n.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ
ŠTEV. 10	OKTOBER 1982	LETO VI.
Izbrali smo najboljše delavce v DO
(Nadaljevanje s prejšnje številke)
VESELIČ Janez, tehnolog v TOZD GUMARNA
Pred 22 leti sem se zaposlil v Gumami. V teh letih sem prešel skoraj vse faze proizvodne-
ga procesa, razen na dvovalj-oniku. Sedaj pa delam v tehnologiji kot obratni tehnolog.
— Dve desetletji že spremljate razvoj gumarstva. Kakšen je po vašem napredek?
V Gumami sem skoraj od samega začetka. To pomeni, da sem sodeloval, ko smo orali ledino gumarstva v Ptuju. Začetki so bili resnično skromni, saj nas je na začetku delalo le sedem in na prav preprostih nočnih stis-kaloicah z enostranskim gretjem. Toda kljub temu smo se spopadali z dokaj zahtevnimi izdelki kot so Hardi plošče in razna tesnila. Začel se je počasen, a vztrajen vzpon. V naši orodjarni so izdelali za takratni čas modernejšo 2 etažno stiskalnico lin nato še eno. Leta 1961 smo dobili prvo hidravlično stiskalnico In s tem se je praktično začela prava serijska proizvodnja. Čeprav še danes ne razpolagamo z vrhunsko tehnologijo, pa kljub temu dosegamo zelo dobre rezultate.
Največja težava v gumarstvu pa so surovine. Osnovna surovina za gumo je kavčuk, to pa pomeni uvoz. Kljub vsem težavam smo plan dosegli, kar pa je po mojem dokaz več, da si v TOZD Gumami vsi resnično prizadevamo doseči kar se seveda doseči da.
— Kaj menite, kje so rešitve iz težke situacije v kateri se je znašla naša delovna organizacija in gospodarstvo nasploh.
Rešitve vidim samo v dobri organizaciji dela. Le tako je mogoče delati več In bolje. Kvaliteta je dejavnik, ki lahko veliko prispeva k Izboljšanju stanja.
Moti me, da v Agisu še vedno nismo spoznali, koliko bi nam lahko koristilo Interno izobraževanje na novo zaposlenih delavcev. Zaposlimo mlade delavce in jih moramo uvajati v delo vsakega posebej, kar pa ne da pričakovanih rezultatov. Menim, da je interna kvalifikacija tudi del stimulacije in perspektive mladih delavcev.
— Se vam zdi priznanje »najboljši delavec leta« prava pot k vspodbujanju dobrega dela?
Ja, prav je, da ti družba priznava dosedanja prizadevanja. Menim, da smo takšno obliko moralne stimulacije delavcev začeli dosti prepozno. Upam, da bo 10 konference sindikata DO AGIS nadaljeval s to akcijo tudi v bodoče.
Osebno sem zadovoljen s priznanjem saj je prijeten občutek, ko se zaveš, da ti družba priznava prizadevanja in izpolnjevanja nalog. Kot sem že prej dejal, da smo v gumami plane presegli pomeni, da je v TOZD Gumami resnično dosti pridnih im prizadevnih delavcev.
GOL ANTON kovinostrugar delavec na elektroeroziji v TOZD Orodjarna
Moji začetki zaposlitve v AGI-S-u segajo nazaj do 1959. leta ko sem se izučil za kovinostrugarja. 1966. leta sem se odločil kot takrat veliko mladih za delo v tujini. Konec 1977. leta sem se virnil iz Nemčije in po enem letu ponovno uspel dobiti zaposlitev v Orodjarni.
— Kakšne so vaše izkušnje iz dela v tujini?
Nesporno je, da sem si pridobil bogate življenjske in delovne izkušnje. S tem se bodo strinjali vsi, ki so kdaj delali v tujini. Sodobna tehnologija, dobri materiali im boljše vrednotenje proizvodnega dela pa so dejav-iniki, ki v glavnem kvaliteto omogočajo. Zahod zahteva kvaliteto tim še enkrat kvaliteto.
— Kje pa so vaše rešitve iz naših težav?
Po mojem proizvodni delavci naredijo dosti vendar se rezultati njihovega dela razvrednotijo
v preobilni režiji. Prav v tem je rešitev, pravilno nagraditi proizvodno delo In režijo zmanjšati na samo zares potrebne službe. Ali pa poglejte drugo. Koliko si v naši DO naredimo stroškov s tem, ko smo tako lokacijsko raztreseni.. Človek že zdaleč dobi občutek, kako nenačrtno se razvijamo. To se dogaja tudi drugod. Predvsem pa tam kjer je preveč gospodarjev. Ko sem dejal, da v neposredni proizvodnji delamo dosti še ne pomeni, da me bi mogli še več im boljše le vsi skupaj moramo spoznati, da je dosti dela in to kvalitetnega dela potrebno tudi pravilno nagraditi. Kar pa je glavno, potrebno je zaostriti osebno odgo-varnost vseh in vsakogar. Tega pa prti nas v AGIS-u ne poznamo.
— Kakšen imate pogled na priznanje, ki ste ga prejeli?
Tudi v Nemčiji sem prejel priznanje za prizadevanja im za dosežene rezultate. Res je, da je bilo tam poleg pisnega tudi denarna nagrada. Res pa je tudi, da denar v bistvu razvrednoti smisel te nagrade. Priznanje pa te spremlja skozi vse življenje. Mislim, da se bomo vsi začeli prizadevati biti najblojši, kajti spoznati moramo, da nas lahko samo to reši.
Ponosen sem na priznanje pa tudi presenečen saj je v naši TOZD veliko dobrih delavcev.
BRODNJAK Franc, varilec v TOZD Velika oprema
V Avtoopremi sem se zaposlil že leta 1961 in sicer delam kot plamenski varilec. Prej pa
sem skoraj 15 let delal kot ele-ktro varilec.
— Več kot dvajset let spremljate razvoj delovne organza-cije. Kakšen se vam zdi?
Skoraj ne morem verjeti, da mi je minilo že več kot dvajset let na enem delovnem mestu. Ogromno se je spremenlilo v vseh teh letih. Pri varjenju gre tu predvsem za prenos iz plamen skega varjenja na šivno varjenje, ki je lažje in zdravju manj škodljivo. Razvoj lahko tudi opaziš v tem, da se število zaposlenih ne povečuje, naredimo pa veliko več. Težav imamo veliko. Premagujemo pa jih s skupnimi napori in prizadevanji. In prav ta sloga je po moje garancija, da bomo premagali tudi seda-nje težave. Pri mojem delu me moti le to, da je delo varilca premalo cenjeno im vrednoteno.
— Kje so po vašem rešitve iz današnjih težav?
Dosledno izpolnjevanje delovnih nalog predvsem pa kvaliteta so dejavniki, ki lahko veliko pripomorejo k rešitvi težav. Kot drugod pa se tudi pni nas pojavlja težava pri preskrbi s kvalitetnim materialom. Prepričan sem, da bomo uspeli tudi tokrat.
— Kaj menite o priznanju »najboljši delavec leta« v TOZD?
Prav je, da na nek način dokažemo, da sledimo delu v proizvodnji. Letos sem bil izbran jaz. Drugo leto bo kdo drug, saj je v našem TOZD-u veliko zelo dobrih delavcev.
Maks Menona
Dve strani medalje
KAKO DOLGO ŠE TAKO?
Bila je sobota, 23. oktobra 1982. Zamegleno jutro ni kazalo znakov lepega dne. Tudi oblačila zbranih, ki tokrat niso bila nedeljska kot ponavadi za delavnik, so kazala pripravljenost na prepotrebno vsakoletno pospešeno obiranje grozdja, last Kmetijskega kombinata Ptuj.
Pred našo delovno organizacijo se je ustavil avtobus. Delavci, zbrani po posebnem ključu — bilo nas je 46 — smo tiho drug za drugim vstopili vanj. Vnaprej določen program je zagotavljal, da je prevoz ter vse ostalo do neposredne akcije teklo nemoteno. Avtobus je imel zadnjo postajo med haloškimi griči.
Pot, ki je bila potem še pred nami, nas je vodila v gorice, med vinsko trto. Vsak izmed nas si je po tihem želel grozdja, pa tudi, da letošnje zadnje srečanje z najlepšimi darovi narave preživi lepo in koristno. Vendar to ni bilo mogoče.
Pred nami so se razprostirale velike plantaže vinske trte, od vznožja hriba pa do vrha, od hriba do hriba isto, pogled je bil neskončen. Terase lepo razdeljena vinska trta, mati žlahtne kapljice, je dajala občutek, da so tako lepo naredile skrbne delavčeve roke, z družbenimi sredstvi, seveda v pričakovanju večjih sadov.
Kot vsako leto, je tudi letos, in še bo tako ostalo, da je z mnogo-čem pogojeno, da človek od narave lahko vzame takšen sadež, ki ga najbolj zadovoljuje. Začne se zgodaj spomladi, ko mraz preti, ko poleti temnosivi oblaki ponujajo točo in nato ko vreme z dežjem preprečuje zorenje. Vsi ti vzroki pa vendar niso edini. Marsikaj je odvisno tudi od nas samih. Vsak lep dan, pa tudi deževen, je treba izkoristiti takrat, ko je najprimernejši čas. Ali je bilo res treba čakati na zadnji čas, mar nas je tako malo v tej bogati ptujski dolini, da ne moremo od narave pravočasno vzeti to, kar nam daje. Je res le vreme edini krivec za letošnje pozno — prepozno spravilo grozdja. Ko človek vse to gleda, mu ni treba veliko razmišljati. Po zdravi preprosti pameti lahko ugotovi, kako je neodgovorno in skrajno malomarno pustiti, da delno propade tako veliko bogastvo.
Imamo brezposelne, prijavljene pri Zavodu za zaposlovanje, imamo šole, vojake, tu smo tudi delavci delovnih organizacij, le akcijo je treba prej izpeljati.
Ko smo tako obirali grozdje, v mislih pa zaključevali razne ugotovitve, je čas hitro minil. Zjutraj kislo, deževno vreme, se je izboljšalo, dan je postal glede na vreme lep, kar pa ne morem trditi za naš spomin na akcijo obiranja grozdja pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Franc Martelj
DELOVNA AKCIJA IN NAŠ ODNOS DO NJE
Tudi letos je vreme zagodlo vinogradnikom. Letina je bila nadpovprečna. Grozdje je začelo propadati. Vse to pa ni prizaneslo niti KK Ptuj in prav to je bil razlog za širšo družbeno akcijo. V soboto 23. 10. 1982 se je ene teh akcij udeležilo tudi okrog 50 delavcev iz naše delovne organizacije. Pomoč je bila zelo dobrodošla. Toda ali je bilo vse kot bi moralo biti? So vsi razumel pomen akcije dovolj globoko? Po pripovedovanju nekaterih udeležencev so nekateri naši sodelavci vzeli akcijo preveč neresno. Še več. Vedli so se kot na kakšnem ponesrečenem pikniku. Res je, da je bila malica slabo organizirana, da vreme ni bilo preveč naklonjeno. Tudi delo ni bilo dovolj dobro organizirano. Vse to pa ne bi smelo biti vzrok, da nismo pripravljen poprijeti za delo, ko gre za akcije. Ne nazadnje pa smo bili tisti dan tudi v službi. Nekateri so sicer akcijo ilzkoristiU za nabiranje kostanjev ali gob, nekateri pa so utopili skrbi v alkoholu. Kakor koli že, akcija ni dosegla pričakovanega učinka. Če smo mislili, da je to prispevek k stabilizaciji, smo se zmotili. Takšni smo bili do sedaj, odslej moramo biti drugačni. Toda tisti, ki so poskušali biti pridni, so bili nazadnje grajani od tistih, ki so ...
M. M.
POMOČ KMETIJSKEMU KOMBINATU PTUJ
Dne 23. 10. 1982 smo imeli »delovno soboto«, vendar smo se dogovorili, da bo tokrat malo drugače. Dogovorili smo se, da bomo tudi mi pripomogli k hitrejšemu spravilu jesenskih pridelkov, tokrat grozdja.
