanja so se pogovarjali tudi o učbenikih, ki jih uporabljajo na slovenskih gimnazijah in v širši regiji pri načrtni pripravi učencev za nemško jezikovno diplo-
mo. Avtorica Müller-Karpe je predstavila prednosti novega učbenika So geht's zum DSD II. Pri pripravi na DSD so domačim učiteljem v veliko pomoč učitelji iz Nemčije. Za ptujsko in ljutomersko gimnazijo skrbi Ulrike Beckenkamp. Je ena izmed 2000 strokovnih sodelavcev za nemški jezik, ki jih ima ZfA v tujini. Ta ponuja strokovno pomoč kar 1000 šolam po svetu, med katerimi je tudi 140 nemških šol. Ulrike Beckenkamp dodatno poučuje nemščino v 2., 3., 4. letniku,
Foto: zasebni arhiv
Utrinek s srečanja nemcistov
kjer skupine dijakov pripravlja na DSD. »Dijaki odlično govorijo nemško, učenci so zelo ambiciozni in kažejo velik interes za delo. Izpit bo decembra in januarja, na vsaki od gimnazij pa ga bo opravljalo po 20 dijakov. Tudi profesorji nemščine so na obeh gimnazijah na visoki strokovni ravni,« je povedala Beckenkampova.
Prizadevanja za nemško jezikovno diplomo pa v regiji podpirajo tudi mladi prostovoljci iz Nemčije. Na Gimnaziji Ljutomer je tako Marieke Dohrmann, ki je v Sloveniji šele nekaj tednov. Mlada prostovoljka si je po maturi vzela leto dni za razmislek, kaj bo študirala. Nad novim okoljem je navdušena in pravi, da ničesar ne pogreša.
Zbrane tuje učitelje je v Jeruzalemu obiskala tudi ravnateljica ptujske gimnazije Melani Centrih s sodelavci in nekdanja ravnateljica Meta Puklavec. Gimnazija Ptuj je bila namreč leta 1998 prva slovenska gimnazija, ki je vpeljala nemško jezikovno diplomo.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Spomini
Prihaja zamolki november in z njim čas, ko narava začenja počitek. In sonce pojde drugam razsipat toploto in svetlobo, ljudje imamo več časa, zdaj ko so jesenska opravila končana. Več pozornosti lahko posvetimo premišljevanju in razmišljanju o svetlobi, ki so jo v naših srcih in na naših poteh pustili prednamci - bližnji in daljni. Prve dni novembra posvečamo spominom na poslavljanja od dragih, ljubih oseb, spomnimo se tistih, katerih zemeljske poti so za večno pustile sledi v tostranstvu, velikih žena in mož, brez katerih bi bil svet manj svetal. Tako lepo, čuteče in iskreno ljubeče je zapisala pesnica Bina Štampe Žmauc v knjigi Kako raste leto (Zbirka pesmic za najmlajše - slikanica. Ilustracije Ana Razpotnik Donati. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc, 2010): Deklica in grobek Deklica obišče grobek, grobek majhen sredi trav, v roki belo beli šopek, kot bi sneg na njega pal.
In za hipec kot bi angel bel nad grobom vztrepetal, ko položi droben šopek v naročje tihih trav.
Četudi je pesmica Deklica in grobek iz slikanice, se njeno sporočilo, neulovljiv trenutek tihote ob nagrobniku, polaganje šopka na grob, ki ga je tako lepo s čopičem ujela ilustratorka Ana Razpotnik Donati (ilustracija današnje Knjigarnice), dotika tudi odraslih. Toda kako najmlajšim povedati o poslednjih poteh? Morda z avtorsko slikanico Žabec in ptičje petje (Max Velthuijs, prevedla Milena Žni-deršič. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1997), kjer je zelo občuteno opisano prepoznavanje smrti in pokop prijatelja:
Bil je en tak lep, sončen, pozen jesenski dan in Pujsi je na lestvi, prislonjeni na jablano, obiral zrele rdečke. Pa pride mimo Žabec. Videti je bil zaskrbljen in povabil je Pujsija, naj si gre ogledat, kar je Žabec našel in mi je povzročilo zaskrbljenost. Skupaj sta odšla na rob gozda. In tudi Pujsi je postal vznemirjen. Na gozdni jasi je ležal kos in Žabec je dejal:
»Poglej, s tem kosom nekaj ni v redu. Sploh se ne premakne.« Pujsi je menil, da je kos zaspal. K zaskrbljenima prijateljema je pritekla račka in vznemirjeno je vprašala, ali se je morda zgodila nesreča. V tem se je prijateljem, ki so obkrožali ležečo ptičko, pridružil še Zajec. Le-ta je pokleknil k ptički in dejal: »Mrtev je.«
»Mrtev? Kaj to pomeni?« je rekel Žabec. Zajček je pokazal na modro nebo. »Vsaka stvar umre,« je dejal. »Pokopati ga moramo, tamle ob vznožju griča.« Skupaj so naredili nosila in odnesli ptička na travnik. V zemljo so skopali globoko jamo in si rekli, da je kos vse življenje čudovito pel za njih. »Zdaj si je zaslužil počitek.«
Nato so ga previdno položili v jamo, okrog njega natrosili cvetje, nato pa so ga prerili z zemljo. Na koncu so na vrh položili lep kamen. Bilo je zelo tiho. Nobenega glasu ni bilo slišati ...
Liljana Klemenčič
Rokomet
Petnajst zadetkov Mateševe in visok poraz Stran 14
Rokomet
V četrtfinale sedem prvoligašev in Drava
Stran 14
Strelstvo
Ptujčani na stopničkah, prva zmaga Vente
Stran 19
Ples
Ana Ekart in Nejc Fir druga na DP
Stran 19
Kegljanje
Prvič letos popoln izkupiček ptujskih ekip Stran 20
Kros
V Mariboru tekla tudi reprezentanca Ptuja
Stran 21
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
Slaba popotnica za povratno srečanje
Aluminij - Gorica
1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Žigon (2.), 0:2 Vetrih (44.), 1:2 Režonja (52.).
ALUMINIJ: Murko, Topolo-vec, Bingo, Kašnik, Brezovač-ki, Drevenšek, Spahič (od 54. Rešek), Pečovnik (od 46. Režonja), Bešič (od 62. Žagar), Kurež, Jeleč. Trener: Bojan Flis.
GORICA: Simčič, Kadrija, Vetrih, Širok, K. Jogan (od 80. Bremec), Žigon (od 90. Cel-cer), Mbida, Prapotnik (od 65. Pavič), Mevlja, Gregorič, A. Jogan. Trener: Miran Srebrnič.
V soboto so se Kidričani z Gorico merili v prvenstveni tekmi (4:1 za Gorico), v sredo so jih pred približno 100 gledalci pričakali na domačem igrišču v prvi četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije. Ti ekipi sta se v pokalnem tekmovanju leta 2002 merili v finalu, uspešnejši so bili Goričani. Bojan Flis tokrat ni mogel računati na poškodovana Vraničarja in Medveda, zaradi rdečega kartona je manjkal tudi Kožar. V začetni enajsterici je bil znova Pečovnik, začel je tudi Bešič.
Tekmo so Kidričani odprli s katastrofalno napako v obrambi: Bingo je spregledal igralca za sabo in spustil žogo, Žigon pa je ponujeno darilo sprejel z odprtimi rokami in zadel za 0:1.
Kidričani so imeli solidno priložnost za izenačenje v 7.
Kek, Kavčič, Jarc, Bozgo ...
Tekmo v Kidričevem si je ogledala cela četa znanih nogometnih obrazov; tako smo ob igrišču opazili nekdanjega selektorja Matjaža Keka, selektorja reprezentance U-21 Tomaža Kavčiča, selektorja reprezentance U-16 Boruta Jarca, Roberta Englara, Klito-na Bozga, predsednika MNZ Maribor Rudija Turka, predsednika MNZ Murska Sobota Danila Kacjana ...
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so v petih dneh še drugič položili orožje proti ekipi Gorice, tokrat v prvi četrtfinalni tekmi Pokala Slovenije.
minuti, a je Simčič ubranil strel Kureža z glavo. V nadaljevanju so bili Goričani nevarnejši, bolje so kombinirali na sredini igrišča ter si po odvzetih žogah s hitrimi prehodi v nasprotne napade ustvarjali lepe priložnosti. Med 19. in 22. minuto so oblegali vratarja Murka, a je Pečovnik v 21. minuti izbil žogo iz golove črte. Za Aluminij sta iz prostih strelov v 24. in 25. minuti poskušala Drevenšek in Bingo, a brez uspeha. Ob koncu so gostje povišali vodstvo: po dolgi kombinaciji je na strani do žoge prišel Prapotnik in jo natančno podal v sredino do Vetriha, ta pa je brez oklevanja streljal in zadel za 0:2.
Bojan Flis je že po sedmih minutah odmora zapustil sla-čilnico in se odpravil na igrišče. Njegovi varovanci so - kot po pravilu - veliko bolje začeli drugi polčas in hitro znižali vodstvo. Drevenšek je iz prostega strela žogo podal v kazenski prostor, tam pa jo je Re-žonja z glavo preusmeril v gol - 1:2. Prav Režonja, ki je vstopil ob polčasu, je bil največkrat začetnik akcij svoje ekipe, a so se gostje branili izjemno disciplinirano in organizirano. Domačini so bili blizu izenačenju v 75. minuti, a je Brezovački v
sklepu akcije slabo streljal. Ob koncu je Kurež sicer v 85. minuti dosegel zadetek, a ga je sodnik zaradi nedovoljenega položaja upravičeno razveljavil. Na drugi strani so bili Primorci izjemno nevarni v protinapadih, priigrali so si veliko priložnosti, a jim ni uspelo premagati vratarja Murka. »Naša
zmaga bi morala biti višja,« je po tekmi komentiral Miran Srebrnič, trener Gorice.
Goričani so si pred povratnim srečanjem, ki bo v sredo, 31. 10., priigrali lepo prednost, ki jo bodo Kidričani zelo težko nadoknadili. Upanje pa vendarle ostaja ...
Jože Mohorič
Bojan Flis, trener Aluminija: »Zaradi prejetega zadetka v 2. minuti smo potrebovali precej časa, da smo se vrnili v igro. Goričani imajo v svojih vrstah veliko tehnično zelo sposobnih igralcev, zato nam ni uspelo ustvariti pravega pritiska, čeprav smo drugi polčas začeli veliko bolje kot prvega. Ne preostane nam drugega, kot da poskušamo presenetiti v Gorici.«
Pokal Slovenije, četrtfinale, rezultati:
Aluminij - Gorica 1:2 (0:2); strelci: 0:1 Žigon (2.), 0:2 Vetrih (44.), 1:2 Režonja (53.); Triglav - Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Brečevič (75.); Celje - Dravinja Kostroj 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Verbič (3.), 2:0 Verbič (90.)
Olimpija - Zavrč/Maribor
V nedeljo prihaja Mura 05
Po dveh izgubljenih tekmah z Gorico pri Kidričanih ni časa za žalovanje, saj že v nedeljo prihaja v goste Mura 05. Šlo bo za enega zanimivejših obračunov 15. kroga v 1. SNL.
»V sredo smo proti Gorici prejeli v prvem polčasu dva poceni zadetka, oba zaradi napak v zadnji vrsti. Po tem je bilo težko preobrniti rezultat, uspelo nam je le delno. Kljub temu upamo, da se nam bo z boljšo igro izšlo v Novi Gorici,« se je pokalne tekme z Gorico dotaknil vratar Tomaž Murko. Ta se zaveda, da njegovo ekipo tudi v nedeljo čaka težak obračun: »Dva zaporedna poraza morda kažeta na manjšo krizo v naši ekipi, a je to treba čim prej prebroditi. Mura je zagotovo neugoden tekmec, zato bo za pozitiven rezultat treba odpraviti napake v igri, ki smo jih delali v sredo. Muro smo na prvi medsebojni tekmi v Murski Soboti premagali, a so se od takrat pri njih zgodile precejšnje spremembe, zato se nam obeta nov negotov obračun. Vsekakor bomo dali vse od sebe, da bi Muro ugnali še drugič.«
Na prvem srečanju med Muro in Aluminijem so zadetke za Kidričane dosegli Bešič, Kurež in D. Rešek, za Muro pa Eterovič.
1. SNL, 15. krog: Aluminij - Mura 05,
nedelja, 28. 10., ob 14.00 v Kidričevem
Nogomet • 2. SNL
Bo tudi 13. krog srečen za
kar pomeni počitek, v ekipo pa se po odsluženi kazni vrača Kokol. Vse razen zmage Zavr-ča bi bilo presenečanje, temu primerno pa bodo nastopili tudi fantje v belem, ki želijo upravičiti visoke ambicije in vlogo favorita.
Morebiten novi uspeh bi poleg ohranjanja vodeče pozicije na lestvici ogromno pomenil pred sredinim prazničnim spektaklom v Zavrču, ko se bodo Zavrčani doma v zaostali tekmi pokalnega tekmovanja pomerili z najtrofejnejšim slovenskim klubom, Mariborom. Vročica pred tem srečanjem že narašča, vendar je v glavah varovancev Zlatka Gaborja najprej ekipa iz Radomelj, šele nato sledi razmišljanje o vijoličastih.
tp
Pred nogometaši v 2. ligi je že 13. prvenstveni krog ali skoraj polovica prvenstva (27. krogov). Igralci Zavrča so v sijajni formi, »meljejo« vse pred seboj, rezultat imenitne serije nepremaganosti, ki traja že od 3. kroga, pa je vodilna pozicija na lestvici.
Le-te Zavrčani nočejo oddati niti po tekmi 13. kroga, ko bodo v petek, 26. 10., gostovali v Domžalah, kjer jih pričakuje ekipa Kalcer Radomlje. Kvalitetna ekipa z odločnimi posamezniki igra v prvenstvu pod svojimi zmožnostmi, v taboru vodilne ekipe na lestvici pa ne bi imeli nič proti, če bi kriza ekipe iz Radomelj trajala še kak teden. Gostje bodo v Domžalah nastopili brez Avguština, ki je proti Šmartnemu prejel četrti rumeni karton,
Judo • Evropski pokal
Urška Urek potrdila normo za EP
V Beogradu je minuli konec tedna potekala tekma za evropski pokal v judu, na kateri so mlajši tekmovalci in tekmovalke potrjevali norme za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše člane in članice do 23. leta starosti, ki bo potekalo med 16. in 18. novembrom v Pragi.
Z osvojenim 3. mestom si je nastop na Češkem zagotovila tudi Urška Urek, članica JK Drava Ptuj. Ta je imela sicer v srbski prestolnici v svoji kategoriji nad 78 kg tri tekmice, zato so tekmovale po sistemu vsaka z vsako. Najprej se je Ure-kova pomerila s staro znanko iz BiH Lariso Cerič, katere doslej še ni premagala. Dvoboj je bil ves čas izenačen, Ceričeva pa je svojo moč v parterju izkoristila šele čisto ob koncu, natančneje tri sekunde pred koncem dvoboje, ko je zmagala po končnem prijemu z ipponom. Sledil je obračun z visoko in močno domačinko Milico Za-bič, s katero ima Urekova prav tako negativni rezultatski niz. Srbkinja je na začetku in koncu dvoboja izvedla met za yuko ter je zmagala z rezultatom 5:0. V zadnjem dvoboju se je naša judoistka merila z Romunko Mario Paraschiv. Ves čas dvo-
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (JK Drava Ptuj) je v Beogradu izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu mlajših članov.
boja je bila Urekova aktivnejša nasprotnica na tatamiju, Romunka si je zaradi neaktivnosti nabrala dve kazni in je zato posledično izgubila z yukom.
Urška Urek je tako z dvema porazoma in zmago osvojila končno 3. mesto. V vseh borbah se je hrabro borila do konca in si je glede na prikazano zasluženo priborila vozovnico za nastop na evropskem mlajšem članskem prvenstvu v Pragi.
David Breznik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Petnajst zadetkov Mateševe in visok poraz
Mercator Tenzor Ptuj - GEN-I Zagorje 27:47 (11:22)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Pušnik, Mateša 15(3), Kac, Žiher, Prapotnik, Kolednik 2, Ivančič, Močnik 1, Grabrovec, Borovčak 1, Bolcar 4, Šrajner, M. Selinšek 1, B. Selinšek 3, Lazar. Trener: Nikola Bistrovič.
RK GEN-I ZAGORJE: Pikl, Mrmo-lja 5(1), Feldin, Irman 11, Gojkovič
3,	Rebolj 3, Ugrin 6(1), Perič, Bratec
4,	Ferfolja 4, Ljubas 10, Mitruše-vska 1. Trener: Bojan Voglar.
Vnaprej odigrano srečanje 6. kroga med Ptujčankami in Zagorjankami je pričakovano gladko pripadlo trenutno vodilni ekipi v ligi. Kljub temu je bil vtis domačink neprimerno boljši kot pretekli teden proti Krimu. Končni izid se zdi glede na prikazano celo nekoliko previsok, očitno pa je to cena, ki jo morajo plačati mlade ro-kometašice, ki letos branijo barve ptujskega moštva, če želijo čez nekaj let enakopravno nastopati v najvišjem rangu tekmovanja.
1 A SRL (Ž)
REZULTATI 6. KROGA: Krim Mercator - Mlinotest Ajdovščina 46:23 (21:13), Mercator Tenzor Ptuj - Gen - I Zagorje 27:47 (11:22)
1.	GEN - I ZAGORJE	6	6	0	0	12
2.	KRKA	4	4	0	0	8
3.	VEPLAS VELENJE	5	3	117
4.	KRIM MERCATOR	4	3	0	1	6
5.	ZEL. DOLINE ŽALEC 5	3	0	2	6
6.	ESERCITO ROMA	4	3	0	1	6
7.	PIRAN	4	2	1	1	5
8.	A. T. LOGATEC	5	2	0	3	4
9.	MLIN. AJDOVŠČINA	5	10	4	2
10.	NAKLO PEKO TRŽIČ4	10	3	2
11.	MER. TENZOR PTUJ 6	10	5	2
12.	CELJE C. MESNINE 4	0 0	4	0
13.	ANTRUM SEŽANA 4	0 0	4	0
Foto: Črtomir Goznik
Gostje iz Zagorja so še naprej edina neporažena ekipa v 1. A ligi; doslej so edine ugnale tudi ekipo Krima.
Uvod je prinesel presenetljivo dobro igro domačink, ki so se z borbeno in požrtvovalno igro hrabro upirale gostjam ter celo povedle s 3:2, nato pa v 6. minuti še s 4:3. Trenutno vodilna ekipa lige je kmalu odgovorila s serijo 4:0 in stvari so se začele postavljati na svoje mesto. Maloštevilni gledalci v Ljudskem vrtu so bili kljub vsemu zadovoljni. V drugem delu prvega polčasa so Zagorjanke še nekoliko strnile svoje vrste v obrambi, prisilile tenzorke k večjemu številu napak in ob polčasu je bila na semaforju izpisana najvišja prednost Za-savk v prvem delu igre - 11:22.
Drugi del se je začel s stremi zadetki Ljubasove in gostujoča zasedba je svojo prednost še povišala. Ljubasova, ki v 1. polčasu ni stopila na parket, se je v tem delu povsem razigrala,
saj je dosegla kar 10 zadetkov. Tako so Zagorjanke domačinke ves čas držale na varni razdalji, kljub temu pa je predvsem napad domače vrste pokazal precej več kot na preteklih srečanjih. Tu velja omeniti predvsem prvo strelko tekme Mateševo, ki je dosegla kar 15 zadetkov in znova dokazala, da spada med najboljše zunanje igralke v ligi. Ob koncu so domačim rokometašicam pošle moči, kar so izkušene varovanke Bojana Voglarja izkoristile in dosegle občutnejšo razliko v rezultatu. Končni izid je bil 27:47.
Sicer pa Ptujčanke proti Zagorju niso niti razmišljale o uspehu, saj se zavedajo, da so zanje pomembnejše preizkušnje, ki prihajajo. Tako jih 3. novembra najprej čaka gostovanje v Sežani, nato pa še teden pozneje domači obračun z Aj-
Stella Mateša, rokome-tašica Mercator Tenzorja:
»Menim, da je razlika realna, saj je Zagorje premagalo tudi ekipo Krima. Sicer je proti Zagorju psihično igrati nekoliko drugače, saj je Krim že nekaj časa v vrhu Evrope; nam je bilo lažje, zato je splošni vtis nekoliko boljši. Zdaj moramo gledati naprej - proti Sežani in popraviti vtis iz Logatca.«
dovščino. Omenjeni ekipi sta neposredni tekmici Mercator Tenzorja v boju za obstanek in točke na takšnih srečanjih štejejo praktično »dvojno«. Z dvema zmagama bi bile varovanke Nikole Bistroviča že precej blizu končnemu letošnjemu cilju, obstanku v ligi.
Tadej Podvršek
Rokomet • 1. A SRL (m)
V boj za tretjo zaporedno zmago
Z zmagami proti Krškem (32:24) in Ribnici (30:28) zdaj nekoliko lažje dihajo tudi v ormoškem rokometnem klubu, vendar se zgodba že v soboto spet lahko zasuče v negativno smer.
Pred Jeruzalemčki je gostovanje v Ivančni Gorici pri Svi-šu, ki je novinec v ligi. Letos je Ormož že enkrat gostoval pri novincu v ligi, in sicer pri Sevnici. Razplet tekme je bil klavrn - poraz proti kakovostno slabši ekipi. V taboru Ormo-žanov upajo, da je bila Sevnica dovolj veliko opozorilo in da se zgodba ne bo ponovila tudi tokrat, v deželi Josipa Jurčiča in Desetega brata. Sviški so namreč močnejša zasedba od Sevnice, predvsem pa klub, ki spada med najbolj organizirane v Sloveniji. Odgovor, kako prispeti do nove zmage, je jasen in samo en: »Obramba, obramba, obramba!« Ta je četo trenerja Saše Prapotnika pripeljala do točk v Krškem in doma
proti Ribnici. Če bo obramba na tako visoki ravni in z njo razpoložen vratar Boštjan Belec (36 obramb na zadnjih dveh tekmah), potem se za uspeh ni treba bati. Sicer bodo znova sledili neprijetni trenutki kot na tekmah proti Sevnici in Tri-mu. Sviš je še posebno nevaren na domačih tleh, zato bo treba zaigrati mirno ter zbrano in v prvi vrsti ustaviti začetni nalet nasprotnika.
Tudi tokrat je ekipa Jeruzalema zaradi poškodb in bolezni trenirala v okrnjeni zasedbi, vendar je zdaj to že stalnica, ki ne povzroča več sivih las trenerjem, ampak se je ekipa na to že navadila. Tekma se v soboto, 27. 10., v Ivančni Gorici začne ob 19. uri. Fantje vedo, kaj prinaša zmaga ali točka, saj obljuba po tekmi s Krškim dela dolg, zato lahko pričakujemo nabriti Jeruzalem.
KU
Rokomet • Pokal Slovenije
Sedem prvoligašev in Drava
V sredo so bila odigrana srečanja osmine finala tekmovanja za pokal Rokometne zveze Slovenije. V četrtfinale se je uvrstilo sedem prvoligaških ekip, kot osma se jim je pridružila ptujska Drava. Favoriti so bili prepričljivi, le ekipi Istrabenz plini Izola in Sviš sta se v nadaljnji krog prebili po podaljških.
REZULTATI: Drava Ptuj - Rudar 28:27 (15:14), Moškanjci Go-rišnica - Maribor Branik 25:45 (12:19), Radeče Mik Celje - Sviš Pekarna Grosuplje 29:34 (28:28, 15:8 - po podaljških), Slovenj Gradec - Istrabenz plini Izola 29:31 (26:26, 12:11 - po podaljških), Črnomelj - Celje Pivovarna Laško 18:40 (8:20), Loka 2012 - Gorenje 24:34 (13:17), Cimos Koper - Krško 40:25 (19:14), Trimo Trebnje - Krka 32:26 (14:12).
Danilo Klajnšek
Rokomet • Pokal Slovenije, osmina finala
Drava spektakularno med najboljših osem, Gorišnica izpadla
■ V- ■
Drava Ptuj - Rudar 28:27 (15:14)
RK DRAVA PTUJ: Žuran, Lesjak 2, Janžekovič 7(6), Verdenik 2, Ferk, Jerenec, Bezjak 4, Maroh 2, Požar 4, Bedenik, Pukšič, Sabo 1, Grm, Šalamun 5, Fridrih 1. Trener: Tomi Matjašič
SEDEMMETROVKE: Drava 7(6), Rudar 6(2).
V športni dvorani Ljudski vrt je na rokometnem spekta-klu osmine finala pokalnega tekmovanja znova zadišalo po starih zlatih časih, ko je ptujsko moštvo nekaj pomenilo v 1. ligi. Srečanja med Dravo in Rudarjem so bila vedno polna naboja in negotova, nič drugače pa ni bilo niti v sredo, ko je pred skoraj polno dvorano domača vrsta s tesno, a zasluženo zmago dosegla največji uspeh v novodobni zgodovini kluba in se uvrstila med najboljših osem ekip v pokalnem tekmovanju.
Več kot 200 gledalcev, kolikor jih na tekmah Drave že dolgo ni bilo, je pripravilo sijajno vzdušje, svoje pa so dodali tudi glasni gostujoči privrženci. Zeleni so začeli odlično in povedli s 0:3, Požar pa je z dvema zaporednima zadetko-
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave in Rudarja so se borili za vsako žogo.
ma poskrbel, da se gostje niso preveč oddaljili. Klub vsemu so v prvem delu prvega polčasa imeli rahlo pobudo rudarji, ki so domačim vsilili svoj agresiven slog igre. V 15. minuti so dravaši po protinapadu Ver-denika prvič na tekmi povedli (9:8), toda Zasavci so jih kmalu spet ujeli in ušli na dva zadetka prednosti. Ptujčani so se znova podali v lov na rezultat, kar jim je uspelo v sami končnici prvega polčasa, ko so celo povedli s 15:14.
Drugi del je bil še bolj dramatičen. Gostje so po nekaj napakah modrih povedli s
17:15, domačini pa v začetku drugega dela niso zdeli kar šest minut. Obramba je v tem delu prejela preveč zadetkov, v napadu pa se je nekajkrat ponudila možnost za priključek,
toda zaradi prehitrih zaključkov se to ni zgodilo. Minuta odmora na zahtevo domačega trenerja Matjašiča je končno obrodila sadove. Obramba 5-1, sicer zaščitni znak Drave, je zaigrala, kot zna in zmore, in domačini so s serijo 5:0 povsem preobrnili potek srečanja. Vodstvo s 25:21 in čvrsta obramba sta dajala upanje, da bodo modri srečanje mirno pripeljali do konca, toda v napadu so se znova zatresle roke, kar so gostje ob podpori svojih privržencev izkoristili ter minuto pred koncem izenačili na 27:27. Sledil je napad Drave, ki ga je z zadetkom 20 sekund pred koncem uspešno sklenil Maroh. Gostom je ostalo še nekaj sekund za zadnji napad, strel najizkušenejšega igralca Rudarja Dobravca (8 zadetkov) pa je prav v zadnji sekundi
Leon Požar, rokometaš Drave: »Tekma je bila zelo razburljiva. Začeli smo sicer nekoliko slabše, a smo nato ujeli ritem in na koncu zmagali. V vsakem primeru je bilo srečanje zanimivo, tako za publiko kot za nas igralce. Tekme se zmagujejo v obrambi, mi pa smo šele v končnici odigrali, kot znamo. Tekmeca smo ujeli, nato pa so se nam malce zatresle roke - a kljub vsemu je naša zmaga zaslužena. Za naslednjega tekmeca bi si želel Gorenje iz Velenja, saj gre za trenutno najboljšo ekipo v Sloveniji. Za nas in za gledalce bi bilo to nedvomno zelo atraktivno, saj bi se preizkusili, kako je igrati proti odličnemu pr-voligašu in udeležencu Lige prvakov.«
ubranil izjemni Grm, ki je med drugim ubranil kar štiri sedem-metrovke!
Tako je ob bučnem rajanju številnega občinstva ostalo pri 28:27 za Dravo, kar je največji uspeh kluba v zadnjih letih. Velja omeniti še dejstvo, ob katerem je uspeh mladih Ptujčanov vreden še več: med osmerico najboljših v pokalu so Ptujčani namreč edini nižjeligaš, preostalo sedmerico namreč sestavljajo izključno ligaši 1. A: Gorenje, Celje PL, Cimos Koper, Maribor, Trimo, Sviš in Izola. Res imenitna družba!
Tadej Podvršek
Moškanjci Gorišnica - Maribor Branik 25:45 (12:19)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E.
