DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA ŠOU V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1934-35 DRŽAVNA DVORAZREDNA TRGOVSKA SOLA V CELJU IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1 9 3 4 - 3 5. V CELJU 1935. IZDALO IN ZALOŽILO RAVNATELJSTVO TISK ZVEZNE TISKARNE V CELJU (PREDSTAVNIK MILAN ČETINA) Izgubili smo kralja. Največjega Jugoslovana ni več med živimi. Vsak Jugoslovan, od najpriprostejšega pastirja do ministra in učenjaka, od reveža v skromni kočici do bogatina v razkošni palači objokuje to izgubo. Zavedamo se, da smo izgubili nad vse zvestega tovariša, dobrega požrtvovalnega prijatelja, skrbnega očeta, vzornega domoljuba, neustrašenega boritelja za dobro svojega naroda, modrega državnika. — Izgubili smo pravega kralja! Čutimo, da ne bdi nad nami On, ki smo ga spoznali po njegovih delih in se mu zaupali bolj kakor samim sebi. Njegovo ljubeče oko ne čuva več nad nami, Njegova z dobroto prežeta modrost, Njegova neumorna delavnost ne ustvarjata več za nas. Zločinska roka nam je vse to ugrabila. Delo vsega njegovega življenja, našo skupnost, Njegov in nas vseh ponos, našo krasno skupno domovino Jugoslavijo so oropali njenega prvega borca in branitelja, da bi jo razkosali, da bi si jo razdelili in ponovno zasužnjili naš narod. Že se oglašajo potuhnjeno in zahrbtno in skrbijo, kako bo z nami sedaj, ko ni med nami Njega. Ali bomo dopuščali, da se dotikajo njegove najsvetejše ustvaritve, z Njegovo srčno krvjo odkupljene in z Njegovim, nam vsem najdražjim življenjem plačane zapuščine — naše skupnosti, naše po njem posvečene Jugoslavije ? Ustvaril jo je s herojskim junaštvom, utrdil in vodil z neumorno delavnostjo ter globoko modrostjo, posvetil s svojo smrtjo in nam jo zapustil — našo — nam vsem v varstvo — z naročilom ■. » Čuvajte Jugoslavijo /« Vso svojo hvaležnost, vso ljubezen do Njega bomo skušali pokazati v izpopolnjevanju samih sebe do popolnosti, katere svetel vzor nam je On sam. Izpopolnjevali se bomo, da postanemo tako delavni, tako neustrašeno pogumni, tako modri, tako nesebični in požrtvovalni, zlasti takrat, ko bomo videli, da nas potrebuje dobrobit našega naroda, dobrobit domovine. V naših dušah in srcih, vnetih za vse dobro, v delih za domovino, v naporih za njen procvit, Mu postavimo večen, Njega vreden spomenik. Slava Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju! \ (Nagovor direktorja Marinčka Frana na šolski spominski svečanosti po Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Ujedinitelju dne 16. oktobra 1934.) t VITEŠKI KRALJ ALEKSANDER I. UJEDINITELJ NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ PETER II. Predavanja na šolskih proslavah. Sv. Sava. Predaval Beg Dušan dne 26. januarja 1935. Predel srednjega Ibra, Sitnice in Lima z okolišem se je imenoval v sredini XII. veka Raška. Veliki župan te oblasti je postal Štefan Nemanja. Njegova prestolica v Rasu je bila središče države, njegov dvor pa žarišče srbske kulture tedanje dobe. Na svoj dvor je poklical redovnike in druge pismene ljudi tiste dobe, ki so vzgajali njegove in srbskih velmož sinove. Tu si je naobrazil duha in srca tudi njegov mlajši in očetu najljubši sin Rastko, ki se je rodil leta 1175. Že kot otrok se je odlikoval Rastko s svojim bistrim razumom in železno voljo do učenja. Večino svojega časa pa je uporabljal za čitanje nabožnih knjig, ker je bil vzgojen v religijoznem duhu. Rastko je kazal že v mladosti posebno nagnjenje do samostanskega življenja. S 17. letom se je