Kmetijski kombinat Ptuj se vsako leto srečuje z istimi problemi ob spravilu svojih pridelkov. To je pomanjkanje svoje delovne sile za tako obsežna dela, kakor se pokažejo v spomladanskem času, veliko več pa v jesenskem.
Za akcijo se je odločilo 46 delavcev iz naše delovne organizacije iz vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti.
Ob 7.00 uri zjutraj smo se zbrali pred delovno organizacijo in se z avtobusom odpeljali na Turški vrh pri Zavrču. Razpoloženje je bilo prijetno, čeprav je jutranja megla napovedovala dež.
Prispeli smo na Turški vrh, kjer smo se kar hitro porazgubili med lepo teraststo urejenimi vinogradi in začeli s trganjem.
Kaj kmalu so oblaki popustili in začelo je deževati. Toda z dežjem je »tihotapsko« izginila tudi prva in največja skupina »trgačev«. Redki so se pojavili šele, ko je veselo posijalo sonce in sušilo premočena oblačila »zvestih« obiralcev, kateri so pridno vztrajali pri svojem delu.
Po malici smo si malo opomogli in nadaljevali z delom, ki je bilo ob lepem vremenu zelo prijetno, toda zopet ne za vse.
Večja skupina je ponovno »izginila« iz gorice še pred »potekom delovnega časa« in zvesto čakala na prihod avtobusa, kateri jih bo odpeljal domov.
Po vseh dogodkih smo srečno prispeli v Ptuj. Toda ostal je občutek.
Prepričani smo, da akcija ni bila sama sebi v namen. Torej je bilo za pričakovati, da bo učinek optimalen.
Toda takoj na začetku se je zataknilo. Organizacija in izvedba sta na izpitu padla. Popravnega izpita to pot žal ni. Učinek dela je bil minimalen. Ugled celotne delovne organizacije pa je bil že takoj na začetku zapravljen zaradi posameznikov, kateri bi morali dajati vzgled in vzpodbudo celotnemu kolektivu.
M. D.
Kako živimo
V Agisu je zaposleno veliko delavcev, ki imajo doma še nekaj svoje zemlje ali pa pomagajo obdelovati zemljo sorodnikom in imajo od te zemlje korist. Tako si z nekaterimi prehrambenimi artikli dopolnijo svoj osebni dohodek. Če upoštevamo dohodke obeh zakoncev, večkratni katastrski dohodek in skupno vsoto razdelimo na mesece in na družinske člane delavcev, je bilo v letu 1981 (podatkov za letošnje leto še ni bilo mogoče zbrati) v naši delovni organizaciji od skupnega števila 2054 delavcev:
140 delavcev,	ki	so	imeli	na	družinskega	člana	do	2900	din	na	mesec
112 delavcev,	ki	so	imeli	na	družinskega	člana	do	3700	din	na	mesec
136 delavcev,	ki	so	imeli	na	družinskega	člana	do	4200	din	na	mesec
Povprečni	mesečni dohodek na delavca v	letu 1981 je znašal v
Agisu 9564 din, v prvem polletju 1982 za 10.276 din. Po podatkih, ki so bili oktobra 1982 objavljeni v Uradnem listu SRS, so bili minimalni življenjski stroški v mesecu avgustu na delavca 7390 din.
Če se zamislimo nad navedenimi številkami vidimo, da moramo skrbno gospodariti tako v delovni organizaciji kot doma. S skrajnim varčevanjem vseh dobrin (od hrane v ODP do materialov pri delu) nam bo morda uspel korak naprej pri stabilizaciji.	J T
PROŠNJA za sodelovanje pri zbiranju slovenske pripovedne slovstvene folklore
V	sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovansko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovanske akademije znanosti m umetnosti) v Ljubljani je v .pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu.
Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da maš klic ne bo zaman, obračamo tudi 'na cenjene bralce glasila »V Agisu« z naslednjo prošnjo:
—	prosimo lin vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu (iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arbiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne — v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali Im na primernem mestu poudarili — kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo.
Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk Ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali.
—	druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi (ljudsko oz. ustno oz. folklorno Izročilo še živi. Ob priložnosti hi Jih obiskali sami ,in nji,hov e pripovedi posneli na magnetofonski trak.
V	vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja.
Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo.
Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU 61000 Ljubljana Novi trg 3
Zdravstveno varstvo v naši DO
Pregled sedanjega stanja in naloge za bodočnost
Že dolgo je zorela ideja, da bi seznanil naš kolektiv z najpomembnejšimi nalogami zdravstvenega varstva. Odločil sem se, da si izborim stalen kotiček v našem glasilu in vam tako približam naše delo.
Zdravstveno varstvo je le del celotnega varstva delavcev pri delu. V varstvo spada med drugim še tehnično varstvo, pravno varstvo, socialno varstvo in drugo.
Zdravstveno varstvo pa je tudi pomemben dejavnik v organizirani družbeni samozaščiti.
Pojem zdravstvenega varstva pa je zelo širok in se za njim skrivajo številne naloge in dolžnosti, katerih najpomembnejši del je skrb za bolane in poškodovane delavce.
In kaj vse so še naloge zdravstvenega varstva delavcev:
1.	Skrb za ohranitev zdravja delavcev
2.	preprečevanje delovnih nesreč
3.	prilagoditev delovnih pogojev delavcem in ne delavcev nemogočim pogojem dela
4.	sodelovanje pri izgradnji novih proizvodnih prostorov
5.	sodelovanje pri modernizaciji proizvodnih procesov
6.	skrb za zdravo okolje na delovnih mestih in v delovnih organizacijah
7.	skrb za zdravo in ustrezno prehrano delavcev na delu
8.	skrb za delavce z manjšimi delovnimi zmožnostmi (npr. nosečnice, delovni invalidi, mladina, bolniki jn poškodovanci v času zmanjšane zmožnosti za delo itd.)
9.	organizacija in izvajanje tečajev prve pomoči In opremljanje omaric za prvo pomoč
10.	organiziranje in izvajanje vseh oblik preventivnih zdravstvenih pregledov
11.	zdravstvena vzgoja in pro-svetljevanje delavcev.
Nalog je, kot lahko sami vidite, obilo in morda sem nekatere še izpustil.
Za izvajanje vseh teh nalog pa bi bili potrebni vsaj naslednji prostorski kadrovski in tehnični (oprema) pogoji.
I. del
Za 2090 delavcev naše delovne organizacije potrebujemo AMBULANTO MEDICINE DELA. ki ima dva prostorsko ločena dela, samo za splošno zdravstveno varstvo; imenujnmo jo preventivni (varovalni del in kurativni del (za zdravljenje).
Preventivni del je sestavljen iz:
—	sprejemne sobe za sestre in kartoteko,
—	večji prostor z vso opremo za testiranje pomembnih organskih funkcij,
—1 zdravniške ordinacije in
—• čakalnice za vsaj 20—30 oseb, ločeno od čakalnice za bolane in poškodovane delavce.
Za kompletno izvenbolnišnično varstvo pa bi morali imeti še priročen zdravstveni laboratorij, rentgenski kabinet in ambulante za določene zdravnike specialiste kot npr.: internista, ortopeda, nevrologa, oftalmologa itd.
V kurativnem delu, kjer se nudi osnovna zdravstvena pomoč bolanim in poškodovanim delavcem pa potrebujemo naslednje prostore:
—	sprejemna sestrska soba s kartoteko, ki je lahko tudi skupna,
—■ prostor za previjanje in izvajanje manjših kirurških posegov,
—	zdravniška ordinacija in seveda vsi sanitarni prostori ter
—	čakalnica za najmanj trideset bolnikov ali poškodovancev.
In kakšne kadre bi potrebovali?
—	enega zdravnika specialista medicine deia za izvajanje celotne preventive im organizacijo zdravstvenega varstva
—	vsaj enega splošnega zdravnika ali zdravnika s podiplomskim tečajem iz medicine dela
—	eno višjo medicinsko sestro za organizacijo preventivnih pregledov s teoretičnim tečajem iz medicine dela in
—	vsaj dve srednji medicinski sestri po možnosti s tečajem iz medicine dela.
Potrebovali pa bi še občasno posamezne omenjene zdravnike specialiste drugih medicinskih vej za preventivno in kurativno zdravstveno varstvo.
Za delo teh strokovnjakov pa bi potrebovali naslednjo zdravstveno opremo, ki je nujna za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov:
—	aparat za testiranje vida R, ali ORTORATOR,
—	elektrokardiogram z možnostjo snemanja na daljavo in med obremenitvijo,
— B YC YC LEE R G O M ETER	za
preizkus srca in ožilja med naporom,
— SPIROMETER za testiranje pljučnih zmogljivosti,
— AUDIOGRAM za preizkus sluha in — NIKTOMETER za preizkus nočnega vida lin po možnosti še DEFIBRILATOR — aparat za oživljanje pni zastoju ali prehitrem bitju srca, ki Jahko nastopi med testi obremenitve.
To bi bile vse zahteve, ki jih narekuje zakon za AMBULANTE MEDICINE DELA, v katerih se bi lahko izvajalo celotno zdravstveno varstvo delavcev.
Lahko bi v takšnih prostorih z našteto opremo in kadri z mini-malnim povečanjem in delu v dveh izmenah nudili zdravstveno varstvo tudi večim delovnim organizacijam.
II. del
Jn kaj lahko 2000-čIaoskemu kolektivu delovne organizacije nudimo s prostori, opremo in kadri, ki jih imamo v obratni ambulanti?
Menim, da lahko zagotovimo le splošno zdravstveno pomoč poškodovanim in bolanim delavcem.
Kdor izmed vas je že bil pregledan v naši ambulanti je lahko videl, kakšni so naši prostori in oprema v njih.
Ambulanta, ki pravno še ni povezana z delovno organizacijo, je le nekakšen prispevek delovne skupnosti skupnih služb. V njej pa poleg splošnega zdravstvenega varstva bolanih in poškodovanih delavcev uspešno in zadovoljivo opravljamo še naslednje naloge za potrebe delavcev naše delovne organizacije:
—• predhodne preglede pred nastopom dela,
—	preglede živilcev zaposlenih v obratu družbene prehrane,
—• opravljamo tudi v omejenem obsegu periodične preglede delavcev na ogroženih delovnih mestih,
—	občasno opravljamo oglede delovnih mest sin prostorov,
—	pripravljamo bolane delavce in invalide za invalidski postopek,
—	sodelujemo s službo varstva pri delu na področju preprečevanja in zmanjševanja nesreč pri delu,
—	iščemo skupaj z delovnimi enotami in prizadetimi delavci primernejša delovna mesta,
—	sodelujemo z vodstvom delovne organizacije pri spremljanju in zmanjševanju odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb,
—	predlagamo in pregledujemo delavce za plačana zdravstvena letovanja iitd.
Torej, kot lahko sami vidite, se trudimo napraviti čim več. Čeprav so po prej opisanih zakonitih normah naše možnosti zelo skromne.
III.	del
Vendar čas hiti in moramo stopati v korak z napredkom. Da vodstvo delovne organizacije ni sedelo križem rok priča podatek, da ima delovna organizacija že izdelan načrt in pripravljeno zemljišče za novo obratno ambulanto. V njej bi lahko zadovoljili večino prej naštetih potreb celotnega zdravstvnega varstva naših delavcev. Vendar so nam stabilizacijski ukrepi in težavna ekonomska situacija prekrižali načrte. Vsi delavci v obratni ambulanti skupaj z vami upamo, da bo do uresničitve projekta prišlo v letu 1983 ali 1984.
Omenim naj še, da sedaj 90 % stroškov za delo obratne ambulante pokriva Občinska zdravstvena skupnost Ptuj in le okrog 10 %, v glavnem za preventivne preglede pred nastopom dela prispeva delovna organizacija.