Bratušam Petek 2 (1), Zorli 3, Kovač 1, M Bedrač 4, Valenko 8, Arnuš 1, Balas, Lukaček, Vincek 2, Anderluh 1(1), Firbas 3, T. Bedrač 5, Gerčar. B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak
MARIBOR BRANIK: Krajnc, Šte-fanič, Miklavčič 2, Tarabochia 1, Svalina 4, Oštir 1, Špelič 6, Špende 3, Razgor 7, Pučnik 5, Čudič, Pešič, Sok 6, Šimič 4, Šoštarič 6. Trener: Marko Šibila.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci -
Gorišnica 2 (3), Maribor Branik 3 (3).
Rokometaši iz Gorišnice so se poslovili od pokalnega tekmovanja; v osmini finala jih je izločila močna ekipa iz Maribora. V rokometu so presenečenja bolj redka, tudi tokrat se v Gorišnici ni zgodilo, saj je v tem trenutku Maribor bolj kakovostna ekipa.
Domači rokometaši so v srečanje krenili odločno. Mariborčanov, ki so v zadnjem obdobju dosegli nekaj odmevnih zmag, se niso ustrašili, ampak so s hrabro igro na začetku srečanja povedli s 6:4. Gostje so po pričakovanjih kmalu izenačili in v 25. minuti vodili z 10:8. Sledil je mrk domačinov in Mariborčani so z delnim izidom 8:0 prišli do prednosti sedmih zadetkov.
Seveda je to že nakazalo, kam se bo srečanje obrnilo v drugem polčasu. Gorišničani so se v drugem polčasu sicer borili, igrali po svojih zmožnostih, vendar pri tem naredili precej napak. Te so izkušeni gostje izkoristili in dosegli veliko t. i. lahkih zadetkov. Na koncu je njihova prednost znašala okroglih 20 zadetkov. Pri domačih se je strelsko dokazal Valenko, ki je dosegel osem zadetkov.
Danilo Klajnšek
um
Za varno zimsko vožnjo: prave zimske pnevmatike
Znano je, da morajo biti avtomobili po zakonu o pravilih cestnega prometa od 15. novembra do 15. marca opremljeni z zimsko opremo, kamor
spadajo tudi ali predvsem zimske pnevmatike. Od 1. novembra letos pa bodo morale biti vse pnevmatike, ki so bile izdelane po 1. juliju letos, označe-
Kakšne so kazni
Po spremenjenem zakonu o pravilih cestnega prometa se z globo 40 evrov kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.
Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespošto-vanje je še naprej 200 evrov.
ne s posebno nalepko, ki bo porabniku pojasnila, kakšne so njene lastnosti pri zaviranju na mokrem, kolikšen je kotalni upor in kolikšna zunanja glasnost.
Tako bodo kupci z oznako kakovosti dobili podatke o tem, kako se pnevmatika izkaže pri zaviranju na mokri cesti, kolikšen je njen kotalni upor, ki vpliva na porabo goriva, in kolikšna je njena zunanja glasnost, ki vpliva na oddajanje hrupa v okolje. Še vedno pa ti podatki ne bodo popolni zlasti za zimske pnevmatike, kjer je zelo pomembno vedeti, kakšne so njihove lastnosti na poledenelih ali zasneženih cestah. Poleg tega bo v prodaji letos gotovo še veliko zimskih pnevmatik, ki so bile izdelane še pred prvim julijem, in tako še ne bodo označene z opisano posebno nalepko. Tako se bodo vozniki še vedno morali za nakup zimskih pnevmatik odločati predvsem sami oziroma po posvetu z vulkani-zerjem. Vsekakor pa je dobro pred nakupom pregledati letošnje teste zimskih gum, ki jih najdete na internetu.
Splošni pogoji za nakup
Pri nakupu zimskih pnevmatik naj ne bi preveč varčevali, saj so lahko prav te tiste, s katerimi se bodo vozniki lahko rešili pred nesrečami.
Odločitev o tem kakšno oziroma katero zimsko pnevmatiko kupiti, naj temelji na nekaj splošnih pogojih: če se vozite večinoma po mestu oziroma naseljih, so praktične gume z dobrimi zaviralnimi lastnostmi. Ker boste verjetno pogosto zavirali in pospeševali, je pomembno, da se čim manj obrabijo.
Če boste veliko uporabljali
Urednica priloge: Simona Meznarič
Teksti in fotografije: Črtomir Goznik, Simona Meznarič
avtoceste, so za vas najprimernejše potovalne pnevmatike, za katere je značilno, da so tihe tudi pri velikih hitrostih, pomagajo prihraniti gorivo in imajo dolgo življenjsko dobo.
Za tiste, ki veliko uporabljate bolj razgibane ceste (v hribih, vinogradih, gorah), so priporočljive gume z odličnim oprijemom za varnost in lažje premagovanje klancev tudi na mokrem cestišču.
Predvsem pa vam bodo prišle še kako prav zelo dobre zimske pnevmatike, s katerimi boste lahko premagali tudi zaledenele klance.
Vse pnevmatike pa morajo biti označene še s tremi standardnimi ocenami: vzdržljivost, oprijem in odpornost proti temperaturi. Ti podatki sicer sami po sebi niso garancija, da bo guma res zdržala napisano število kilometrov,
lahko pa so te ocene vodilo za nakup najprimernejše pnevmatike za vaš avtomobil. Ocena vzdržljivosti tako govori o tem, kako dolgo zdrži guma, če je izpostavljena vedno enakemu načinu vožnje, ob enakih razmerah in če je ustrezno vzdrževana (npr. ocena 100 pomeni, da bo ta pnevmatika zdržala približno dvakrat več kot tista z oceno 50). Ocena oprijema, ki se označuje z A,
VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p.
AKCIJA MICHELIN
OB NAKUPU 4 KOS-ov PNEVMATIKM+S VSAKA
STRANKA PREJME NAGRADO
SINTETIČNA KRPA - JELENJA KOŽA (1 KOS)
Bukovci 121c, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, Rajšpova ul. 14, tel.: 02 / 771 15 65
OB NAKUPU IN MONTAŽI 4 KOS-ov PNEVMATIK MICHELIN M+S
PODARJA MICHELIN BON ZA GORIVO od 20,00 do 60,00 EUR - odvisno od dimenzije
2012	Matador	Kormoran	Sava	Goodyear	Dunlop	Goodrich	Yokohama	Kleber	Michelin
155/70X13	36.7		37.1						
165/70X13	39.9	39.9							
175/70X13	44.8	39.9							
155/65X14	41.51	42.1	44.5						
165/65X14	47.51								
175/65X14	44.00	42.1						49.1	55.1
165/70X14	45.36								
175/70X14	49.1	42.1							
185/60X14	48.6	45.1						51.84	
185/65X14	52.1	46.1	58.1					54.1	
185/70X14		50.1							
165/65X15	54.1								
185/55X15	67.1								
185/60X15						65.1			
185/65X15	54.1	48.1			71.28	55.1	56.16		57.1
195/60X15	60.48	53.1				62.6			
195/65X15	51.1	49.1	55.08			57.1		55.1	60.1
205/60X15	73.44								
205/65X15	76.7								
205/55X16	82.1	80.1	88.56	100.1	100.1		88.1	88.1	92.01
205/60X16	85.1					110.1		95.1	113.1
215/55X16	108.1								127.1
225/55X16									127.1
225/45X17									172.8
205/70X15 S	90.72								
215/70X15 S						90.1			
215/65X16®	99.36					110.1			136.46
235/70X16 S						110.1			
235/65X17 S						136.1			170.1
235/55X17 ®					242.1				
245/65X17 ®				210.1					
235/60X18 B	153.36								
255/55X18 B				273.1					
235/50X19 S					347.1				
									
KOMBI M+S	Matador	Fulda	Lassa	Kumho	Hankok	Yokohama		Kleber	Michelin
5.00X12					135.01				
145X13					137.59				
185X14	61.01								
195X14	78.01								
195/70X15	79.01								
205/65X15	95.6								
215/70X15	103.01								
225/70X15	103.01							100.01	
195/75X16	90.72								
205/65X16	106.01	124.01						116.6	
215/65X16	109.01		120.01					115.1	140.01
225/65X16	131.01							137.01	150.01
235/65X16	154.01			160.01					
215/75X16	126.01								
175/75 X 16	SAVA	105.6							
215/60X16 XL	102.01					118.01			
									
B in C, pove, kako dober opri-jem ima guma na mokrem cestišču (A pomeni najboljši oprijem). Tudi odpornost proti temperaturi se ocenjuje z A, B, C in pove, kako dobro se bo pnevmatika odzivala na pregrevanje pri konstantno visoki hitrosti - nižja ko je temperatura pnevmatike pri tem, manj je možnosti, da ne bo zdržala. (A je pnevmatika z najboljšimi rezultati, boljšimi od B).
Z rabljenimi pozimi zelo previdno
V času krize je nakup novih pnevmatik za marsikoga velik finančni zalogaj. Marsikdo bo letošnjo zimo tako obdržal še stare, rabljene gume (seveda pa morajo te še ustrezati zakonskim normativom glede profilov). Vendar pa se morajo vozniki v tem primeru zavedati, da vožnja na zasneženih cestah ne bo tako varna, kar je pokazal tudi test, ki ga je opravila ekipa Moto-revije in na katerem so preizkusili rabljeni pnevmatiki s 7,5-milimetrskim in drugo s 4-milimetrskim profilom.
Po opravljenih testih so bile njihove ugotovitve te: »Pri zaviranju na snegu s hitrostjo 30 km/h je najbolj obrabljena pnevmatika potrebovala 3,2 metra daljšo zavorno pot od povsem nove - glede na majhno začetno hitrost je to velika razlika. Še večja je bila pri speljevanju: povsem obrabljena zimska pnevmatika na snegu speljuje za več kot 50 odstotkov slabše kot nova, pri pnevmatiki s 7,5-milimetr-skim profilom je speljevanje za 40 odstotkov slabše. Še zanimiva primerjava: nova letna pnevmatika na snegu spelju-je za 75 odstotkov slabše kot nova zimska pnevmatika in ima za 7,5 metra daljšo zavorno pot (od hitrosti 30 km/h do ustavitve). Pozimi so zelo pomembne tudi lastnosti pnevmatik na mokrem, kjer je najpomembnejša lastnost odpornost proti splavanju oziroma akvaplaningu; to lahko zagotovi samo profil, ki zmore odvesti čim več vode izpod gume. Zimska pnevmatika s 4-milimetrskim profilom se odreže slabo - splava že pri hitrosti 63 km/h, medtem ko se nova upira splava-
nju vse do hitrosti 87 km/h. Pri zaviranju na mokrem je najpomembnejša sestava gumene zmesi, a tudi globina profila vpliva na rezultat: povsem obrabljena pnevmatika je za ustavitev potrebovala 7 odstotkov daljšo zavorno pot. Rezultati preskusa so nedvoumni: obrabljene zimske gume se v zimskih razmerah obnesejo precej slabše od novih.« (vir: Motorevija)
Za tiste, ki avtomobil potrebujejo vsak dan, strokovnjaki odsvetujejo nakup celoletnih pnevmatik. Res je, da lahko tako privarčujete, vendar se zaradi izjemno visokih vremenskih razlik med poletjem in zimo te hitreje obrabljajo in niso tako zanesljive. Glede na dejstvo, da so narejene za vse letne čase in vse vremenske razmere, je precej očitno, da vsekakor ne morejo biti tako kakovostne, kot če so na avtomobilu pozimi zimske, poleti pa letne gume. Zimska pnevmatika je namreč narejena iz mehkejše gume, kar ji omogoča, da se lažje oprime podlage, ter ima profil, ki je posebej izdelan za vožnjo po snegu ali ledu.
Za miren zimski Pozimi se avto spanec motocikla - odklopite akumulator
vede drugače
Tako kot avtomobile je treba na zimo pripraviti tudi motorje. Večina motoristov sezono konča ob hladnejšem jesenskem vremenu; le redki so tisti, ki se z motociklom odpravijo tudi na zasnežene ali poledenele ceste.
Eno izmed tistih vprašanj, ki muči motoriste, je predvsem to, kaj narediti z akumulatorjem v času, ko bo dvokolesnik počival. Mnenja o tem so namreč zelo različna: nekateri pravijo, da se akumulatorje lahko pusti v motorju, drugi, da se jih sicer lahko pusti v motorju, a se jih izklopi, tretji pa zagovarjajo stališče, da jih je treba vzeti iz motorja in deponirati.
Simon Habjanič iz Motocen-tra Ptuj pravi tako: »Vsaka baterija se z neuporabo uničuje in prazni. To velja tako za prenosne računalnike kot fotoaparate in seveda tudi akumulatorje dvokolesnikov. V sodobnih motociklih najdemo opremo, kot so prepoznava ključa, varnostna blokada motorja in alarmi, vse to pa akumulatorsko baterijo dejansko troši. Med zimskim počitkom akumulator odklopite in ga shranite ločeno. Električni sistemi porabljajo električni tok tudi med izključenim kontaktom, preveč izpraznjenega akumulatorja pa ni mogoče znova napolniti. Večino sodobnih akumulatorjev je 'suhih', nekaterim klasičnim akumulatorjem pa je treba za optimalno delovanje doliti destilirano vodo. Akumulator napolnite vsakih štirinajst dni, polnite pa ga z 10-odstotno 'amperažo', kot je navedena na akumulatorju. Če gre za akumulator z 10 Ah, ga polnite s tokom 1 A. Ne izpostavljajte ga temperaturam pod lediščem!«
V motociklih so sicer vgrajene različne vrste akumulatorjev, zato Habjanič opozarja: »Pri svinčeno-kislinskih akumulatorjih je treba preveriti ra-
ven elektrolita - ta mora vedno biti na zgornji črti, ki je označena na akumulatorju. Dolivati se sme le destilirana voda. Imamo pa še akumulatorje AGM in GEL, kjer ravni elektrolita ne moremo kontrolirati. Čepov ali pokrova akumulatorja prav tako ne smemo odpirati, saj ga tako uničimo.«
Akumulator pa ni edini del motocikla, za katerega je treba poskrbeti pred zimsko depona-žo. Jeseni, po končani motoristični sezoni, je tako najboljši čas, da dvokolesnik odpeljete na temeljit servis, kjer bodo strokovnjaki opravili vsa potrebna servisna dela: zamenjavo motornega olja, kontrolo verige, hladilne tekočine (le-dišče), kolesnih ležajev, krmilnega ležaja ter zavor in izmerili zavorne tekočine, pregledali bodo tudi vzmetenje, delovanje varnostnih stikal, sistem za napajanje z gorivom, senzorje ter izmerili in testirali baterije.
Habjanič še svetuje, da pred zimo, ko bo nekaj mesecev počival, dvokolesnik temeljito operete, pregledate pnevma-
tike in očistite verigo: »Zelo pomembno je tudi, kje bo pozimi spravljen. Poskrbite, da bo prostor suh, motor pa naj ne bo izpostavljen neposredni sončni svetlobi. Tudi če je pod streho, ga pokrijte z namensko zaščitno ponjavo - a uporabite tisto, ki je namenjena hrambi motociklov. Domača pregrinjala iz blaga nase vežejo vlago, vodoodporna pregrinjala (plastika, platno ipd.) pa ne odvajajo vlage, ki se kopiči pod njimi. Posledica so rjavenje kovinskih delov in plesen, ki napade sedež in tekstilne dele. Namenska pregrinjala dimenzijsko ustrezajo vašemu dvokolesni-ku, obenem pa lahko dihajo, zato so zelo pomembna.«
Tistim, ki se od svojega motorja ne morejo ločiti niti pozimi, pa Habjanič svetuje: »Pripravite se za vožnjo v mrazu. Poiščite pravo zimsko opremo in jo zmontirajte na motor: ogrevane ročice krmila, ogrevanje sedeža, višji vetrobran, ščitniki rok in polnilec akumulatorja.«
V zimskih mesecih je vožnjo treba prilagoditi razmeram na cestah, ki so velikokrat zasnežene, ponekod tudi poledenele. Se preden se z avtomobilom zapeljete na pot, ga je treba dobro očistiti in odstraniti sneg z njega, saj je tako bolj viden drugim udeležencem na cesti pa tudi voznik ima boljši pregled nad dogajanjem.
Za vožnjo v snežnih razmerah velja nekaj standardnih pravil: pozimi je treba voziti počasneje, v dežju je dobro zmanjšati hitrost za 30 odstotkov, v snegu pa za 50. Če je cesta poledenela, mora biti hitrost še nižja.
Vožnja v snegu in po ledu zahteva določeno nežnost. Nenadni gibi, obrati z volanom ali sunkovito zaviranje se lahko kaj hitro končajo z zdrsom na spolzki cesti, in kar naenkrat se boste iz voznika prelevili v sopotnika, saj se boste peljali, kamor bo hotel avto. V zimskih razmerah potrebujete vsaj od 8 do 10 sekund varnostne razdalje in še več, če je cesta poledenela. Nujno je torej nežno in pravočasno zaviranje, s čimer se izognete blokiranju koles. To velja tudi, če ima vozilo sistem za nadzor nad oprijemom pnevmatik, pogon na vsa štiri
kolesa ali katero koli drugo napravo. Štirikolesni pogon ne daje prav nobene prednosti pri zaviranju. Pozimi prav tako ni pametno uporabljati elektronskega prilagajanja hitrosti, saj lahko naletite na zaledenele ploskve na vozišču. Če se kaj takega pripeti, je najbolje zmanjšati hitrost in nikakor ne zavirati, dokler se kolesa spet ne začnejo vrteti. Ledene površine se sicer največkrat pojavljajo na mostovih, v senčnih predelih in prostorih nad vodo, zato je na takšnih točkah potrebna še posebna previdnost.
Pozimi ne vžigajte avtomobila v garažah oziroma zaprtih prostorih, ker se lahko ti hitro napolnijo s strupenim ogljikovim monoksidom. Če ob-stanete na cesti, je načeloma najbolje ostati v vozilu in se greti, dokler ne pride pomoč. Prav tako se je pozimi najbolje izogibati bližnjicam, saj morda niso (dobro) očiščene, tudi na pomoč bo treba na takšnih stezah čakati dlje kot na glavnih cestah.
Če se pozimi odpravljate na nekoliko daljšo pot, ni odveč, če s seboj poleg obvezne opreme vzamete še odstranjevalec ledu, zložljivo lopato, vžigalne kable (kleme), vlečno vrv, odejo, dobro svetilko, energijske
ploščice ali drugo hrano, vodo in zdravila.
Če vozilo, ki ima sprednji pogon, zanaša v zavoju, je treba takoj popustiti plin ali stisniti sklopko, da se ustavi zdrsava-nje sprednjih koles, po potrebi pa še obrniti volan v nasprotni strani poteka zavoja. Pri vozilih z zadnjim pogonom velja podobno; s pritiskom na sklopko izničite pogon in potem z volanom stabilizirajte zadek vozila. Kot že zapisano, je v snežnih razmerah na cesti potrebno tudi veliko bolj pazljivo zaviranje; zaviralna pot na snežni podlagi je enkrat, na ledeni podlagi pa dvakrat daljša kot v normalnih razmerah. Če ima vozilo ABS, se zavira z močnim pritiskom na stopalko zavore, brez sistema ABS pa je treba paziti, da z zaviranjem ne povzročite blokade koles. Če se to zgodi, popustite zavoro.
Osnova za čim manj utrujajo-čo vožnjo pozimi pa je predhodno dobro vzdrževano vozilo, ki deluje brez težav (vžig, sistem goriva, varnostni pasovi, tekočine, zavore, izpuh, brisalci, gretje, prezračevalni sistem, akumulator in luči). V prtljažnem prostoru naj bo dodatna zimska oprema, v rezervoarju pa naj bo vedno vsaj več kot polovica goriva.
i'
i '
i

a

#71 a ta^Joen ter
www.iDOtocenterptuj.sl
Žabjak 60, PTUJ, tel.: 02/ 78 00 430
AKCIJA od 1.11.2012 do 28.02.2013; -20% na servisne storitve -10% na vgrajene dele
i nudimo vam zimovanje/hrambo motorjev v zaprtih in ustrezno klimatiziranih prostorih i hramba motorja v fizično in tehnično varovanem prostoru
i zavarovanje za primer kraje ali škode na motorju i vzdrževanje akumulatorjev
i možnost transporta motocikla do servisa in nazaj do vas
Prevoz motocikla na servis do 30 km brezplačen
apria
HONDA Kawasaki ^piagco YAMAHA
Avto Sel Avto ^ Sel
VULKnniZERSTVO nvTOPLfrêa
IZPD5tlJH VDZIL
MSUfc*."- - •- • [osebna in kombinirana]
•>• ' V IZP050J0 PRIKOLIC
za prevoz vozil PHUUFiJft važi^s
uvoz. Vozil tudt;
SEL MONT d.o.o.
Spodnja Hajdina 26, 2250 Ptuj
t | f: 02/ 788 55 70 m: 040141262
KORZE MARJAN, D.O.O.
VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-AVTOVLEKA-BAR Breg 18 B, Majšperk Tel.: 02 794 64 11; 041 617 574
SAMOPOSTREŽNA AVTOPRALNICA ■ NON-STOP (24 ur na dan)
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, UNIROYAL, KLEBER, KORMORAN, BARUM, VIKING IN MENTOR, PO ZELO UGODNIH CENAH. Za avtoplašče kupljene pri nas 20% popusta pri
montaži in centriranju.
AVTO PLAŠČI:
AP 155/70-13 že od 30,00€ AP 165/70-13 že od 34,00€ AP 175/70-13 že od 36,00€ AP 165/65-14 že od 39,00€ AP 175/65-14 že od 40,00€ AP 185/65-14 že od 42,00€ AP 185/65-15 že od 47,00€ AP 195/65-15 že od 48,00€ AP 185/60-14 že od 45,00€ AP 185/60-15 že od 48,00€ AP 205/60-16 že od 87,00€ AP 205/55-16 že od 69,00€ AP 225/45-17 že od 128,00€ AP 215/55-16 že od 109,00« AP 225/55-16 že od 117,00€
Nudimo tudi akumulatorje,
antifriz, motorna olja in drugi potrošni material.
AKUMULATORJI - TOPLA, EXIDE IN BANER že od 50,00€ dalje
Pri nakupu štirih avtoplaščev znamke Michelin prejmete kupon za gorivo: 13"-15" = 20,00€ 16" = 40,00€ 17" = 60,00€
Tudi traktorji potrebujejo redno vzdrževanje
Zima je čas, ko traktorji praviloma mirujejo ali jih ljudje uporabljajo veliko manj kot v preostalem delu leta. Zato je dobro na zimske razmere pripraviti tudi te delovne stroje.
Za traktorje, ki jih kmetje uporabljajo tudi pozimi, ko so temperature zelo nizke, je najbolje kupiti zimsko dizelsko gorivo, ki je v mrazu veliko bolj uporabno. Strokovnjaki zelo odsvetujejo dodajanje petroleja (do 30 odstotkov) v dizelsko gorivo, zlasti pri novejših traktorjih. Boljša rešitev je dodajanje aditivov poletnemu dizelskemu gorivu. Sicer pa velja, da je ob redki uporabi traktorja najbolje gorivo skladiščiti posebej, saj bo tako filter manj obremenjen.
Filter za gorivo je sicer priporočljivo pregledati, in to ne le pred zimo, ampak redno. Proizvajalci priporočajo njegovo menjavo na vsakih 500 do 1000 delovnih ur, nekateri prej (razen pri novih traktorjih, kjer je to treba narediti prej). Menjava filtra ni zahtevna, zato jo lastniki načeloma lahko opravijo kar sami. Očistiti je treba tudi tesnilo in ga naoljiti oziroma namazati z gorivom. Nekateri filtri imajo na dnu vijak za izpust
morebitne vode ali umazanije.
Za tiste, ki v traktorjih že uporabljajo biodizel, pa velja, da je treba čistiti tudi rezervoar in pogosteje menjati filter za gorivo. Biodizel namreč raztopi nabrane obloge v rezervoarju, ki lahko zamašijo filter ali pa se zgodi še kaj hujšega. Sodobnejši traktorji imajo že tipala za zaznavo vode v gorivu, na kar opozorijo z zvočnimi signali ali pa se na armaturi prižgejo lučke oziroma kode.
Vsekakor pa velja splošno pravilo, da je treba pred vzdrževalnimi deli ugasniti traktor m počakati, da se motor ohladi. Zelo priporočljivo je redno vzdrževanje traktorjev, in to ne glede na sezono, saj tako dlje ohranjamo njihovo dobo delovanja. Traktorji na slovenskih kmetijah so praviloma slabo izkoriščeni, saj v povprečju opravijo samo od 250 do 500 delovnih ur na leto. Ne glede na to pa je po enem letu treba zamenjati olje v motorju. Dnevno ali na vsakih deset delovnih ur je na traktorju treba preveriti tekočine, ki so v motorju, hidravliki, elementih transmisije in v hladilnem sistemu. Pogonski sklopi, ki so spojeni prek klinastih jermenov, morajo biti primerno napeti, filtri za zrak in gorivo pa dovolj čisti. Le tako je mogoče

ŽURAN, d.o.o.
FORMIN 8 b, 2272 GORIŠNICA
TEL.: 02/740-40-77 FAKS: 02/740-40-76
MOB.: 031-690-430
WWW.ZURAN.EU
EMAIL: ZURANOVI@GMAIL.COM
GRANULACIJA: 0-i&mm JAMBO VREČA; 45 eur/t t ddv Ft[NFUZA-4Q«I¡-¡ftddv	
OKOLJU ntUAZEN NARAVEN MATERIAL, KI SE UPORABLJA ZA IZDELAVO TAL IN 0HET0V V VSEH VRSTAH HLEVOV.	
-	ODPOREN PROTI FEKALIJAH IN KISLINAH ■ r*0Tl ZDRSEVAHJU
-	HRAPAV
ŽURAN, d.o.o. - deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov
Tel. št.: (02)74040 77 Mobitel: 041 393 205
Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva
Bosch Car Service Bračič -vse za avto iz ene roke:
diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program > tovorni program avtopralnica
servis klimatskih naprav.
Prodajalna: Jurovci, Jurovci 1b, Videm pri Ptuju, tel.: 02/ 764 21 01, email: bcs.bracic@siol.net
Pooblaščeni BOSCH aerviaar -Avtoeiektrifaratvo Renato BračJi a-p, Jurovci 1b, 2264 Videni pri Ptuju

Povprečna starost traktorjev v Sloveniji je 21 let
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je povprečna slovenska kmetija uporabljala 1,4 traktorja. Na kmetijskih gospodarstvih so v letu 2010 imeli v lasti in uporabljali skoraj 102.000 dvoosnih traktorjev. Več kot 90 odstotkov vseh dvoosnih traktorjev v lasti kmetijskih gospodarstev je imelo v letu 2010 nižjo delovno moč (do 59 kW). Podatki o povprečni starosti registriranih traktorjev kažejo, da so ti na povprečni slovenski kmetiji stari, saj je povprečna starost registriranih več kot 21 let. Za leto 2011 je znan podatek, da je bilo novih traktorjev, starih manj kot eno leto, le 1772, starejših od 25 let pa celo 43.401. Po neuradnih podatkih naj bi bilo traktorjev
zmanjšati porabo pogonskega goriva. Vse mazalne točke na voznih in krmilnih ter gibljivih mestih traktorja, kjer mast ni opazna, je treba namazati. Nadaljnje vzdrževanje je vezano na tedensko ali desetdnevno delo s traktorjem. Obsega vsa že omenjena vzdrževalna dela, ob tem pa so potrebni še temeljito čiščenje z visokotlačnim čistilcem in čistili, pregled pritiska v pnevmatikah in spoje-nost samonosne konstrukcije traktorja ter pregled akumulatorja.
Po polletnem delu ali po 500 do 700 delovnih urah je čas za pregled v pooblaščeni servisni delavnici, kjer preverijo vitalne
dele stroja, varnostne sklope in uredijo vse potrebno za varno in nemoteno delo. Obisk servisne delavnice je potreben vsaj enkrat na leto, če pa to zaradi obsega delovnih ur ni potrebno, je nujen po opravljenih 1200 delovnih urah.
Čeprav se marsikomu zdi opisano vzdrževanje pretirano, ni tako. Da je mogoče delo tehnološko, ekonomično in varno opravljati, morajo biti stroji varnostno in tehnološko brezhibni, kar pa seveda ne pomeni, da je treba kupiti vedno zadnji dosežek znanosti. Starost strojev je drugotnega pomena, zelo pomembno pa je, da so ustrezno vzdrževani.
•lonsered
AC CENTER
■	MOTORNE ZAGE
■	KOSILNICE in FLAKSARICE
■	VRTNE in RIDERTRAKTORJE 4X4
■	SNEŽNE FREZE
■	ŠKROPILNICE in KULTIVATORJE
■	REZERVNI DELI za
© teto S-5 STIHL msair
!M-eiealnM SO/O
AC CENTER
trgovina in servis •lonsered
Aleksander CIGLARIČ s.p.