odločil za vstop v samostan; iskal je zadnjo resnico in pravi smisel življenja zase in za svoj narod. Zato se je napotil z nekim menihom v samostan sv. Panteleja na Sv. Gori, odkoder je prešel v grški samostan Vatoped, kjer se je pomenišil in prejel redovniško ime Sava. Kmalu za njim je prispel tjakaj tudi oče Nemanja. Tu sta delovala obadva skupno na osnovanju srbskega duhovnega središča na gori Atosu. Obnovila sta porušeni samostan Hilandar. V tem samostanu je izdihnil svojo plemenito dušo Nemanja v 86. letu svojega življenja. Po smrti Nemanje so se pričeli kopičiti črni oblaki na horizontu srbske države. Nemanja je s svojo abdikacijo v korist srednjega sina Štefana povzročil v Srbiji zmede, ki bi kmalu vodile v državljansko vojno. Nanovo vzniklo Latinsko cesarstvo je porušilo normalne odnose na Balkanu. Z razrušenjem Bizanca je nastal velik nered zlasti v grških deželah. Ta položaj je postal posebno ugoden za delo Vukana, najstarejšega sina Nemanje. Dotedaj je bil Vukan knez, pod oblastjo svojega mlajšega brata Štefana. Vukan se mu že od prvega početka ni hotel pokoravati. Posrečilo se mu je sedaj, da je pahnil Štefana s prestola. Zvezal se je namreč z Madjari, priznal njihovo nadoblast in sprejel katoliško vero za državno. Politični vpliv katoliškega zapada je bil namreč v dobi križarskih vojn jačji od carigrajskega. Ko je Štefan končno zopet zasedel srbski prestol, je zapustil Sava samostan in prišel v Srbijo, da bi pomiril obadva brata. Rešil je predvsem Štefana vseh neprilik, ki so mu grozile od strani inozemstva. Madžari so pritiskali iz severa, Latini iz juga na Srbijo. Sava se je sestal kot poslanik z madžarskim kraljem in je odvrnil združeno vojsko od napada na Srbijo. Sava je uvidel, da je treba povezati srbska plemena, ki so živela v šibkih zvezali, z.bratsko slogo v močno skupnost. Ker ni bilo pri Srbih tedaj dovolj narodne zavesti, je imela to ulogo prevzeti Cerkev. Samo jaka, nezavisna in samostalna Cerkev lahko zavlada narodu, toda tako, da postane obenem tudi eno najmočnejših orožij same srbske države. Zato se je napotil Sava v maloazijsko Nikejo, kjer mu je tamošnji patri j arh leta 1219 priznal ne-zavisnost srbske Cerkve, njega samega pa posvetil za prvega srbskega arhiepiskopa. Cerkev je bila istočasno tudi šola, v kateri se je pričela pismenost, književnost in znanost srbskega naroda. Po smrti Štefana je okronal za kralja njegovega najstarejšega sina Radoslava, ki je bil oženjen s hčerko solunskega carja. Teodora Angela Komnena, tedanjega najmogočnejšega vladarja na Balkanskem polotoku. Potem jo potoval na vzhod v Jeruzalem, obšel je svete kraje, povrnil se na Sv. Goro, potem pa zopet v Srbijo, kjer je obiskoval samostane in poučeval narod. V tem času je narasla moč Bolgarov tako, da so prisilili Radoslava, da se je odpovedal prestolu. Prestol je zasedel njegov mlajši brat Vladislav. Sv. Sava se je vrnil in izprosil bolgarskega carja Asana II. hčerko za svojega nečaka Vladislava. Na ta način je utrdil Srbiji prestol in povzročil med mogočno Bolgarsko in Srbijo prijateljske odnošaje. Sava se je nato spet napotil v svete kraje. Na povratku se je mudil na dvoru Asana II. v Trnovem, kjer je umrl 27. januarja 1235 z besedami: Za vse Bogu hvala! Njegove ostanke je dal prenesti kralj Vladislav I. 1237 v Srbijo, v njegovo zadudžbino Miloševo. Le težko so se poslovili Bolgari od Savinih pozem. ostankov, tako se jim je bil omilil. Za dobe turškega gospodstva v Srbiji so bili uverjeni turški upravni organi, da