V prihodnjem letu pa se pripravlja zakon po katerem bodo vso izvenbolnišnično zdravstveno varstvo morale pokrivati delovne organizacije, ne glede na to ali imajo svojo ambulanto ali ne. In takrat bo ustrezno opremljena obratna ambulanta prav gotovo velika prednost delovne organizacije. Toda o tem bo govora kaj več, ko bo zakon sprejet.
S tem bi lahko končal ta širok pregled stanja, načrtov in možnosti za boljše in celovitejše zdravstveno varstvo vseh nas.
Prihodnjič se bom dotaknil posameznih najbolj perečih problemov zdravstvenega varstva v naši delovni organizaciji in nakazal možnosti za njihovo reševanje ali odpravljanje.
Pripravljen pa sem tudi odgovarjati na vaša vprašanja iz zdravstvenega področja in jih lahko pošljete ali sporočite v uredništvo našega glasila.
Vaš zdravnik dr. Rajko Brglez
illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllilllllllllllllllll
Veste kaj manjka v našem glasilu, da bi bilo vsebinsko bogatejše?
To je vaš prispevek. Ne odlašajte več!
Napišite kaj vas pri delu moti, kaj bi lahko bilo boljše. Seveda lahko pišete tudi o tem kar je dobrega in bi lahko bilo še boljše.
Illlllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllilllllill
Izrečeni vzgojni ukrepi
V skladu z določili 172, člena pravilnika o delovnih razmerjih objavljamo ukrepe, katere je skupna disciplinska komisija DO AGIS izrekla na obravnavah.
TOZD VELIKA OPREMA
KUHAR MIRKO, zaposlen na delih in nalogah oddelkovodja stiskalnic je odgovoren, ker je:
—	dne 12. 1. 1982 dovolil, da iz TOZD Velika oprema odpelje nepravilno naložena prikolica. Na jeklenke plina im kisika so bile naložene še 3 boks palete z materialom.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 22. in 35. točki 157. člena pravil,nika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: javni opornim.
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
KMETEC FRIDA, zaposlena na delih in nalogah vodenja skladišča je odgovorna, ker je:
—	v zadnjih mesecih preteklega leta in v prvih treh mesecih letošnjega leta nepravilno poslovala z delovno dokumentacijo v skladišču.
S tem je storila hujšo kršitev delovne obveznosti navedeno v 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih za kar ji je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep:	razporeditev
na druga dela, za katere se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe za dobo 1 leta.
TOZD VZDRŽEVANJE
PONGRAC FRANC, zaposlen na delih in nalogah vodenje skladišča v TOZD je odgovoren, ker je:
—	s svojim poslovanjem povzročil zamudo pri likvidiranju, s tem pa tudi nepravočasno poravnavo dohodnih faktur v 16 primerih.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je discizlinska komisija izrekla disciplinski ukrep: javni opomiin.
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
OZVATIČ STANISLAV, zaposlen na delih in nalogah struženje srednje zahtevnih odlitkov, je odgovoren, ker je
—	v času od 29. 3. do 3. 4. 1982 neopravičeno izostal z dela,
—	dne 16. 1. 1982 je samo-voljmo zapustil delo ob 9.15 uri m se vrni h ob 11.30.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 4. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: prenehanje delovnega razmerja.
Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v enem letu ne bo storil hujše kršitve delovne obveznosti.
Od 14. 7. 1982 dalje je delavec neopravičeno izostal z dela, s čimer je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla di-
sciplinski ukrep: prenehanje delovnega razmerja.
VIDOVIČ MARJAN, zaposlen na delih in nalogah struženje srednje zahtevnih odlitkov je odgovoren, ker je:
—	dne 27. 11. 1981 udaril sodelavca Šešo Tonija,
—	dne 16. 1. 1982 je samovoljno, brez dovolilnice zapustil delo ob 9.15 uri in se vrnil ob 11.30 uri.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, nave-dertih v 7., 31. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla discipUnski ukrep: javni opomin in vrnitev škode v pavšalnem znesku 100,— din.
ŠEŠO TONI, zaposlen na delih in nalogah struženja srednje zahtevnih odlitkov je odgovoren, ker je:
—	dne 27. 11. 1981 udaril sodelavca Vidovič Marjana,
—	dne 16. 1, 1982 je samovoljno zapustil svoje delo ob 9.15 uri in se vrnil ob 11.30 uri.
S tem je storil več hujših kršitev delovnih obveznosti, navedenih v 7., 31. in 46. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: javni opomin in vrnitev materialne škode v pavšalnem znesku 100,— din.
TOZD ORODJARNA
LEBER LUDVIK, zaposlen na delih in nalogah razrez in priprava materiala je odgovoren, ker je:
—	dne 18., 19., 20„ 21. in 22. 1. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih obveznostih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep:	prenehanje
delovnega razmerja.
Istočasno je tudi izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če delavec v 6 mesecih ne bo ponovno huje kršil delovne obveznosti.
TOZD SERVIS MOTORNIH VOZIL
VODA MILAN, zaposlen na delih jn nalogah manjzahtevnejša avtokleparska dela je odgovoren, ker je:
—	malomarno opravljal delo na vozilu ZAPOROŽEC reg. št. 307-44.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 34. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija na javni obravnavi izrekla disciplinski ukrep: javni opomin,
TOZD GUMARNA
MURKO FRANC, zaposlen na delih in nalogah vulkaniziranje gu-mi-tehničnih izdelkov je odgovoren, ker je:
—	od 16. 7. 1982 dalje neopra-vičeno izostal z dela.
Aktivnosti OO ZSMS TOZD Vzmetarna
Mladinci OO ZSMS TOZD Vzmetarna so se doslej že večkrat izkazali pri izvedbah raznih delovnih akcij. Vse so organizirali z željo, izboljšati urejenost okolice delovnih prostorov TOZD Vzmetarna na Forminu. Največjega pomena sta bili dve delovni akciji in sicer betoniranje transportne poti, ki so jo izvedli lani pozno jeseni in sajenje okrasnih dreves letos spomladi.
Kisel, deževen oktoberski petek jih ni mogel motiti, da popoldne po opravljenem delovnem dnevu ne bi ponovno zavihali rokavov in opravili še nekaj uric prostovoljnega dela. Tokrat so vzorno uredili zelenice in očistili travo, ki se je z zelenic razrasla po makadamskem cestišču. Čisto mladinska pa delovna akcija kljub temu ni bila, saj se je je udeležil tudi direktor naše TOZD. Da vse skupaj ne bi izzvenelo preveč uradno so po opravljenem delu skupaj odšli na maj-
hno zakusko, kjer so se ob klepetu prijetno sprostili. Čas je pri tem minil kot bi trenil, saj je ob vsakdanjem delu bolj malo možnosti za prijateljski klepet in sprostitev mladih.
Pomen delovne akcije ni le v opravljenem delu, temveč morda še v večji meni v utrievanju medsebojnih tovariških odnosov, kar pomembno prispeva k večji delovni storilnosti. To pa je plod prizadevanj celotne naše družbene skupnosti.
A. R.
Del proizvodnega programa TOZD Vzmetarna
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: prenehanje delovnega razmerja.
TOZD AVTOOPREMA TAP
ŠIJANEC AVGUST, zaposlen na delih in nalogah obnova komplet zavornih agregatov je odgovoren, ker je:
—	dne 23., 24., 25. in 28. 6., ter 17., 19., 20 in 21. 7. 1982 neopravičeno izostal z dela.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: prenehanje delovnega razmerja.
Istočasno je tudi izrekla, da ukrep ne bo izvršen, če v 6 mesecih ne bo huje kršil delovne obveznosti.
ZUPANIČ FRIDERIK, zaposlen na delih in nalogah vodenje izmene linijske montaže je odgovoren, ker je:
—	dne 11. 3. 1982 bil vinjen na delu. Opravljen je bil alkotest
na podlagi katerega je bila vinjenost tudi ugotovljena.
—	dne 20, 4. 1982 je bil ponovno vinjen, vendar je preizkus z alkotestom odklonil.
S tem je storil več hujših kršitev delovne obveznosti, navedenih v 20. in 30. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija izrekla disciplinski ukrep: javni opomin.
KOSTANJEVEC BRANKO, zaposlen na delih in nalogah statistično tekoče kontroliranje zahtevnih polizdelkov je odgovoren, ker je:
—	dne 5. 7. 1982, ko bi moral delati v popoldanski izmeni, takoj po 14. zapustil delo in se ni več vrnil.
S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti, navedeno v 4. in 21. točki 157. člena pravilnika o delovnih razmerjih, za kar mu je disciplinska komisija ob upoštevanju vseh okoliščin izrekla disciplinski ukrep: prenehanje delovnega razmerja.
Istočasno je izrekla, da ukrepa ne bo izvršila, če v 6. mesecih ne bo hoje kršil delovne obveznosti ,
Spremembe zakona o delovnih razmerjih
Osnovni zakon je bil sprejet 28. decembra 1977 — prve spremembe 25. decembra 1978 in druge ali sedanje spremembe 23. julija 1982.
V današnjem sestavku bi se omejili le na spremembe in vzroke za le-te v zvezi z objavljanjem ali razpisovanjem del oz. nalog in sicer:
VEČJE MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH
Z medrepubliškim dogovorom se je SR Slovenija zavezala z zakonom onemogočiti, da bi se delovna doba predpisovala kot pogoj za opravljanje manj zahtevnih del. V praksi temeljnih organizacij so opozarjali na problem, kam razporediti pripravnike po uspešno opravljenem izpitu, ko pa se praviloma za vsa, tudi začetniška dela v stroki, zahteva (daljša) delovna praksa, ki je začetnik seveda nima. Takšne (pretirane) zahteve pa so zopet praviloma postavljene zaradi sistema delitve osebnih dohodkov in ne zaradi zahtevnosti dela. Novega zakona v dopolnjenem 18. členu napotuje delavce, da pri določanju delovnih izkušenj kot posebne zahteve za opravljanje del oziroma nalog upoštevajo vrsto, zahtevnost in odgovornost del ter upoštevajo, da so na vsaki stopnji strokovne usposobljenosti začetniška dela, za opravljanje katerih se naj razporeja mlade po opravljenem pripravništvu.
Glede na pomanjkljivosti pri zaposlovanju pripravnikov in zaradi izboljševanja izobrazbene strukture zaposlenih delavcev je z novelo uzakonjena obveznost organizacij združenega dela, da sklenejo delovno razmerje v vsakem koledarskem letu z določenim številom pripravnikov. Kolikšno je to število, zakon ne določa, temveč napotuje s tem v zvezi na vsakoletno samoupravno sporazumevanje v okviru skupnosti za zaposlovanje. Nespremenjeno pa ostaja določilo 38. člena zakona, v katerem je pravilo, da sklene pripravnik delovno razmerje za nedoločen čas in le izjemoma delovno razmerje za določen čas.
Delavci ob Škarjah v TOZD TAR
Nove spremembe zakona o delovnih razmerjih
K učinkovitejšemu zaposlovanju mladih bo nedvomno pripomoglo novo zakonsko določilo v 114. a členu, ki odpira možnosti za tesnejše povezovanje udeleženca usmerjenega izobraževanja z delavci v temeljni organizaciji tako, da pride po uspešno končanem izobraževanju do sklenitve delovnega razmerja brez oglasa oziroma javnega razpisa. Novi 114. a člen naj omogoči realizacijo zakona o usmerjenem izobraževanju tudi po duhu in ne zgolj po črki zakona.
K večji možnosti zaposlovanja mladih bo posredno pripomogel dopolnjeni 171. člen, ki v skladu z medrepubliškim dogovorom pogojuje dajanje soglasja s strani temeljne organizacije za nadaljevanje delovnega razmerja z delavcem, ki je izpolnil pogoje za pridobitev polne osebne pokojnine, pa se na oglas oziroma javni razpis ni prijavil kandidat, ki izpolnjuje zahtevane pogoje. Razpis mora biti objavljen naj-
manj tri mesece prej, preden delavec, ki naj bi nadaljeval z delovnim razmerjem, izpolni pogoje za polno osebno pokojnino. Objavo je treba ponavljati vsakih dvanajst mesecev. Namen te določbe je, da se omogoči nadaljevanje delovnega razmerja delavcem, ki jih združeno delo še vedno potrebuje, vendar ne dalj kot do trenutka, ko se pojavi kandidat, ki izpolnjuje zahtevane pogoje. S tem se ob-jektlvno ugotovi, da delo delavca, ki je že izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino In si zagotovi svojo socialno varnost z minulim deim, ni več družbeno utemeljeno.