Arnuševa ulica 6,2250 Ptuj info@ac-center.si www.ac-center.si Tel./fax: 02 787 66 96 GSM: 041 904 370
Ormoška cesta 81 a, 2250 Ptuj
432 (Miran), 031/389 106 (Martin):
SERVIS OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL
AVTOOPTIKA3D
DIAGNOSTIKA VOZIL
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER A
Gar

BURG WARNER
v državi še precej več, približno 122.000, vendar pa je njihova prodaja po 2008. začela strmo padati. Padec prodaje je seveda posledica splošne gospodarske krize in dejstva, da se je v letih pred začetkom krize zelo živahno investiralo v nakupe novih traktorjev. Na številnih kmetijah so namreč računali, da se gospodarske razmere ne bodo spremenile oziroma se ne bodo poslabšale. Največji prodajni delež še vedno zaseda koncern CNH (New Holland, Steyr in Case IH), sledi Same Deu-tz-Fahr (Deutz-Fahr Same, Lamborghini in Hurlimann), na tretjem mestu pa so traktorji skupine Argo (Landini, McCormick in Valpada-na). Pri pregledu prodaje po posameznih blagovnih znamkah je na prvem mestu New Holland, sledita pa znamki Landini in Antonio Carraro.
I priori
ZA VAS KMALU ODPIRAMO 1OPOSTREŽNO-ROČNO AVTOPRALNICO
-kakovost in zanesi|mil|piftbl dovršene samopostrežne Opreme -uporaba okolju prijaznih kemijskih sredstei -visokozmogljivi turbo sesalniki za sesanje -čiščenje z aktivnim detergentom in voskanje -najnovejša avtopralna tehnologija z uporabo mehke in osmoizirane vode
-samopostrežni distributer vlažnih krpic za čiščenje steklenih in plastičnih površin
-zima in mraz nista ovira, saj so pralna mesta talno ogrevana
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si NOVO - delovni čas maloprodaje med 7 in 16 uro
STRAST ŽE IMA
BARVO,
ZDAJ JE DOBILA ŠE
OBLIKO.

[00» MOŽNOST HRAMBE PNEVMATIK ZA RENAULT0VA VOZILA!
11 Id 11 'hM =MH Ji I 4'ii'iM i 11
AH PA d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj tel.: 02/749-35-40 ter 02/749-35-49
Ples m DP v kombinaciji
Ana in Nejc druga
Letošnje državno prvenstvo v kombinaciji desetih plesov (pet standardnih in pet latin-skoameriških) se je v soboto, 13. 10., odvijalo v športni dvorani Radlje ob Dravi, organiziral pa ga je plesni klub Pingi iz Maribora. Sodelovalo je 43 parov iz 13 klubov. Pomerili so se v šestih starostnih kategorijah.
V kategoriji mladincev, ki je bila tudi najštevilnejša, sta nastopila Ana Ekart in Nejc Fir. Nalogo sta opravila odlično, saj sta osvojila 2. mesto. Uspeh je toliko večji, saj so na tekmovanju nastopili vsi najboljši mladinci v državi. Zmagala sta Ana Mesec in Jure Bergant, 3. mesto pa sta dosegla Giovanna Klarič in Kristian Areh. Med člani sta zmagala Miha Vodičar in Nadiya Bychkova.
UR
Ana Ekart in Nejc Fir sta na DP v kombinaciji osvojila 2. mesto v mladinski konkurenci.
Boks • Pokal Slovenije
Izžrebani pari Pokala
V	luksuznem hotelu Aleksander v Rogaški Slatini je BZS pripravila tiskovno konferenco in žreb polfi-nalnih parov v novem pokalnem tekmovanju. Polfinalne borbe bodo na sporedu v sredo, 31. 10., v športni dvorani KBV Ljubljana FCL z začetkom ob 18. uri.
V	žrebu so sodelovali tudi člani BK Ring in BK Legionar, ki so dobili sledeče tekmece:
do 60 kg: Damir Lenart (BK Legionar Ptuj) - Gregor Debeljak (BK Ljubljana), Marcel Gojkošek (BK Ring Ptuj) - Marko Muratovic (KVB
Sande Team Ruše);
do 69 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Bojan Stoilov (ŠD Golden Gloves);
do 91 kg: Šemso Hozic (BK Ring Ptuj) - Blaž Sedej (Combat Academy Ljubljana).
Zmagovalci polfinalnih dvobojev se bodo uvrstili v finale pokalnega prvenstva Slovenije v boksu za posameznike, ki bo 17. 11. v športni dvorani na Otočcu. Finale bo prenašala televizijska postaja Sportklub TV.
JM
Strelstvo m 1. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Ptujčani na stopničkah, prva zmaga Vente
V soboto se je v Ljubljani, s prvim turnirjem ligaškega tekmovanja z zračnim orožjem, pričela nova strelska sezona 2012/13. Po šestih turnirjih končanega tekmovanja v pretekli sezoni je Tekmovalna komisija SZS, v skladu s članskim ligaškim pravilnikom, zaznala nekatera odstopanja glede izpolnjevanja obveznosti mladinskega vključevanja društev, ki imajo prvoligaške članske ekipe in tako s sklepi posegla v končne rezultate pretekle sezone. Z degradiranjem društev za eno ligaško stopnjo in izbrisom dosežkov v 1. ligi je izrekla sankcije sledečim: SD Kidričevo, SD Tovarne sladkorja Ormož, DSBV Izola, SD Portorož, SD Slovenske Konjice ter SD Jože Kerenčič Miklavž. Prav slednji pa so na ta račun izgubili največ, saj so ostali brez članskega ligaškega naslova v 1.A DL s pištolo, na ta račun pa bodo v letošnji sezoni tekmovali le v 1.B DL. Sklep komisije je zelo neugoden tudi za SD Kidričevo, ki je na ta račun izpadlo iz tekmovanja obeh 1. B državnih lig, tako s puško kot s pištolo, enaka usoda pa je doletela še tretjo društvo iz Spodnjega Podravja, ekipo Tovarne sladkorja Ormož, ki jo bomo v novi sezoni lahko spremljali le še v 2. DL SV. Začetek sezone je tako potekal v rahlo spremenjenih okoliščinah od tistih, ki bi jih - po dosežkih v lanski sezoni ligaškega tekmovanja - pričakovali. Kljub vsemu spomnimo, da bodo v novi sezoni, v obeh najmočnejših 1. A DL, tekmovala 3 spodnjepo-
Kevin Venta, SD Kovinar Ormož nja 1.B DL s pištolo.
Foto: Simeon Gonc
je v Ljubljani dosegel prvo zmago v novi sezoni ligaškega tekmova-
dravska društva. S pištolo bodo visoko merili Ptujčani, ki so v lanski sezoni osvojili 4. mesto in večkratni prvaki lige - Juršin-čani, ki so sezono sklenili na 8. mestu. Kot novinci v 1. A DL s puško pa se bodo preizkusili strelci Kovinarja iz Ormoža, ki so v lanski sezoni slavili naslov ligaškega prvaka v 1.B DL, osvojili pa so tudi veliki Pokal Slovenije (najvišje ligaško priznanje) za dosežke svojih kadetskih, mladinskih in članske selekcije.
Na prvem turnirju 1. A DL s pištolo je zmagala novinka v ligi, ekipa iz Železnikov, in tako popolnoma nepričakovano presenetila izbrano konkuren-
Kidričevo m V Talumu skrbijo za sodelavce
Z gibanjem do zdravja in večje odpornosti
V skrbi za zdravje zaposlenih so v kidričevskem Talumu v soorganizaciji s sindikatom SKEI pripravili rekreativno prireditev Z gibanjem do zdravja.
Kot je pojasnil predsednik rekreativnega društva Metulj Venčeslav Škerget, zaradi slabega vremena minulo soboto, 13. oktobra, dogajanja niso mogli izvesti v športnem parku NK Aluminij, kot so načrtovali, ampak je v nekoliko okrnjeni obliki potekalo v športni dvorani Kidričevo. Udeleženci so se razdelili v dve skupini. Igralci malega nogometa so nadaljevali tekmovanje med prijavljenimi ekipami posa-
meznih družb. Tekmovanje je potekalo ob velikem navdušenju, vendar v prijateljskem in športnem duhu. Preostali udeleženci so pod vodstvom strokovnega vaditelja opravili skupinsko vadbo gymstick muscle, ki poteka s pomočjo posebnih elastičnih trakov, pritrjenih na palico. Da vadba ni bila prenaporna, so s humorni-mi vložki poskrbeli udeleženci sami. Po uspešno končanih rekreativnih aktivnostih so se vsi preselili v restavracijo Pan, kjer so po skupnem okrepčilu razglasili najuspešnejše ekipe in posameznike v igranju malega nogometa.
-OM
Rezultati tekem v malem nogometu:
Talum Livarna - Talum Servis in inženiring	1:1
Vargas-Al - Talum Ulitki	2:2
Talum Livarna - Talum	1:2
Talum Servis in inženiring - Vargas-Al	0:0
Talum Ulitki - Talum	1:0
Talum Livarna - Vargas-Al	1:0
Talum Servis in inženiring - Talum	0:1
Talum Livarna - Talum Ulitki	2:1
Vargas-Al - Talum	1:4
Talum Servis in inženiring - Talum Ulitki	2:3
V končni uvrstitvi je 1. mesto dosegla ekipa Talum, 2	
mesto ekipa Talum Livarna, tretje pa Talum Ulitki. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Kristian Lipovac, za najboljšega strelca pa Nejc Ogrinc, oba kadrovska štipendista Taluma.
Foto: M. Ozmec
V športni dvorani Kidričevo se je v igranju malega nogometa pomerilo pet ekip.
co in pokazala vrednost svoje ekipe. Zelo dober uvod v sezono je uspel tudi Ptujčanom, ki so s tremi krogi zaostanka osvojili 2. mesto, juršinska ekipa pa je v uvodu pristala na 10. mestu. Med posamezniki je najvišji rezultat v kvalifikacijah, s 382 krogi, dosegel sevniški strelec Maroka Blaž Kunšek in kasneje premagal konkurenco tudi v izločilnem finalnem streljanju, kjer se je v 10. strelu finala pomeril s strelcem iz Kopačevine Škofje Loke, Petrom Jenkom. Dobro streljanje je v uvodu v sezono pokazal juršinski strelec Ludvik Pšajd in si s 375 krogi priboril 5. mesto in prvo uvrstitev v finale. Dobro sta se borila tudi Ptujčana Robert Šimenko in Matija Potočnik ter bila s 372 krogi za krog prekratka za finale, osvojila sta 9. in 10. mesto. Ligaške točke pa si je za 17. mesto priborila še tretja Ptujčanka, Majda Raušl, ki je dosegla 368 krogov.
V	1. A DL s puško je slavila strelka Olimpije Nina Juvan, ki je dosegla 395 krogov. Kot novinka se je zelo dobro odrezala tudi mlada Petra Vernik iz Kovinarja in s 389 krogi osvojila 11. mesto ter zajetno število ligaških točk. Preostala ormoška strelca, brata Jan in Rok Šumak, sta nastopila pod svojimi zmožnostmi in tekmovanje s 381 in 380 krogi končala na 29. in 33. mestu. V ekipni razvrstitvi je zmagala ekipa Štefana Kovača Turnišče s 1174 krogi, ekipa Kovinarja je s 1150 krogi osvojila 12. mesto.
V	1. B DL s pištolo je povsem po pričakovanjih in premočno slavila ekipa SD Jože Keren-čič Miklavž z dosežkom 1140 krogov. Drugo mesto so osvojili strelci iz Slovenski Konjic s 1111 krogi, na tretjem mestu pa je pristala ekipa Kovinarja iz Ormoža s 1106 krogi. Med posamezniki je najboljše streljanje pokazal mladi ormoški strelec Kevin Venta, ki je s 383 krogi v zadnji seriji s 95:91, premagal miklavškega strelca Boštjana Simoniča, temu pa je na 3. mestu sledil moštveni kolega Aleksander Ciglarič s 380 krogi. Dobro sta se odrezala tudi Simon Simonič, tretji miklavški strelec, in Mateja Levanič, Kovinar Ormož, ki sta s 375 krogi tekmovanje končala na 6. in 7. mestu. Liga-ške točke si je za 24. mesto priboril še tretji strelec Kovinarja Gregor Polajnko s 348 krogi.
1.A liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
SD Železniki	1115	15
SK Ptuj	1112	12
SD Kopačevina	1110 10
SD Štefan Kovač T.	1107	9
SD Duš.Pož. Rečica	1107	8
SD Marok Sevnica	1106	7
SD Mrož Velenje	1104	6
SD Grosuplje	1103	5
SD Kamnik	1100	4
SD Juršinci	1097	3
SK Brežice	1094	2
SD Olimpija	1086	1 Posamični rezultati:
1.	Blaž Kunšek, Marok Sevnica	382	30
2.	Peter Jenko, Kopačevina	378 26
3.	Petra Dobravec, Železniki	376 24
5.	Ludvik Pšajd, Juršinci	375	21
9.	Robert Šimenko, Ptuj	372	17
10.	Matija Potočnik, Ptuj	372	16 17. Majda Raušl, Ptuj	368	9
28.	Mirko Moleh, Juršinci	358	0 33. Rok Pučko, Juršinci	358	0
1.A liga puška
Ekipni rezultati:	krogi točke
SD Štefan Kovač T.	1174	15
SD Olimpija	1171 12
SD I. Poh.bat. Ruše	1163	10
SD Duš.Pož. Rečica	1163	9
SD Grosuplje	1160	8
SD Janko Jurkovič Videm	1160	7
SD Kamnik	1153	6
SD 1956 Trbovlje	1152	5
SD Triglav Javornik	1151	4
SD Koloman Flisar Tišina	1150	3
SD Jezero Dobrovnik	1150	2
SD Kovinar Ormož	1150	1 Posamični rezultati:
1.	Nina Juvan, Olimpija	395	30
2.	Peter Somogyi, J. Dobrovnik	393	26
3.	Robert Markoja, Štefan Kovač 394	24
11.	Petra Vernik, Kovinar Ormož	389	15
29.	Jan Šumak, Kovinar Ormož	381	0 33. Rok Šumak, Kovinar Ormož	380	0
1. B liga pištola
Ekipni rezultati:	krogi točke
SD Jože Kerenčič	1140 15
SD Slovenske Konjice	1111 12
SD Kovinar Ormož	1106 10
SD Škofja Loka	1075	9
SD Trzin	1069	8
SD Domžale	1066	7
SD Vremščica	1059	6
SD Elektro Maribor	1059	5
SD Liboje	1052	4
SD Dolič	1034	3
SD Gorenja vas	1031	2
SK Moris KR Kočevje	943	1 Posamični rezultati:
1.	Kevin Venta, Kovinar Ormož	383	30
2.	Boštjan Simonič, J. Kerenčič	383	26
3.	Aleksander Ciglarič, J. Kerenčič 382	24
6.	Simon Simonič, J. Kerenčič	375	20
7.	Mateja Levanič, K. Ormož	375	19 24. Gregor Polajnko, K. Ormož	348	2
Simeon Gonc
Kegljanje m 2. SKL, S. SKL, OTS Maribor
Prvič letos popoln izkupiček
Šesti krog je bil za ptujske kegljačice in kegljače zelo uspešen. Dekleta so doma premagala Rudarja in utrdila položaj na 1. mestu. Zdaj imajo precej varno razdaljo v točkah, saj drugi Ceršak zaostaja že tri točke (Ptujčanke v tem delu še enkrat počivajo).
Ta krog je bil uspešen tudi za kegljače, ki so se s prvima točkama končno vpisali na prvenstveno tabelo. Proti solidnim sosedom iz Prepolj so v dramatičnem dvoboju osvojili prvi dve točki, ki bosta dravašem dali dodatno spodbudo v nadaljevanju tekmovanja. Do šestega mesta jih ločita samo dve točki. Tokrat je o zmagovalcu odločalo skupno število podrtih kegljev, saj so posamezniki Prepolj dosegli tri posamične zmage, Drava le dve, en dvoboj pa se je končal neodločeno.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 6. KROGA: Drava Deta center - Rudar 6:2, Komcel - Ruše 7:1, Nafta - Ceršak 3:5, Radlje - Lanteks III. 5:3
Foto: Črtomir Goznik
Ženska ekipa Drava Deta center je z zmago proti Rudarju zadržala trenutno 1. mesto v vzhodni skupini 2. lige.
DRAVA DETA CENTER -RUDAR 6:2 (3015-2936)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 483, Kolar 514, Bombek 517, Ko-zoderc 496, Krušič 505, Kramber-
1. DRAVA DETA CENTER	6	5	1	0	11	ger 500.
2.CERŠAK	6	4	0	2	8	
3.	RUDAR 4.	LANTEKS III.	6 5	3 3	1 0	2 3	7 6	3. SKL - vzhod (m)
5. RADLJE	5	2	1	2	5	REZULTATI 6. KROGA: Drava
6. KOMCEL	5	2	0	3	4	Deta center - Prepolje 4,5:3,5,
7. GAŠPER KOROTAN	5	1	2	2	4	Rile servis - Konjice 4:4, Krško
8. RUŠE	5	1	0	4	2	- Gašper Korotan 5:3, Pergola -
9. NAFTA	5	0	1	4	1	Radenska 7:1, Ceršak - Ruše 3:5
1. PERGOLA 6	6	0	0	12	DRAVA DETA CENTER: Vogrin
2. CERŠAK 6	4	0	2	8	535, Murko 513, Čeh 537, Golob
3. KONJICE 6	3	2	1	8	528, Kozoderc 520, Premzl 509.
4. RUŠE 6	4	0	2	8	
5. RADENSKA 6	4	0	2	8	1. liga OTS MB
6. PREPOLJE 6	1	2	3	4	
7. GAŠPER KOROTAN 6	2	0	4	4	6. KROG: Drava Deta center II. -
8. KRŠKO 6	2	0	4	4	Impol II. 1:7.
9. DRAVA DETA CENTER 6	1	0	5	2	Kegljači druge ekipe Drave Deta
10. RILE SERVIS 6	0	2	4	2	center so doma gostili ekipo iz Slovenske Bistrice in dvoboj izgubili
DRAVA DETA CENTER			-		z 1:7. Na prvenstveni razpredelni-
PREPOLJE 4,5:3,5					ci zasedajo 12. mesto, doslej so zbrali dve točki.
(3140-3103)					Danilo Klajnšek
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Liga Ü-14
1. SML	KRKA - ALUMINIJ 3:2 (2:1)	7. KRKA	10	5	0	5	11:16	15
	STRELCI: 1:0 Kastrevc (7.), 1:1	8. B. PUBLIKUM	10	4	0	6	15:18	12
REZULTATI 10. KROGA: Krka	Petek (27.), 2:1 Ejup (36.), 2:2 Dvor-	9. OLIMPIJA	9	3	2	4	8:10	11
- Aluminij 3:2, Bravo Publikum -	šak Špehar (56.), 3:2 Pavič (67.).	10. JADRAN DEK.	10	3	2	5	13:15	11
Domžale 0:1, Olimpija - Šampion	ALUMINIJ: Cvetič (Tetičkovič),	11. RUDAR V.	10	3	2	5	10:17	11
Celje 1:3, Gummi Miral Jarenina -	Legčevič (Brencre), Kajtna, Dvor-	12. ALUMINIJ	10	3	1	6	15:19	10
Koper 1:8, Celje - Rudar Velenje	šak Špehar, Cafuta, Sagadin, Ki-	13. CELJE	10	3	1	6	13:19	10
2:0, Maribor - IB Interblock 2:1,	rič, Ž. Špehonja (Zečevič), Damše	14. ŠAMP. CELJE	10	2	2	6	9:24	8
NOGA Triglav - Jadran Dekani 7:0,	(Podbrežnik), Vindiš, Petek (Vuji-	15. FERK JARENINA 10		2	0	8	8:26	6
HIT Gorica - Mura 05 1:0	sič). Trener: Bojan Špehonja.	16. MURA O5	10	0	0	10	4:39	0
1. HIT GORICA	10	9	1	0	27:6	28	1. SKL
2. MARIBOR	10	8	1	1	29:9	25	
3. DOMŽALE	9	7	1	1	24:3	22	
							REZULTATI 10. KROGA: Krka
4. KOPER	9	7	0	2	31:9	21	- Aluminij 2:1, Bravo Publikum -
5. OLIMPIJA	9	5	1	3	15:11	16	Domžale 1:2, Olimpija -Šampion
6. IB INTERBLOCK	10	4	2	4	19:17	14	Celje 1:0, Nissan Ferk Jarenina -
7. ALUMINIJ	10	4	2	4	16:18	14	Koper 0:3, Celje - Rudar Velenje
8. KRKA	10	4	1	5	13:19	13	1:1, Maribor - IB Interblock 1:1,
9. NOGA TRIGLAV	9	4	0	5	19:12	12	NOGA Triglav - Jadran Dekani 1:1,
10. MURA 05	10	4	0	6	12:24	12	HIT Gorica - Mura 05 4:0
11. RUDAR V.	10	3	2	5 11:123		11	1. DOMŽALE 9 9 0 0 33:4 27
12. B. PUBLIKUM	10	3	1	6	12:22	10	2. MARIBOR 10 7 3 0 27:4 24
13. G. M. JARENINA 10		3	1	6	11:32	10	3. KOPER 9 7 2 0 24:6 23
14. CELJE	10	2	1	7	10:23	7	4. HIT GORICA 10 7 0 3 23:11 21
15. JADRAN DEK,	10	2	1	7	11:26	7	5. IB INTERBLOCK 10 6 2 2 23:14 20
16. ŠAMPION CELJE 10		1	1	8	9:23	4	6. NOGA TRIGLAV 9 4 3 2 20:13 15
KRKA - ALUMINIJ 2:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Stopajnik (11.), 1:1 Kramarič (35.), 2:1 Kramarič (57.).
ALUMINIJ: Pungartnik, Zorec, Bela, Mesarič (Ahec), Novačan, Šoštarič, Rogina (Pintarič), Novak, Stopajnik, Vrbanec, Dobaj. Trener: Tomislav Grbavac.
4. KRŠKO	13	9	1	3	45:19	28
5 RUDAR VELENJE	13	8	2	3	59:13	26
6. MURA 05	13	8	1	4	45:10	25
7. ŠAMPION	13	7	2	4	36:20	23
8. FARM. VERŽEJ	13	6	2	5	20:25	20
9. NŠ POLI DRAVA	13	5	2	6	24:23	17
10. POBREŽJE	13	5	2	6	24:29	17
11. NŠ R. KOREN	13	5	1	7	27:33	16
12. FERK JARENINA 13		4	1	8	16:24	13
13. ŽALEC	13	2	0	11	17:55	6
14. LJUTOMER	13	2	0	11	11:87	6
15. KOV. TEZNO	13	0	1	12	5:74	1
16. ŽELEZNIČAR	13	0	1	12	6:97	1
Liga U-14
Nogomet m Pokal MNZ Ptuj
Mladinci
V finalu mladinskega pokala MNZ Ptuj bosta igrala Aluminij iz Kidričevega in AHA EMMI Bistrica. Prvi so ugnali Hajdino, drugi pa NŠ Poli Drava. Finale bo odigrali spomladi 2013. ALUMINIJ - HAJDINA 9:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Petek (31.), 2:0 Vindiš (36.), 3:0 Petek (39.), 4:0 Metličar (55., avtogol), 5:0 Zečevič (58.), 6:0 Petek (70.), 7:0 Petek (78.), 8:0 Gerečnik (79.), 9:0 Vu-hisič (80.).
ALUMINIJ: Cvetič (Janžekovič), Brence (Legčevič), Kajtna (Ge-rečnik), Kajzer, Cafuta, Sagadin (Planinšek), Vujisič, Damše (Pod-brežnik), Zečevič, Vindiš, Petek. Trener: Bojan Špehonja. HAJDINA: Glažar (Krajnc), Gaj-
ser (Abraham), Bauman (Rutar), Tikvič, Šori, M. Metličar, Kaisers-berger, Vrečar, Gojkošek, Letonja (R. Petrovič), Rajh (Ž. Pertrovič). Trener: Damjan Metličar.
NŠ POLI DRAVA - AHA EMMI BISTRICA 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zlatnik (15.),1:1 Boškovič (36.), 1:2 Gashi (70.), 1:3 Janžič (86.).
NŠ POLI DRAVA: Megla, Her-ga (Gomilšek), Merc (Zamuda Horvat), Leskovar, Trep, Zlatnik, Pajnkiher, Šešo, Jauševec, Pihler (Zupanič), Debeljak (Klajderič). Trener: Damjan Vogrinec.
AHA EMMI BISTRICA: Stegne, Gashi, Korošec, Janžič, Štern, Zgo-znik, Motaln, Polegek, Lampret, Lašič, Boškovič. Trener: Božo Or-nik.
Danilo Klajnšek
REZULTATI 13. KROGA: Krško -Aluminij 2:2, NŠ Poli Drava - Kovinar Tezno 4:0, Rudar Velenje -Žallec 9:0, Ljutomer - NŠ R. Koren Dravograd 0:2, Celje - Farmtech Veržej 2:0, Nissan Ferk Jarenina -Železničar 4:0, Maribor - Mura 05 1:0, Pobrežje - Šampion 4:0
1.	MARIBOR 13 12 1 0 84:4 37
2.	CELJE	13 11 1 1 69:14 34
3.	ALUMINIJ 13 9 4 0 60:10 31
KRŠKO - ALUMINIJ 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Kneževič (15.), 1:1 Elšnik (28.), 2:1 Kovačič (61.), 2:2 Petrovič (63.)
ALUMINIJ: Ponudič, Munda, Ka-isesberger, Bračič, Lončarič, Hliš (Milič), Krivec, Elšnik, Panikvar, Petrovič, Saboti. Trener: Borut Kolar.
NŠ POLI DRAVA - KOVINAR TEZNO 4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Furjan (14.), 2:0 Furjan (22.), 3:0 Lovenjak (60.), 4:0 Zemljarič (61.)
NŠ POLI DRAVA: Ž. Pivko (Gač-nik - Pal), Kramberger (Lovenjak), Majcen - Kostič, A. Pivko, Baran-šič, Cesar, Zemljarič, Murko, Mesarič (Brumen), Vajda (Šoštarič), Furjan (Prelog).
Danilo Klajnšek
Nogomet m Deklice Ü-12
Na Ravnah na Koroškem je potekal četrti turnir za deklice do 12. leta starosti, kjer nastopajo tudi dekleta s Ptuja in iz Dornave. Ptujčanke so bile uspešnejše, saj so osvojile štiri točke, dekleta iz Dornave pa so doživele dva poraza.
REZULTATI 4. TURNIRJA: ŽNK
MSM Ptuj - Maribor 0:0, Teleing Pomurje 4:0, Fužinar - Maribor 0:0, Teleing Pomurje - ŽNK Dornava 4:0 Teleing Pomurje - Fužinar 5:0, ŽNK Dornava - ŽNK MSM Ptuj 0:1
1.	TEL. POMURJE	8	5 1 2	22:5	16
2.	MARIBOR	8	4 4 0 7:1 16
3.	ŽNK MSM PTUJ 8	4 2 2 8:4	14
4.	FUŽINAR	8	1 2 5	2:22	5
5.	DORNAVA	8	116	5:12	4
ŽNK MSM PTUJ: Maša Šibila, Vanesa Furjan, Ana Majerič, Vita Žolek, Nika Fijan, Tjaša Verhovšek, Eva Vidovič, Lara Kozoderc.
ŽNK DORNAVA: Mišel Cizerl, Neli Hofman, Ines Sok, Aneja Lor-bek, Nika Čuček, Maša Zemljič, Alina Krušič, Sara Serdinšek, Karmen Kostanjevec.