je že sam spomin na življenje in delo Savino opasen. Na zapoved turškega vezirja Sinan-paše so bili telesni ostanki sv. Save prenešeni na hrib Vračar pri Beogradu in tam I. 1594 sežgani. Plodu Savinega dela pa Turki niso mogli uničiti. Duhovno Savino seme je padlo na plodna tla in pognalo globoke korenine v srbskem narodu. To je postalo najbolj vidno v temni dobi srbskega suženjstva, ko se je narod tesno oklepal svojih svečenikov, ki so mu bili svetovalci, tolažniki in učitelji obenem. Duh sv. Save je lebdel nad srbskim narodom vse do nove zarje svobode. Narod je gradil v tej dobi na. temeljih, ki mu jih je postavil sv. Sava. I)a so bili ti temelji močni, vidimo najlepše danes, ker počiva na njih naša velika država kraljevina Jugoslavija. Ime sv. Save ostane zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Jugoslovanov. Kot oče srbske cerkve, ustanovitelj kulturnih žarišč in eden prvih močnih srbskih državnikov je ohranil svojemu narodu jako državno in narodno zavest. Samo ta je lahko kljubovala vsem težkim preizkušnjam, ki so sledile vse do ustanovitve svobodne in nezavisne Jugoslavije. Josip Juraj Strossmayer. Predaval Fink Konrad o priliki spominske slavnosti dne 4. 11. 1935. Narod, ki ne spoštuje svojih velikih mož, nima bodočnosti. Naša sveta dolžnost je, da se jih spominjamo, ker so mnogo žrtvovali za svoje vzvišene ideje, a še prav posebno za našo lepo domovino Mož, ki je pripravljal duhovno uedinjenje južnih Slovanov in zrl z veliko nado v njegovo uresničenje, je naš današnji slavljenec, biskup ,T. J. Strossmayer, veliki borec jugoslovanske misli, narodni dobrotnik, prosvetitelj in buditelj, mož velikan, ki je ves življenjski trud posvetil svojemu narodu ter ga napotil k svobodi in uedinjenju. Rodil se je J. J. Strossmayer v Osijeku I. 1815., kjer mu je bila mati prva učiteljica, ki je vplivala na njegov duševni razvoj in ga vzgajala v strogo narodnem duhu. Tu je dovršil domačo gimnazijo in semenišče, a 1. 1833. so ga poslali kot najboljšega dijaka na budimpeštansko teologijo. Njegovo bivanje v Budimpešti je bilo največjega pomena za poznejše nacionalno delovanje, ker se je tam spoznal s slovaškim pesnikom Janom Kolarjem, ki ga je navdušil za vzajemnost slovanskih narodov. Ko je položil mladi Strossmayer 1. 1842. na Dunaju še doktorat, je postal dvorni kaplan, a spoznal je tam tudi češkega zgodovinarja in politika Palackega. Sad tega občevanja je bil, da je začel misliti Strossmayer na žalostne politične razmere hrvatskega naroda, zato je vedno bolj dozorevala v njem misel, da je treba vzajemnega dela ne samo med Hrvati, ampak med vsemi tedanjimi avstrijskimi Slovani. Le tako bi mogli doseči svoje nacionalne in politične pravice. Toda politične razmere tedanje absolutistične dobe so bile take, da ni bilo mogoče, udejstvovati se v tem pravcu. Zato je bila naša sreča, da je bila odločena Strossmayerju velika prihodnjost ter je bil imenovan 1. 1849., torej komaj 34-leten, za djakovskega škofa. Kot cerkveni dostojanstvenik pa je imel najširše področje za nacionalno in kulturno udejstvovanje. Strossmayer je zasedel svojo škofijo z geslom: »Vse za vero in domovino«. Absolutistična avstro-ogrska vlada pa ga je delj časa ovirala v izvrševanju njegove namere. Ko se je 1. 