Razporejanje delavcev
V zaostrenih družbenoekonom-skih razmerah pa se pojavlja tudi potreba po začasnem razporejanju ilz ene temeljne organizacije v drugo, in sicer tako v okviru statusno povezanih temeljnih organizacij kot tudi zunaj teh okvirov.
Kaj pa zaščitna kapa (pri vrtalnem stroju je najbrž potrebna)
Pri obravnavanju tega instituta je treba izhajati iz ustavne pravice do dela in pravice dela z družbenimi sredstvi. Pravica do dela se realizira 's sklenitvijo delovnega razmerja, nato pa pridobi delavec pravico dela z družbenimi sredstvi. Na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi odločajo delavci o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela. Pri tem pa zakon o združenem delu v 182. členu nalaga delavcem dolžnost organiziranja in opravljanja dela tako, da čim uspešnejše uresničujejo svoje obveznosti, predvidene v planu. Za uspešno in učinkovito poslovanje je nedvomno ustrezno oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike. Potrebe procesa dela terjajo uporabo instituta razporejanja delavcev. Seveda pa ne hi smeli v razpore-janju videti Je sredstvo, kako zadostiti potrebam delovnega procesa lin organizacije dela, temveč je treba upoštevati tudi kadrovski vidik razporejanja.
V dopolnjenem 47. členu je z novelo dana možnost prerazporejanja zunaj okvirov statusno povezanih temeljnih organizacij na podlagi sporazuma (dogovora) organov upravljanja in v vseh primerih, ko je treba na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi delavcu zagotoviti delo, pa mu le-to iz objektivnih vzrokov ni mogoče zagotoviti v okviru temeljne organizacije, v kateri je do tedaj združeval delo. Zaradi te prerazporeditve delavcu preneha delavno razmerje v prvi temeljni organizaciji in pride do sklenitve delovnega razmerja v drugi temeljni organizaciji brez objave oziroma razpisa; razporeditev je torej trajna.
Z novim 47. a členom je novela zakona uvedla nov institut začasne razporeditve, in sicer tako v okviru statusno poveza-
nih temeljnih organizacij kot tudi zunaj teh okvirov. Gre za primere, ko delavci zaradi objektivnih vzrokov začasno nimajo dela, drugi temeljini organizaciji pa je potrebna pomoč pri delu. Takšna razporeditev lahko traja le določen čas, največ šest mesecev. DeJavec ostane v delovnem razmerju v temeljni organizaciji, v kateri je sklenil delovno razmerje z drugimi delavci, v njej tudi reailiziira vse pravice iin obveznosti, ki iz tega izvirajo, za čas, ko dela v drugi temeljni organizaciji, pa pridobi tudi v njej pravico do samoupravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi, kajti nilko-mur, ki dela z družbenimi sredstvi, mi mogoče te pravice kratiti (v tej zvezi npr. zaradi začasnosti razporediitve). S tem institutom maj bi le začasno, včasih le za nekaj dni prerazpo-rediili delavce iz ene temeljne organizacije v drugo zaradi pomanjkanja surovim, ireprodukcij-skega materiala, okvar na Strojinih napravah ali zaradi drugih podobnih vzrokov, ki začasno vplivajo na zmanjševanje obsega dela ali celo povzroče popoln zastoj, ne pa tudi reševali primerov dolgotrajnejšega zmanj ševanja obsega dela ali celo prenehanja pogojev za obstoj temeljne organizacije kot take (stečaj). Temu namenu je prirejen tudi način izvedbe začasne razporeditve (sporazum organov upravljanja) im od časa trajanja začasne razporediitve bo odvisen tudi obseg možnega uveljavljanja samoupravnih pravic v temeljni organizaciji, kjer ho delavec začasno združeval delo. Ob vprašanjih glede uveljavljanja disciplinske odgovornosti, varstva pri delu, osebnih dohodkov in drugih odprtih problemov pa je treba ugotoviti, da ta člen glede teh vprašanj ne uvaja me-
(Nadaljevanje na naslednji strani)
[Nadaljevanje s prejšnje strani)
kih novih načel in da se z njim ne spreminjajo veljavne u-sitavne in zakonske določbe glede disciplinske odgovornosti, varnega dela ilin nagrajevanja po delu. Najti bo treba praktične rešitve v konkretnih primerih, me da bi kršili veljavna ustavna In zakonska načela.
Določba dosedanjega 46. člena je zahtevala, da sta bila pri razporeditvi delavca liz enega v drug kraj 'izpolnjena dva pogoja, In sicer: da delavec v tako razporeditev iprivolii lin da se s tem bistveno ne poslabšajo njegovi življenjski pogoji in pogojil njegove družine. Kumulacija obeh pogojev pa je pravzaprav onemogočila razporejanje iz kraja v kraj, čeprav potrebuje organizacija delovnega procesa tudi tako možnost. Pri nastajanju novih obratov, delavnic ali pa pri nji-
družbeno funkcijo, zaradi opravljanja katere so mioralii deJavci začasno prenehati z delom v temeljni organizaciji. V praksi pa prihaja- do številnih drugih primerov,-ko je taka rešitev umestna in družbeno utemeljena. Novelirani 58. 6iem razširja pravico do vrnitve v temeljno organizacijo vsem, ki so v sporazumu s svojo temeljno organizacijo sklenili delovno razmerje za določen čas v drugi organizaciji ali skupnosti zaradi potreb svoje oziroma druge temeljne organizacije ali zaradi širših družbenih potreb. Tako so tu npr. zajeti primeri, ko je prišlo do sklenitve delovnega razmerja za določen čas v drugi temeljni organizaciji zaradi potreb Jz združevanja dela in sredstev po 64. členu zakona o združenem delu, zaradi opravljanja strokovnega dela v organu, organizaciji ali
Šabloniranje vzmeti v TOZD Vzmetarna
hovem ukinjanju prihaja nujno do prerazporejanja delavcev iz kraja v kraj. Novelirani 46. člen zakona prepušča delavcem v temeljnih organizacijah, da ocenijo, ali takšen institut potrebujejo. Če ga glede na delovni proces potrebujejo, potem je treba v samoupravnem splošnem aktu določiti primere in pogoje za takšno razporejanje, upoštevaje načela Jz drugega odstavka 177. člena zakona o združenem delu. Z noveliranim členom se zahteva samo en pogoj, da se s tem bistveno ne poslabšajo življenj-spi pogoji delavca im njegove družine. Razporeditev, ki bo vse to upoštevala, bo za delavca obvezna in mi potrebna privolitev delavca. Nujnost opredelitve, kdaj se življenjski pogoji ne poslabšajo zaradi razporeditve iz kraja v kraj, je zajeta, med drugim, v zakonski zahtevi po določitvi primerov im pogojev za razporejanje iz kraja v kraj. Seveda gre za določitev objektivnih pogojev (urejenost prevoza, stanovanjskih razmer ipd.).
Pravica do vrnitve v isto temeljno organizacijo
Spremenjen 58. člen je s splošno formulacijo bistveno razširil primere, ko ima delavec pravico vrniti se v roku 30 dni v isto temeljno organizacijo, od dosedanjega primera, pisanega zgolj na kožo delavcem, izvoljenim lozimoma imenovanim v samoupravno, javno ali drugo
skupnosti federacije, v katerih je Slovencev praviloma premalo, zaradi imenovanja za vršilca dolžnosti poslovodnega organa ipd.
Opozoriti je še na spremembo 36. člena ZDR, kateri opredeljuje način sklepanja delovnega razmerja za določen čas. Dodan je nov odstavek:
Delavec, ki je sklenili delovno razmerje za določen čas na podlagi oglasa, ima v primeru, če delavcu, ki ga je nadomeščali preneha delovno razmerje, ali če začasno povečani obseg dela temeljne organizacije postane trajen, pravico, da sklene delovno razmerje za nedoločen čas. V tem primeru se delovno razmerje sklene brez oglasa.
C. O.
Gumiranje platna v TOZD Gumama
Sindikat naj odraža voljo delovnih ljudi
V ustavi in zakonu o združenem delu ter v nekaterih drugih dokumentih so opredeljena mesto, vloga in dolžnosti sindikata v izgradnji in razvoju naše socialistične skupnosti. Takšne vloge in pravice doslej ni imel še n-oben sindikat v svetu.
Zakaj je tako?!
Predvsem sta mesto in vloga sindikata v naši družbi rezultat in izraz ustavno opredeljenega položaja delavcev v združenem del^ Iz tega izhaja, da je socia-llstičino samoupravljanje mogoče graditi samo kot dejanje delavcev samih, celotnega delavskega razreda in delovnih IjudL Prav množična vključenost im enakopravno delovanje vseh delavcev v upravljanju družbenih zadev je ustvarjalna sila razvoja socialističnega samoupravljanja. Prav v tem, da more in mora vplivati tudi na bistvene smeri in prvine razvoja v družbi, se naš sindikat razlikuje od zaščitne funkcije sindikatov v drugih sistemih.
—« ^	IKJ Ul ya>i nzjit dl l,je W
osveščanje ter usposabljanje de lavcev pri uresničevanju njihovi! zgodovinskih interesov je poiec zveze komunistov najbolj odgo varen sindikat. Odkar sta bik sprejeta nova ustava in zakon c združenem delu, sta se dejav nost in vpliv zvezes lindnikatov n družbenopolitičnem življenju ir razvoju naše družbe okrepila.
Temeljna naloga vseh, ki delate v sindikatih, je v skladu s tisto, ki si jo je delavski razred nenehno zastavljal v vsej zgodovini delavskega gibanja: osvoboditev človeka in oblikovanje tak-šrah družbenoekonomskih in političnih odnosov, v katerih bo delavec resnično postal gospodar svojega dela, življenja, s tem, da bo odločal o pogojih, pa tudi o rezultatih svojega dela. Zato morate objektivno nujno računati z odpori vseh tistih sil, ki niso zainteresirane za osvoboditev dela in se pojavljajo kot trdoživ teh-nokratizem, birokratizem, malo-meščanšfiioa, oportunizem in druge oblike odpora v naši družbi. Če se želimo uspešno bojevati za socialistični samoupravni položaj delovnega človeka, moramo torej odločno izkoreninjati vire teh teženj, po drugi strani pa skrbno razvijati vse prvine socialističnega samoupravljanja. Sindikati imate avtonomno funkcijo, na razpolago pa tudi vsa sredstva, ki jih potrebujete, da se lahko še bolj odločno in vztrajno bojujete za samoupravne pravice delavcev in ustvarjalno vključujete v snovanje takšne politike družbenega razvoja, ki bo odpirala perspektivo. Ta boj ostaja slej ko prej tudi glavna naloga naše družbe.
Moramo si prizadevati, da bodo vodstva sindikatov res odražala politično voljo delovnih ljudi na eni, in naloge, ki izhajajo iz stališč celotne naše politike socialističnega samoupravljanja, na
drugi strani. V vodstva moramo izbirati predvsem takšne ljudi, ki bodo znali — skupaj s članstvom svoje organizacije — ne le našo politiko razlagati, ampak jo tudi aktivno soustvarjati, razumljivo, vsak po svojih močeh in zmožnostih. Le takšna vodstva bodo lahko mobilizirala celotno ustvarjalno energijo vašega članstva ter ga usmerjala na delo v samoupravnih organih, SZDL in drugod, kjer se zbirajo občani. Le takšna vodstva lahko ustvarijo takšne ugodne razmere v organizaciji, da se bo članstvo počutilo v njej kot doma.