DK
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA 17.00: Celje - Olimpija; SOBOTA 18.00: Luka Koper - Gorica; NEDELJA 14.00: Aluminij - Mura 05, Triglav - Rudar; NEDELJA 16.00: Domžale - Maribor
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - PETEK 20.00; Kalcer Radomlje - Zavrč; SOBOTA 15.00: Dravinja Kostroj - Bela krajina, Krka - Roltek Dob, NEDELJA: 14.00: Šmartno 1928 - Krško, Garmin Šenčur - Šam-pion Celje
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Farmtech Veržej - AHA EMMI Bistrica, Šmarje pri Jelšah - Koroška Dravograd, Kovinar Štore - Agroservis Beltinci, Malečnik - Čarda; NEDELJA 10.30: Rakičan - Avto Rajh Ljutomer; NEDELJA 14.00: Tromejnik G Sulič
-	Grad, Odranci - Zreče
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
7.	KROG: Dornava - Teleing Pomurje (nedelja 14.00)
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (sobota 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG: Aluminij - NOGA Triglav (sobota 11.00)
LIGA U-14
14. KROG: Aluminij - NŠ Poli Drava (nedelja 10.00)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - SOBOTA 15.00: NŠ Drava - Boč, Hajdina -Stojnci, 1 A avto Gerečja vas - Podvinci Betonarna Kuhar, Carrera Optyl Ormož - Središče; NEDELJA 14.00: Bukovci - Oplotnica
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA 15.00: Tržec - Videm, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Rogoznica, Majšperk - Gorišnica; NEDELJA 10.30: Skorba - Lovrenc; NEDELJA 14.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Apače
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA 15.00: Leskovec - Pragersko, Hajdo-še - Makole, Zgornja Polskava - Slovenja vas, Podlehnik - Spodnja Polskava; NEDELJA 14.00: Grajena - Cirkulane
VETERANI 35
PARI 10. KROGA - PETEK 16.00: Polskava - Dornava, Boč -Grajena, Skorba - Borovci, Apače - Pohorje Oplotnica
VETERANI 40
PARI 9. KROGA - PETEK 16.00: Podvinci - Lovrenc, Gorišnica
-	Ormož, Podlehnik - Pragersko,Markovci - Leskovec, Zgornja Polskava - Tržec
Rokomet
1. A NLB LEASING MOŠKA LIGA
8.	KROG: Sviš Pekarna Grosuplje - Jeruzalem Ormož (sobota 19.00)
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
5. KROG: Velika Nedelja Carrera Optyl - Šmartno (sobota 19.00), Moškanjci Gorišnica - Dobova (sobota 19.30)
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
3. KROG: Murska Sobota - AC Prstec Ptuj (sobota 19.00)
Mali nogomet • Razpis za ZLMN Ormož 2012/13
Športno društvo Pušenci razpisuje tekmovanje za zimsko ligo v malem nogometu Ormož 2012/13. Liga je rekreacijska in namenjena ekipam iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Tekme se bodo igrale ob sobotah in nedeljah v športni dvorani na Hardeku. Tekmovanje bo potekalo v članski in veteranski ligi, kjer bodo imeli pravico igranja igralci, ki so na dan tekme stari 35 let ali več. Igralni čas tekem bo 2 x 15 minut. Igra se po sistemu vsak z vsakim. Prvaka v članski ligi bo odločal play off, v veteranski ligi bo prvak ekipa, ki bo po rednem delu zbrala največ točk.
V tekmovanje članov se bo sprejelo 12, v tekmovanje veteranov pa 8 ekip. Liga se bo predvidoma začela 24. novembra 2012. Prijavnina za tekmovanje članov znaša 200 evrov, za tekmovanje veteranov 160 evrov. Prijavnino je treba poravnati na TRR Športnega društva Pušenci: 04103 - 0000757896 s pripisom »za Zimsko ligo malega nogometa«. Žrebanje za tekmovanje bo v soboto, 17. 11., v vaškem domu Pušenci.
Prijave: Kuharič (041 907 413), Senčar (031 201 656), Tušek (051 324 399) ali e-mail: miran.tusek@teleing.com, miran.tu-sek69@gmail.com. Vabljeni k sodelovanju!
DK, UK
Športni napovednik
Tajski boks • Na Ptuju Noč gladiatorjev
Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj v soboto, 27. 10., pripravlja poseben spektakel, imenovan Noč gladiatorjev - Muay Thai Explosion. Gre za mednarodno tekmovanje v tajskem boksu, na katerem bodo nastopili borci iz Hrvaške, Avstrije, Srbije, Slovaške in Slovenije. Na Ptuj prihaja rekordno število tekmovalcev, saj jih je prijavljenih kar 40 iz 14 klubov.
Dogajanje v športni dvorani Center se bo začelo ob 17. uri, ko bodo na sporedu prvi dvoboji, medtem ko se bodo vedno boljši in močnejši dvoboji vrstili od 18. ure. Domači klub Muay Thai Gym bo imel v ringu pet svojih predstavnikov: Mihaela Bela, Sadata Veliu-ja, Sama Petjeta, Aleksandra Bedrača in Tadeja Toplaka. Slednji, najbolj znan ptujski tekmovalec, se po poškodbi, ki jo je staknil na svetovnem prvenstvu v Rusiji, vrača v ring in se bo v zadnji predstavi večera v profesionalnem dvoboju pomeril proti tekmovalcu iz Hrvaške. Ta preizkušnja bo za Toplaka tudi priložnost, da preveri svojo formo, saj bo 2. decembra tekmoval v Ljubljani na največjem borilnem spektaklu v Sloveniji. Ob omenjeni peterici bosta naše mesto zastopala tudi Aleksander Stankov iz Legije iz Maribora, ki tekmuje tudi za KTB Ptuj, in Bojan Kujavec iz Kung fu kluba Ptuj.
Otvoritev klubskih prostorov SK Ptuj
V petek, 26. oktobra, bo ob 18. uri na trgu za Domino centrom (pri Saš baru) otvoritev novih klubskih prostorov Smučarskega kluba Ptuj. V njih bo mogoče dobiti številne koristne informacije glede aktivnosti kluba, ki bodo zanimive za vse generacije rekreativnih smučarjev ali deskarjev, ne glede na predhodno znanje. Uradnemu delu prireditve bo sledila zabava in neformalno druženje.
DB, JM
Namizni tenis • NTK Ptuj
Pri kadetih tokrat najvišje Marsel
V Zalogu pri Ljubljani je v soboto potekal 2. odprti turnir za kadete in kadetinje, na katerem so nastopili tudi člani ptujske in cirkovške ekipe. Skupno je sodelovalo 42 deklet in kar 65 fantov.
Pri dekletih sta se Katja Krajnc in Eva Gojkovič iz pred-tekmovalnih skupin prebili na glavni turnir, Sari Gojkovič (vse NTK Ptuj) in Danieli To-manič Butkovska (Cirkovci) to ni uspelo. Katja in Eva sta nato obstali v 1. krogu glavnega turnirja in osvojili 17. do 22. mesto.
Pri fantih so nastopili Tomaž Strelec, Jaš Lozinšek (oba Cir-kovce), Sašo Malovič, Jernej, Masten Toplak in Marsel Šegu-la (vsi NTK Ptuj). V glavni turnir se je uspelo prebiti le Mar-selu, ki se je z zmago 3:1 proti Timu Pavliju (Mengeš) prebil med najboljših 16. V tekmi za uvrstitev med najboljših osem ga je 3:0 ugnal Jaka Strohsack (Rakek). Na koncu sta zmagala prva favorita, Tamara Pavčnik (Kema Puconci) in Darko Jor-gič (Hrastnik).
Vsi omenjeni ptujski in cir-kovški tekmovalci so še mlajši kadeti, zato je zanje vsaka zmaga med starejšimi igralci lep uspeh.
JM
Bovling • Podjetniška liga
Krog zanimivih obračunov
Derbi kroga sta odigrali ekipi VGP Drava in DaMoSS, več točk pa so dosegli prvi. Ti so po izenačenem začetku (2:2) kljub nekoliko slabši igri njihovega najboljšega moža, Branka Kelenca, v zadnjih dveh igrah pobrali ves izkupiček (na koncu 6:2). Izenačeno je bilo tudi na dvoboju Saška bara in MO Ptuj, tudi tukaj je odločitev padla v zadnji igri (po treh je bilo 3:3). Ekipi Saška bar in VGP Drava sta dosegli do keglja enak rezultat (2785), kar je velika redkost, le za malenkost je zaostala ekipa Radio-Tednik Ptuj. Iz te prihaja najboljši posameznik kroga Črtomir Goznik, ki v skupnem seštevku le še za malenkost zaostaja za soigralcem, Sebastijanom Kotnikom. Med najboljšimi posamezniki kroga imajo po dva predstavnika ekipe Radio-Tednik, Saška bar, VGP Drava in Tames, Stanka Jusa (Ta-
lum) in Silva Straussa (DaMoSS) so soigralci pustili na cedilu ...
Rezultati 6. kroga: SKEI Ptuj - Tames 2:6, VGP Drava - DaMoSS 6:2, Saška bar - Mestna občina Ptuj 5:3, Boxmark Team - Ra-dio-Tednik Ptuj 0:8, Talum - Elektro Maribor 5:3. Prosta je bila ekipa: . o.
MP Ptuj, d. o.
1.	TAMES
2.	VGP DRAVA
3.	SAŠKA BAR
4.	DAMOSS
5.	MESTNA O. PTUJ
6.	RADIO-TEDNIK
7.	MP PTUJ, D. O. O.
8.	TALUM
9.	SKEI PTUJ
10.	ELEKTRO MB
11.	BOXMARK TEAM
6
2699	38	166,3
2785	35	177,4
2785	29	167,4
2584	29	158,0
2606	26	160,5
2766	22	165,1
	21	155,7
2648	16	153,5
2316	10	137,1
2447	9	148,3
1949	5	130,0
Najboljši posamezniki kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 814, 2. Tadej Starčič (Saška bar) 774, 3. Gregor Miložič (Saška bar) 759, 4. Sebastijan Kotnik (Ra-dio-Tednik Ptuj) 748, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 736, 6. Robert Šegula (Tames) 718, 7. Andrej Trunk (Tames) 707, 8. Silvo Strauss (DaMoSS) 704, 9. Joža Vaupotič (VGP Drava) 700, 10. Stanko Jus (Talum) 698.
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 199,5, 2. Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj) 194,5, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 183,3, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 183,2, 5. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 182,5, 6. Marko Šamperl (Saška bar) 181,6, 7. Robert Šegula (Tames) 180,9, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 172,8,
9.	Silvo Strauss (DaMoSS) 172,5,
10.	Andrej Trunk (Tames) in Joža Vaupotič (VGP Drava) oba 172,5.
Pari 7. kroga (ponedeljek, 5.
11.):	ob 17.30: Tames - DaMoSS; ob 20.00: Elektro Maribor -Boxmark Team, Saška bar - SKEI Ptuj, VGP Drava - Talum, MP Ptuj, d. o. o. - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa MO Ptuj.
JM
Šport mladih • 47. kros občinskih reprezentanc
V Mariboru je tekla tudi reprezentanca Ptuja
Na Mariborskem otoku je pred časom potekal 47. kros občinskih reprezentanc, na katerem je sodelovala tudi reprezentanca Ptuja. V njo so bili uvrščeni nekateri najhitrejši tekači in tekačice, ki so nastopili na medobčinskem tekmovanju v jesenskem krosu v Vidmu. Ptujsko reprezentanco je sestavljalo 13 predstavnikov, izmed katerih jih večina tudi aktivno trenira atletiko. Najvišjo uvrstitev si je med letniki 1998 pritekel Boštjan Nahberger, ki je bil četrti. Peti mesti sta osvojila Tilen Forštnerič in Matej Jeza. Med deseterico sta se uvrstila še Rok Mohorko, ki je bil osmi, in Luka Medic, ki je bil deseti. Na krosu so nastopili še David Živič, Jure Vobner, Žan Malek Petrovič, Taja Islamovič, Tia Krajnc, Janja Kozel, Valentina Čeh in Tjaša Žga-
Reprezentanca Ptuja je v skupnem seštevku osvojila 11. mesto.
vec. Reprezentanca Ptuja je v skupnem seštevku osvojila
11. mesto, zmagali so atleti in tance Celja.
atletinje iz občinske reprezen-	David Breznik
Rokomet • Mlajše kategorije
MLADINCI
JE-
MOSKANJCI GORISNICA RUZALEM 37:28 (20:15)
JERUZALEM: M. Šulek, T. Cvetko; Vukan 3, Mavrič 5, Ogorelc 8, Deržič, D. Kociper 2, R. Cvetko 2 (1), Štumberger, Kirič 4, Kolmančič 3, Hrupič 1, V. Lukman, Šandor.
Rokometaši iz Gorišnice so zasluženo slavili proti sosedom iz Ormoža. Najvišja prednost gostiteljev je že znašala tudi 7 točk, v 55. minuti pa le 30:27. Zaradi poškodbe ni igral Anže Deržič, preostali fantje pa bodo kmalu morali spoznati, da bodo brez igre v obrambi tudi brez možnosti za uspeh.
KADETI
DRAVA GORIŠNICA - JERUZALEM 27:40 (11:15)
JERUZALEM: Caf (5 obramb), T. Cvetko (17 obramb - 3 x 7m); Kolmančič 8 (2), G. Horvat 5, V. Lukman 2, D. Kociper 2, Kavčič 1, R. Cvetko 6 (2), Štumberger 6, D. Ozmec, Šandor 6, Kosi 4.
Kadeti Jeruzalema so tudi na Ptuju potrdili dobro formo in visoko ugnali gostitelje. V 1. polčasu je Ormožanom največ težav povzročal odličen ptujski vratar Timotej Rosič, na srečo je na drugi strani bil znova zelo razpoložen Tomaž Cvetko. Dobre obrambe svojega vratarja so domačini v 24. minuti izkoristili z vodstvom z 10:8. Sledila je minuta odmora, ki je pri gostih obrodila sadove, saj je Jeruzalemčkom takoj uspela serija 6:0 in prevzem vod-
stva s 14:10. Ptujčanom se je uspelo v drugem delu približati na dve točki zaostanka (14:16). Jeruzalemu je pri vodstvu s 24:20 uspela izjemna serija kar osmih zaporednih zadetkov (32:20).
Ormožani imajo letos v kadetski konkurenci najmlajšo zasedbo, saj sta le Tomaž in Rok Cvetko letnika
1996,	preostali del ekipe so letniki
1997,	pet fantov pa je še leto mlajših. V sredo, 24. 10., so Jeruzalemč-ki v Radencih s 34:27 premagali še Arcont Radgono. Strelci: Šandor 10, R. Cvetko 6, Kolmančič 5, Kosi 4, D. Kociper 3, G. Horvat 2, V. Lukman 2, Štumberger 1, D. Ozmec 1.
STAREJSI DEČKI A
1.	JERUZALEM ORMOŽ 5
2.	GORENJE VELENJE 4
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 4
4.	DRAVA PTUJ 4
5.	S. GRADEC 2011 5
6.	POMURJE 4
10 5 5 4 2 0
DRAVA - JERUZALEM 31:39 (11:20)
DRAVA PTUJ: Osterc 1, Mlač-Černe 5, Koderman, Gavez 2, Sitar 5, Krasnič 4, Ljubec 1, Krajnc 2, Lovrec 1, Serdinšek-Ekart 7, Šešerko, Sajič 3, Satler. Trener: Alan Potočnjak
JERUZALEM: Caf, Fekonja, Kor-pič Lesjak; Kavčič 2, G. Horvat 8 (1), Kosi 12 (2), D. Ozmec 5, Luci 1, Plavec 6, Grabovac 1, Lukner, Ulaga 1, M. Hebar 1, Niedorfer, Zidarič 2.
Kljub težkemu žrebu je Jeruzalemčkom uspelo doseči tri zmage na vročih gostovanjih v Velenju
(34:28), Celju (38:36) in na Ptuju (39:31). Zmagovalec je bil odločen že po 1. polčasu, kjer so Jeruza-lemčki že vodili s + 10, 20:10.
V torek, 23. 10., so se Tilen Kosi, Gašper Horvat, Miha Kavčič, Dominik Ozmec in Boštjan Žižek Cvetko udeležili reprezentančne akcije v Trebnjem, kjer so znova ormoški rokomet predstavili v lepi luči, saj so bili med najboljšimi posamezniki ekipe Vzhod, ki je s sedmimi točkami ugnala ekipo Center.
STAREJŠI DEČKI B
DRAVA - JERUZALEM 17:27 (8:16)
JERUZALEM: Rizman, Korpič Lesjak; Štrucl, Zidarič 3, Ž. Kociper 1, Jovanovič, Škorjanec, Petek 2, Šoštarič 7, Ciglar 3, Niedorfer 6 (2), M. Hebar 5, Voljč.
Počasi se prebujajo tudi ormoški starejši dečki B, ki so na Ptuju dosegli zanesljivo zmago. Po dolgem času se je po poškodbi kolena uspešno z novimi obrambami vrnil Jurček Korpič Lesjak.
MLAJŠI DEČKI A
POMURJE - JERUZALEM 4:27 (2:14)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; T. Šulek 3, B. Zadravec 3, G. Hebar 5 (1), P. Ozmec 2, Notersberg 6, Munda 6, G. Cvetko, Sovič, Torič 2, Vranko-večki.
STAREJŠE DEKLICE A: PRVI PORAZ
MERCATOR TENZOR PTUJ -CELJE CELJSKE MESNINE 24:26 (12:15)
Foto: Črtomir Goznik
Starejši dečki A Jeruzalem Ormož
ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Ana Ambrož 6, Stefani Pivko 1, Mia Kopold Metličar 2, Nika Gavez 4, Eva Sirc, Gabrijela Kukovec, Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran 1, Lara Čagran 9, Tinka Valenko, Anja Lampret 1, Karmen Rohitelj. Trener: Ladislav Sabo.
Do sredine prvega polčasa sta bili ekipi izenačeni, po rezultatu 9:9 pa so gostje izkoristile napake domačink v obrambi in dobile prvi polčas z rezultatom 12:15. Vodstva nato v drugem delu niso več izpustile iz rok in domačinke so doživele prvi poraz. Žal se je v domači ekipi poškodovala Ana Ambrož.
STAREJŠE DEKLICE B
MILLENNIUM - MERCATOR TENZOR 13:18 (6:10)
ZRK MERCATOR TENZOR: Pia
Knaus, Katja Belca 2, Sara Čagran 1, Lara Čagran 3, Tinka Valenko 1, Karmen Rohitelj 1, Teja Žibrat, Nika Bedrač 1, Klara Hliš, Tjaša Malek Petrovič 1, Nuša Puž 7, Sara Šegula 1, Nika Vidovič. Trener: Ladislav Sabo.
JERUZALEM ORMOZ - MERCA-TOR TENZOR 18:25 (7:8)
ZRK MERCATOR TENZOR: Katja Belca 1, Lara Čagran 7, Sara Čagran 1, Pia Knaus, Karmen Rohitelj 4, Tinka Valenko 6, Teja Žibrat, Nika Bedrač 2, Klara Hliš, Tjaša Malek Petrovič 3, Nuša Puž 1, Sara Še-gula, Nika Vidovič. Trener: Ladislav Sabo.
Starejše deklice B ŽRK Merca-tor Tenzor so zmagovalke prvega turnirja v Radencih v letošnji sezoni, kjer so se pomerile z ekipama ŽRK Millennium in ŽRK Jeruzalem Ormož ter obe ekipi prepričljivo premagale. Dekletom letnika 1999 so uspešno pomagala še dekleta iz ekipe mlajših deklic A letnika 2000.
KADETINJE: 16 zadetkov Borovčakove premalo za uspeh
MERCATOR TENZOR PTUJ -CELJE CELJSKE MESNINE 29:38 (17:16)
ZRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Lazar, Majcen 1, Žiher, Ivančič 6, Šrajner, Kolednik 4, Grabrovec 1, Zorec 1, Požgan, Borovčak 16, Gavez, Kozel, Kukovec. Trener: Nikola Bistrovič.
Ptujske kadetinje so v 7. krogu doma gostile Celjanke in izgubile. Prvi del je bil precej izenačen, v drugem pa so gostje prestavile v višjo prestavo in slavile. Domači zasedbi ni pomagalo niti 16 zadetkov Katje Borovčak.
UK, TP
5
6
6
6
5
5
5
6
5
5
Knjiga meseca
\
\
M A R J A N C A K O Č E V A R
ATaJU
Marjanca Kočevar:
Mala sanjavka
Založba Goga zagotovo zavzema osrednje mesto med založbami, ko je govora o kvalitetnem izvirnem ali prevodnem leposlovju, ob Beletrini in Literi tako tudi geografsko lepo zaokrožuje založniško dejavnost na Slovenskem. Pohvalno je, da si, kljub poeziji nenaklonjenim časom, še vedno drznejo izdati kakšno pesniško delo. Pesniška zbirka Mala sanjavka je plod dolgotrajnega pesnjenja pesnice Marjance Kočevar, ki je z izdajo ponovno pozitivno presenetila.
Mala sanjavka je svojevrstna lirska perspektiva v pesmih z izdelano in suvereno pesniško govorico. Lahko jo razumemo kot prvoosebno poosebljeno preteklost, lahko kot »prozorno deklico«, nekakšno neomadeževano bitje, ki se premika med živimi brezami in njihovimi okostji, ali pa kot tiho prinašalko spomina. Toda katera koli od možnih interpretacij nas zapelje z očarljivo belokranjsko pokrajino, nas umakne med eni-gmatične breze, v zvok Kolpe, ki jo avtorica primerja s krvjo in poganjajočim srcem ...
Mala sanjavka je prinašalka pesmi, ki se v zbirki najprej prostorsko zatočkajo z naslovi, kot so Bela krajina, Hiša in Saga, kjer vstopi ob pokrajini v ospredje še motiv družine, pri čemer motiv očeta prevladuje, se drobi, njegovi drobci pa vstopajo v več pesmi, ki sledijo. Zatočkanost na začetku prinašata tudi pesmi Vodnjak in Sidro - oboje samostalnika, ki pomenita statičnost ali pa željo po njej. Tako postavljanje naslovov in zaporedje pesmi pač ni neko čudodelno dogajanje, pač pa premišljena gradnja pesniške zgodbe. Mala sanjavka namreč iz negibnosti spominov zraste v gibko in energično bitje, ki naseljuje vse pesmi do konca zbirke. In pri tem je večdimenzionalna: brska po naravi, kipi v lastnem hrepenenju, je ljubeča, erotična, umirjena, tiplje po srži letnih časov, se čudi in na koncu obračuna celo sama s seboj. Pesem Poetesa prinaša prinašalko pesmi, stvariteljico, umetnico. A ne brez davka, ki je visok. Kajti biti poetesa, pomeni biti pahnjena v »hladno samost / v polteni greh / na vseh poteh / v vseh smereh«, a pomeni tudi zmago in radost. Pomeni biti kot sneg, ki »piše / z belim na belo«. Največja moč ostaja v tistem delu poezije, ki je v belem, ki je med vrsticami, kjer se poezija najbolj zgosti in je tudi najbolj učinkovita.
Kot je učinkovita tudi jezikovna podoba te poezije. Najprej morda zmoti podoba brez ločil in rušenje nekaterih pravo-pisno-slovničnih norm, da pomisliš - hja, še ena pesnica, ki obuja stare modernistične vzorce! A tem pesmim taka zasnova ni na škodo. Nasprotno: to odpira številne nove pomene in notranje povezave. Ločila so pač »bela«, kot še marsikaj v Mali sanjavki. So v medprostorjih, tam, kjer so besede zelo bele, kjer so (ne)uresničene, a so v resnici najbolj močne.
Pesmi je - glede na zunanjo obliko in obseg - moč razdeliti na: silno kratke, trivrstične pesmi, take z izrazito kratkim, pogosto zgolj enobesednim verzom, ritmično razgibane, narejene po vzorcu »padanja« verzov, in take, ki morda nekoliko težijo h klasičnim normam. Reči, da je katera od teh oblik boljša in katera slabša, bi bilo podcenjevanje, saj je pesnica spretna v vseh. Obvlada tako daljše, v katerih natančno odmerja verz in pomenske sklope besed oz. besednih zvez, da nazadnje oblikuje bogato »pesniško zgodbo«, kot tudi krajše, v katerih z matematično natančnostjo sestavlja zgoščene podobe: »škarje / lastovičjega repa / odrežejo poletje«.
Toda skupna je jezikovna zasnova, trdno poetično jedro. Nominalizacija, tj. kopičenje in nizanje samostalnikov in sa-mostalniških besednih zvez, se večkrat premika po ostrem ekspresionističnem rezilu. Podobe so plastične, otipljive, nekajkrat naravnost osupljive: »vsa sem razmočena / kačji pastir misli da sem reka / in seda na moje deroče bregove«. Večinoma gre za zveze pridevnikov in samostalnikov, ki se seštevajo v razkošne podobe znotraj enega verza, v te »seštevke« pa pesnica pridaja še predloge in računsko operacijo začini z gibkimi glagoli. Tako je vse dinamično in poka od življenja. Verz za verzom, četudi nekajkrat utemeljen z asindetoni - pa vendar ne pušča hladnih vtisov pri branju.
Precej izrazne moči pa tiči tudi v stilistiki te poezije, kar je seveda neposredno povezano z jezikovnimi strukturami. Fi-guralika je spretna in sveža, za njo pa so veliki napori, ustvarjalna bolečina in stiskanje kapljic besed na polju izrabljenega jezika in besedne suše: »brez glasu // le s srhljivo kožo / in jezikom / iztegnjenim / v raskav molk«.
Toda te pesmi ne molčijo. Tudi bralec, ki se jim dovolj posveti, ne. Kdo pa lahko ostane brezbrižen ob verzih, kot so »veter potegne kroki / po vsej dolžini neba / in zaloputne pomladno okno«? Kdo je, ki mu vsaj malo ne zatrese notranjega bitja, tistega, ki ga hrani kruh najvišje estetike, po kateri se Mala sanjavka nedvomno sproščeno premika?
David Bedrač
Literarno kolo (96) • Mlada slovenska poezija - 5.
Evropska pesniška struktura
Tako se (ne)hote zgodi svojevrsten paradoks - četudi se strukturi nekako izključujeta, to poezijo, vsaka na svoji ravni, obvladujeta obe. Po eni strani je to svetovljanska poezija, ki nas vsebinsko, tematsko in na ravni lirskega subjekta povezuje s svetom, po drugi strani tendence po ohranjanju in revitalizaciji slovenskega knjižnega jezika vendarle ohranjajo idejo slovenskega.
Trditev, da so te pesmi brezoblične, meglene stvaritve, ki bi jim težko pripisali kakršno koli nacionalno vrednost, je torej povsem mimo. Njihove pesmi so kot zaščita pred velikim kolesjem drugih, večjih evropskih jezikov. Pri tem dobi najsodobnejša slovenska poezija poudarjeni narodni pomen, ki ga nikakor ne smemo spregledati.
Vendar je tako le do trenutka, ko ostane najsodobnejša slovenska poezija v slovenskem jeziku, ko pa zaide na tujejezična polja, se ji pripeti svojevrsten fenomen. S prevodom se namreč izgubi temeljna želja po ohranjanju slovenskega jezika, in s tem tudi logika prešernovske strukture.
Ta sicer ostane v drobnih zametkih ustvarjanja »novega« (pesniškega) jezika, toda prešer-novska struktura je na ta način v glavnem izgubljena. Ničesar več ni, kar bi pesem strogo povezovalo s Slovenijo in slovenskim kulturnim prostorom, razen morda kakih konkretnih imen, ki se pojavijo, slovenskih ulic in krajev, a ti so zelo redki. Okvirji so takrat preseženi - murno-vska struktura se ohrani tudi v tujem jeziku, ker je prisotna na globljih, vsebinskih ravneh.
Iz pojmovanja obeh struktur pa izhaja še ena ugotovitev: ta, najmlajša slovenska poezija ni poezija žalostnega, vase zaprtega malega naroda! Neobremenjena je s preteklostjo, zato jo le malo zanimajo teme, povezane z velikimi zgodovinskimi vprašanji. Razen pri pesnikih, ki v poezijo tu in tam še vnašajo sicer redke podeželske motive, se je oddaljila od poetike ruralnih območij. Ne zanima je več lirika podeželja neke polpretekle zgodovine, tamkajšnjih težkih razmer in revščine, (skoraj) povsem se je umaknila tematiki vojne.
Nekaterih tem, ki so bile v preteklosti »sporne«, ta poezija ne čuti več kot groženj. Tako je zanjo povsem izginila izse-ljeniška tematika v političnem pomenu besede, ker ne gre več za poudarjeno ozemeljsko ali pa nacionalno pripadnost; besedna zveza izseliti se in beseda potovati dobita izrazito pozitiven pomen. Mnogi teh
--3
«t VZPON IN PROPAD PROSTEGA VERZA,
kot si ju je zamislil
pesnikov veliko potujejo, bivajo in študirajo v tujini, do slovenskega naroda pa pesniško ne nastopajo z občutkom krivde.
Tudi lirski subjekt se vede podobno; v želji po spoznavanju in širjenju medkulturnih obzorij, po goltanju drugih kulturnih dimenzij sveta, se ne prirašča trajno na slovensko zemljo, pač pa je gibljiv in svetovljanski.
V	tem kontekstu se poraja nova, evropska pesniška struktura, za katero je značilna svojevrstna dvojnost - po eni strani vraščanje v lastno kulturo, s čimer se ohranjata nacionalna in jezikovna trdnost, hkrati pa širjenje in odpiranje navzven, s čimer se meje posameznih nacionalnih lirik brišejo in postopoma oblikujejo skupni evropski pesniški prostor.
Skozi pomembnejše pesniške zbirke
V	pridevniku pomembnejši je vir izrazitega relativizma in subjektivizma, ki se ju stežka odkrižaš tudi pri sprehodu skozi najpomembnejše naslove pesniških zbirk avtorjev, rojenih po letu 1970. Toda natančen pregled pokaže, da so prinesle določene pesniške izdaje v slovenski literarni prostor veliko novosti in pesniške svežine.