1860. zrušil absolutizem, je postal Strossmayer član dunajskega državnega sveta, kjer se je tudi razpravljalo o organizaciji države. Ob tej priliki je zahteval, naj bi se uvedel po vsej Hrvatski po šolah in uradih narodni jezik ter bi se naj tudi Dalmacija politično združila s Hrvatsko. Zlasti znamenit je bil njegov govor o državno-pravnem odnošaju med Hrvatsko in Ogrsko. Na temelju zgodovinskih dokazov je branil neodvisnost in samostojnost hrvatskega kraljevstva, opiraje se na hrvatsko-ogrsko pogodbo iz 1. 1527. in 1712. Ker ni našel odziva in razumevanja za svoje zahteve, se je umaknil iz političnega življenja, posvetil pa se je popolnoma prosvetnemu in kulturnemu delu v prid svojega naroda. Že Strossmayer dijak se je pridružil ilirskemu pokretu in je pozneje, zlasti v 60. letih preteklega stoletja, delal v tem smislu tudi kot politik, stremeč, da bi bila vez med slovanskimi in še posebno med jugoslovanskimi narodi čim tesnejša. Hotel je, naj bi se razlike med njimi izravnale, dobro vedoč, kaj narode uedinja in krepi. Celotno obeležje njegovega nacionalnega in kulturnega dela je bila jugoslovanska in jugoslovansko ime mu je bil prapor, okoli katerega naj bi se zbirali vsi jugoslovanski narodi v narodnem in duhovnem edinstvu L. 1867. je bila ustanovljena na Strossmayer je v predlog in z njegovo denarno pomočjo 50.000 fl. Akademija znanosti v Zagrebu. Nadel pa ji je ime »jugoslovanska« akademija, ker je hotel, da bi bila najvišja prosvetna ustanova vseh južnih Slovanov. Z ustanovitvijo jugoslovanske akademije znanosti v Zagrebu je polažil temelj našemu kulturnemu in narodnemu uedinjenju. Ista ideja ga je vodila v prizadevanju, da bi dobili avstrijski Slovani v Zagrebu svoj najvišji učni zavod, univerzo, ter je v ta namen zopet daroval 50.000 fl. Uresničila pa se je njegova želja šele 1. 1874., ko je bilo otvorjeno zagrebško vseučilišče. Ob tej priliki so izjavili zastopniki Slovencev, da ga smatrajo tudi za svoje najvišje učilišče. Strossmaverjevo delovanje je bilo vsestransko. Bil je vnet za vsako dobro stvar, zlasti še v kulturnem in nacionalnem področju. Bil je velik ljubitelj umetnosti, ki jo je vselej rad podpiral. Svojo •dragoceno zbirko slik, izmed katerih imajo nekatere neprecenljivo umetniško vrednost, je podaril Jugoslovanski akademiji znanosti v Zagrebu. Podpiral je z besedo ali z denarjem vse prosvetne ustanove, ki naj bi širile izobrazbo med jugoslovanskimi narodi in je bil velik prijatelj književnosti in tiska. Tudi Slovenska Matica je bila deležna njegove podpore. Strossmayer je torej največji jugoslovanski mecen 19. stoletja, ki ga je vse cenilo in spoštovalo. Danes pa tudi spoznavamo, da je bil za nas prava sreča, saj je bil duhovni predhodnik Jugoslavije, ki je videl v hrvatstvu, srbstvu, slovenstvu in tudi v bolgarstvu samo prvi nujni krog narodne skupnosti. Strossmayer je trdno veroval, da bomo Jugoslovani najlažje dosegli svoje cilje, če se na znotraj učvrstimo in zedinimo. Prepričan je bil, da je tako zedinjenje nujna zahteva našega narodnega življenja. Spoznal je, da je nenaravno, če so južni Slovani razcepljeni in razkosani s političnimi mejami. Hotel je zato pripraviti temelj edinstvu Hrvatov in Srbov ter pritegniti še Slovence in Bolgare. Te smernice so ga vodile tudi pri ustanavljanju Jugoslovanske akademije znanosti in vseučilišča v Zagrebu. Narodno edinstvo je hotel pospešiti še v cerkvenem področju. Ko je bival 1. 1859. v Bimu, je pokrenil pri papežu vprašanje staroslovenskega cerkvenega jezika, ki naj bi se uvedel v hrvatskih in srbskih katoliških cerkvah. Strossmayer je smatral, da je slovanski cerkveni jezik edini način, da se slovanski narodi združijo v edinstvu vere in cerkve ter nato dosežejo tudi politično edinstvo. Mnogo si je prizadeval za zbližanje rimsko-katoliške in pravoslavne cerkve, češ: »Vsi ljudje smo bratje, vsi sinovi enega očeta.