Tudi v sedanjem težavnem obdobju našega razvoja se moramo zavedati, da smo Slovenci lahko samo združeni v revolucionarnem delavskem gibanju, v herojski epopeji osvobodilnega boja, zmogli postati in ostati gospodarji svoje usode. Narod združenih proizvajalcev in samouprav-Ijalcev — kar vse bolj postajamo — pa si nedvomno ne bo nikdar dovolil, da bi ga kdorkoli potisnil v položaj hlapčevstva.
Sodim, da je bilo vse to potrebno reči prav tu, na kongresu slovenskih sindikatov, pred vami, predstavniki neposrednih proizvajalcev, ustvarjalcev in duhovnih dobrin, pred vami, ki ste poklicani in dolžni uresničevati zgodovinske interese delavskega razreda in ki že uživate rezultate njegovih bitk. Prav iz vrst delavskega razreda, napredne inteligence in kmečkih delovnih množic, so izšli člani tiste komunistične partije Slovenije, ki se je proslavila s tem, da je v okviru Osvobodilne fronte povezala vse sile slovenskega naroda in ga popeljala v najtežjih dneh njegove zgodovine v svobodo, da se je nacionalno in socialno eman-cipiral, tiste partije, ki je vedno znala najti takšne poti in načine, da je uspešno uveljavljala besedo, spoznanja, čast in oblast delovnega človeka v družbi. To dejanje pa je lahko uspešno opravila zato, ker je — kot je ocenil Kardelj —- »znala povezovati družbeni in politični interes delavskega razreda in vseh delovnih ljudi s celotnimi ustvarjalnimi zmogljivostmi družbe, njenim materialnim razvojem, znanostjo, kulturo, z mnogovrstnimi pobudami vseh napredno mislečih in ustvarjalnih ljudi.«
Tudi v našem celotnem povojnem razvoju, kadarkoli so nas razmere prisilile, nam je z mobilizacijo ljudi, z mobilizacijo ustvarjalnih sil družbe vedno uspelo poiskati izhod iz težav in odpirati perspektive. Prepričan sem, da bomo tudi iz sedanjih težav izšli okrepljeni in obogateni z razvitejšim socialističnim samoupravljanjem ...
(iz pozdravne besede na desetem kongresu Zveze sindikatov Slovenije)
Naši upokojenci
Združili smo prijetno s koristnim
V malem pa vendar lepem in prijaznem stanovanju na Ziherlovi piaščadi v Ptuju preživlja svoj zaslužen pokoj Horvat Roza. Sama je, pa ji kljub temu ni dolg čas. Veliko sedi ob oknu in opazuje mlade, ki jih prav mimo njenega okna vodi pot v CSUI. »Veliko jih je in prijetno jih je opazovati« mi je s spoštovanjem do mladih pripovedovala. »Vidite, sedaj gredo od telovadbe. Pa tako dežuje, revčki.«
Rozika danes
»V AGIS-u sem se zaposlila 1958. leta in sicer sem prišla iz TAM Maribor, kjer sem delala kot rezkalka. Ko sem prišla v TAP sem delala v montaži, nato pa do upokojitve v skladišču orodja. Spominjam se, da sem v skladišču morala krepko delati. V rednem delovnem času sem morala izdajati orodja, po tem pa je skoraj vsak dan sledilo vpisovanje razdolžnic in dobavnic. Glede na veliko število nadur, ki sem jih opravila, je bil moj osebni dohodek za takratni čas dokaj visok in to prav zadnje leto pred
upokojitvijo, tako, da prejemam dokaj solidno pokojnino. Še danes ne morem dojeti, da je minilo že sedemnajst let odkar sem se upokojila. Pa kaj moremo, kolo časa se vrti in ga ni mogoče ustaviti. Ne morem se pritoževati. Tudi jesen življenja živim zelo bogato. Prepotovala sem zemljo od Francije do Izraela. Spoznala sem veliko ljudi in niih navade in sedaj živim s temi spomini. Drugače pa veliko čitam. Enkrat ali dvakrat letno obiščem center slepih v Škofji Loki, kjer imam veliko prijateljev. Spoznali smo se na Okrogli pri Kranju, kjer sem bila vodič preko Zveze slepih Ptuj. V prostorih gradu, ki ga je zapustil slepim TOMO Zupan, ki je tudi sam v visoki starosti oslepel, opravljajo slepi in slabovidni razna obrtniška dela. V glavnem zadovoljni so, da imajo svoj prostor v prelepem kotičku naše domovine. Ostanek prostega časa pa posvetim reševanju križank. Zelo malo jih je, ki jih ne bi uspela rešiti. »V AGIS« so dokaj težke, pa mi jih je do sedaj uspelo vse rešiti. Upam, da mi bo to še dolgo uspevalo.
Vsem v AGISU želim še veliko delovnih uspehov, predvsem pa dobre volje pri reševanju problemov, ki jih prinašajo pomanjkanja«.
Zapisal M. Menoni
Rozika za strojem pred več kot četrt stoletja
Zadnjo soboto v septembru, točneje 25. 9. 1982 je 10 OOS TOZD Gumama organiziral strokovno ekskurzijo v DO SAVA Kranj, z namenom spoznavanja proizvodnega programa in delovnih sredstev v temeljnih organizacijah združenega dela Delovne organizacije SAVA.
njo proizvodnje gumi izdelkov vseh vrst. Dolgo smo se zadržali in natančno pogledali izdelavo avtogum od priprave surovca do finalizacije gotovih izdelkov. Videli smo, da je čistoča obratov in okolja na zelo visoki ravni. Za kajenje imajo posebej določene prostore.
V obratih imajo še avtomate za tople in mrzle brezalkoholne napitke:	kavo, čaj, oro, pepsi
Delovna organizacija SAVA iz Kranja je najstarejša gumarska tovarna v Jugoslaviji. Lansko leto je DO SAVA KRANJ slavila 60. obletnico obstoja tovarne, ki je na začetku imela sedež v centru starega dela Kranja. Danes ima zaposlenih 3700 delavcev in
Zaužili smo si svežega zraka in lepot, ki jih nudi Gorenjska
Ob 5. uri zjutraj smo se zbrali pred vhodom naše DO. Bilo nas je okrog sedemdeset. Jutro je bilo megleno in hladno. Po peti uri sta dva avtobusa z gumarji krenila v smeri Kranja.
Skupen posnetek, da bo spomin še trajnejši . . .
V Kranju nas je zelo prijazno in organizirano dočakalo nekoliko vodilnih delavcev. V kratkem so nas spoznali s svojim delovnim programom in z razvojem DO SAVA Kranj. Ogledali smo si TOZD GTI — Gumi tehničnih izdelkov In TOZD TAP — Tovarna avtopnevmatike. Bilo je zares zelo zanimivo in koristno za delavce TOZD Gumarne iz Ptuja, ker je DO SAVA v svojem razvoju dosegla dokaj visoko stop-
je znana s svojimi izdelki v celem svetu,
Okrog poldneva smo z vožnjo nadaljevali proti Bohinju in Bledu. Ogledali smo si slap Savico, ki je visok 60 m, in se nahaja na nadmorski višini 805 m. Strokovno ekskurzijo smo zaključili z ogledom naravnih lepot in s skromno zakusko. Bilo je zares lepo, zanimivo in predvsem koristno.
Tekst in foto: Matiči Marko
Ob dnevu mrtvih
SPOMINI...
VSAKO LETO SE NA DAN MRTVIH SPOMNIMO UMRLIH SVOJCEV, PRIJATELJEV, ZNANCEV. OB TEM PA SE ŽE ŠTIRIDESET LET SPOMINJAMO VSEH TISTIH, KI SO ŽRTVOVALI ŽIVJENJA ZA NAŠ VČERAJ, DANES IN JUTRI. BORILI SO SE IN PADLI ZA ZMAGO PRAVICE NAD NASILJEM. IN PRAV ZATO Tl GROBOVI JEČIJO SPRIČO VSE VEČ NASILJA IN BARBARSTVA V SVETU. IN SVEČKE, KI JIH PRIŽIGAMO NA GROBOVIH, BRLIJO KOT SVETEL UP V DALJAVI, DA SE NE BO NIKOLI VEČ PONOVILO ...	M. M.
Stanovanjska zakonodaja se je spremenila
Proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev
V prejšnji številki našega glasila smo še poračali o rezultatih letošnjega proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev katerega del se je odvijal tudi v naši delovni organizaciji.
Sedaj vam želim predstaviti enega 'izmed tekmovalcev, ki je na občinskem tekmovanju že lami dosegel prvo mesto na republiškem tekmovanju pa deseto mesto, 'letos pa zopet na občinskem tekmovanju prvo mesto, kar je seveda zelo Iep uspeh. Še pomembnejši pa je ta uspeh ko zvemo, da tov. Majcen Alojz varilec v TOZD Veljka oprema poleg tega še predsednik sindikata TOZD in prav sedaj končuje šolo za poklicne gasilce v Zagrebu.
da so takšna in podobna tekmo-vamja v današnjem času, to je v boju za čimboljšo kvaliteto še kako potrebna.
Kako usklajuješ delo z ostalimi obveznostmi?
'Po eni strani trdimo, da bi morali biti sindiiikallimi in drugi aktivisti Sz 'neposredne proizvodnje. Po drugi strani pa lahko skoraj zagotovo trdim, da to na mogoče saj delo v proizvodnji zahteva celega človeka. Če pa hočeš v celoti slediti dogajanjem kot predsednik sindikata
Kakšna je tvoja ocena proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev?
V glavnem je moja ocena dobra. 'Moti me 'predvsem to, da udeležba na tekmovanju pada namesto da bi bilk* obratno. Pri tako skromni udeležbi kot je bila letos je premalo konkurence in ne pride do izraza kvaliteta.
Zakaj se več delavcev ne odloči za preizkus svojih sposobnosti ne vem. Mislim pa, da je eden poglavitnih vzrokov preslaba informiranost o pogojih tekmovanja. Zavedati se moramo,
pa ti to vzame zelo velite sicer dragocenega časa. Trudim se, da bi bil povsod dober. Če pa mi to uspeva pa naj ocenijo moji sodelavci.
Kako pa šola?
Sedaj končujem šoJo za poklicne gasilce v Zagrebu. Delovna organizacija mi je tudi omogočila vse ugodnosti v zvezi s šolanjem in upam, da bom pridobljeno znanje tudi 'lahko v praksi uporabljal. Saj velja ugotovitev, da bo na področju požarne varnosti pri nas potrebno še velite narediti.
Maks Menoni
Vsi na kolo...
Pomanjkanje pogonskega goriva nas bo več ali manj primoralo začeti uporabljati kolesa. Velika večina jih je seveda uporabljala že sedaj. Prav uporabnikom koles je namenjeno to opozorilo.
Novi zakon v cestnem prometu predpisuje nekatero dodatno opremo koles in sicer:
—	Rdeča luč na zadnjem blatniku, ki mora biti ob slabi vidljivosti priklopljena na dinamo isto kot prednja luč.
—	Odsevniki na pedalih.
Novi zakon o cestnem prometu predvideva uporabo odsevnih teles za pešce in sicer je uporaba obvezna za otroke od prvega do osmega razreda osnovne šole. Nositi jih morajo na prednjem delu telesa.
Priporočljiva pa je uporaba odsevnih teles vsem pešcem in sicer ob slabi vidljivosti. Odsevnike si lahko kupite v prodajalni z avto-materialom »Volan«.
Morda se vam bo zdela uporaba odsevnikov neresna. Resnica pa je, da prav odsevnik lahko obvaruje marsikatero življenje na cestah.
Poskrbimo za svojo in tujo varnost.	SPV MM
V lanskem letu smo dobili zakon o stanovanjskem gospodarstvu ki je dejansko združil vsebino do tedaj veljavnih sedmih zakonov in sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah za zagotovitavljanje in vsklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji s katerim smo se udeleženci zavezali uveljaviti načela navedenega zakona uveljaviti v samoupravnih splošnih aktih temeljnih organizacij in delovni skupnosti. Zakonodajalec je tudi določil rok, do katerega mora združeno delo uskladiti svoje samoupravne splošne akte z določili zakona in družbenega dogovora. Naših aktov še nismo uskladili, ker še nismo sprejeli sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, v katerem bi se načelno sporazumeli ali bomo sredstva za stanovanjsko izgradnjo združili v celoti po načelu vzajemnosti in solidarnosti, ali jih bomo združevali le za določene namene kot do sedaj.