Med osrednjimi izdajami v prvi skupini ustvarjalcev je pesniška zbirka Šahovnice ur (1995), s katero je pesnik Aleš Šteger napovedal poetično držo, ki ji je ostal zvest tudi v prihodnjih pesniških zbirkah. Kot osrednje tematsko izhodišče je pogosto problematizira-
nje pesnika kot ustvarjalnega subjekta, v katerem se odvijajo mistični psihični procesi. Slednji vznemirjajo in zaradi neobvladljivosti tudi plašijo. Med poglavitnejšimi pesniškimi zbirkami je še Knjiga reči (2005), v kateri se je pesnik sicer odmaknil od obravnave človeške substance, a jo posredno še vedno raziskuje. Človek (lirski subjekt) je v vlogi kamere (opazovalca), v ospredje pa vstopi predmetnost. Človek tu in tam pade po rečeh, kot senca, predmeti pa govorijo sami zase. Svojevrsten poetični premik pa pomeni Štegrova pesniška zbirka Knjiga teles (2010).
Pesniški začetki Jurija Hu-dolina so odprto naslonjeni na poetiko Daneta Zajca. Svet temnega in rušilnega je izpričan v več pesniških zbirkah, ki stojijo na začetku pesnikovega ustvarjanja, vsem pa je skupna logika osrednjega subjekta, ki se bolj kot smrti boji življenja. To je subjekt, ki nosi maske (od tod močni živalski motivi z očitnimi personifikacijami in analizo človeka, ki je izpovedana v ozadju), ki živi po merilih kolektiva in načelih prilagajanja za vsako ceno. V tem tematskem sklopu sta v ospredju zbirki Ajd-bog in ptičvolkkača (1992) ter Bestije (1993). V Hudolinovem pesništvu pa je pomembna tudi ljubezenska tematika, združena s tematiko pesmi in pesnjenja. Še zlasti izstopa pesniška zbirka Govori ženska (2001), v kateri je na izredno subtilni ravni izpričan erotični odnos med »pesnikom« in žensko/ženskami. S podobno tematiko se pesnik ukvarja še v pesniški zbirki Ljubezni (2009), le da je ta geografsko bolj določena, tema pesništva in odnos do le-tega pa postajata skozi oči subjekta bolj analitična in ostrejša.
Lirski subjekt v pesmih Miklavža Komelja stoji na prepadu med starimi silami in novo pesniško usmeritvijo, čeprav je pesnik dokazal, da zmore obvladovati oba pesniška tokova. Tako je velikega pomena pesniška zbirka Luč delfina (1991), v kateri se pesnik na vse mogoče načine poigrava s sonetom. Sonet postane svet jezikovne
li sto. Pa še to so zgolj objavljene enote, zajete do leta 2000. Skupaj z izpisom iz Cobissa je številka sto presežena.
Pustimo zdaj vprašanje, kako je takšen opus sploh mogoč, koliko selektivnosti je v ozadju, in se posvetimo zgolj njegovim kratkim pesniškim oblikam: haikujem, peterostišjem, sonetom. Pesnik, ki si je izbral tako kratke oblike, nima manevrskega prostora za podajanje dolgih »zgodb« skozi pesem, lahko pa skozi besedni detajl ravno tako oblikuje odmevno pesniško impresijo. Pri Volariču je nagib h kratkim oblikam (tudi afo-rizmom!) nekako razumljiv, če izhajamo iz njegove vneme in množice idej, ki vseskozi bruhajo iz njega. Morda je prav zato logično, da take, močne sunke omeji, vsaj z obsegom. Morda je zato veliko njegovih pesmi našlo zatočišče v zelo kratkih obli-
igre, celo v rimah je pesnik iskal različne načine za izražanje nove jezikovne moči. Tematsko je ta pesniška zbirka v območju ljubezni in svobode - vendar je njeno najtrdnejše tematsko prapočelo v dialektičnih nasprotjih: med ujetostjo in brezmejnostjo, ljubeznijo in sovraštvom, ljubezensko spojitvijo in bolečo osamljenostjo. Drugo vejo Komeljevih pesniških zbirk predstavljajo pesmi, zapisane v prostem verzu, ki so pogosto približane tudi pesmim v prozi. V tem oziru sta poglavitni pesniški zbirki Rosa (2002) in Hipodrom (2006). Za obe je značilno izrazito nihanje v dolžini posameznih pesmi, ki se lahko raztezajo tudi krepko čez eno stran, po drugi strani pa lahko obsegajo le vrstico ali dve. V obeh pesniških zbirkah imamo opravka z lirskim subjektom, ki je obtičal v senzorni depri-vaciji. Obkrožen s tišino, trpi, a obenem breztišje in brezbarvje vzame kot odlično priložnost za snovanje igre z jezikom.
Pesnik Matej Krajnc velja za najplodnejše pesniško ime prve skupine in celotne generacije. Kakšno leto tudi s po tremi izdanimi naslovi je očiten primer izredne ustvarjalne erupcije, vendar nikakor po principu nekritičnega in nekvalitetnega objavljanja. Je pa Krajnc tudi eden redkih pesnikov te generacije, ki še piše in goji klasične oblike, kot je sonet; proces jezikovne revitalizacije pa se v njegovem pesništvu dogaja tudi skozi izvirno rimo. Seveda sta rima in ritem mnogokrat tudi posledici njegovega druženja z glasbo, saj so mnoge teh pesmi uglasbene. Kar povezuje njegova dela, je močan pečat satiričnega, hu-mornega, družbeno angažiranega in prežetega s številnimi potezami ironije. Skozi take pesnitve se oblikuje tragikomičen položaj posameznika, ki išče uteho v novi jezikovni stvarnosti. Med osrednjimi zbirkami sicer zelo obsežnega opusa so izdaje: Vsakdanjost, soneti (2001), Rohneča žetev (2007), Balade s kazalom (2011), Same dobre novice (2011) ter Vzpon in propad prostega verza, kot si ju je zamislil Matej Krajnc (2012).
Med najbolj prepoznavnimi imeni prve pesniške skupine te generacije je prav gotovo tudi pesnik Primož Čučnik, ki je slovenski literarni prostor zaznamoval z več pesniškimi naslovi; med temi sta gotovo prvenec Dve zimi (1999) ter pesniška zbirka Delo in dom (2008). Že s prvencem je napovedal prihod suverene, prepoznavne pesniške govorice, ki je mešanica ino-vativnih prijemov in tradicije ...
David Bedrač
kah. Se pa pesnik nedvomno dobro zaveda tudi dejstva, da je v poeziji načelo manj je več še vedno dobrodošlo in izrazno učinkovito.
V enem njegovih haikujev je takole izpovedal svojo pokopa-liščniško izkušnjo: »tiha množica - / sliši se le prst v grobu / in čriček v grmu.« V prvem verzu je s petimi zlogi in zgolj dvema besedama zvočno naslikal že umrla človeška bitja, k temu pa dodal kontrast slišne zemlje in črička v grmu. Samo s tremi verzi je plastično prikazal pokopališče, ustvaril niz učinkovitih podob, še posebej zanimivo pa je zvočno nasprotje med tihimi, ugaslimi življenji in prstjo oz. čričkom, ki sta še živa.
Kratek pesniški obseg in prava lirična eksplozija pa sta značilna še za enega odličnega slovenskega pesnika .
David Bedrač
Literarni dvojčki - 52
Manj je več
(Volarič-Vincetič)
Tudi slovenska poezija ni nobena izjema, kadar gre za iskanje občutljivega razmerja med obliko pesmi, njenim obsegom in vsebinskimi razsežnostmi. Nekateri pesniki prisegajo na daljše pesniške izpovedi, spet drugi ustvarjajo v območju srednjega pesniškega obsega, so pa tudi taki, ki teren pesniškega jezika krajšajo, krčijo in močno zgoščajo. Njihov temeljni ustvarjalni vzgib je v kratkih, a močnih pesniških sunkih. Jedro njihovega ustvarjanja je torej prečiščeni niz besedja, običajno z eksplozivno lirično noto ali z nagibom k novemu impresionizmu. To pa dosegajo
bodisi z natančnim in gospodarnim ravnanjem z besedo bodisi to od njih v celoti zahteva pesniška oblika, ki se je lotijo.
Jože Volarič je zagotovo med osrednjimi slovenskimi pesniki, ko gre za vprašanje kratke pesniške oblike. Pesnik, rojen 1932 v Banovi Jarugi, je tudi kipar in aforist. Kolikšna ustvarjalna sila je v njem, nam pokaže ne le raznolikost umetniških medijev, skozi katere se izraža, pač pa tudi njegov bogat opus. V spletni literarni reviji Locutio se tako čudimo nad dolgo vrsto objavljenih pesniških zbirk, zbirk aforizmov, zbirk za otroke in drugih literarnih del, saj se številka giblje oko-
Reportaža • Obisk iz Amerike (2. del)
Od trgatve do skupnosti Cenacolo
Naslednje jutro nas je prebudilo sonce. Presenečen sem bil, da sta bila Jim in Nancy že budna. Pričakoval sem, da bosta dolgo spala zaradi utrujenosti od dolge poti.
Po ogledu muzejskih zbirk na ptujskem gradu
Foto: Aljaž Jelen
V Ptujski kleti smo na koncu ogleda pokusili pet sort vina.
Foto: Aljaž Jelen
Po obilnem zajtrku smo se odpravili na Ptuj. Za ogled gradu sem se že vnaprej dogovoril. Bili smo toplo sprejeti. S prijaznim vodičem smo si ogledali muzejske zbirke, na koncu pa še grajsko klet. Jim kar ni mogel verjeti, da tam hranijo tako velik sod, da smo si ga ogledali tudi od znotraj. Tam smo videli tudi klopotec in staro prešo in si ogledali zbirko pustnih mask. Že od mojega prihoda v Ameriko sta poznala kurenta in njegov pomen, z zanimanjem pa sta si ogledala še druge maske in njihove kostume.
Z grajskega dvorišča smo si ogledali Ptuj. Celo mesto se je razprostiralo pred nami. Razgled ju je prevzel. Nato smo si mesto ogledali še od blizu, se sprehodili do Mestne hiše in drugih znamenitosti. Med ogledom mesta smo se odločili za kratek postanek v eni izmed kavarn. Tam smo po naključju spoznali mlado dekle iz Amerike. Povedala je, da prihaja iz Los Angelesa, njeni starši pa živijo v Chica-gu, ki je le nekaj sto milj oddaljen od doma Jima in Nancy. Trenutno je bila nastanjena v Avstriji, v Gradcu, pri fantu, v Sloveniji pa si je po ogledu mesta želela kupiti narodno nošo. Spraševala je vsepovsod, kje izdelujejo narodne noše, vendar ji nihče ni znal pomagati. Še sreča, da smo jo srečali! Kratek telefonski klic in že sem ji lahko ponudil želene podatke. Zavedli smo se,
Laskavo lovoriko pokal kakovosti je pripadel hotelu Livada Terme 3000 iz Mora-vskih Toplic. Z odličnimi rezultati so njihovi predstavniki v kuhanju in postrežbi menija, pripravi jedi po naročilu, pripravi jedi pred gosti ter v tekmovanjih sobaric in hotelskih receptorjev dosegli najboljšo skupno uvrstitev.
Na slovesnosti od odprtju je Turistično-gostinska zbornica Slovenije podelila priznanja za kakovost in uspešnost v gostinstvu in turizmu. Med dobitniki priznanj sta bila tudi Kristina Lah in Mirko Matečko, natakarica in kuhar v hotelu Radin Radenci, Zdravilišče Radenci pa je prejelo posebno priznanje ob 130-letnem jubileju tovrstne dejavnosti.
Turistično-gostinska zborni-
kako je pravzaprav svet majhen in nikoli ne veš, kdaj in kje koga srečaš.
Nadaljevali smo z ogledom ptujske kleti. Voden ogled s pokušnjo vin je bil odličen. Vsa predstavljena vina so nam bila všeč, le moji mami vino ni ustrezalo, saj ga ne mara preveč. Zato pa si je po-kušnjo vin najbolj zapomnila po odličnih rogljičkih. Veliki sodi v vinski kleti so na Jima in Nancy naredili močan vtis, saj tako velikih sodov dotlej še nista videla. Jim je na koncu še kupil steklenico vina in jo je odnesel domov za spomin.
Za kosilo smo si privoščili piščanca po ptujsko. Gosta sta bila presenečena nad ve-
ca je znotraj 59. GTZ ustanovila Združenje hotelirjev Slovenije, katerega namen je povezovanje hotelirjev pri uveljavljanju skupnih interesov za doseganje večje učinkovitosti poslovanja, dvig kakovosti in konkurenčnosti slovenskega
likostjo obroka, ki sta ga dobila. Najbolj pa sta bila presenečena, ko ju je med kosilom ogovoril in pozdravil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Verjetno je malo gostov na Ptuju, ki jih nagovori župan mesta.
Gostoma sem pokazal še druge dele mesta: stadion, Terme Ptuj in druge zanimivosti, pa tudi gimnazijo, ki sem jo obiskoval.
Pozno popoldan smo se odzvali vabilu tete Štefke iz Strajne, da pridemo v trgatev. Kljub utrujenosti smo se udeležili zadnjega dela trgatve. Na griču je ob malem vetru zaropotal klopotec. Jim ga je z vsem veseljem posnel. Ves presrečen je posnel tudi prve kapljice mošta, ki so pritekle
hotelirstva. Prvi predsednik združenja je postal Gregor Ja-mnik, generalni direktor Hotela Slon iz Ljubljane.
Turistična zveza Slovenije je na dvodnevni prireditvi v Radencih podelila še priznanja znotraj projekta Moja dežela
po podu stare preše. Jim je povedal, da je staro leseno prešo sicer že videl v muzeju na Ptuju, vendar je do takrat še ni videl delovati in zanimalo ga je prav vse v zvzei z njo. Pri teti Štefki sem gostoma lahko razkazal različno staro kmečko orodje, ki ga teta še vedno hrani, pa tudi nove pripomočke, ki se danes uporabljajo na kmetiji. Na trgatvi sta moja gosta spoznala večji del naše družine, saj so bili zbrani skoraj vsi sorodniki po očetovi strani.
Komunikacija ni bila težavna, saj nas veliko zna govoriti angleški jezik, veliko slovenskih besed pa sta gosta tudi razumela. Novost, ki sta jo spoznala, je bilo vriskanje in
- lepa in gostoljubna. Najboljšim je priznanja podelil predsednik republike Danilo Türk, komisija pa je odločila, da prva mesta pripadajo Kopru (večja mesta), Postojni (srednja mesta), Metliki (manjša mesta), Piranu (turistični kraji), Laškemu (zdraviliški kraji), Podbočju (izletniški kraji), kampu Danica, mladinskemu prenočišču Hostel Pliskovica, Slovenj Gradcu (mestna jedra), Braslovčam (trška jedra) in Hrastovemu Dolu (vaška jedra). Znotraj spletnega glasovanja so prva mesta pripadla Velenju (večja mesta), Podčetrtku (zdraviliški kraji), Kobaridu (turistični kraji), poti kulturne dediščine Žirovnica ter gasilskim domovom Šoštanj, Smolnik in Sečovlje.
NŠ
petje beračev.
Kmalu nas je prevzel sončni zahod tam daleč za Donačko goro. Družabno srečanje se je nadaljevalo v pozne večerne ure. Gosta iz Amerike sta bila nadvse radovedna. Opazila sta, da atov bratranec Štefan nosi moder »šurc« - predpasnik. Bil je vedno v ospredju ter nas je peljal tudi v vinsko klet. Povedali smo jima, da je Štefan mladi gospodar, ter jima razložili pomen predpasnika in kako vse je uporaben. Ne vem, zakaj sem imel občutek, da bi se takšen predpasnik podal tudi Jimu.
V skupnosti Cenacolo
Naslednje jutro smo si privoščili dodatno uro počitka, nato smo se odpravili na izlet na Dolenjsko. Gosta sta že ob prihodu povedala, da bi rada obiskala ta del Slovenije, kjer na neki kmetiji, ki je v lasti njune prijateljice Ivanke, do-muje skupnost fantov, imenovana Cenacolo (»Čenakolo«). Ker tudi sam nisem še nikoli obiskal takšne skupnosti, ki pomaga fantom iz primežev odvisnosti, sem gosta z veseljem odpeljal na Dolenjsko. Prispeli smo na majhen grič, kjer je več gospodarskih poslopij in manjši dvorec. Objekti so bili obnovljeni in lepo urejeni. Na dvorišču je kraljevala mogočna štiristole-tna lipa, pod njo pa vodnjak. Od tod se je na vse strani razprostiralo kmetijsko posestvo. Vse to je v lasti Ivanke, ki se je s trinajstimi leti skupaj z mamo preselila v Ameriko, v mesto Sheboygan blizu Sheboygan Fallsa, od koder prihajata Nancy in Jim.
Vsi skupaj smo obstali pred velikimi vrati, kjer nas je sprejel fant srednjih let. Povedal
je, da prihaja iz Hrvaške ter da nam bo posestvo razkazal njegov kolega iz Bolgarije. V skupnosti živijo fantje, ki prihajajo iz mnogih držav, a razumejo in dobro govorijo slovensko. Kasneje se nam je pridružil pri ogledu posestva tudi fant, ki nam je povedal, da prihaja iz okolice Ormoža in da živi v tej skupnosti že tri leta. Povedal je, da je zelo srečen, da se bo skoraj lahko vrnil domov.
Vse posestvo je zelo urejeno in čisto. Vidi se, da tukaj dela mnogo pridnih rok. Iz hleva smo slišali krave in prašiče, po dvorišču so se sprehajale številne goske, race in koklja z majhnimi piščanci. Hlev je bil čist, kot ga še nismo videli, shramba polna vloženega sadja in zelenjave. Redki so gospodarji, ki imajo pripravljenih tako veliko drv za zimo. Pokazali so nam tudi delavnice, kjer ob slabem vremenu in v zimskem času izdelujejo različne predmete. Kaj vse človek vidi in doživi!
Ogled posestva je trajal nekaj ur. Na koncu so nas še prav prijazno pogostili. Ob odhodu smo fantom zaželeli, da se čim prej vrnejo med sorodnike in znance. Videli smo namreč, da so vsi sposobni člani skupnosti, da je odvisnost že za njimi in da dobro razmišljajo ter znajo poskrbeti zase in tudi za druge. Mnenja sem, da bi takšne skupnosti morale biti bolj predstavljene v družbi, saj bi jih potem ljudje drugače sprejemali.
Izlet smo zaključili v Rogaški Slatini, kjer smo se sprehodili po lepem parku, v trgovini Steklarne Rogaška nakupili nekaj spominkov in se posladkali z vročo čokolado v enem izmed hotelov.
Aljaž Jelen
Radenci • Gostinsko-turistični zbor
Pokal kakovosti za Terme 3000
Znotraj osrednjega slovenskega turističnega dogodka Dnevi slovenskega turizma je v Zdravilišču Radenci od 16. do 17. oktobra potekal 59. Gostinsko-turistični zbor (GTZ) Slovenije, na katerem se je 386 tekmovalcev in ekip pomerilo v 26 kategorijah strokovnih tekmovanj s področja gostinstva in turizma.
Kuharski nasveti
Ajdova kaša
Ajdo so prvič omenili v 10. stoletju Kitajci, v Rusiji pa so še danes največje z ajdo posejane površine na svetu.
Solata iz ajdove kaše
Kmetijska svetovalna služba
Rok za priglasitev se izteka
Konec maja je 1.259 kmečkih gospodinjstev, ki so v letu 2011 presegla 7.500 evrov dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, prejelo obvestilo, da morajo do 31. oktobra 2012 na davčnem organu priglasiti ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih dohodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pričakujemo, da bo rok za obvezno vodenje računovodstva oziroma evidenc za davčne namene prestavljen na 1. januar 2014, opozarjamo pa, da sedanji rok za priglasitev, to je 31. oktober 2012, še vedno velja.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2H, Ur. l. RS, št. 106/2010) je s 1. januarjem 2013 predvidel obvezen prehod na ugotavljanje davčne osnove na podlagi računovodskih podatkov oziroma evidenc za davčne namene (v nadaljevanju: vodenje računovodstva), če skupni obdavčljivi dohodki članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v predhodnem koledarskem letu (ki je enako davčnemu) presežejo 7.500 evrov. Obdavčljivi dohodki so katastrski dohodek in obdavčljiva plačila za ukrepe kmetijske politike (v letih 2010 do 2013 v 50% deležu). Računovodstvo morajo voditi vsaj pet let.
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je uvedbi obveznega računovodstva nasprotovala, vendar na Ministrstvu za finance za te pobude ni bilo posluha. Argumentirali smo potrebo po tem, da se rok za začetek izvajanja te obveznosti vsaj zamakne. Vlada je 4. oktobra 2012 sprejela predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), v kateri je rok za obvezen vstop v računovodstvo prestavljen na 1. januar 2014. Predlog novele v državnem zboru še ni bil obravnavan, zato je za 1.259 kmetij trenutno še vedno veljaven rok za začetek vodenja računovodstva s 1. januarjem 2013 (ZDoh-2H) in rok za priglasitev vodenja 31. oktober 2012 (ZDav-P-2D).
Ker se rok za priglasitev vodenja računovodstva izteka, predlagane spremembe zakonodaje pa še niso sprejete, so kmečka gospodinjstva, ki so konec maja prejela »Obvestilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za leto 2011« in je ta presegel 7.500 evrov, na podlagi 25. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2D, Ur. l. RS, št. 97/2010) do konca oktobra 2012 dolžna priglasiti vodenje računovodstva ter ob tem določiti nosilca in način vodenja. Zavezanec, ki ne priglasi vodenja računovodstva, se na podlagi 397. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2-UPB4, Ur. l. RS, št. 13/2011) kaznuje z globo od 800 do 10.000 evrov.
Natančnih pojasnil, kako bo ravnal davčni organ po sprejemu ZDoh-2L, ki bo rok za obvezno vodenje računovodstva predvidoma prestavil na 1. januar 2014, še ni. Na Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije smo iz finančnega ministrstva prejeli ustno zagotovilo, da bo postopek na podlagi določb novele ZDavP-2 izpeljan tako, da bo davčni organ odločbe odpravil po uradni dolžnosti. Zavezanci, ki bi kljub temu želeli ugotavljati davčno osnovo na podlagi računovodskih podatkov, naj bi o tem do 15. januarja 2013 obvestili davčni organ.
Pričakujemo, da bodo zavezanci, ki bi morali vstopiti v računovodstvo z letom 2013, vsaj do začetka 2014 prosti vseh administrativnih obveznosti, novi obvezniki pa naj bi bili določeni na podlagi spremenjenih meril.
Mag. Neva Pajntar in Gašper Cerar, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije
Foto: ASV
Ajda botanično sploh ni žito, vendar jo v kuhinji uporabljamo kot žito ali kot njihov nadomestek, sploh riža. Njeni dišeči cvetovi dajejo okusen in visoko cenjen med, ki ga uporabljamo tudi v alternativnih oblikah prehrane. Trikotna semena imajo trdo ovojnico, ki jo moramo pred uporabo odstraniti.
V	kuhinji najpogosteje uporabljamo ajdovo kašo. Ta se ponaša z izrazitim tipičnim okusom, ki spominja na orehe in se ujema z zelenjavo, kot je paradižnik, paprika, šalotka ali por, z vloženimi gobami in svinjino.
Hranilna vrednost ajdove kaše
V	100 g ajdove kaše je 12 g beljakovin, 2 g maščob, 73 g ogljikovih hidratov, vlaknine, vitamini B-k in mineralne snovi (2 mg natrija). Posebej cenjene so beljakovine ajde, saj so sestavljene iz visoko kakovostnih amino kislin. 100 g ajdove kaše človeškemu organizmu prispeva 335 kcal energije in glede energijske vrednosti spada med povprečna živila, vendar je cenjena zaradi visoke nasitne vrednosti.
Ajdova kaša nam ponuja veliko možnosti uporabe.
Nekuhano lahko pred uporabo na suho prepražimo v večji kozici, da se nekoliko odišavi in dobi izrazitejši okus po orehih. Najpogosteje jo kuhamo. Pred tem jo preberemo, dobro splaknemo z mrzlo vodo in damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka.
Kuhamo jo le slabih 10 minut, da je še čvrsta na ugriz. Tako kuhano lahko uporabimo kot jušni vložek pri čistih juhah, posebej pri čisti juhi iz svinjine in govedine. Lahko jo skuhamo le do polovice in jo uporabimo za priloge h glavnim jedem ali za nadeve mesnim in zelenjavnim jedem. Danes jo cenimo kot sestavino številnih uvodnih jedi, ko jo pripravimo v kombinaciji z drugimi živili, predvsem s svežo zelenjavo in mesninami, in ponudimo kot uvodno predjed.
Ajdovo kašo pri nas uporabljamo kot zakuho pri čistih mesnih juhah, skupaj z gobami in čebulo dobimo odlične priloge ali samostojne jedi, kuhana je v kombinaciji z orehi primeren dodatek za sladke jedi. Od živil se ujema tudi s skuto. Tako poznamo številne jedi s to kombinacijo.
Ajdova kaša je sestavina številnih kašnatih klobas in po dobrih kašnatih klobasah iz ajdove kaše slovimo prav v našem delu Slovenije.
Ko nam zmanjka idej, kaj pripraviti iz ajdove kaše, nam prav pride ajdova moka. Ajdovi žganci so najbrž najpogostejša in najbolj znana jed iz ajdove moke. Številne ajdove pogače, omlete iz ajdove moke, cmoki s skuto pa so zagotovo odsev cenjenosti teh jedi v slovenski kulinariki.
Za ajdovo kašo v listih glavnatega ohrovta potrebujemo: 10 manjših listov ohrovta, slani krop, 10 dag ajdove kaše, 30 dag jurčkov, 1 žlico masla, 1 manjšo čebulo, sol, poper, peteršilj, 2 jajci,
legir (2 rumenjaka, 2 dl kisle smetane). Liste ohrovta očistimo in jih na hitro blanširamo, torej kuhamo 1 do 2 minuti v slanem kropu in ohladimo. Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane jurčke ali druge gobe, rahlo pražimo ter začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Tik pred koncem dodamo razžvrkljani jajci in pražimo tako dolgo, da zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi izrežemo glavno žilo, večje zrežemo na polovico. Na sredino lista damo pripravljen nadev in zavijemo v obliki sar-me. Zavite položimo v pekač, prelijemo z legirjem in v pečici pečemo 10 do 15 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Solato iz ajdove kaše pripravimo tako, da kašo preberemo, operemo in skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in temeljito splaknemo s hladno vodo. Posebej na majhne kocke narežemo paradižnik in zeleno ter svežo rumeno papriko. Zelenjavo dodamo k ohlajeni kaši, prilijemo navadni jogurt, po potrebi kisamo in solimo ter ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno malico. K tej osnovi lahko dodamo še v kisu vložene gobice, vložene kalčke in
pri starejših živalih. Spadajo med najpogostejše benigne tumorje pri psih, redkejši so pri mačkah. Težave lahko povzročijo s pretirano rastjo in posledično zaradi tega pritiskajo na okoliška tkiva. V primeru, da se lipom pojavi ob sklepu, bo slej ko prej začel moteče vplivati na delovanje sklepa in žival bo začela šepati. Lipomi so lahko zelo moteči tudi zaradi pretirane rasti, saj lahko zrastejo do velikosti manjše žoge in so v tem primeru tudi precej problematični za odstranitev.
Pri diagnostiki omenjenega tumorja moramo biti zelo previdni, saj je razlika med nenevarnim lipomom in mnogo ne-
sladko koruzo.
Ajdovo kašo si lahko pripravimo tudi s kislim zeljem. Pol kilograma zelja damo kuhat in dodamo manjši kos sveže svinjine. Ko je meso do polovice zmehčano, dodamo 15 do 20 dekagramov ajdove kaše, ki jo lahko prej vsaj za 10 minut namočimo. Posebej na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko, in ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in prilijemo k zelju. Zelje po potrebi solimo, dodamo še mleto kumino in sesekljan peteršilj.
Oblečena
sesekljana pečenka z ajdovo kašo
Mleto meso zdušimo na majhni količini maščobe, začinimo s soljo, poprom in vegeto. Ohlajeni masi dodamo pest kuhane ajdove kaše, razžvrkljano jajce, za lep videz lahko na kocke narezano korenje in malo graha. Polovico listnatega testa (iz zavitka) razvaljamo, nanj položimo iz prejšnjih sestavin oblikovano štruco, jo zavijemo v testo in damo v primeren pekač na peki papir. Po želji po vrhu testa naredimo okraske iz koncev listnatega testa. Pečemo pri 180 do 200 °C.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
varnejšim mastocitomomom tako minimalna, da je samo na otip in položaj tumorja nemogoče ugotoviti, za katerega gre. Vsekakor svetujem biopsijo tumorja, pri kateri odvzamemo s punkcijo košček tkiva in ga pošljemo v preiskavo v pato-histološki laboratorij. Ker pa je za odvzem vzorca ponavadi potrebna splošna anestezija, odstranimo tumor v celoti in ga seveda vzorčimo. To je pravilen postopek, saj je potrebno in nujno, da razčistimo zadevo in pridemo do pravilne diagnoze. Kot sem že omenil,
lahko lipomi zelo zrastejo in so že zaradi svoje velikosti problematični tako na videz kot tudi funkcionalno, zato je vsekakor bolje, da jih odstranimo, ko so še majhni.