« Ob vsaki priložnosti je priporočal zbliževanje med Hrvati, Slovenci in Srbi, ki naj bi duhovno uedinjeni dosegli nacionalno-politično uedinjenje. Strossmayer ni nikdar iskal koristi za sebe. Vse, kar je storil, je storil le v dobro svojega naroda in le v tem smislu se je služil s svojim visokim položajem kot cerkveni dostojanstvenik. Strossmayerjevo delo nam bodi svetel primer nesebičnega življenja, ki mu je dal viden izraz v testamentaričnem napisu na krasni djakovski baziliki, katero je zgradil: ->Božji slavi, edinstvu cerkva in ljubezni naroda svojega.« Slava nesmrtnemu vladiki Josipu Juraju Strossmayerju! II. Stanje učnega osobja. a) Izpremembe tekom šolskega leta. Z rešenjem gospoda ministra trgovine in industrije I. br. 4825/0 z dne 7. februarja 1935 je na ukaz Nj. Vel. kralja napredoval v VII. položajno skupino prof. Lenasi Konrad. b) Učiteljski zbor koncem šolskega leta 1934/35. Tek.štJ Priimek, ime in značaj Skupina in stopnja Kaj je predaval =3 «OO Razrednik | Pripomba 1. Marinček Fran direktor V. Blagoznanstvo v I. (2), 1. (2), strojepis v 11 , 1. in 2- skupina ä 2 uri 8 2. Ažman Josip profesor VII. Trgovinstvo v I. (3), trg. računstvo v I. (4), I. (4), II. (3), trg. in men. pravo v II. (2), srbohrvaščino v I. (2), 1. (2). II. (2). 22 II. Varuh stro k. knjižnice, upravnik „Ekonoma“ 3. Beg DuSan profesor VIII. Zemljepis v I. (2), 1. (2), II. (3), zgodovino v 1. (2), 1. (2), 11. (2), blagoznan. v II. (2), stenografijo v pop?» H' (2>’ ,0' 22 1. Varuh zemfj., zgod. in biagozn. zbirke. Pokrovitelj zav. udruž. j,Korotan“, pov. PJS in PRK in nadzorni starešina F:S 4. Fink Konrad nastavnik v. Slovenščino v I. (3), 1. (3), II. (3), nemščino v v I. (4), 1. (4). II. (5). 22 I. Odlikovan z redom Sv. Save. V stopnje in Jugoslovanske Krone V. stopnje. Varuh dij. knjižnice. 5. Lenasi Konrad profesor VII. Knjigovodstvo v I. (3), 1. (3), II. (5), dopisje v I. (2), 1. (2,), II. (3), trgovinstvo v 1. (3), lepopis v 1. (1). 22 Varuh dij. podporne knjižnice. Šolski sluga: Deržak Alojzij, služitelj v I. skupin i, 1. stopnji. III. Letopis za šolsko leto 1934-35. Popravne izpite za šol. leto 1933/34 so opravljali učenci I. razreda 28. in 29., učenci 11. razreda pa 30. in 31. avgusta. Završni izpit v septemberskem roku in popravni izpiti junijskega završnega izpita so se vršili pismeni 4.—9., ustmeni pa 12. septembra. I., '2. in 3. septembra smo vpisovali učence(ke) za šolsko leto 1934/35. 3. septembra je bila otvoritvena seja celokupnega, nastavnega sveta. G. septembra, na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra» se je udeležila šola po odposlanstvu slavnostne službe božje. 15. septembra je bila otvoritvena služba božja v farni cerkvi, nato v šoli razdelitev učencev po razredih, razglasitev urnika ter šolskega in disciplinskega reda. IG. septembra je pričel reden pouk. 19. septembra sta si ogledala naš zavod g. načelnik Ministrstva trgovine in industrije Bojič Momčilo in načelnik Kr. banske uprave oddelka za trgovino, obrt in industrijo, g. dr. Marn Rudolf. 29. septembra, seja nastavnega sveta glede poučnih ekskurzij. 9. oktobra 1934 je v francoskem mestu Marseilleu zločinska roka prestrigla nit življenja našemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju, ko je v službi domovine izvrševal poslanstvo miru in prijateljstva 10. oktobra so razredniki naznanili učencem pretresljivo vest. in jih nato odpustili domov. Nato je imel celokupni nastavni svet žalno sejo in so vsi nameščenci našega zavoda prisegli zvestobo Nj. Veličanstvu Kralju Petru II. II. oktobra seja celokupnega učiteljskega zbora radi reorganizacija zavodnega Podmladka Rdečega križa. 