VIR FINANCIRANJA je dohodek in čisti dohodek; iz dohodka združujemo na ravni SRS za dijaške domove (in MDA ter za manjrazvite obmejne kraje, na ravni občine pa združujemo sredstva za solidarnost. Iz čistega dohodka pa združujemo sredstva vzajemnosti pri SSS in sredstva, ki jih izločimo v sklad skupne porabe za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev.
LASTNA UDELEŽBA je po določilih zakona obvezna, družbeni dogovor pa omogoča, da se v samoupravnem aktu določi, da lastne udeležbe pri dodeljevanju družbenih stanovanj ni dolžan plačati tisti delavec, katerega skupni dohodek na družinskega člana ne presega 20 % poprečnega osebnega dohodka v SRS. Višina lastne udeležbe je odvisna od vrednosti stanovanja oz. za stara stanovanja od revalorizirane nabavne vrednosti stanovanj, od socialno ekonomskega položaja delavca ter zdravstvenega stanja delavca in njegove družine. Pri izračunu dohodka na družinskega člana se upoštevajo vsi dokazljivi dohodki, ki predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
Zakon v 33. členu določa, da je vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanje v družbeni lastnini oz. preseli v večje ali večvredno stanovanje dolžan prispevati lastna sredstva glede na vrednost stanovanja in v skladu s svojimi socialnimi možnostmi. Sredstva lastne udeležbe so vračljiva, plača pa jo lahko delavec z gotovino ali pa z namenskim posojilom, na vezano ali pnivarčevana sredstva v banki. Z dogovorom so določene minimalne višine lastne udeležbe, ki znašajo od 1 % do 20 % od nabavne oz. revalorizirane nabavne vrednosti oddaljenih stanovanj.
Opredeljeni so tudi normativi odgovarjajočega stanovanja, ki se lahko dodeli delavcu z ozirom na število družinskih članov:
— za eno osebo do 32 m2, za 2 osebi do 45 m2, za 3 osebe do 58 m2, za 4 osebe do 70 m2 in za vsakega nadaljnjega družinskega člana se poveča stanovanjska površina največ do 15 m2.
Osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj se ne razlikujejo od teh, ki jih imamo opredeljene že do sedaj v našem samoupravnem aktu, seveda pa bomo kriterije z ozirom na dose-
danjo prakso le nekoliko spreme-mili. Družbeni dogovor tudi opredeljuje upravičence do delnega nadomestila stanarine (subvencioniranje), ki se krije iz sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti. Namenjno je tistim družinam, katerih socialno stanje je zelo slabo — katerih dohodek na družinskega člana je manjši od 40 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS.
Opredeljene so tudi enotne osnove za kreditiranje stanovanjske gradnje, najdaljša odplačilna doba je 20 let,, najvišja obrestna mera 4 %, najkrajša doba namenskega varčevanja je 24 mesecev. Z ozirom oa ta določila smo že v letošnjem letu morali s sklepi delavskih svetov uskladiti obrestno mero na 4 %, odplačilno dobo po našem SaS pa je v okviru družbenega dogovora.
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu opredeljuje pristojnosti organov stanovanjske samouprave od hišnega sveta do skupščine stanovanjske skupnosti, vključena pa je tudi stanovanjska zadruga kot oblika združevanja dela in sredstev z namenom, da v njej organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in gospodarjenju s svojimi stanovanji.
Koncem meseca je bil sprejet še zakon o stanovanjskih razmerjih, o katerem je tekla razprava kar celi dve leti. Tudi ta prinaša precej novitet, saj je zatenoda-jalec smatral, da je potrebno sprejeti novi zakon in ne le zakon o spremembah zakona. S tem vas bomo seznanili prihodnjič.
Murko Stefan
ATA7 ?A	• /A MC
Se* 2 tč EL..
12. OKTOBER-DAN INOVATORJEV JOGOSLAVIJE
V okviru prireditev ob 12. oktobru — dnevu inovatorjev Jugoslavije je bilo v dneh 12. in 13. oktobra na VTŠ v Mariboru posvetovanje o normativnem urejanju in organizaciji ustvarjalne dejavnosti, na katerem so bile obravnavane naslednje teme:
—	Zakonska ureditev varstva izuma, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja
—	postopek in priznanje pravic, s katerimi se zavarujejo Izumi in znaki razlikovanja
—	prenos pravic in odstop uporabe pravic za izume
—	Samoupravno urejanje pravic do izkoriščanja v združenem delu ustvarjenih izumov in izumi, ter druge oblike ustvarjalnosti, ustvarjene v združenem delu
—	Normativna ureditev inovacijske dejavnosti v združenem delu
—	Odnos med profesionalno in neprofesionalno inventivno dejavnostjo
—	Usmerjena, sistematična in organizirana množična inventivna dejavnost (USOMID)
—	Postopek uvajanja množične inventivne dejavnosti (MID) v organizacije združenega dela
Izmed obravnavanih in podanih tem na posvetovanju je bila nedvomno najinteresantnejša tema, ki obravnava usmerjeno, sistematično in organizirano množično inventivno dejavnost katere povzetek so pripravili dr. Matjaž Mulej, Franc Drozg, dipl. ing. in Ernest Sagadin, dipl. org. in, katerega vam v celoti posredujem.
1.	S čim opredeliti množičnost inventivne dejavnosti?
Inovacije so pogoj za gospodarsko uspešnost, invencije pa so pogoj za njih in za dobre invencije je treba mnogo idej, ki jih je zato treba ustvarjati množično v vseh delih poslovanja. Množičnost v MID torej ni v tem, da se z njo ukvarjajo nestrokovnjaki, ampak v tem, da vsak delavec tudi miselno spremlja delovni proces, ga kritično opazuje in predlaga koristne spremembe.
2.	V kaj usmeriti inventivno dejavnost?
Inovacije ustvarjajo podlago za inovacije, ki lahko vodijo v štiri tipe dosežkov:
—	bazične ali kvalitativno nove izdelke,
—	vazične inovacije kot nove postopke dela,
—	lizboljševalne inovacije glede izdelkov,
—	izboljševanje inovacije glede postopkov dela.
Na dolgi rok so pomembnejše bazične, na kratkega izboljševal-ne inovacije. V svetu je v zadnjem obdobju preko dve tretjini tehnoloških sprememb zajemalo izboljševalce (inovacije in samo pet odstotkov nove izdelke.
Najbrže kaže poklicno inventivno dejavnost usmerjati predvsem v bazične inovacije, nepoklicno pa glede na izkušnje, znanje in tehnično opremo ljudi bolj v to, da iščejo izboljšave in pocenitve. Pri tem velja izhajati iz
SVOBODA
V srcu je tvoj izvir ...
Kakor reka je tvoja struga dolga, brez bregov široka, gladina tvoja je prozorna, da človek vidi vase, v tvoj izvir ...
Bila bi nam zrcalo, pa so v tebi mržnjo ohladili, s krvjo so te skalili, nočejo pred tvoje ogledalo, da pogledali bi vase ...
O svoboda zlata, v srcu je tvoj izvir ...
Danica Ivančič
spoznanja, da ni neogibnih stroškoven namensko iskati spremembe povsod kjer so dokaj visoki, ne glede na to, kateri del poslovanja bomo preiskovali.
3.	Kako doseči sistematičnost?
Na pot k sistematičnemu spoznavanju potreb in možnosti, da bi kaj izboljšali, pocenili in smiselno spremenili vodijo spiski vprašanj, ki zbujajo razmislek npr. tako:
—■ se da kaj izpustiti, kombinirati, poenostaviti, preurediti? Zakaj?
—	je potrebno? zakaj?
—	kdo to dela? zakaj?
—	kje se to dela? zakaj?
-— kdaj se to dela? zakaj?
—	kako se to dela? zakaj?
in to glede materiala, oblike, postopka, opreme, metode. Da ne bi sistematično zamešali za celovitost (ki ne zahteva samo doslednosti, ampak tudi celoto, povezanost, spreminjanje (in stvarnost) je nujno upoštevati dve značilnosti USOMID:
■—- proučevati vedno od končnega rezultata preko pogojev znanj po vrsti do začetka in tako zajeti samo nujne korake brez ostalih, četudi smo od nekdaj na njih navajeni;
—	zajeti najprej celoto brez podrobnosti in kasneje postopno dodajati podrobnosti, kjer so nujne in samo tam.
4.	Kako doseči organiziranost?
Imeti dokumente in službe za
MID je važno, a premalo, ker pomeni čakanje na slučaju nastanek idej in s tem slabo gospodarjenje. Uveljaviti je treba tudi usposabljanje, redno delovanje invencijskih krožkov in to pri vsaki samoupravni skupini v vseh delih poslovnega procesa, ustvarjanje, uporabljanje in dopolnjevanje programoteke kot jasnega vpogleda v katerokoli delo. Seveda pa to pomeni tudi napad na birokrate in tehnokrate, kar pa je tako povsem v skladu z ustavo in programom ZK ter sindikata.
5.	Uveljavljanje MID ali
USOMID?
Ne kaže načelno napadati (klasične MID, vendar si ne moremo
več privoščiti čakanja na slučaj-nostne ideje, ki bodo pa vedno ostale dragocene, a premalo, in-vencijski krožki pa praviloma dajejo več. Zato moramo računati na MID in USOMID, vendar čim bolj razvijati USOMID, ker aktivira dosti več glav in ima s pro-gramoteko podlago za ekonomske, organizacijske, samoupravne in iovencijske učinke, obenem pa je kot lastni izdelek tudi bolj sprejemlijva kot še tako dobro napravljen, a vsiljen organizacijski predpis.
6.	Sklep: USOMID je sodobna oblika borbe zoper pet pravil za delovni neuspeh. Omenjenih pet pravil izraža birokratsko brezbrižnost delavcev v kakršnem koli opravilu in jih zato moramo spodbujati povsod:
1.	Opravi samo, kar je izrecno zahtevano!
2.	Čakaj na zadnji trenutek!
3.	Pusti napake pri miru, motiti se, je človeško!
4.	Ne poslušaj svoje vesti!
5.	Nauči se prepričljivo blefirati !
Ljudje, ki se vključujejo v MID (seveda samo od sebe in zaradi motivacije) delujejo proti tem petim pravilom mnogo bolj kot drugi. Slednje pa USOMID lahko tudi vključi med zainteresirane in sposobne ustvarjalce in borce proti birokraciji in tehnokracliji, kateri je lastna vzvišenost važnejša od uspeha.
Zato lahko rečemo, da je USOMID metodologija za sodobno množično ustvarjalnost in ustvarjalno inventivno poslovanje.
Dušan Žnidarič
Gašenje gorečega avtomobila. To pot seveda med vajo . . .
IZ PRAKSE SODISC ZDRUŽENEGA DELA
Prehod v drugo TOZD in stanovanjska pogodba
V naši stalni rubriki objavljamo tokrat članek »Prehod v drugo TOZD in stanovanjska pogodba«, ki Je izšel v časopisu Pravna praksa št. 4. Ker se lahko dogodi, da se bomo tudi v naši DO srečali s podobno problematiko, menimo, da bo članek zanimiv in koristen.
Dejstvo, da je delavec sklenil delovno razmerje v drugi TOZD iste DO, v kateri je vključena tudi TOZD, pri kateri je prenehalo delovno razmerje po delavčevi želji, ne vpliva na pravico TOZD, da zahteva odpoved stanovanjske pogodbe. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije, Sp 107/82 z dne 21. 1. 1982).