Gospodu Jožetu vsekakor svetujem, da se oglasi s kuž-kom v ambulanti. Dogovorili
se bomo za odvzem vzorca ali celotno odstranitev tumorja in tako prišli do natančne diagnoze. Le na tak način se bomo prepričali, ali gre res za nenevaren, vendar moteč maščobni tumor.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Lipom pri psu
Gospod Jože ima labradorca, starega 9 let, ki ima na prsnici na začetku prsnega koša za dve pesti veliko bulo, ki v zadnjem času postaja vedno večja. Na otip sicer ni boleča in kužek niti ne ve, da jo ima. Lastnik se je posvetoval z veterinarjem, ki mu je omenil, da gre za maščobno bulo, imenovano lipom, ki je nenevarna in naj ne skrbi. Vendar je gospod Jože kljub temu zaskrbljen in sprašuje, kaj bo, če bo bula rasla naprej, in ali je res popolnoma brez nevarnosti.
Lipomi so benigni tumorji, sestavljeni iz zrelih maščobnih celic, pogosto so imenovani maščobne bule. Največkrat
ležijo pod kožo in so razločno omejeni od okolice. Najpogosteje jih najdemo na trebuhu in sprednji strani prsnega koša
Foto: Emil Senčar
RADIOPTUJ
89,8 »98,2° 104,3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Oddaja za ljubitelje malih živali z veterinarjem Emilom Senčarjem. Prvi torek v mesecu ob 18. uri.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Brazde življenja
Vprašanje: Zanima me, ali me čaka še kaj prijetnosti, kajti življenje z alkoholikom to ni bilo. Z obupom ugotavljam škodo na sebi in obeh hčerkah, ki je nastala zaradi vztrajanja v takem zakonu. Kakšna bo moja prihodnost?
Odgovor: Spoštovana bralka, v našem življenju so lepi in nelepi trenutku. Na odru življenja se odvija vse slabo in dobro. Ključne življenjske odločitve niso nikoli slabe, ampak so vedno dobre in prinesejo upanje. Iz preteklosti se v vašem primeru vije cela paleta dogodkov in mnogih stvari niste odpustili, kaj šele pozabili. Usoda piše svojo pot, toda človek včasih vztraja dolgo časa. Iz sebe morate dati žalost, kajti če vas nekatere stvari bremenijo, to ni dobro, ampak morate iz vsega izvleči korist. Daleč od tega, da bi vam bilo lahko in da ste imeli lahko odločitev. Toda imate močno vero v boljši jutri. Danes ste naredili pomemben korak, da ste se zaupali, s tem pa ste na dobri poti do sreče. Na življenje ne smete gledati s
črno-belimi odtenki, ampak je največkrat nujno, da vnesete tudi sive. Pogumno morate naprej po svoji poti in ne iskati krivca. Hčerkama sta želeli dobro, kajti oče je pomemben lik v življenju vsake ženske in prinaša neizbrisno znamenje. Z njima se morate pogovarjati in jima zaupati. Pogovorite se tudi o vsem tistem, kar ste skrivali, in jima povejte modrosti o življenju. Danes ste modrejši in rojenice so vam v zibelko podarila trmo, na katero mnogokrat niste bili ponosni, danes pa je čas, da se sprejmete in da odpustite tudi sebi. Od prve do zadnje reči v vašem zakonu se je zgodilo z namenom in zaradi tega se morate imeti bolj radi. Najdite v sebi ljubezen in ne iščite sreče, tam, kjer je ni, ampak začnite uživati. Vsak dan počnite tisto, kar vam je všeč, ne iščite
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Tudi vas zanima katero vprašanje in ne poznate odgovora nanj? Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedajte se, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se boste odločili. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vsega skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Svoj položaj na kratko opišite in zapišite točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni.
lažjih poti. Pravzaprav bi bilo zelo ugodno, da se ukvarjate samo s tistimi stvarmi, ki bi vas lahko resnično osrečile. Vsako obtoževanje in kazanje s prstom ni dobro in ne bo prineslo nobenega rezultata. Počasi je čas, da razmislite, ali bi v svoje življenje povabili še kakšnega moškega. Pri tem gre vsekakor za stvar svobodne odločitve in vas nihče ne sili. Žarki sreče bodo tudi v bodoče še sijali in življenje vam bo nudilo še veliko priložnosti. So pa tudi stvari, ki jih iz tega ali onega razloga ne morete povedati na glas, in zelo pravilno je, da si jih zapišete. Vsako jutro je dobro, da se veselite življenja, zvečer pa v upanju na nove dogodivščine ležete k počitku.
Šifra: Potoček upanja
Vprašanje: Mož je na borzi, vsak dan bolj pije, ne spi, cele noči razgraja, o zdravljenju noče slišati. Kadar je trezen, je tih in priden za delo.
Premišljujem, da bi prodala hišo, v katero vlagamo 28 let. Ne vem, ali je to dobra odločitev. Ali kaj kaže, da se bo kaj spremenilo? Imam tri otroke.
Odgovor: Pogled v astrološko karto mi je povedal, da je vajin ključni problem komunikacija, kajti drug drugemu preprosto ne znata ali pa morda nočeta prisluhnit. Odgovornosti za življenje je na obeh straneh, in če samo eden vleče voz, to ni dobro. Vaš mož ni slaba oseba, resnica pa je, da mu ni lahko in da je obremenjen. Nekaj najlažjega je, da se vdaja v slabe navade in razvade. Seveda vam je tega počasi dovolj in je v tem primeru samo vprašanje časa, kdaj vam bo mera polna. Prodaja hiše v tem primeru vsekakor ni rešitev. Če greva zadeve pogledat globlje, ste na ta kraj in to hišo zelo navezani in bi v nasprotnem primeru trpeli. V srcu in duši vsake ženske se skriva nevidna nit modrosti in to tudi sami veste. Prav gotovo je resnica, da je vsak popolnoma odgovoren za svoje življenje, toda morda je poanta tudi v tem, da mu pomagate in da ga razumete. Vaša pot ni najlažja, vendar nikoli ne smete pozabiti, da ste zelo močna in intenzivna ženska, polna neke modrosti in čas je, da vzamete v roke svetle barve in jih s čopičem življenja razlijete med tiste, ki jih imate radi. Menim pa, da ko bo mož dobil službo, se bo nehal vdajati slabim navadam. Vse dobro vam želim!
Obiščete me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Duševno zdravje
Krvodajalci
8. maj: Luka Lovrec, Trnovci 13, Sveti Tomaž; Marjana Pevec, Savci 15, Sveti Tomaž; Jelka He-bar, Gornji Ključarovci 29, Sveti Tomaž; Martin Plohl, Senik 12, Sveti Tomaž; Martina Trunk, Zamušani 15, Gorišnica; Jože Rakuša, Sejan-ci 19, Sveti Tomaž; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Aleš Pin-tarič, Gornji Ključarovci 39, Sveti Tomaž; Robert Skuhala, Pršetinci 7, Sveti Tomaž; Jožef Hebar, Gornji Ključarovci 29, Sveti Tomaž; Matjaž Lipovšek, Senik 25, Sveti Tomaž; Franc Ivanuša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Majda Belšak, Sveti Tomaž 1 d; Jožef Cizerl, Mezgovci 1, Sveti Tomaž; Ivan Sirc, Savci 37l, Sveti Tomaž; Vladimir Grego-rec, Podgorci 41; Gabrijela Petek, Bratonečice 2, Sveti Tomaž; Dragica Šmid, Gor. Ključarovci 39, Sveti Tomaž; Marjan Peteršič, Dornava 85/b, Dornava; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Bojan Vidovič, Sela 7 d, Lovrenc na Dravskem polju; Katja Gorenc, Rucmanci 35, Sveti Tomaž; Tatjana Keres, Borovci 9, Markovci; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Zlatka Bakač, Lovrenc na Dravskem polju; Hana Kosi, Orešje 103, Ptuj; Franc Ma-rušič, Zg. Velovlek 22, Destrnik; Rajko Judež, Sejanci 24 a, Sveti Tomaž; Irena Gajšek, Placar 7, Destrnik; Danijel Mihelak, Črmlja 4, Trnovska vas; Vanja Šori, Juršinci 78; Anja Gajšek, Placar 7, Destrnik; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35 b; Mihaela Petek, Bratonečice 2, Sveti Tomaž; Rok Berlak, Zagorci 62 b, Juršinci; Marko Vek, Žetale 31 a; Karina Pintarič, Zagorci 61 a, Juršinci.
10. maj: Adi Repec, Ivanjkovci 9 a, Miklavž pri Ormožu; Tina Mar-kovič, Pavlovci 18, Ormož; Anica
Sever, Kajžar 26 a, Miklavž pri Ormožu; Anton Sever, Kajžar 26
a,	Miklavž pri Ormožu; Branko Pevec, Šalovci 9, Središče ob Dravi; Janez Prevolšek, Tržec 2 b, Videm; Slavko Petrovič, Podvinci 2, Ptuj; Klementina Prevolšek, Tržec 2 b, Videm; Danijel Zajšek, Strajna 42, Podlehnik; Miran Koser, Vintarov-ci 29 b, Destrnik; Rajko Tjukajev, Rimska ploščad 19, Ptuj; Milan Leber, Vičava 29, Ptuj; Miran Tušak, Gorišnica 106; Miran Ma-tjašič, Borovci 6, Markovci; Blaž Mahorič, Ob Dravi 4, Ptuj; Stanko Lenart, Nova vas 72, Ptuj; Andrej Malovič, Placar 57 a, Destrnik; Alojz Lah, Pobrežje 100, Videm; Peter Brmež, Ul. Franca Kosca 12, Ptuj; Boris Ilec, Gruškovec 4 a, Cirkulane; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu, Ptuj; Peter Avguštin, Stopno 14 a, Makole.
15. maj: Marjan Kegl, Ivanjkovci 4; Bojan Zemljarič, Volkmerjeva c. 30, Ptuj; Jože Grula, Skorba 41 c, Hajdina; Miha Drevenšek, Sedlašek 20, Podlehnik; Boštjan Forstnerič, Turniška 6, Ptuj; Darja Drevenšek, Lackova ulica 7, Kidričevo; Marija Voda Kajzer, Podvinci 137 a, Ptuj; Andrej Vajda, Bukovci 101 a, Markovci; Danilo Ambrož, Stojnci 148, Markovci; Ivan Žun-kovič, Vinarski trg 7, Ptuj; Boštjan Ciglar, Pacinje 37 a, Ptuj; Srečko Dolinar, Vitomarci 5; Silvo Munda, Brstje 6, Ptuj; Dušan Krajnc, Stre-jaci 14, Dornava; Natalija Rep, Nova vas 1, Markovci; Roman Vojsk, Kicar 45 b, Ptuj; Srečko Čuš, Spodnji Velovlek 1 b, Ptuj; Damjan Modrič, Peršonova 25 a, Ptuj; Marjanca Čuš, Dolič 2 b, De-strnik; Daniel Rep, Mezgovci 15 a, Sveti Tomaž; Ivan Žajdela, Juršinci 1; Marjan Cajnko, Nova vas 100
b,	Ptuj; Damir Šolman, Čermožiše 45 d, Žetale; Sašo Yacoub, Mestni
Vrh 9 b, Ptuj; Valerija Drevenšek, Pleterje 55, Lovrenc na Dr. p.; Robert Šoštar, Potrčeva 26, Slovenska Bistrica.
17. maj: Zlatko Zadravec, So-dinci 60, Velika Nedelja; Roman Horvat, Rucmanci 9 a, Sveti Tomaž; Tomislav Kušter, Hrastovec 24 c, Zavrč; Emil Požgan, Prepo-lje 55, Starše; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b, Zavrč; Evgen Mu-hič, Gorišnica 46; Katja Markež, Zg. Hajdina 150; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74 a , Ptuj; Marija Hronek, Pestike 4 b, Zavrč; Milko Fajfar, Brezovec 48, Cirkulane; Klaudia Horvat, Formin 2 b, Gorišnica; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134, Zavrč; Slavko Gabrovec, Meje 4, Cirkulane; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a, Zavrč; Brigita Lu-žnik, Hrastovec 28, Zavrč; Andri-ja Hrženjak, Žgečeva ul. 4, Ptuj; Sanja Mihin, Goričak 2, Zavrč; Janez Potočnik, Hrastovec 26, Zavrč; Boris Petek, Moškanjci 103, Gorišnica; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16 a, Zavrč; Martina Polak, Moškanjci 46 b, Gorišnica; Ivan Fijan, Zabovci 11 a, Markovci; Terezija Zebec, Hrastovec 26 a, Zavrč; Marjeta Sušec, Gubčeva 10, Ptuj; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Nina Lazar, Turški Vrh 16, Zavrč; Martin Sok, Bukovci 92, Markovci; Jan Jovic, Orešje 101, Ptuj; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Marjan Krojsl, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj; Aleksander Furek, Skorba 31 c, Hajdina; Alojz Horvat, Juršinci 19 a; Dejan Horvat, Markovci 10; Rok Kolarič, Hrastovec 21 b, Zavrč; Martin Korošec, Hrastovec 26 e, Zavrč; Stanislav Jelen, Pod-lehnik 12 a; Matej Horvat, Gra-jenščak 61 a, Ptuj; Milan Šegula, Podvinci 98 c, Ptuj; Marija Štebih, Rucmanci 9 a, Sveti Tomaž; Ida Kokol, Brezovec 48, Cirkulane;
Odvisnosti
Bliža se november, mesec boja proti odvisnostim, Zofijo pa zanima, zakaj pravzaprav mladi jemljejo in zlorabljajo snovi, ki povzročajo odvisnost.
Narejenih je bilo že mnogo raziskav, s katerimi so skušali ugotoviti, zakaj mladi posegajo po mamilih.Te raziskave so odkrile številne dejavnike tveganja:
1.	nenadzorovana impulzivnost in težnja po iskanju dražljajev (ki lahko ima biokemično osnovo),
2.	družinski vplivi (kot so genetska nagnjenost k alkoholizmu, jemanje ali odobravanje mamil pri starših, slabo ali neredno izpolnjevanje starševskih dolžnosti, družinski spori ali motene in hladne družinske vezi),
3.	»težaven« temperament,
4.	zgodnje in ponavljajoče se vedenjske težave, zlasti agresivnost,
5.	neuspeh v šoli in pomanjkanje volje do učenja,
6.	zavračanje s strani vrstnikov,
7.	druženje z ljudmi, ki jemljejo mamila,
8.	odtujenost in uporništvo,
9.	pozitiven odnos do jemanja mamil in
10.	zgodnje navajanje k jemanju.
Čim prej mladi poskusijo mamilo, tem verjetneje je, da ga bodo začeli redno uživati in postali odvisni.
Pomembno je torej vedeti, da se mladi zatečejo k jemanju za zdravje škodljivih snovi tako zaradi radovednosti ali želje po pozornosti, pritiska vrstnikov ali kot sredstvo bega od velikih težav, s tem pa tvegajo svojo trenutno in prihodnje telesno in duševno zdravje.
Z izrazom zloraba snovi označujemo škodljivo rabo alkohola in drugih mamil in ga opredeljujemo kot neprilagojeni vedenjski vzorec, ki traja dlje kot mesec dni in pri katerem oseba še naprej uživa snov, čeprav ve, da ji škoduje, ali pa jo jemlje večkrat v nevarni situaciji, na primer vozi pod vplivom nevarnih snovi. Zloraba lahko pripelje do odvisnosti od opojnih snovi, ki je lahko fiziološka ali psihološka ali oboje in se lahko nadaljuje, ko mladostnik odraste.
Mag. Bojan Šinko
Dušan Prosenjak, Brstje 17; Franc Klaneček, Skorba 19 b, Hajdina; Štefan Težak, Turški Vrh 5, Zavrč; Igor Levstik, Zlatoličje 35, Starše; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52, De-strnik; Gordana Kumer, Hrastovec 92, Zavrč; Anton Ciglarič, Bodkov-ci 32, Juršinci; Peter Kukovec, Goričak 7, Zavrč; Boris Emeršič, Kraigherjeva 23, Ptuj; Boštjan Ko-kol, Krčevina pri Ptuju 78; Janko Vogrinec, Muretinci 37, Gorišnica; Darinka Kocjan, Orešje 169, Ptuj; Marija Kočevar, Hrastovec 5 c, Zavrč; Marjan Grabar, Podvinci 100, Ptuj; Vlasta Golob, Markov-ci 32; Benjamin Ivančič, Strnišče 23, Kidričevo; Marija Golenko, Sp. Jablane 10 a, Cirkovce; Nevenka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Janko Lorbek, Pestike 1 b, Zavrč; Seba-stjan Dobnik, Sp. Hajdina 46 a; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73 a, Zavrč; Aleksander Irgolič, Gori-šnica 39; Marjana Logar Kelc, Pe-stike 4 a, Zavrč; Saška Zadravec, Kicar 116 a, Ptuj; Marijana Težak, Turški Vrh 5, Zavrč; Ana Bedrač, Rimska ploščad 15, Ptuj; Andreja Čelan, Murkova ul. 4, Ptuj, Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Klavdija Paveo, Gerečja vas 94l, Hajdina; Jožef Belšak, Hrastovec 39, Zavrč; Ernest Dobrajc, Kungota 56, Kidričevo; Klavdija Roškar, Gabr-nik 55 a, Juršinci; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Jani Zagoršek, Sp. Velovlek 30 b, Ptuj; Sonja Bauman, Turški Vrh 1 d, Za-vrč; Franc Vajda, Lancova vas 75 c, Videm; Ferdinand Beci, Brstje 5 a, Ptuj; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Jasmina Filipič, Precetinci 35, Mala Nedelja; Denis Pfeifer, Hra-stovec 134, Zavrč; Peter Kovačič, Jelovec pri Makolah 3; Igor Galun, Sestrže 48 a, Majšperk; Marjan Kokot, Majšperk 32; Srečko Koro-šak, Cesta talcev 42, Rače.
Prejeli smo
Za obubožane državljane gre
Kar nekaj mesecev berem in poslušam, kako se Slovencem slabo piše v ekonomskem smislu.
Tudi političnem! Smo res vsi Slovenci krivi za to krizo in ali smo vsi za to odgovorni? Mislim, da ne. Krivi so tisti, ki so to državo vodili več kot dvajset let. Spomnim se besed starosta osamosvojitve, ki je rekel: Mi smo svojo nalogo opravili, KAJ PA NAPREJ? Iz leta v leto smo tonili in danes smo tu, kjer smo. Pa ne zaradi poštenih in pridnih delavcev!
Pred dnevi mi je prišla v roke zajetna knjiga Vstanite, sužnji, zbirka kar 500 revolucionarnih pesmi narodov vsega sveta. Knjiga, izdana v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Založila jo je Založba Borec iz Ljubljane. In v njej najdem 244. pesem v notnem zapisu in z besedilom Mauricea Su-gra ter v prevodu Pavla Oblaka. To je Pesem o juhi (Soup song). Maurice Sugar je besedilo napisal leta 1937 za časa stavkovnega vala v Združenih državah Amerike. V pesmarici The Peoples Song Book 1948 je navedeno po avtorjevem pripovedovanju, da so ob obedu stali delavci s skledami za juho v rokah v dolgih vrstah pred obratnimi kuhinjami v tovarnah in prepevali pesem
o juhi prav od srca. Napev je starejši, celo z Britanskega otočja, in še bi lahko našteval. Baje je melodija celo iz leta 1924. Proletarci so jo prevzeli, besedila prilagajali po vsem svetu. In vsebina te pesmi?
Ponoči na slamiprebijem, podnevi pohajam okrog; ne morem zaslužka si najti, da kaj bi imel za pod zob. Juhe, juhe,
le skodelico juhe dobim, juhe, juhe,
le skodelico juhe dobim.
Od mladih nog bil sem v tovarni, zalagal se z delom za dva, poslušam na vsako besedo -na starost pa, kdo me pozna: Juhe, juhe...
Naložil sem v banki prihranek, da kupim si avto morda, a ko sem denar svoj zahteval, dobil sem odgovor le-ta: Juhe, juhe .
Med vojno na fronti krvavi boril sem se z levjo močjo, verjel domovini sem svoji, a zdaj mi plačilo je to: Juhe, juhe.
Nas ta vsebina na kaj spominja? Bo to pesem iz prve polovice dvajsetega stoletja v sedanjem stoletju še kdo prebral. Želeno bi bilo, da jo preberejo vladajoči.
Stanko Lepej, Ptuj
Slo glasbene novice
■k Ji Ji
Samo še nekaj dni nas loči od Dneva 202, ki bo povezal edinstven pregled 40 let slovenske popularne glasbe. Dan 202 nadaljuje tradicijo kakovostnih koncertnih dogodkov domačih izvajalcev, a s to razliko, da letos domačih izvajalcev ne bo spremljal simfonični orkester, ampak skupina, sestavljena iz prekaljenih glasbenikov, ki bodo poskrbeli za eno-urni koncertni miks 40 uspešnic domače popularne glasbe, v katerem se bo zvrstilo kar več kot 35 gostujočih pevcev. Z zasedbo Elevators si bodo oder delili predstavniki zimzelene slovenske popevke ter izvajalci punka, hip hopa, popa in rocka. Kot posebni gostje večera bodo nastopili člani zasedbe Keane, ki se bodo v Ljubljani mudili znotraj svetovne turneje Strangeland.
Ji Ji Ji
Glasbena skupina Applesauce Lorraine iz Kranja bo 29. oktobra v klubu Gromka predstavila svoj prvi izdelek, EP-ploščo Summer Hits. Skupina igra glasbo stila rock fusion. Applesauce Lorraine sestavljajo Janez Sagadin na bobnih, Jure Fortuna - vokal in bas ter Črtomir Potočnik na kitari. Spoznali so se na številnih jam sessionih, kjer so odkrili skupen slikovit glasbeni in življenjski miselni tok. S tem dogodkom, ki bo njihov šestindvajseti koncert po vrsti, pa bodo tudi zaznamovali eno leto skupnega delovanja.
Ji Ji Ji
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. GAME OVER - NE OBUPAJ
MlPt- SKRIVNOST 8. ANJA BAŠ - KAJ JE Z MANO 7. VILI RESNIK-SE ZGODI 6. KATARINA MALA - ZGORAJ BREZ 5. OMAR NABER - SEDEM DNI 4. NUŠA DERENDA&MARKO VOZELJ - NAJ NAMA SODI LE NEBO
3. MANCA ŠPIK - LJUBEZENSKA PUŠČICA 2. LEA SIRK - ČUDOVIT JE SVET 1. NINA PUŠLAR&STIŠKI KVARTET - KDOŠUERJAI
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Energični Elvis Jackson
Člani skupine Elvis Jackson te dni nadaljujejo serijo uspešnih koncertov na domačih in tujih odrih. Pravijo, da je to zanje največja inspiracija in užitek ter da se od koncertnih odrov kar ne morejo odtrgati. Vseeno pa so si zadali, da se bodo po decembrskih nastopih zaprli v studio in posneli težko pričakovani peti studijski album.
Znotraj jesensko-zimskih nastopov se adrenalinski kvartet znova podaja v Švico, kjer bodo odigrali tri koncerte. Nastopili bodo tudi na pred-novoletnem koncertu Heavy X-mass na Dunaju in v priznanem praškem klubu Lucerna Music Bar na Češkem. Po dolgem času se vračajo v Bolgarijo, tokrat prvič v njihov najbolj priznan klub Mixtape 5 v Sofiji. Dva nastopa jih čakata tudi na domačih tleh, in sicer bodo nastopili v Ajdovščini in Slovenj Gradcu.
Elvis Jackson je posebna skupina, ki je lasten glasbeni izraz skozi desetletje razvijala ob spremljavi ska, punk, hard core, reggae in metal vplivov. Združili so se konec leta 1997, prve vaje pa so v takratni zasedbi imeli le
dva dni pred prvim nastopom. Od takrat dalje so znani po živahnih, nepozabnih nastopih, ki odsevajo veliko pozitivne energije. Začetno glasbeno pot so v letih intenzivnega koncer-tiranja razvili v smer energične-
ga in večplastnega rocka, ki še vedno črpa vplive iz različnih, že omenjenih glasbenih smeri. V 15-letni karieri so posneli štiri studijske albume, v kratkem pa naj bi se lotili snemanja pete plošče.
Dodana vrednost in posebnost zasedbe se odražata na koncertnih odrih, kjer Elvis Jackson slovijo kot izjemno zabavni in energični akterji s samosvojim performansom. Številni kritiki so jih označili kot skupino, ki ji uspe z neposrednostjo, energijo, tehnično dovršenostjo in simpatičnostjo publiko prevzeti v trenutku. V domačem in širšem okolju izstopajo iz klasičnih in povprečnih okvirov, nastopajo na največjih prireditvah, za svoje delovanje pa so bili v Sloveniji že večkrat nagrajeni.
MZ
Foto: Annelie Rosencrantz
Zasedbo Elvis Jackson to jesen in zimo čaka koncertna turneja doma in v tujini.
Filmski kotiček
Časovna zanka
Časovna zanka je avtorsko delo scenarista in režiserja Riana Johnsona, torej film, ki ne temelji na kakšni knjigi ali franšizi. Gre za delo, ki bi ga v ZDA označili za povsem izvirno delo, pri tem pa ta oznaka ne bi bila niti najmanj zgrešena.
Zgodba se dogaja leta 2044. Potovanje skozi čas bodo izumili šele čez 30 let, a ker so ga nato takoj prepovedali, ga uporabljajo le kriminalne združbe, ki v preteklost pošljejo osebe, ki se jih hočejo znebiti. Pred tem morilcem v preteklosti sporočijo, kdaj in kje se bo pojavila žrtev, ti jo nato takoj ustrelijo. Žrtev ima na hrbtu privezane palice srebra za plačilo. Vse lepo in prav, a občasno se zgodi, da ubijalec ubije samega sebe, starejšega za 30
Looper
Igrajo: Joseph Gordon-Levitt, Bruce Willis, Emily Blunt, Jeff Daniels Režija: Rian Johnson Scenarij: Rian Johnson Žanr: akcijski triler Dolžina: 118 minut Leto: 2012
Država: ZDA, Kitajska
let, ki se ga kriminalna združba želi znebiti iz različnih razlogov. Ko se to zgodi glavnemu junaku, mlademu ubijalcu Jo-eju, seveda okleva za sekundo, kar je dovolj, da starejši Joe pobegne in lov se začne ...
Od tu naprej se zdi, da bo šlo za generično žanrsko formulo, toda popolnoma nepričakovano nas zadene inteligenten ZF-film z izjemno nabitim scenarijem, ki se bere kot roman, od čudovito in zlasti nevsiljivo prikazane realistične prihodnosti in s tem drugačnega sveta do zgodbe, ki se zvija tako nepredvidljivo in nekli-šejsko, da dejansko ne vemo, kaj se bo zgodilo in kam vse skupaj vodi. V svetu zlizanih žanrskih konvencij je to vsekakor presežek, zato pozornost kljub dvem uram ne popusti niti za trenutek, kljub temu pa nam film da dovolj časa za razmislek, a vendarle med gledanjem ne pridemo do odgovorov, ker se vmes zgodba že postavi na glavo.
Film je čudovito zrežiran, igralske stvaritve potekajo od dobrih prek solidnih do odličnih, zlasti igra Josepha Gordona-Levitta, ki je resda z malce pomoči maske izjemno
podobna igri Brucea Willisa. Prav tako gre za krasno postmodernistično mešanico poklonov žanrom in kultnim filmom, od Terminatorja, Matrice prek Otrok koruze in Znamenja do japonskih mang, kjer negativcev ni, so le ranjeni ljudje, ki širijo svojo bolečino na cesti v pekel, tlakovani z dobrnimi nameni. Tu leži še druga moč filma, saj se ves čas porajajo nova in nova moralna in etična vprašanja o tem, kdaj človek postane pošast v funkciji višjega dobrega. Morda takrat, ko se ne ustavi niti pred umorom otroka? Poleg tega je film naphan tudi z zanimivo psihologijo odraščanja, zlasti v prizoru, ko se srečata mladi in stari Joe. V teh nekaj minutah je prepad med generacijami odlično podan, z vso freudo-
vsko teorijo o odstranitvi očeta (sebe), s čimer postaneš odrasli moški. Mladi Joe namreč starejšega Joeja ne dojema kot sebe z izkušnjami, ampak kot (moteč) element, ki je izločen iz njega (starost se njemu pač ne bo zgodila), zato ga je treba odstraniti, seveda zelo falusno, s pištolo med nogami. Zanj je to nekdo drug, medtem ko stari modrec hoče posvariti sebe (saj se dojema kot ena osebnost), a ga mladost seveda ne posluša.