13. oktobra so razredniki prečitali učencem proglas gospoda bana Dravske banovine in razglasili, da je po smrti svojega očeta zasedel prestol Kraljevine Jugoslavije Nj. Vel. Kralj Peter II. Po odredbi Kr. banske uprave VIII. Nr. 5359/1 od 8. X. 1934 so se vršila 11., 12. in 13. oktobra v vseh razredih predavanja v smislu akcije: »Svoji k svojim«. 16. oktobra je imel naš zavod spominsko svečanost po blago-pckojnem Viteškem Kralju Aleksandru I., Ujedinitelju. Ta dan ni bilo pouka. 18. oktobra, na dan pogreba Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja so se udeležili vsi učenci z nastavniki ob 8. svečane žalne službe božje v farni cerkvi, nato so razredniki v šoli prečitali in razložili mladini poslanico gospoda bana Dravske banovine. Zavod se je udeležil po odposlanstvu tudi žalne službe božje v pravoslavni in protestantski cerkvi. Popoldne so bili učenci in nastavniki naše šole pri svečani javni komemoraciji, ki se je vršila za časa pogreba pred mestnim poglavarstvom. Ta dan je bil prost pouka. 24. oktobra, poučni izlet II. razreda v valjčni mlin v Teharjih. 31. oktobra, na »Jadranski dan«, je po rešenju Ministrstva za trgovino in industrijo I. Br. 32.731/N od 28. IX. 1934 predaval prof. Beg Dušan 1. uro vsem razredom o Jadranu in rojstvu naše vojne mornarice. Pouk je odpadel na praznik Vseh svetnikov in dan Vernih duš, 1. in 2. novembra. 9. novembra se je udeležila šola ob 8. v farni cerkvi žalne službe božje po blagopokojnem Viteškem Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Nato je bila v šoli spominska svečanost. Z razpisom Ministrstva trgovine in industrije I. Br. 3G.635/N od ‘215. X. 1934 je bil odobren urnik za šol. leto 1934/35. 11. novembra, na dan miru je imel g. n. Fink Konrad v smislu razpisa Min. trgov, in industrije I. Br. 34.797. N prvo uro predavanje o Društvu narodov; ob 11. tega dne so vsi učenci(ke) 2 minuti molčali in mislili na žrtve dosedanjih vojsk. 12. novembra je radi povodnji odpadel pouk po 1. uri. 14. novembra je imel II. razred poučno ekskurzijo v mestno klavnico. Zdravstveni pregled na šolski polikliniki je bil za učenčeve) I. meš. razreda 15., za učenke 1. dekl. razreda pa l(i. novembra. 17. novembra je bilo odposlanstvo šole pri parastosu po blagopokojnem Viteškem Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju v tukajšnji pravoslavni cerkvi. 29. novembra so bile redne seje razrednih nastavnih svetov. 30. novembra pa redna seja celokupnega nastavnega sveta. Dan ujedinjenja, 1. december je proslavila šola tako, da so se vsi učenci (ke) in nastavil iki udeležili v farni cerkvi slavnostne službe božje, nakar je bila v šoli proslava. 12. decembra so si ogledali učenci(ke) ob 14. komemo-rativno predvajanje filmov »Iz življenja in dela našega blagopokoj-nega Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja« in »Pogrebne svečanosti«. 17. decembra se je udeležila šola po odposlanstvu žalne službe božje po blagopokojnem Vit. Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Božične počitnice so trajale po razpisu Min. trgovine in industrije 1. Br. 42.235/N od 4. XII. 1934 odi vštetega 23. XII 1934 do vštetega 10. I. 1935. 9. januarja, na rojstni dan Nj. Veličanstva Kraljice Marije, se je udeležila šola po odposlanstvu svečane službe božje. 