Delavec je podal pismeno izjavo o prenehanju delovnega razmerja v TOZD, v kateri je pridobil stanovanje v zvezi z delovnim razmerjem. Sklenil pa je delovno razmerje v drugi TOZD iste DO. Prva TOZD je delavcu odpovedala stanovanjsko pogodbo in zahtevala izselitev na sodišču združenega dela.
Prvostopno sodišče je zahtevku TOZD ugodilo, ker so izpolnjeni vsi pogoji iz čl. 67 zakona o stanovanjskih razmerjih. Na
pritožbo delavca, češ, da se sredstva za stanovanjsko gradnjo združujejo v DO, je Sodišče združenega dela SR Slovenije zavzelo sledeče stališče:
Navedba pritožbe, da je pritožnik sklenil delovno razmerje v TOZD v isti delovni organizaciji, v ničemer ne more izpodbiti pravilnosti izpodbijane odločbe. Nesporno je pritožnik dobil sta-noivanjsko pravico na podlagi odločbe predlagatelja, ki ima na tem stanovanju razpolagalno pravico. Eventuelno združenje sredstev obeh TOZD v okviru delovne organizacije v smislu čl. 118 zakona o združenem delu ne pomeni prenosa razpolagalne pravice in odločanje o dodelitvi stanovanj na delovno organizacijo, ker bi to bilo v nasprotju z določili či. 461 in drugih Zakona o združenem delu.
Pravna služba
Zrno k stabilizaciji
Poslovno povezaovanje v reproverigi je in bo v samoupravnem sistemu edina alternativa. Dobro poznamo probleme, ki so povezani s produkcijo repromateriala, saj so podobni našim na najvišji stopnji predelave in ti so — kronično pomanjkanje deviznih sredstev.
Prav takšen problem je nastal pri dobavi Al-ligur, katerih dobavitelj je TGA Kidričevo, ki je zahtevala za Al-ligure devizni delež.
Ker je slučaj prisoten na celotnem področju nabave repromateriala, je v opisanem primeru zanimivo le to, kako je problem rešen med DO AGIS in TGA Kidričevo. Rešitev je spodbudna zaradi tega, ker bazira na poslovnem sodelovanju TOZD skupnega pomena v DO AGIS ter proizvodnim TOZD v TGA Kidričevo, ki svoje izdelke v celoti izvaža.
TGA Kidričevo TOZD Predelava aluminija uvaja proizvodnjo ron-delic (tablet), ki se uporabljajo za stiskanje najrazličnejše embalaže za kozmetiko.
Osvajanje izdelave rondelic zahteva ob instaliranih proizvodnih sredstvih seveda tudi orodja in ker TGA Kidričevo nima ustrezne orodjarne, je prevzela osvajanje potrebnih orodij TOZD Orodjarna naše DO. Tukaj je torej nastal poslovni stik, ki omogoča na eni strani TOZD Predelava aluminija proizvodnjo in izvoz rondelic, TOZD Orodjarna pa s svojo proizvodnjo orodij tak izvoz neposredno omogoča. Prednost tega sodelovanja pa so, da DO AGIS dobiva vse potrebne Al-legure brez obvezne devizne udeležbe.
Rondelica in tuba — embalaža za kozmetiko
Osvajanje orodij za štancanje rondelic ni bila lahka naloga za strokovnjake naše orodjarne, saj se ta tehnologija v DO AGIS ne uporablja. Vsi, ki smo spremljali začetke osvajanja nove tehnologije, nismo bifi v popolnosti prepričani v uspeh, zato vsa pohvala timu, ki dela na štanonih orodjih, posebno še vodji tov. Bela Daniju in speoiastistu na okroglem brušenju tov. Matijašku Gabrijelu, ki sta se pri tej zahtevni nalogi posebno izkazala.
Osvajanje se je pričelo junija 1982 in prve rondelice za izvoz so bile pripravljene v polovici meseca septembra. Ko je predstavnik avstrijske firme Schuller opravil kontrolo prvih rondelic, je bil presenečen nad kvaliteto. Izjavil je, da kvalitetnejših izdelkov te vrste v Evropi ni videl. Zadovoljstvo naših strokovnjakov je bilo še večje, ko so bili ob uspelem preskusu prvih orodij še tako laskavo pohvaljeni.
Naši orodjarji so še enkrat dokazali, da znajo kvalitetno izdelati tudi najzahtevnejša orodja in da je njihova želja, da doprinesejo čimveč k prizadevanju za izvoz, s tem pa tudi k najkrajši poti naše družbe iz trenutne gospodarske situacije.
Res je, da je to le zrno k celotnemu prizadevanju za stabilizacijo gospodarstva v Jugoslaviji, vendar zavedati se je treba, da je le zrno do zrna pogača,
F. K.
Prešernova družba -najcenejše knjige
Tako kot vsako ileto bo Prešernova družba tudi letos ob obletmicii rojstva dr. Franceta Prešerna izdala svojo »Redno letno knjižno zbirko«, ki jo v množični nakladi dvajset tisoč ilzvodov po zares dostopni! cenii prejmejo člani jn drugi naročniki — bralci Prešernove družbe:
1.	Prešernov (koledar za leto 1983 (z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega ‘slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zanimivostmi)
2.	Polona Škrinjar: PAVLA, povest
3.	Miran Ogrin: PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis
4.	Živojin Gavriliovič: IGMANCI, roman
5.	Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti onesnaževanju im za varstva okolja
6.	Aleksander Gordell: MORTVMERJEVI, roman — nagradna knjiga (prezplačno je prejmejo člani Prešernove družbe, ki so porav-nalii članarino do 30. 6. 1982).
Cena vseh šestih, v platno vezanih (knjig je 850 dinarjev (z nagradno (knjigo) oziroma 700 dinarjev ((brez nagradne knjige). Cena vseh šestih knjig v mehki (broširani) vezavi pa je 500 dinarjev (z nagradno (knjigo) oziroma 400 dinarjev (brez nagradne (knjige).
Vsem, (ki »Prešernove zbirke« še niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to čimprej storite, lahko tudi s spodnjo naročilnico.
XI. kongres ZSMS
Kongresa se je kot delegat OK ZSMS Ptuj udeležila tudi naša sodelavka Darinka Keienc predsednik mladine delovne organizacije AGIS.
Kakšni so tvoji vtisi s kongresa — so bila izpolnjena tvoja pričakovanja?
Kongres je v celoti uresničil moja pričakovanja. Razkril je težave, ki tarejo nas mlade. Iz konkretnih 'razprav smo lahko zaključili, da smo mladi še vedno odrinjeni od bistva dogajanj v nekaterih okoljih.
Kaj je ta trenutek največji problem mladih?
Največji problem je brezposelnost mladih. Prav Ptujska občina je ena vodilnih v tej smeri. Največji problem je to, da velika večina teh išče prvič zaposlitev. Med temi pa je velik odstotek srednješolcev kar je seveda odraz nepravilne štipendijske politike. Srednje usmerjeno (izobraževanje pa še ni dalo (rezultatov. K brezposelnosti mladih pa tudi nasploh pripomorejo v veliki 'meri: veliko število nadur, pogodbeno delo, zaposlenost ljudi, ki hi se sicer lahko preživljali na zemlji (in še bi lahko naštevali.
Velik problem je tudi napačna miselnost mladih kot DPO. Dokler bomo mladi mislili, da bo kdo namesto nas naredil, se stvari ne bodo obrnile na bolje. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, če je bilo dovolj storjenega, da (bi mladi (imeli drugačno miselnost, tu mislim na vzgojo mladih od družine, šole, KS In nenazadnje tudi delovne sredine v kateri delajo.
Pri mladih se pojavlja premala želja po znanju. Tu ne mislim na željo po spričevalu ampak po resničnem znanju.
Premala požrtvovalnost mladih je opaziti v vseh porah življenja in dela.
Ne bi mogla trditi, da smo mladi premalo zastopani v delegatskem sistemu. Le premalo se zavedamo odgovornosti, (ki jo s tem sprejemamo.
Mladi ste si pri OK ZSMS Ptuj prav tako pa tudi mladi v naši DO začrtali dokaj obširne naloge. Vam bo kongres v pomoč pri uresničevanju teh nalog.
Resolucije — programske usmeritve nam bodo mladim v veliko pomoč (in napotilo (kako Iz omenjenih težav. Res pa je, da bo ob tem potrebno veliko angažiranja mladih In družbe kot celote. Le takrat, ko bomo mladi odpravili svoje napake in pomanjkljivosti, se bomo lahko borili za položaj v družbi. Prepričana sem, da bomo tudi mladi Agisa prispevali svoj delež ekonomski štabi!izaciiji naše DO.
Dvorišče, ki nam ne more biti v ponos
odreži
odreži
NAROČILNICA
Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983:
1.	vezano v platno — z nagradno knjigo	850	din
2.	vezano v platno — brez nagradne knjige	700	din
3.	broširano — z nagradno knjigo	500	din
4.	broširano — brez nagradne knjige	400	din
Knjige mi pošljite na naslov:
Naročnino (bom (poravnal
a)	po povzetju
b)	v zaporednih mesečnih obrokih po najmanj 200 din
Datum:	Podpis:
Naročilnico (izpolnite, odrežite In pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Borsetova 27.
Preprečevanje alkoholizma v DO
Kako lahko v delovni organizaciji konkretno delujemo na področju preprečevanja alkoholizma?
Zamislimo si delovno organizacijo z vsemi svojimi upravnimi službami in družbenopolitičnimi organzacijami — od organizacije sindikata, socialne službe, varstva pri delu, zdravstvene službe z zdravnikom medicine dela in z velikimi prizadevanji za kar največjo produktivnost in za zdravje delavcev. Zamislimo si, da ima ta delovna organizacija veliko problemov z alkoholom, veliko bolniškega staleža, veliko poškodb pri delu, škarta ali izmečkov, skratka veliko gospodarskih pa tudi socialnih problemov. Pa se odločijo vsi skupaj — od vodilnih delavcev do vsakega posameznega delavca, da odpravijo to stanje, da določijo nekoga, ki bo naprej vodil boj za preprečevanje alkoholizma v delovni organizaciji.
Ob tem nastaja vprašanje KAKO?
Najmlajši dopisniki iz osnovne šole Franc Osojnik
Odgovor je v SKUPINSKEM DRUŽINSKEM ZDRAVLJENJU IN V CELOVITI REHABILITACIJI ALKOHOLIKOV.
No pa začnimo kar konkretno!
Najprej moramo imeti izoblikovan celovit program. Poskrbeti moramo za:
1.	terapevta za skupinsko družinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholika,
2.	USPOSOBITI vodstvene delavce, predvsem delavce kadrovske službe, da bodo znali čim-prej odkrivati alkoholike, torej že v prvih fazah odvisnosti.
Kdo je lahko terapevt? Terapevt je lahko vsakdo — zdravnik medicine dela, medicinska sestra ali socialna delavec-ka, ki je usposobljen v ustrezni instituciji za skupinsko družinsko zdravljenje in prevzgojo alkoholika. Ta institucija je lahko psihiatrični oddelek z našega območja, ustrezni tečaji (enotedenski) so v Ljubljani in podobno, pa tudi vsak terapevt kluba lahko da delovni organizaciji potrebna in ustrezna navodila.
Vodstveni kader, predvsem pa delavci v kadrovski službi bi morali biti usposobljeni, oboroženi z znanjem o sodobnih pogledih na alkoholizem. Odkod naj dobijo to znanje? Spet po isti poti — ali od psihiatra z našega območja, ki zdravi alkoholike, na razpolago pa imamo tudi dovolj literature od dr. Ruglja, dr. Hudolina in drugih, ali pa v klubu zdravljenih alkoholikov.
Kako pa takrat, če imamo prav v vodstvenem kadru nekoga, ki je že v fazi zgodnje odvisnosti od alkohola, ali pa je celo že precej zasvojen od alkohola? Tak človek bo navadno prikrival svoj problem alkoholizma, toda sčasoma bo postal njegov suženj v taki meri, da tega ne bo mogel več prikrivati. Žal bo takrat moral poiskati pomoč v bolnišnici, čeprav bi se lahko temu izognil, če bi prej priznal svojo odvisnost od alkohola in se začel zdraviti skupaj z vsemi tistimi, ki so ob njem zaradi alkohola tudi sami propadli.