Časovna zanka je kljub ža-nrski usmerjenosti eden od tistih filmov, kjer vsakdo v njem vidi tisto, kar hoče, in razume, kar hoče, in si vsakdo ga razlaga po svoje. Rian Johnson je gotovo ime, ki ga bomo v prihodnosti še pogosto slišali.
Matej Frece
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
S	Zvedava energija bo prinesla ne-
'g	kaj prijetnosti in ugodnih prilo-
.g	žnosti. Razveseli se boste novosti
S	na delovnem mestu. Svežina vam
'CO
-a bo koristila. V ljubezni se bo tre-
J
"s ba prilagoditi srčnemu izvoljenih cu. Blagodejno se boste počutili 1 v naravi, kjer bo prava umetnost sv> opazovati malenkosti.	tnosti.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Umetnost vam bo v samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili in tako spilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni, romantična energija vam bo pomagala. Življenje boste znali pogledati s
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
in si ustvariti
Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prilagajanja. Označevale vas bodo delovne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Zdi se, da nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in da si morate postaviti osebne meje. Narava bo vaša učiteljica.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Notranji nemir bo posledica stresa. Odločitve bodo sestavni del življenja. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati z drugega zornega kota in ugotoviti, da skozi težave duhovno rastemo. Ljubezen bo prinesla prijetnosti.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti in umetnost bodo iztočnice, kjer boste blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne nega opozorila.
Mi DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Teden, v katerem bo mnogo priložnosti za osebno in duhovno rast. Koraki usode glede službe bodo zelo drzni in intenzivni. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni, kjer se odpirajo novosti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih.
NAVLAKA, ROPOTIJA, ŠARA
PESNIK BALAD
ZOGA ZUNAJ IGRIŠČA
KAZALO
NIZOZEMSKO MESTO
VODNI HROŠČ
ARHITEKT (ROBERT)
ZBIRKA ZAKONOV
DRUZINA
ZAZNAVA S PRSTI
VAS PRI GROSUPLJEM
ORODJE ZA RIVANJE
ZELEZOV OKSID
PETJE (ZASTAR.)
UŠESNA MAŠČOBA
FANT, DEČEK, POBA
UPOR, VSTAJA
ALENKA ZUPAN
UREDNIK (RUDOLF)
POLITIK (RUDOLF)
NORDIJSKI BOG
ZIVALSKA USTNICA
IRIDIJ
IGRALKA KALEZIČ
IGRALEC (TONE)
GALIJ
EVROPSKI VELETOK
NABIT DELEC
LESNI KATRAN
NASELJE PRI VODICAH
JO JE SESTAVIL
DORAŠČEN
LITIJ
IZBRANO OBLEČEN MOŠKI
NAJČISTEJŠA BELA GLINA
DENAR
NASELJE V OBČINI PUCONCI
MESO SRNE
VELIKA ZILA ODVODNICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMADO = brazilski pisatelj, imenovan brazilski Balzac (Jorge, 1912-2001), BAH = slovenski arhitekt (Robert, 1972-), KOLOVRT = vodni hrošč, SMOTLAKA = navlaka, ropotija, šara, ŠKAVNA = skalna vdolbina z vodo, TIPA = ulita tiskarska črka, TOROVO = naselje pri Vodicah, VANEČA = naselje v občini Puconci.
■eyoe 'einuis 'eoeueA
'>)ue|d 'u||oe>i 'ue£e|e 'lejsejop '¡p3 'oaojoi 'eg 'e|e§og 'epe|||/\| 'j| 'ujbiai 'ZV 'e}|oaej 'qod 'Aed 'ep 'bab^io 'd^o 'einqpoj 'ljeg 'jjao|o>i 'jeisgej 'e^euoius '}eiuo>iueq 'zepea 'ubav 'jbluj^ 'Hieds :ouabjopoa '3>INVZId>l 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 27. oktober:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). NEDELJA, 28. oktober:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05).. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 29. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TOREK, 30. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen
dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SREDA, 31. oktober:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM: 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45; 12.00 Praznično popoldne na Radiu Ptuj: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čveka-rije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice).
ČETRTEK, 1. november:
5.00 PRAZNIČNI JUTRANJI PROGRAM: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 12.00 Praznično popoldne na Radiu Ptuj: 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 14.15 Melodija dneva. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (po-novitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 2. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
Oddaja Sredi življenja z Marijo Slodnjak. V torek, 30. oktobra, med 18. in 19. uro.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste morali močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti ta tako prihaja kot odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to ljubezen.
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost nagrajena. Na življenje boste znali pogledati bolj optimistično in drzno. Če želite narediti nekaj dobrega zase, začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad.
Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bo odločnost in nenavaden preobrat. Razpoloženje boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba končati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija prelevila v strastno razvajanje.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bo deloval pogovor in izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Pri tem bo treba popaziti na fizično energijo. Koristne učinke bo imelo razvaja-nje v


VODNAR (1l. l. -18.1.)
Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča in paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji, po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite pravila igre.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. To vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve v osnovi odvijale v vašo korist.
Videm • Bilanca letošnjih naložb
Asfalt in papirologija
V občini Videm, ki velja za eno izmed največjih podeželskih občin z več kot 5600 prebivalci, letos ni bila niti začeta niti končana kakšna odmevna naložba. A po besedah župana Friderika Bračiča so kljub temu naredili veliko.
Tako so večino proračunskega denarja za naložbe usmerili v asfaltiranje oziroma modernizacijo cest; med nekoliko večjimi cestnimi naložbami sta odseka Bu-kvič-Dolena (960 metrov) in Toplovec-Ljubstava (1420 metrov) v skupni vrednosti slabih 150.000 evrov. Prav tako so bila končana dela na številnih kratkih odsekih: Tr-žec-Šimenko (390 metrov), Glažar-Žunec (671 metrov), Pobrežje-Sodec (235 metrov), urejena je še kratka cesta pri pokopališču Videm ter na novo preplaščena cesta Lancova vas-Apače v dolžini dobrega kilometra. Še vedno pa potekajo dela na 910 metrih ceste Majski Vrh-vaški dom.
Z ureditvijo ceste v Trdo-bojcih, za katero bo potrebnih več kot 487.000 evrov, bodo v Vidmu počakali na morebiten razpis Južna meja, čeprav še ni povsem jasno, ali ta sploh bo (predvidoma naj bi bil objavljen konec tega leta), prav tako je vprašanje, ali bodo ceste sploh lahko predmet prijave, saj je bil že lani postavljen kriterij, da se bodo sofinancirale le tiste ceste, ki omogočajo slovenskim državljanom dostop do svojega zemljišča po slovenskem ozemlju.
Toda letošnje leto so v občini plačali kar nekaj računov za že prej izvedene naložbe; tako je bilo za mrliško vežico še plačano dobrih 121.000 evrov, za ureditev vaškega jedra v središču Vidma dobrih 154.000 evrov, za vodovod v Halozah pa so plačali še 66.000 evrov. V sklepni fazi je ureditev platoja pred Vidovo kletjo, na novo je prekrita domačija Po-
slančec v Vareji, dokončana je naložba v igrišče v Tržcu, na igrišču v Vidmu so naredili protipoplavne nasipe, končuje se ureditev parkirišča v Leskovcu in urejanje igrišča za tamkajšnji otroški vrtec, izvajajo pa se tudi zemeljska dela v Tržcu (Kote), kjer se bodo lahko gradile zasebne hiše.
To pa je, kar se tiče konkretnih del in naložb, pravzaprav
vse. Kot je še povedal župan Bračič, ima občinska uprava polne roke dela s pripravo različnih dokumentov, ki so potrebni za bodoče načrtovane naložbe. Tako so letos pridobili gradbeno dovoljenje za komunalno infrastrukturo v obrtni coni in do same cone, ki so jo tudi prijavili na letošnji šesti poziv Regionalnih razvojnih programov (RRP),
od koder pričakujejo sofi-nancerski delež. Prav tako so pridobili še gradbena dovoljenja za prizidek h kulturnemu domu v Selah in za gradnjo kanalizacije v Pobrežju, vendar še vedno čakajo na gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo, in šele ko bodo imeli vse, naj bi ta projekt tudi prijavili na RRP. Pridobili so tudi gradbeno dovoljenje za postavitev tribun na igrišču Tržec (kjer so se sicer vsa dela začela na črno, zdaj pa so očitno legalizirana), pridobili so tudi odločbo o uvedbi aglomelio-racijskega sistema na območju Videm II. (Lancova vas) ter potrdili projekt za izgradnjo krožišča Videm, ki naj bi se s sofinancerskim deležem Direkcije RS za ceste začelo urejati konec letošnjega ali v
Letošnje leto v občini Videm ni bilo velikih naložb. Še največ investicijskega denarja je šlo spet v asfaltiranje bolj ali manj kratkih cestnih odsekov, v poplačila že izvedenih naložb v prejšnjem obdobju ter za pripravo dokumentacije za bodoče projekte; fotografija je z odprtja enega od na novo asfaltiranih cestnih odsekov v haloškem delu občine.
začetku prihodnjega leta.
Sicer pa pričakujejo še gradbeno dovoljenje za vežico v Leskovcu in režijski obrat z zbirnim centrom v obrtni coni, pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za prizidek k zdravstvenemu domu in za nadaljevanje izgradnje kanalizacijske mreže v naseljih Tržec, delu Jurovcev, delu Pobrežja, v Lancovi vasi, Bari-slovcih, Selih in Trnovcu.
Župan Friderik Bračič je ob naštetem še povedal, da pripravljajo tudi vlogo za prijavo na razpis energetske sanacije stavb v lasti občine, ki ga je objavilo ministrstvo za infrastrukturo in prostor; nanj se bodo najprej prijavili s projektom sanacije ostrešja in pročelja ter zamenjavo oken in ureditvijo ogrevanja v OŠ Videm. Oddana pa je že vloga na javni razpis kmetijskega ministrstva za sofinanciranje cest v komasacijskem območju Videm II, medtem ko je trenutno v izvedbi zložba zemljišč na območju Videm I (Pobrežje).
Nezadovoljstvo dela svetnikov v občini je ob prikazani bilanci postorjenega usmerjeno še najbolj v dejstvo, da občina ni uspešna na razpisih, zaradi česar se v nedoločeno prihodnost zamikajo največje in najpomembnejše načrtovane naložbe, delež rezerviranega lastnega proračunskega denarja pa se nato porablja razpršeno (in brez jasnega vnaprejšnjega dogovora na sejah), za dodatne metre asfalta in dodatna (nepredvidena) dela na tekočih naložbah, kot se je zgodilo pri dogradnji vežice v Vidmu pa pri urejanju vaškega jedra v Vidmu, Vidove kleti itd.
SM
Spodnje Podravje • Po izteku prevzemne ponudbe za Ljubljanske mlekarne
»
Kakšen uspešen prevzem? Daleč od tega!
«
Potem ko se je minuli petek iztekla prevzemna ponudba za nakup večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn, ki so jo skupaj podali zadruge, Mlekodel, Zadružna zveza Slovenije in Deželna banka Slovenije (DBS), je bilo v ponedeljek jasno, da so »pogoreli«.
Skupno je namreč ponudnikom uspelo odkupiti le borih 4,44 odstotka delnic, čeprav se prodaja veliko večji delež, ki ga imajo v rokah NFD Holding, Zvon Ena, Zvon Dva Holding, KD ID in KD Kapital (skupaj približno 54 odstotkov). Zadruge, ki so že doslej skupaj z Mlekodelom imele v rokah malenkost manj kot 32 odstotkov Ljubljanskih mlekarn, so tako svoj delež le minimalno povečale na skupno 36,41 odstotka.
Kot smo že poročali, so Mlekodel, DBS, Zadružna zveza Slovenije ter 33 zadrug ponudbo za prevzem Ljubljanskih mlekarn objavili 19. septembra in za vsako delnico ponudili 6,50 evra. Ponudba se je nanašala na 2,981.148 delnic oziroma 68,03-odstotni delež družbe. Do minulega petka je ponudbo sprejelo 308 imetnikov delnic Ljubljanskih mlekarn, ki so imeli skupaj v lasti 194.713 delnic družbe.
Prevzemniki so ob objavi ponudbe zatrdili, da bi družba s prevzemom dobila dolgoročnega in stabilnega lastnika, ki bo imel interes, da mlekarna uspešno posluje. Ocenili so, da lahko s prevzemom zagotovijo dolgoročno stabilnost razmerij na trgih pridelave in predelave mleka ter tako tudi potrošnikom zagotovijo trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, pridelanih v domačem okolju.
Predsednik nadzornega sveta Mlekodela Janko Stoj-kovic je po izidu prevzemne ponudbe pojasnil, da so z njo povečali lastništvo v mlekarni. »Za slovensko kmetijstvo in podeželje je prireja in predelava mleka ključna gospodarska panoga, zato si bomo še naprej prizadevali za zadružno lastništvo mlekarne.« Dodal je še, da bodo le tako lahko potrošniku zagotovili trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov,
pridelanih v domačem okolju, kar je pomemben element zagotavljanja prehranske samooskrbe.
Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Ri-javec (v lasti ima 2550 delnic družbe) pa je že prej napovedala, da ne bo sprejela prevzemne ponudbe, sicer pa se je po mnenju Rijavčeve glede na pogoje, ki so jih prevzemniki podali v ponudbi, ta končala uspešno.
Janžekovič in Zupanič: Popolnoma neuspešen prevzem
Da s prevzemno ponudbo in pridobljenimi 4,44 odstotki lastništva več niso naredili popolnoma nič, pa menita tako direktor KZ Ptuj Marjan Jan-žekovič kot direktor MZ Ptuj Drago Zupanič. Ta je rezultat prevzemne ponudbe komen-
tiral tako: »To je popolnoma neuspešen prevzem, jasno! Odkup bi bil uspešen, če bi pridobili najmanj 18 ali 20 odstotkov novih delnic, s čimer bi lastništvo zadrug v Ljubljanskih mlekarnah povečali na prek 50 odstotkov. Zdaj pač ne moremo drugega kot počakati na nadaljnje pogovore. Neuradno je sicer slišati, da naj bi bil v ozadju italijanski kupec z boljšo ponudbo od naše, vendar gre najverjetneje spet bolj za špekulacije kako dvigniti ceno delnice. Dejstvo je, da zadruge več kot toliko, kot smo ponudile za delnico, ne moremo in tudi ne bomo. Potem je pač stvar lastnikov, kako se bodo odločili. Seveda pa bi bilo prav, da mlekarne ostanejo v slovenskih rokah, v rokah zadrug.«
Janžekovič, ki je že pred potekom prevzemne ponudbe napovedal neuspešen izid, je podobnega mnenja kot prvi mož ptujske mlekarske zadru-
ge: »Menim, da s prevzemno ponudbo niti približno nismo dosegli želenega. Svoje delnice je prodalo le nekaj manjših lastnikov. Rekel bi, da gre v ozadju za taktiziranje velikih lastnikov, ki naj bi imeli boljšega kupca iz Italije. Vendar osebno ne verjamem, da je kakšen tuji kupec resno v igri, saj bi se v tem primeru gotovo že oglasil tudi pri zadrugah, ki imamo ne nazadnje v rokah dobro tretjino mlekarn.« Janžekovič je še dodal, da bi bila prevzemna ponudba vsaj deloma uspešna, če bi jim uspelo odkupiti osem odstotkov lastništva, saj bi tako presegli prag 40 odstotkov in bi v tem primeru lahko kupovali delnice brez najave prevzemne ponudbe: »Predvidevam, da se bodo v prihodnje še dogajali pogovori in pogajanja na temo odkupa, trenutno pa ostaja status quo. S tem da smo pridobili zdaj le dobre štiri odstotke več lastništva,
smo pravzaprav postali le še večji 'sponzorji' Ljubljanskih mlekarn, moči in vpliva na odločanje pa nimamo prav nič. To zame res ni noben uspešen prevzem.«
V prevzemu Ljubljanskih mlekarn so poleg družb Mle-kodel in DBS sodelovale zadruge: KGZ Krpan, KZ Trebnje, KZ Brežice, KZ Stična, KGZ Škofja Loka, KGZ Ribnica, KGZ Litija, KZ Izlake, KZ Krško, KZ Bohor, Koprivnica, KZ Medvode, KZ Sevnica, ZKZ Mozirje, KZ Dolomiti-Do-brova, KZ Hoče, KZ Slovenska Bistrica, KZ Selnica ob Dravi, KKGZ, KGZ M Sora, KZ Metlika, KZ Rače, KGZ Sava, Mlekarska zadruga Ptuj, KGZ Sloga Kranj, KZ Krka, KZ Lenart, KGZ Gozd Bled, KZ Naklo, KZ Križe, KZ Agraria Koper, GMZ Kranj, KZ Vransko, KZ Šaleška dolina in Zadružna zveza Slovenije.
Foto: SM
Ptuj • Lea Florjanič, kraljica Slovenije 2012
»
Naslov me je presenetil
«
Dvajsetletna študentka iz Moškanjcev Lea Florjanič, bodoča učiteljica, je drugo dekle s Ptujskega, ki je bilo okronano za kraljico Slovenije. Pred njo je to lento osvojila Barbara Cenčič. Lea Florjanič je deseta nosilka tega naslova.
Zadnja tri leta je licenca za izbor kraljice Slovenije v rokah Duške Stanišič, primarna dejavnost nosilk lent - ob kraljici so to še prva in druga spremljevalka, kraljica ljudstva in kraljica osebnosti - je humanitarna dejavnost. Lenta pa je vezana tudi na dogodke, povezane z modo, izobraževanje o javnem nastopanju, zdravem prehranjevanju, bontonu, kulturo oblačenja in ličenje. Mednarodni izbor za kraljico bo že konec novembra v Nemčiji, tako da bo imela malo časa za priprave.
Kraljica Slovenije Lea Florjanič bo v letu »vladanja« zbirala finančna sredstva za otroke s cronovo boleznijo in epilep-sijo ter pomagala pri zbiranju sredstev za zavetišča za živali, v pripravah na izbor je zbirala šolske potrebščine. Prva spremljevalka Eva Gornik iz Slovenj Gradca se bo še naprej posvečala ljudem s posebnimi potrebami in zbirala sredstva za RK ter za zavetišča za male živali. Druga spremljevalka Patricija Bezek iz Rakitne bo še naprej zbirala igrače za pediatrično kliniko ter pomagala pri zbiranju sredstev za socialno ogro-
žene družine. Kraljica ljudstva Janina Nedog se bo posvečala ljudem s posebnimi potrebami in zbirala sredstva za zapuščene živali. Kraljica osebnosti revije OK! Danijela Kalizan pa bo še naprej zbirala zamaške za gospoda, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki in potrebuje bionsko protezo.
Novo kraljico Slovenije, krono je prevzela od Lee Sitar, ki je bila uspešna tudi na tekmovanju za kraljico sveta, kjer je zasedla četrto mesto, je naslov presenetil, ni ga pričakovala, tudi zato, ker je bilo to prvo lepotno tekmovanje, na katero se je prijavila. V trenutku, ko so objavili njeno ime, ji je po glavi rojilo veliko stvari, hkrati pa nič, ni vedela, ali je prav slišala, pogledala je k svojim domačim in z njihovih obrazov razbrala, da ni sanjala, da je resnično postala 10. kraljica Slovenije. Oče in mama sta vesela in ponosna, da ji je uspelo, čeprav tega ni nihče pričakoval, hkrati pa ju skrbi zanjo, ker je svet lepote lahko tudi krut. Lea je prepričana, da je njun strah odveč, že zaradi poslanstva kraljice, še posebno pa poudarka na humanitarnosti, in odlični skrbi
ANpro Tehnik d.o.o.
Na Postajo 31-2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja
-Previjanje Elektromotorjev - Pnevmatskega Orodja ■Popravilo Črpalk	- Hidravličnega Orodja
-Popravilo roinega El. Orodja - Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Čistilcev (VAP) - Hidravličnih Cilindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo El. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar..
OBNOVA POPRAVILO
Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja
Mbt. 051/227-375 www. anpro-tehnik. com
ICCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raiieva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Foto: Črtomir Goznik
Lea Florjanič: »Zmage sem zelo vesela. To je bil moj prvi lepotni izbor, pred tem nisem sodelovala še na nobenem.«
SMM

lastnice licence za varnost.
Naziv ji je prinesel veliko odgovornost in hkrati veliko dela na humanitarnem področju, v enoletnem mandatu bo poskušala na vseh področjih, ki so vezani na poslanstvo kraljice, narediti čim več in tudi tako poskrbeti za ohranitev ugleda tega lepotnega izbora, ki se od drugih podobnih tekmovanj razlikuje tudi po vsebini. Zagotovo pa bodo vse to dogodki,
ki jo bodo obogatili kot osebnost. Po najboljših močeh si bo tudi prizadevala, da študij v tem letu ne bo trpel, sicer je zaprosila za status, a ji ni uspelo, ker jo z lento kraljice ne morejo uvrstiti v nobenega, ne v športnega, ne umetniškega, ne kulturnega. Ne glede na to pa v tem letu lahko računa na pomoč profesorjev in sošolcev, ki so ji obljubili polno podporo.
MG

HIH1H1TIWI MEDICINSKI ODPÍfii'i —>
www.malaw¡2013.si
pc 1,1 A k^tfti^ > Ifii
in podarite 1 EUR za zdravstveno oskrbo prebivalcev Malavija.
Telekom Slovenije, Si-mobii inTušmobiJ se odpovedujejo vsem prihodkom iz hasio^a tako poslanih SM2-sporo6ii. Hvala Območnemu ždruženfu rdečega križa Maribor, ki ¡e pomagala pri vzpostavitvi fiMG donaeij.
Program TV Ptuj
Markovci • Proslavili župnijski jubilej
140 let posvetitve farne cerkve
V Markovcih letos zaznamujejo 140. obletnico posvetitve cerkve sv. Marka. Jubilej so minuli konec tedna zaznamovali z več dogodki.
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Strokovni regijski posvet Evropa 2020; Burghausenčani na sprejemu v Mestni hiši; Otvoritev poslanske pisarne SD na Ptuju; Razstava Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji; Arheološke dediščine na sprehodu skozi tisočletja; Tretja premiera Mestnega gledališča Ptuj^ v sezoni 2012 - 2013; Skupinska razstava članov Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Ptuj; Razstava grafičnih del Oskarja Kokoschke v Miheličevi galeriji; Društvo Poetovio LXIX novim izzivom naproti; Na specialistični pregled in po očala v Optiko ELA; Z zdravim življenjskim slogom odpravimo dejavnike tveganja; Dobrodelni koncert za trpeče živali; Z glasbo in plesom v sobotni večer.
Dan pred osrednjo slovesnostjo, v soboto, 20. oktobra, so pevci Kulturno-umetniškega društva (KUD) Markovski zvon v cerkvi pripravili kulturni predvečer. Nastopili so Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko ter udeleženci in animatorke Mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj. Na orglah se je predstavila organistka Anja Žižek. Pevskemu uvodu v praznovanje je v župnijskih prostorih sledilo odprtje razstave litur-gičnih oblačil in predmetov. Pri njeni postavitvi so sodelovali člani Odbora za kulturno dediščino Turističnega društva občine Markovci pod vodstvom Matjaža Mlinariča ter arhivar Slavko Vrtačnik in Alenka Ro-žanc. Razstavljena so bila litur-
gična oblačila, ki so jih v omenjeni župniji uporabljali duhovniki, kaplani in ministranti. Na ogled so bili tudi predmeti, ki so jih uporabljali pri bogoslužju ali jih še vedno. To so kadilnice, kropilniki, vrčki za vino in vodo, pripomočki za izdelavo hostij ... Med razstavljenimi predmeti velja izpostaviti kelih z letnico okrog 1730. Predmeti, ki so jih v čast jubileja farne cerkve predstavili na razstavi, so shranjeni in zbrani v župnijskem arhivu, zanje pa skrbi župnijski arhivar Slavko Vrtačnik.
Znotraj razstave je bila predvajana multimedijska predstavitev o pomembnih dogodkih v župniji iz obdobja 20. stoletja. Razstava je ostala na ogled tudi v dneh po praznovanju, ko so
so obnovili cerkvene oltarje in 14 postaj križevega pota ter postavili nov prezbiterij z oltarjem. Od leta 1995 je župnik v Markovcih Janez Maučec.
Mojca Zemljarič
RADIOPTUJ
fui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Slovesno bogoslužje je v nedeljo, 21. oktobra, vodil mariborski nadškof, monsinjor dr. Marjan Turnšek (v sredini). Ob njem sta markovski farni župnik Janez Maučec (levo) in minorit pater Franc Meško (desno).
Del bogate razstave liturgičnih oblačil in predmetov
si jo po verouku ogledali tudi osnovnošolci.
Osrednji del dogajanja s slovesnim bogoslužjem so v Mar-kovcih pripravili v nedeljo, 21. oktobra. Mašo je vodil mariborski nadškof in metropolit, mon-sinjor dr. Marjan Turnšek, ki je ob tej priložnosti blagoslovil tudi obnovljene oltarje. S pesmijo so bogoslužje spremljali pevci Mešanega cerkvenega zbora sv. Marko pod vodstvom Polone Strelec Cuš in Ernesta Kokota, pred cerkvijo pa je pred slovesnostjo in po njej zaigrala Godba na pihala občine Markovci.
Cerkev sv. Marka je danes na območju mariborske nad-škofije ena izmed lepših in skrbno vzdrževanih. V obdobju zadnjih dvajset let so skoraj popolnoma obnovili zunanjost in notranjost. Na novo so uredili fasado in opleske, v stranski ladji postavili nove klopi, v osrednji ladji obnovili stare klopi, obnovili kor za pevce in postavili nove orgle, prav tako
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA
Bralci, nagrajujemo vašo zvestobo. V času od 12. oktobra pa vse do 6.
novembra bomo v vsaki številki štajerskega tednika med tekstom
nalepiti na kupon raičeva ulica embra bomo n dr0gerije . novembra v pa vam bomo
WORLD
Ime:_
Priimek: Naslov: Pošta: Telefon:
Na kupon nalepite iskani besedi ter ga pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6,2250 Ptuj.
Foto: MZ
Foto: MZ
Prireditvenik
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
PETEK 26.10.
Televizija
Skupnih nternih Programov
■
SOBOTA 27.10.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Dan učiteljev 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 15:00 Video strani
18:00 Lenart - Ljudski pevci se predstavijo; 1. del
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:30 Glasbene novičke z Ingrid
23:00 Video strani
NEDELJA 28.10.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Mesečna kronika iz Občine Hajdina 10:40 Ptujska kronika 11:00 Spominsko obeležje NOB v Doleni 11:45 Gostilna pri Francetu 13:00 Društvene igre na Polenšaku 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 16:30 Glasbene novičke z Ingrid 17:00 Oddaja iz Občine Destmik 18:30 Lenart - Ljudski pevci se predstavijo; 1. del 20:00 Oddaja iz Občine Starše 22:00 Video strani
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D,
00:00 Video strani
8:00 Srečanje ljudskih pevcev v Novi vasi 10:00 Lenart - Ljudski pevci se predstavijo; 1. del 11:45 Ptujska kronika
12:00 Seja sveta Občine Markovci - posnetek
15:30 Video strani
18:00 Oddaja ŠKL
19:00 Duhovna oaza
19:30 Glasbene novičke z Ingrid
20:00 Koncert ob 140. Letnici cerlcve Markovci
21:00 Seja sveta Občine Markovci - posnetek
23:00 Ujemi sanje
24:00 Video strani
PONEDELJEK 29.10. 00:00 Video strani
8:00 Otroške delavnice na OŠ Videm 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Spominsko obeležje NOB v Doleni 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Koncert ob 140. Letnici cerkve Markovci 21:00 Seja sveta Občine Markovci - posnetek 23:00 Duhovna oaza 23:30 Video strani
Z vami že 15 let!