26. januarja je bila ob 8. proslava Sv. Save z nagovorom g. prof. Bega Dušana in deklamacijami učenk. 27. januarja je odposlanstvo šole prisostvovalo proslavi Sv. Save, ki jo je priredila Pravoslavna cerkvena občina. 30. januarja so bile za I. polletje zaključne seje razrednih nastavnih svetov in celokupnega nastavnega sveta. 31. januarja je odpadel pouk radi zaključka I. polletja. Po odredbi Ministrstva trgov, in ind. I. Br. 40',936/N od 30. XI. 1934 je pričelo drugo polletje 1934/35 s 1. februarjem. 4. februarja je bila šolska proslava Strossmaverjevega dne z nagovorom g. nast. Finka Konrada in deklamacijami učenk. Po proslavi so šli učenci(ke) in nastavniki v Mestni kino k predvajanju filma Jadranska straža. (i. aprila smo se po odposlanstvu udeležili parastosa za blago-pokojnim Kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem v tukajšnji pravoslavni cerkvi, 12. aprila pa žalne službe božje v tukajšnji farni cerkvi. 9. aprila, ob polletnici smrti Viteškega Kralja Aleksandra 1. Ujedinitelja je g. nastavnik slovenščine Fink Konrad v svojili urah proslavil spomin našega Velikega Pokojnika. 13. aprila je posetil naše mesto gospod ban Puc Dinko. Pri sprejemu na kolodvoru in na sreskein načelstvu je bil direktor zavoda. 17. aprila. Poučna ekskurzija J. in 1. razreda v tovarno emajlirane posode Westen, d. d. v Celju. Velikonočne počitnice so trajale v smislu razpisov Ministr. trg. in ind. I. Br. 11.704/N od 2. IV. 1935 in I. Br. 12.995/N od 10. IV. 1935 od 18. aprila do 6. nvaja. 2., 3. in 4. maja je bil I. mešani razred na poučni ekskurziji v Ljubljani in na Gorenjskem, 1. dekliški razred pa v Guštanju, Dravogradu, na Fali, v Rušah in v Mariboru. 8. maja. Poučna ekskurzija II. razreda v lesno-industrijsko podjetje B. Sodin v Celju in v milarno »Hubertus« v Sp. Hudinji. Po razpisu Ministr. trgov, in industr. I. Br. 11.084/N od 1. IV’. 1935 so se pisale v vseh razredih od 6. do 11. maja naloge o materinski ljubezni in se je proslavil 11. maj kot »Materinski dan«. 15. maja. Poučni ekskurziji I. meš. in 1. dekl. razr. v tovarno glinastih izdelkov v Libojah in II. razreda v tvornico upog. pohištva v Teliarjih. 22. maja so si ogledali učenci(ke) I. meš. in 1. dekl. razreda kamenolom pod Gradom ter kamenolom Pečovnik in apnenice tovarne Ruše, učenci II. razreda pa tvornico usnja v Šoštanju. 24. maja, na praznik Sv. Cirila in Metoda ni bilo pouka. 25. maja, v »tednu zdravja« (19.—2(3. V.) je v smislu razpisa Ministr. trgov, in industr. I. Br. 16.635/N z dne l(i. V. 1935. predaval pod okriljem zavodnega Podmladka Rdečega križa zdravnik tukajš- nje šolske poliklinike dr. Fišer »O zdravi prehrani«. 29. maja je bil celodneven poučen izlet učencev(k) I. meš. in 1. dekl. razreda v steklarno v Sv. Križu ter v zdravilišče Rogaška Slatina. Zaključna seja razrednega nastavnega sveta in seja celokupnega nastavnega sveta za II. razred sta bili 7. junija. 8. junija smo zaključili pouk v II. razredu. Istega dne so bili učenci in učenke II., razreda na zdravstvenem pregledu na tukajšnji šolski polikliniki. Privatni izpiti so se vršili 11., 12. in 13. maja. 12. junija so si ogledali učenci(ke) I. meš. in 1. dekl. raz- reda obrate tukajšnje Cinkarne, d. d. Za I. meš. in 1. dekl. razred sta bili zaključni seji razrednega nast. sveta ter celokupnega nast. sveta 14. junija. 