Danes, ko imamo terapevte in sodobno znanje, moramo posvečati posebno skrb tistim, ki zapadejo v alkoholizem in začeti s skupinskim zdravljenjem. Toda kako? Te oblike bi naj izgledale takole:
Vodilni delavec ali delavec v kadrovski službi, ki pozna delavce v DO, se naj ob določenih dnevih posveti posameznim skupinam delavcev, recimo po največ pet skupaj, ki jih je treba povabiti na razgovor k terapevtu skupaj z njihovimi ženami. Tako imamo npr. skupino 10 ljudi, ki se bodo skupno pogovorili o sebi in o nadaljnjem delu. Tako skupino lahko oblikuje tudi zdravnik medicine dela, ki ima tedensko razgovore z ljudmi in se z bolniki dogovori za skupinski pogovor. Take skupine lahko oblikujejo sami zainteresirani delavci s svojimi ženami, ki se zavedajo svojih težav in tega, da jim brez zdravljenja ni pomoči. Če delavec oz. bolnik ni poročen, naj pridejo na razgovor svojci, da se pogovore s terapevtom.
Naj torej ponovimo: ne govorimo samo o tistem alkoholiku ali delavcu, ki je sam propadel zaradi alkohola {vprašanje je tudi, če bi samemu sploh mogli pomagati, ker če je bolezen trajala že dalj časa, je zdravljenje toliko težje, včasih pa tudi brezuspešno). Govorimo torej o vsakem delavcu, ki ima kakršne koli probleme z alkoholom, ki lahko sam sebi priznava, da z njim nekaj ni v redu. Tako vsi ti delavci, ki se v delovni organizaciji skupinsko zdravijo in tisti, ki so prišli iz sodobnih institucij za zdravljenje alkoholikov in terapevt — skupno ustanovijo klub zdravljenih alkoholikov v delovni organizaciji, ki bo skrbel za nadaljnjo rehabilitacijo alkoholikov. Klub bo v delovni organizaciji imel tudi odločilno vlogo pri organizaciji boja proti alkoholizmu.
Po tej zamisli organizirana delovna organizacija bi se lahko izognila vsemu tistemu, s čemer se danes spoprijemajo tisti, Ki se ukvarjajo s problemom alkoholizma: propadli alkoholik z razrahljano družino in pred odpovedjo delovnega razmerja v OZD je ogledalo svojega delovnega okolja, delovne organizacije in vseh, ki so dopustili, da je tako daleč zabredel, saj so sodelavci pustili, da je zapadel v vse večje suženjstvo alkoholu in s tem propadal takorekoč pred njihovimi očmi.
Terapevt kluba zdravljenih alkoholikov Ptuj dr. Zlata Ivetič
MOJA BABICA
Moja babica je težko bolna. Že trikrat jo je zadela kap. Bila je tudi v bolnici. Ko so jo pripeljali domov, sem se je zelo razveseJiifa. Spomnila sem se na lansko leto. Takrat sta bila pba z dedkom zdrava. Vsak dan sta sedela na klopi in se pogovarjala. Spomladi je dedek nenadoma umrl. Babica je žalovala in se ni mogla potolažiti. Ponovno jo je zadela kap. Od tedaj ne more več govoriti. Rada ji pomagam. Večkrat ji pripravim zajtrk, včasih pa tudi večerjo. Tudi nalogo delam v njeni sohi. V njenih očeh se vidi kako me ima rada. Tudi jaz jo imam rada, zato ji vsak dan rada pomagam.
Polonca MAJCENOVIČ, 2. a
V GOZDU
V	gozd smo šli nabirat jagode. Tistega dne je rahlo deževalo. Po kratkem iskanju sem naletel na velikega jurčka. Vzpodbudil me je k nadaljmemu iskanju gob.
JESEN
Pred kratkim se je pričela jesen. Jeseni pospravljamo poljske pridelke. Največje veselje pri pospravljanju jesenskih pridelkov je trgatev.
Aleš BIŠKUP, 2 a
SREČANJE Z JESENJO
V	soboto sem doživel pravi jesenski dan. Bil sem na trgatvi pri svojem dedku. Pomagal sem trgati grozdje ter prešati. Popoldan mi je dedek zakuril ogenj. Z veseljem sem pekel kostanje. Proti večeru je postalo hladneje. Pojavila se je tudi gosta megla in dež. V tem dnevu sem srečal pravo jesen.
Sašo PEVEC, 2. a
KAJ POČNEM V JESENI
Prvi jesenski dan se je pričel 23. septembra. Dočakal sem ga doma. Ker je jeseni že precej hladno, zato se moram topleje oblačiti. Vsako jesen je dosti dela. Vse dozori im vabi k spra-
Regrat
Vetrič je zapihal in seme je pobral.
Na travniku ga je posejal, da zrastio bi drevo.
Potem s krošnjo se bo igral.
Pa pognal je regrat.
Zanj mu ni bilo.
Krošnjo hoče, da na njej bo gospodar.
Pa se vetrič je razjezil in zapihal je močneje, kot vihar.
Ugasnil regratu je lučko, pa ni slutil,
da bo regrat spet pognal.
vljamju. Atek 'in jaz sva že natrgala jabolka za zimo. Vsak dan pobiram orehe. Pomagal sem tudi pri obiranju grozdja. Čeprav je jesen, moramo tudi vsak dan v šolo. Na poti v šolo ali domov pogosto dežuje. Jesen je lepa, bogata, škoda, da ni več toplega sonca.
Roman BRENČIČ, 2. a
JESEN
Jesen je tu. Na polju in vrtu je mnogo dela. S starši in bratcem sem pomagala pospravljati razne pridelke. Pri babici simo pomagali pobirati krompir lin trgati koruzo. Potem sta tudi babica im dedek pomagala pni deilu na naši parceli. V nedeljo smo imeli trgatev. Zbrali so se sorodniki in sosedi. Mamica je spekla potice. Bilo je veselo. Veseili smo tudi zato, ker bo vsega dovolj za mrzlo zimo.
Marjanca BERGHAUS, 2. a
BILA SEM V MESTU
Z mamico sva šli v mesto nakupovat. Videli sva ljudi, ki niso bili taki kot smo mi. Bili so majhni. Imeli so poševne oči. Mamica mi je povedala, da so to Japonci. Prišli so k nam kot turisti. Ogiedali so si znamenitosti našega lepega Ptuja.
Saška PANIKVAR, 2.b
NAŠI MUCI
Dobili smo dve muci. Ugotovili smo, da je ena samica, druga pa samec. Samici smo dali ime Mika, samcu pa Sivi. Biia sta zelo gibčna. Najraje sta se igrala večer. Plezala sta po sadnem drevju, se skrivala pod grmovjem in se ilovilla. Zelo rada sta jedla meso, mleko, siir im pražen krompir. Nekega jutra sta spremljala brata do šole. Nazaj se nista vrnite. Bil sem v skrbeh. Čez tri dni sem našel Milko pri šoli. Odnesel sem jo domov in zamudil pouk. Le Sivega ni od nikoder. Tudi Mika ga pogreša. Še vedno upam, da se bo moj Sivi vrnil.
Tomaž BEZJAK, 2. a
Pa se vetrič je odločil, nič več ne bo pihal, regrata ne bo sejal, hoče krošnjo, da se z njo bo poigral.
Pa prišel je deček, da bi se igral.
Odtrgal regratu je lučko in si z njo je prerokoval:
Da bi regrat vsepovsod pognal,
vetrič ne bi pihal,
deček pa se v miru bi igral.
Pa se je razjezil vetrič in je znova podivjal...
Tedaj prebudil se je sonček in vetrič je zaspal.
Deček pa se v miru z lučko je igral.
Danica Ivančič

STRAN ZA RAZVEDRILO *
DVE NA ENO TEMO (malo pozno, pa ne prepozno)
— Tovariš šef!
Lahko dobim dopust za jutri? —• Ja Miha! Pa vidiš da je vreme slabo, saj ne moreš orat!
— Nič zato, pa bom čakal na bencin.
— Kaj pa žena, za kaj ona ne čaka?
— Ja tovariš šef, ona si je pač vzela dopust, čaka na plin.
XXX
POMANJKANJA Kje pa imate ljudi, saj bi morali delati?
Ja, polovica jih čaka na plin! Kaj pa ostala polovica?
Ti pa so v vrsti za bencin!
XXX
V	NEKI PISARNI AGIS-a
— Zakaj ne pogasnete luči, če nimate dela?
— Kako pa naj vidim »štri-kati«.
XXX
V	NEKI TOZD
Pri obhodu direktor v TOZD sreča dva delavca, ki vlečeta voziček.
»Zakaj pa morata dva vleči ta voziček« ?
»Zato, ker je tretji na bolniški!«
— Sliši se, da v naši DO nekateri direktorji in vodilni delavci dobivajo dodatek za deficitarni kader.
— Ja, kaj pa je tu narobe?
— Si že slišal, da je kdaj direktorjev primanjkovalo?
xxx
»Kaj naj storim«, pravi skrajno., nedisciplinirani delavec,« da ne bom ob službo«?
Pojdi v kadrovsko službo in postavi ultimat:« alj boljšo plačo, ali pa dam odpoved«!
»In kaj bi s tem dosegel?
»Dosegel boš dvojno. Ne boš zgubil sedanje plače, pa še služba ti bo ostala«.
XXX
»Za božjo voljo Janez, naš Andrej je pravkar pogotnil šiling,« je žena obupana pritekla k možu.
»No, no, saj ni tako strašno in tak se z njim nič ne moreš začet.
XXX
PRI SPREJEMU V NOVO SLUŽBO
— Imate morda kakšna priporočila prejšnje delovne organizacije?
— Ja, imam. Rekli so mi naj si čimprej poiščem drugo delo.
STABILIZACIJSKA
Miha pride h kirurgu in se informira, koliko bo veljala operacija slepiča.
— V izjemnem primeru najmanj milion.
— Ne bo šlo kaj ceneje?
— Če se zadovoljite, da opravi operacijo moj asistent, bi bilo pol ceneje!
— To je še vedno predrago, nimata morda kakšnega vajenca?
XXX
NA PREDAVANJU PROTIALKOHOLNEGA ZDRUŽENJA
— Poglejte na primer živali:
Postavite pred osla vedro vina 'im vedro vode.
— Katerega si bo osel izbral?
— Vedro z vodo.
— Odlično, In zakaj?
— Zato, ker je osel!
XXX
— Naši sosedje morajo biti zelo revni, je dejal mali Jurček mamici.
— Kako to?
— Oh, njihov Mihec je pogoltnil dinar, zdaj so vsi iz sebe in se na vse načine trudijo, da bi ga čimprej dobili nazaj.
— Ubogi otrok, prav za stojn ga matrajo.
BALADA O STABILIZACIJI
Mi smo dečki, ki čakamo stoječki.
Hitro nam dajte bone za bencin, da ne bomo od čakanja hin.
Dva sodčka ga že imam, toda nikomur ga ne dam.
V kleti ga varno držim, zarad’ pomanjkanja mirno spim.
Striček mi je na črpalki veza, na občini bone deli teta Reza. Znašel se bom še kar in kar, za druge mi pač nič ni mar.
Depozit sem že zvohal in slutil, hitro sem si v Avstriji vse nakupil.
Rame sem si za eno tunko nabral,
za zalogo kofeta se nikoli nisem bal.
Za šilinge in marke,
ker jih pač zadosti že imam
niti ficka jaz ne dam.
Mirno doma na njih ležim, in za bodočnost si glave ne belim.
M. Simonovič
prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata zaS|nfomiacge’prl IŠ FR Slovenije «. 321/1-72 * dne 30.1 maJa>'lSr£0V "* Vr*eam0- Gla,ll° J* 0prO*ian0 tem8|Jn»0a