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik			Oprema	Barva
renault grand espace 2.0 dciiniti. paris	2008 11.990,00€		serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane 1.6 ecoupe	1997	1.150,00«	serv0 volan	k0v.b0rd0
renault scenic1.6ert	1998	1.250,00«	klima	kov. t. zelena
mercedes-benz cabrio320clkavantg.	2003 10.900,00«		usnje	kov. srebrna
citroen l2h1 jumpy 2.0 hdi con.	2008	9.090,00«	prvi last.	bela
chevrolet lacetti 1.416vse	2009	5.950,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
audi a31.8	1997	1.790,00«	elstrešk00kn0	viola
renault limuzina laguna 1.816vexp.	2001	2.990,00«	servis. knjiga	kov. srebrna
toyota yaris 1.3 wt-i stella	2007	6.300,00«	51.000 prev	kov. modra
renault initiale vel satis 3.0v6 dci	2004	4.450,00«	serv. knjiga	kov. siva
renault berline evol. laguna 1.616v um. 2007		6.850,00«	70.000 prev.	kov. srebrna
citroen xsara 1.41 x	2001	2.390,00«	prvi last.	kov. zlata
peugeot partner 1.6 hdi	2007	5.690,00«	prvi last.	kov. srebrna
renault thalia 1.416v express.	2003	2.350,00«	klima	rdeča
citroen xsara 1.41 sx	2001	1.990,00«	prvi last.	kov. srebrna
fiat pun101.2 active	2003	1.990,00«	klima	rdeča
citroen g 1.41 sx	2005	4.150,00«	prvi last.	Črna
peugeot 2071.41 trendy	2007	5.650,00«	klima	kov. peščena
citroen xsara picass01.816v sx	2001	2.150,00«	serv0 volan	kov. zelena
peugeot 3072.016vxt	2001	3.450,00«	55.000 prev.	kov. sv. zelena
chevrolet kal0s1.4se	2004	2.550,00«	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2061.4 s16style	2006	3.990,00«	85.000 prev.	kov. srebrna
citroen g 1.41 sx pack	2006	4.970,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
0pelc0rsa 1.216v	2006	4.450,00«	avt. klima	kov. siva
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tjfVftj } Industrijska 9, MARIBOR	f
^JzJ^S 02 2283020,031 658 679	%
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	|
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA «			OPR.	BARVA
PEUGEOT 2M 1^.3 VRATA	2003	2.690,60	ALU PLAT, AVT. KUMA	SV.MOORA
FORD FIESTA 1.3,3VRATA	2003	2.6)0,60	SERVO VOL, ZRAČNA DLAZ.	OPEČNO RDEČAK0V.
FORD FOCUS U COIWOHT. 5 VRAT	2003	2.660,611	AVT. KUMA, ODVOL KONTROLE	SREBRNA KOV.
SEAT HON 1.4,5 VRAT SLO	2003	4.590,60	KUMA, ABS, 1 JASI.	MAKOV.
PEIKEOT ZU CC	2005	5490,60	ALU PLATIŠČA, ŠP.SEDEŽI	ČRNA KOV.
FORD FIESTA 1.4 TDCI 5 VRAT, SLO	2607	5.690,60	Z.LAST., MEG1ENKE	MODRA KOV.
VW POL01.4 HH COMFORT., 5 VRAT, SLO	2006	5.250,60	ALU PLATIŠČA, KLIMA	MODRA KOV.
OPEL ASTRA 1.416,5 VRAT ESSENTIA	2607	5.390,60	LE 64.754 km,PUM RAČ.	SREBRNA KOV.
KIACEEDMGSLLXFRESH	20Q7	6.390,60	I.IASINIK, SERV. KNJIGA	ČRNA KOV.
FORD FUSHM 1.6, SVRAT	2006	6.690,90	AVT. KUMA, ALU PLATIŠČA	SIVA KOV.
VOLKSWAGEN GOLF ZiSDI	2607	7490,00	NIZKA P0RARA, UV. AVT. KUMA	MODRA
FORD FUSION 1.6 TREND SLO	2006	7790,60	I.IAST, SERV. KNJIGA	T. SIVA KOV.
FORD FIESTA TRENDIES, SVRAT	2006	7690,60	ALII PLATIŠČA, AVT. KUMA	VISMOORAKOV.
F0RDM0NDE0 lil VCTTlr5VFAT,SL0	2607	7690,60	I.LAST, SERV. KNJIGA	SREBRNA KOV.
FORD FIESTA 1.2S TREND,SVRAT	2006	9.100,60	AVT. KUMA, ODVOL KONTROLE	SOUEEZEZELENA KOV.
FORD FIESTA 1.4 TREND, 5 VRAT	2006	6.190,00	I.IAST, LE 49.594 la	TANGO ORANGE KOV.
TOYOTA AIIRIS2.0DTERRA,SVRAT	2607/2006	9.390,60	DV0P0DAV1.KUMA, 1.LAST.	T. SIVA KOV.
PEUGEOT2D71.4PREMIUM.5VRAT	2607/2006	6490,60	DV0P0DAVT.KUMA, P0TRAÏL	RDEČA
FORD FIESTA TREND 1.45VRAT	2016	9.190,60	ALU PLATIŠČA, AVT.KUMA	MORElLMfTKOV.
FORD FIISKMI EBONY 1.B-GARAM.	2011	9.690,60	IE 6456 KM, K0T NOV	ČRNA KOV.
FORD FOCUS EBONV 1.6.5 VRAT	2616	9.600,60	ALU PLATIŠČA, TEMPOMAT	ČRNA KOV.
VW TOURAN 2.6 TIN, AVT0MA11C	2107	11.290,60	1EMP0MAT,AUI PLATIŠČA	T.SIVA KOV.
FORD FOCUS EBONY 1.6 TDCI	NOVO	13.655.60	TREND PUIS PAKT	SREBRNA KOV.
FORD FIESTA 1.25 W. 1.25,SVRAT	2616	9.690,60	AVT. KUMA, ODVOL KONTROLE	ČRNA KOV.
FORD MONDED 2.DTDCI TTT. 163 KM	05/2011	23.145,60	ČRNA SUHA, NIZKA PORABA	DELA
FORD FDCUS EC0600ST- AVTO LETA	NOVO	0013.630,60	ZELO NIZKA PORABA!!!	ČRNA, SRERRNA KOV.
FORD KIIGA TREND 2.6TDQ 4X2-NA ZALOGI	NOVO	0023.200,60	STIISKI PAKET,TEMPOMAT	DELA, ČRNA, LUNAR KOV.
FORD SMAX TREND 20 TDCI -NA ZA10GI	NOVO	00 23.330,60	PARKSEMI, LEU LUČI,.	DELA
FORD RANGER H.TDV.KABINA 221DCI«4	NOVO 00 24.630,60		MOŽNOST ODDITKADDV	ČRNA KOV.
FORD CMAX GRAND ITT. 1.6 IDO	NOVO	01)26.170,110	NA ZALOGI	ČRNA KOV.
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabilipr				
O OMcklavž à. A Ö.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
A0DIA6 2.7 TDI AVANT MULTITRONIC	2009	18.580,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 318 D KARAVAN	2009	13.980.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.970,00	AVT. KLIMA	BELA
FIAT BRAV01.6 MULTIJET	2009	7.600,00	KLIMA	SREBRN
FORD C-MAX 1.6 TDCI GRAND	2012	18.580,00	T1TANIUM	BELI
FORD F0CUS 1.8 TDDI	2002	2.300.00	KLIMA	MODRA
FORD GALAXY 2.0 TDCI	2010	14.440,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	11.300,00	NÄVI.	KOV. SIVA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOUR. 2.0 CDTI	2010	14.980,00	ALJ PLAT.	BELA
PEUGEOT 5008 1.6 HDI	2010	13.580,00	NÄVI.	KOV. BAK. SIV
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	11.680.00	EL. PAKET	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI LIMUZINA	2009	8.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
SEAT EXE0 2.0 TDI	2010	12.120,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.0 D4D	2009	9.180,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUT0M.	2005	6.770.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF 1.4 i	2001	2.750,00	KLIMA	KOV. ZLATI
VW PASSAT 2.0 TDI DSG KARAVAN	2009	12.580,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
12:00 14:00 17:00 1B:00
Petek, 26. oktobra
Videm, v spominskem parku pri OŠ: svečanost ob dnevu mrtvih Hajdina, pri OŠ: spominska svečanost ob dnevu mrtvih Hajdoše, gasilski dom: družabno srečanje Društva žensk Hajdoše Pragersko, Dom kulture: prireditev ob 7- letnici delovanja TD Breza Pragersko Gaj
Ptuj, dvorana MČ Jezero: koncert a capella gospel zbora Bee Geesus Ptuj, Mestni kino: projekcija filma Šanghaj in pogovor z režiserjem Markom Naberšnikom
Ptuj, Stari zapori: festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev španskih vin in nastop Mateja Turk acoustic dua
Ptuj, Mestno gledališče: komedija - SNG Drama Ljubljana: Nežka se moži, za abonma Tespis, Orfej in izven
Lenart, dom kulture: koncert Tandem Proti toči, Denis Čuček in Peter Cenekar
Ptuj, CID: CID-ov trojček, koncert skupin Adam, Vibesonic Jam in The Strangers
Sobota, 27. oktobra
16:00
16:30
19:00 22:00
Sveta Ana: Plesalnica vrtalnica, regijska plesna delavnica Tine Valentan za vodje plesnih skupin, JSKD
Ptuj, dom krajanov Budina-Brstje: koncert ob 8. obletnici delovanja pevk ljudskih pesmi Jezero
Lenart, dom kulture: lutkovno-igrana predstava Teatra za vse z Jesenic Lačna gosenica
Ptuj, Stari zapori: festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev Vinarstva Gaube Ptuj, Slovenski trgi: festival KPŠ Vino ni voda, koncert glasbene skupine Krema Kawa
Nedelja, 28. oktobra
11:00 Ptujska Gora, mrliška vežica: predstavitev in blagoslov novega križa
avtorja Gregorja Samasturja 11:00 Slovenska Bistrica, pokopališče: komemoracija ob dnevu spomina na mrtve
11:00 Zasavci, Miklavž pri Ormožu: festival KPŠ Vino ni voda, izlet na vinsko domačijo Puklavec
15:00 Ptuj, Mestno gledališče:Akademija MgP v sodelovanju z Ljudsko univerzo;
predavanje Petje Janžekoviča Božanska komedija - vice 18:00 Laporje, cerkev sv. Filipa in Jakoba: koncert Projekt presenečenja 19:00 Lenart, dom kulture: monokomedija Irene Mihelič Moja briljantna ločitev
Ponedeljek, 29. oktobra
1B:00
1B:00
Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev knjige Nedokončana avtobiografija avtorice Alice Ann Bailey Videm: pohod ob polni luni; zbirališče pri gasilskih garažah
Torek, 30. oktobra
20:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: koncert zmagovalcev tekmovanja mladih pianistov - Chopinov zlati prstan (igranje na historični klavir)
Mestni kino Ptuj
Petek, 26. oktobra: 17:00 Paranorman; 19:00 Šanghaj in pogovor z režiserjem
Markom Naberšnikom. Sobota, 27., in nedelja, 28. oktober: 17:00 Paranorman; 19:00 Kozmopolis; 21:00 Šanghaj.
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.
www.tedni k.si
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b. 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PTUJSKA TELEVIZIJA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP VOZIL V ENI URI
I-^TV]
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 26.10.
9:00 Dnevr hTV Maribor-pan 9=25 Kuhinj ea - pori. 10:00 Ptujska kronika -1 10:20 Modro 12:00 RegjTVOrmoi 15:35 Kumnjica
16:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon.
■pon.
ahilo na kavo pon. ----- = ; napovednik -10. oddaja -pon. 10:20 Ptujsko odrsko deske -10. oddaja
10:45 Biorazgradtjivt odpadki - pon. jska kronika -non islanski utrip-ID. oddaja-pon.
21:35 pfuiske odrske deske -1D. oddaja -22 33 Moio scena-14. oddaja - por. 22:35 Reg) TV Goninim - pon.
Nedelja 28.10.
9:00 Ptujska kronika-pon
9:20 Kutnnjiea
10:10 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 11:00 Cista umetnost -12. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 13:55 Gostilna prFrancet-1 odoaja 17:00 Poslanski utrip -10. oddaja - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon 1B:40 Pregled tedna - pon. 13:40 Ločevanje odpadkov -Zakladi, kijih
najdemo doma - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon
20:00 Ptujska kronika - non 20:20 Kultura na dlani -3. oddaja -pon. ¡.21:20 Sport(no) - p, 21:50 Epk napovednik 11. oddaja - pon.
Sobota 27.10. 9:00 Ptujska kronika - pon 10:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi-11. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna
13:20 Rem TV Ormoï - por. "15 Kumnjica -pon. .JïOOPîipia kronika -18:00 Ptujska kronika -
-pon
18:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon. 18:45 Pregled talna - pon 19:30 SiklTjm - Izgubljeno kraljestvo - pon. 20:03 Ptujska kron ka - pon 20:20Zemlja in mi -11. oddaja -pon. 20:50 Kultura na dlani - 0. oddaja - pon. 21:55 Ptujske odrske deske - 0. oddaja - pon.
Ponedeljek 20.10. 9:00 Preglednik TV Maribor -pon 9:25 Kuhinjica-pon. 9:50 Modro - pon. 10:45 Pregled tedna-pon 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kubinjica 17:00 Povabilo na kavo-pon 17:35 Pregled tedna - pon 18:40 Ocnadna emhalaZa - pon. 10:00 Kultura na dlani-0. oddaja 2D:0D Ptujska kronika-pon 20:20 Epk napovednik -11. oddaja - pon.
20:55JMoto soena -14. oddaja - pon. _____ Sport(no)- pon.
22:00 Ptujske odrske deske -10. oddaja - pon.
21:30
www.petv.tv
m ___,	SprtrijattiftfrifatijiitarciiiSHILTV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
CVETLIČARNA in darilni bazar Dotik, Breg 22A, Majšperk, ima odprto v dneh pred in med prazniki od 8. do 18. ure ter v četrtek, 1. 11. 2012, od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila in nudimo prosto prodajo nagrobnih aranžmajev iz svežega ali suhega cvetja, šopke, rezano cvetje, sveče, nagrobni pesek različnih barv in dimenzij ter zemljo za grobove in rože. Metka Tadič, s. p.
Ugodna prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter brune, ostrešje po naročilo, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, 037521 201, 041647234
Uspešno in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topolo, jelšo, brezo, lipo ... Opravimo tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudimo žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM suhe smrekove deske, za-žagan les za ostrešje, mizarski les, ladijski pod, bruna, drva, možna dostava. Tel. 041 833- 781.
PRODAM več odojkov, težkih 25 do 30 kg. Tel. 031 420 891.
PRODAMO dva prašiča, težka od 200 d0 250 kg, domače reje. Cena po dogovoru. Tel. št. 031 784 843.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Tel. 031 440-253.
PRODAM VEČJO število brejih telic in krav molznic črno-bele pasme. Posestvo Placar, Destrnik. Tel. 041 675 339._
PRODAM brejo kavo v 8. mesecu bre-josti ter hlevski gnoj ali zamenjam za krmo. Tel. 031 459 068.
PRODAM gumi voz. Tel. 041 728 945.
PRODAM okrog 1400 kg ječmena. Tel. 031 482 628 in 02 764 07 61.
PURANE domače reje, težke od 8 do 9 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 evrov na vrečo. Nad 15 vreč lepe nagrade. Telefon 720 8108, 031 273 577.
KUPIM bikce simentalce, stare od 10 do 14. dni. Tel. 041/875-779.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sort jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PR0DAM odojke. Telefon 041 385 221.
PRODAM teličko, staro 3 mesece, za pleme ali za zakol. Telefon 753 31 01_
PRODAM koze in kozličke burske pasme. Telefon 041 783 224.
ZA AVSTRIJSKA PODJETJA iščem izkušene monterje centralnih naprav in suhomontažerje. Tel 040 341 120 ; Nada Kosi, s. p., Noršinci 38, 9240 Ljutomer.
ZA DELO V NEMČIJI zaposlimo delavce z izkušnjami pri polaganju naravnega kamna, betonskih plošč in tlakovcev. Kandidati potrebujejo izpit za avto in osnove pogovorne nemščine. Pisne prošnje pošljite na atb@atb-pflaster.de. Dodatne informacije 02 792 37 51, www. atb-pflaster.de.
NEPREMIČNINE
PRODAM ali prodam hišo v Gorišnici v velikost 250 m2. Tel. 051 365 793 in 041 474 063.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740._
PRODAM DRVA, smrekova, suha, kratka, za štedilnik ali podkuriti. Cena za 4 m3 1 20 eur s prevozom. Tel. 041-620-853.
PRODAM bukova kalana drva, metrska. Tel. 031 839 764.
KUPIM jalove krave in telico. Tel. 041 263 537.
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Kraigherjeva, 1 sob., gr. l. 1981, I. nad., 44,88 m2 pov., opremljeno, z balkonom, pogled na zelenico, PC
49.999 €._
Arbajterjeva, 1,5 sob., gr. l. 1982, III. nad., 44,80 m2 pov., povečano za balkon, obnovljeno, PC 55.000 €. Vinarski trg, 3 sob., gr. l. 1961, I. nad., 61,53 m2 pov., 2-etažno, lepo
vzdrževano, PC 59.900 €._
Kraigherjeva, 3 sob., gr. l. 1979, IV. nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim balkonom, PC 69.800 €._
Panonska, 3 sob., gr. l. 1972, IV. nad., 75,37 m2 pov., z balkonom, pogled na Ptujski grad, PC 78.000 €.
RAZNO
fömnoseK" -
Boštjan ZEMLJAKs.p.
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965
PE DELAVNICA- LANCOVAVAS 2 b
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 -popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZP Načrt -B, 57/12 - ZUPUDPP-A) in 7. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/07, 5/08) Občina Cirkulane objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za občinski prostorski načrt Občine Cirkulane 1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane, ki ga je izdelalo podjetje URBIS, d. o. o., pod številko projekta 164-OPN/2008, z datumom oktober 2012. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN.
Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Cirkulane izdelalo podjetje MATRIKA-ZVO, d. o. o., pod številko projekta OP_011.10, v avgustu 2012, dopolnjeno v oktobru 2012.
2.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN Občine Cirkulane in okoljskega poročila bo v sejni sobi Občine Cirkulane, Cirkulane 58. Javna razgrnitev bo od 5. 11. 2012 do vključno 4. 12. 2012.
3.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila, ki bo dne 21. 11. 2012 ob 16. uri v sejni sobi Občine Cirkulane, Cirkulane 58.
4.
V	času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu za OPN Občine Cirkulane. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali na naslov Občina Cirkulane, Cirkulane 58, 2282 Cirkulane, ali pa se pripombe in predloge na kraju javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve.
5.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Cirkulane (http://www.cirkulane.si).
Številka: 350-1/2012-1 Datum: 24. 10. 2012
Janez JURGEC, župan Občine Cirkulane
mmmmm
raitira
m mm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Franca Hameršaka
IZ KICARJA 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja.
Posebna zahvala patru Marjanu, gospe Veri, pevcem, društvu upokojencev Rogoznica, sodelavcem ADK Dolane ter pogrebni službi za lepo opravljen pogreb.
Tvoji najdražji
Mama, ti si ime, ki v srcu nikdar ne umre. Mama, ti si ime, ki ga ponavlja srce. Mama, ti si ime, ki večna zahvala mu gre.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Ivane Simonič
IZ TRNOVSKE VASI 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za lepe misli in izraženo sožalje, za cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala pogrebni dejavnosti Jančič, govornici ge. Danici Elbl, pevcem, župniku in občini Trnovska vas. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Ptuj - enota Muretinci za njihovo nego naše mame. Še enkrat vsem iskrena hvala za vso pomoč.
Žalujoči: sin Stanko in hči Katarina z družino, vnuki Sabina z družino, Danijela z Aljošem, Janez, Olga in Marjetka
Prazen je dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, strica, tasta, dedka, pradedka
Jožefa Drevenška
IZ ZG. GRUŠKOVJA 31
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku in pogrebni službi Mir, govorniku Janku Kozelu in vsem, ki ste nam v teh bolečih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: sin Milan z Mileno, hči Angelca z družino
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
www.tedni k.si
OSEBNO VOZILO
PRODAM Fiat punto, l. 97, vozen, neregistriran, z gumami m+s, rabljenimi eno sezono. Kontakt: 02 775 21 61 ali 051 335 581._
PRODAM zimske gume Debica frigo - 2 na platiščih, M+S 185 65 R 14, rabljeno cca 1000 km, zelo dobro ohranjene. Cena 160 €. Tel. 782 86 01._
PRODAM alu platišča z gumami 21545-1 7-R-91 W, cena 200 evrov. Telefon 031 546 518, 02 745 01 30.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM ODDAM 1-sobno stanovanje na Ptuju samski ženski. Tel. 77952-51.
Predragi, odkar Te več med nami ni, odkar si za vedno zaprl oči, Te naša ljubezen objema ves čas, veš, Ti si v resnici ostal pri nas.
V	naših boš srcih odslej stanoval in angel naš varuh za vselej ostal.
Žalostni, a z veliko ljubeznijo postajamo pred svežo gomilo, kjer počiva naš dragi mož in ati
Miran Obran
IZ MOŠKANJCEV
V	najtežjih trenutkih našega življenja nas tolažita misel in spoznanje, da ni bil cenjen in spoštovan le med nami, ampak med mnogimi, ki ste ga pospremili na njegovi veliko prerani zadnji poti. Hvala vam. Še posebej iskrena hvala sorodnikom in sosedom za vso nesebično pomoč, hvala vsem znancem, sodelavcem Biotehniške šole Ptuj, sošolcem in prijateljem od blizu in daleč za vse besede tolažbe, za finančno pomoč, za vsak stisk roke, za vse cvetje, s katerim ste prekrili njegov poslednji dom, za sveče, ki jih bomo z ljubeznijo prižigali, za vse darovane svete maše.
Iskreno zahvalo izrekamo PGD Moškanjci za častno stražo in vso organizacijo poslednjega slovesa ter društvom GZ Gorišnica za prisotnost na pogrebu. Zahvaljujemo se g. župniku Ivanu Holobarju za čuteče opravljeno daritev in tople besede slovesa ter cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi. Hvala govornikoma Miranovemu bratrancu Branku Firbasu in g. Tončku Žumbarju, ki sta z izbranimi besedami čuteče orisala življenjsko pot našega dragega Mirana, hvala podjetju Mir za zgledno opravljene storitve.
Vsem, ki ste našega Mirana spoštovali in ga boste ohranjali v svojih mislih, še enkrat prisrčna hvala.
Njegovi najdražji
Ormož • Ob mednarodnem dnevu osteoporoze
Preventiva v mladosti preprečuje težave v starosti
V športni dvorani na Hardeku je minulo soboto potekalo srečanje Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, na katerem se je zbralo okoli 900 članic in članov ter povabljeni gostje. Častno pokroviteljstvo prireditve je prevzelo ministrstvo za zdravje, srečanja pa se je udeležila tudi podpornica zveze Barbara Miklič Türk.
20. oktobra so na tak ali drugačen način v okoli 200 državah sveta obeležili dan osteoporoze, slovenska zveza pri tem sodeluje že od začetka in ga je tako obeležila že petnajstič. Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije ima status humanitarne organizacije in društva, ki deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva. Združuje 19 lokalnih društev z okrog 6200 člani v vseh slovenskih regijah. Predsednica zveze je Duša Hlade Zore, ki je v svojem nagovoru opozorila, da je prav ta dan priložnost, da širšo javnost, predvsem pa tiste, ki odločajo o zdravstveni politiki in njenih smernicah, spomnijo, da mora biti skrb za zdravje kosti in preprečevanje zlomov prednostna naloga nas vseh. V združenju so prepričani, da se te tihe epidemije, saj je v Sloveniji okoli 100.000 bolnikov z osteoporozo, v naši družbi še premalo zavedamo. Zato v zvezi že ves mesec potekajo različne aktivnosti, ki opozarjajo na to bolezen, saj si Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije pri-
zadeva, da bi osebam z močno povečanim tveganjem in ženskam po 65. letu starosti država zagotovila brezplačno merjenje kostne gostote in uvrstila osteoporozo v nacionalni program. Njihovo pobudo tisti, ki odločajo, vidijo le kot dodaten strošek, pozabljajo pa, da oskrba zloma kolka v Sloveniji stane tudi do 6.300 evrov. Letno zdravniki obravnavajo okrog 2500 takih zlomov. Zato po njihovem mnenju pomisleki o stroških pravočasnega odkrivanja in zdravljenja osteoporoze niso prepričljivi, stroški zdravljenja zlomov pa govorijo v prid njihovi pobudi, toliko bolj tudi, ker podatki potrjujejo, da se prvemu zlomu ponavadi sledita drugi in tretji.
Fraks bo v veliko pomoč
S številnimi akcijami zveze in posameznih društev so v Sloveniji dosegli izjemno visoko stopnjo splošne osveščenosti o tej bolezni, bistveno manjše pa je zavedanje o osebnem tveganju za osteoporozo. Zato želijo širšo
Foto: Viki Ivanuša
Svetovni dan osteoporoze je bil velik dogodek, na katerem se je v Ormožu zbralo okrog 900 članic in članov društva in gostov.
Foto: Viki Ivanuša
Predsednica ormoškega združenja Marta Peršak je pozdravila povabljene goste in kolegice iz vse Slovenije.
javnost opozoriti o pomenu osebne skrbi za zdravje, ki je pomembna že v mladih letih, tveganje za obolevnost pa se veča tudi pri moški populaciji. Preventiva naj se ne začne šele po 40. letu, ampak že v mladosti, kajti skrb za zdrave kosti v mladih letih se bogato obrestuje v tretjem življenjskem obdobju.
Duša Hlade Zore je opozorila tudi na pomembno pridobitev - nov računalniški vprašalnik Fraks, ki vsebuje vsa vprašanja o tveganjih, na koncu pa uporabniku naredi izračun o tem, kakšno je tveganje, da zboli za osteoporo-zo v prihodnosti.
Največ dela in skrbi so z organizacijo tako velikega srečanja imele članice ormoškega društva, ki samostojno deluje že od leta 2003 in ima danes preko 200 članov. Ti se vse leto družijo na srečanjih, posvetih, predavanjih, obi-
skih zdravilišč. Veliko delajo predvsem na preventivi, skoraj vsako leto pa organizirajo tudi merjenje kostne gostote in usmerijo tiste, pri katerih rezultati odstopajo, v nadaljnjo obravnavo. Delujejo v več sekcijah in vzpodbujajo gibanje na prostem, telovadbo, osveščanje o novitetah na področju osteoporoze, strokovna predavanja, kuharske tečaje zdrave hrane, strokovne ekskurzije ter druženja s sorodnimi društvi in zvezo. Ves čas so dejavni, a predsednica ormoškega društva Marta Peršak je v svojem nagovoru lepo povedala, da ima človek od ži-
vljenja toliko, kolikor daje, saj se mu dobro vedno vrača.
Za obolele za osteoporo-zo je pomembno tudi to, da ohranjajo pozitiven odnos in veselje do življenja, saj je tudi v kasni starosti prijetno živeti. „Vendar mora človek zase največ narediti sam, se po potrebi spreminjati in prilagajati ter si prizadevati za življenje brez bolečin," je povedala Marta Peršak, ki ji je ob pomoči številnih članic in zunanjih pomočnikov uspelo odlično organizirati srečanje, prepredeno z bogatim kulturnim programom.
Viki Ivanuša
Črna kronika
Z bagrom po baker
Neznani storilec je ponoči med 21. in 22. oktobrom preplezal betonsko ograjo podjetja v Slovenji vasi in čeznjo z bagrom odtujil 1000 kilogramov odpadnega bakra. Premoženjska škoda znaša okrog 5500 evrov.
Oplazil parkirani avtomobil
18. oktobra okrog 18.15 je 54-letni moški vozil osebni avtomobil Volkswagen touareg na Janežovskem Vrhu. Pri tem je peljal preblizu desnega roba vozišča in trčil v parkirani osebni avtomobil. Policisti so opravili ogled kraja dogodka in odredili preizkus z alkotestom; ta je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
Požig lesene lope
16. oktobra okrog 20.10 je iz doslej neznanega razloga zagorelo na leseni lopi ob stanovanjski hiši v Podložah. Požar je zajel del ostrešja stanovanjske hiše. Poškodovanih ni bilo, premoženjska škoda pa znaša približno 15.000 evrov. Policisti so opravili ogled požara, zaradi suma požiga zbirajo obvestila.
Vlomil k ribičem
Med 17. in 18. oktobrom je neznani storilec vlomil v ribiško kočo ob ribniku v bližini Slovenske Bistrice. Odtujil je različno orodje, pijačo in ribiški pribor. Premoženjska škoda znaša približno 4000 evrov.
Okradli starejšo žensko
23. oktobra okrog 11.45 so na Zgornji Ložnici trije neznani moški prišli do stanovanjske hiše. Eden je za-motil 74-letno žensko, s tem da jo je spraševal po starem železu, druga dva pa sta izkoristila njeno nepazljivost in iz spalnice odtujila več kot 1300 evrov. Policisti zbirajo obvestila, da bi izsledili storilce.
0KNA ■ VRATA ■ GAR. VRATA
NA. / / O RS,, ,, ,,
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si
k izmen, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
izberite najboljše...
Napoved vremena za Slovenijo
Simon in Juda (28.) se s snegom prebudita.
Kava
espresso
Sladica
po izbiri
3,50 eur
Danes se bo od zahoda pooblačilo. Dež bo že dopoldne zajel zahodne kraje, do večera pa se bo razširil nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli 0, najvišje dnevne od 12 do 17 stopinj C.
Obeti
V soboto bo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Meja sneženja se bo popoldne spuščala in zvečer ter v noči na nedeljo se bo ponekod lahko spustila do nižin. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V nedeljo bodo padavine oslabele in postopno tudi ponehale. Zelo hladno bo in vetrovno.