15. junija je bil zaključen pouk v obeh vzporednicah I. razreda. Završni izpit se je vršil v junijskem roku v smislu razpisa Ministr. trgovine in industr. I. Br. 13.758/N od 20 IV. 1935 pismeni od 15. do 19. in ustmeni od 22. do 26. junija ter je predsedoval ustmenim izpitom kot ministrski odposlanec gospod Dolenc Matej, direktor trgov, akademije v pokoju. Šolsko leto 1934/35 smo slovesno zaključili 28. junija, na Vidovo, s slavnostno službo božjo v farni cerkvi, šolsko proslavo in razdelitvijo izpričeval ter šolskih izvestij. Važnejši razpisi, ki še niso navedeni: Ministrstvo trgovine in industrije: 1. Br. 37.126/N od 26. X. 1934 opozarja, da je izšla v smislu zakona o srednjih trgov, šolah predpisana dijaška knjižica. F. Br. 39.906/N od 14. XI. 1934 dopolnjuje čl. 14 pravilnika o dolžnostih učencev srednjih trgov. šol. 1. Br. 42.234/N od 4. XII. odreja, da odpadejo za časa žalovanja koncertne točke na šolskih proslavah. 1. Br. 38.480/N od o. I. 1935 — pravilnik dopolnilnega izpita za prestop iz pomorskih trgov, akademij na ostale srednje trgov. šole. I. Bi-. 4378/N od 6. II. 1935 — pravilnik o razrednih in popravnih izpitih na srednjih trgov, šolah. Kraljevska banska uprava Dravske banovine: 1. No. 7922/1 od 11. X. 1934 ureja žalovanje po hlagopokojnem Viteškem Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. I. No. 6817/4 od 13. XII. 1935 opozarja, da je v bodoče po § 2. zakona o praznikih 6. september državni praznik. IV. Šolske učne knjige za šolsko leto 1934-35. Trgovinstvo: Bošnjak Oton: Nauk o trgovini. 1. razred. (Pomožna knjiga.) Trgovsko računstvo: Sič Albert: Trgovsko računstvo za dvorazr. trg. šole 1. in II. del. 1. in II. razred. (Pomožna knjiga.) Karlovič dr. D.: Praktične vježbe iz trgovačke računice. I. in II. del. II. razred. (Pomožna knjiga.) Trgovsko dopis je: A. in F. Sič: Trgovska korespondenca. I. in II. razred. Ekonomska geografija: Šenoa (h1. Milan: Geografski atlas. I. in II. razred. Lukas F.: Ekonomska geografija. I. i 11. deo. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.) Orožen J.: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred srednjih šol. I. razred. (Pomožna knjiga.) Blagoznanstvo: Verbič Franc: Blagoznanstvo za dvorazr. trgovske šole. I. del. Anorgansko blago, I. razred; II. del Organsko blago, II. razred. Slovenski jezik: Breznik dr. Anton: Slovenska slovnica za srednje šole. III. izd., 1. in II. razred. Grafenauer dr. Ivan: Slovenska čitanka za višje razrede srednjih in njim sorodnih šol. I. del. I. in II. razred Grafenauer dr. Ivan: Kratka zgodovina slovenskega slovstva, II. izd. I. in II. razred. Srbohrvatski jezik: Gavrilovič Andra: Čitanka za nastavu na trgovačkim školama. 1. in II. razred. Dimitrijevič N. R.: Srppka trgovačka korespondencija. II. izd. I. i II. deo, I. in II. razred. Nemški jezik: Novak Pavel: Nemška slovnica za samouke. I. in II. razred. (Pomožna knjiga.) Trivunac dr. Miloš i Kangrga Ivan: Njemačka čitanka za sr^d. škole, III. deo, IV. izdanje. I. razred, V. deo, V. izdanje, II. razi'. Weifle-Goldberger: Lehrb. der Korrespondenz und der Kontorarbeiten für zweikl. Handelsschulen. II. razred. Stenografija. Novak Fran: Slovenska stenografija I. del. IV. izdaja. I. razred. II. del. I. izdaja. II. razred. V. Pismene naloge. a) Iz slovenščine. 1. meš. razred : 1. Kralj se ne veseli ali vzdihuje nikoli sam, z njim narod ves čustvuje. (Shakespeare.) 2. V mirnem času Cvete znanost. 3. Beseda je sila : zdaj zida. zdaj podira. 4. Karakterizacija in vsebina Murnove balade »Vrnitev«. 5. Zemlja domača ni prazna beseda. (Tavčar). 6. »Ljubav nobena ni tako globoka, kot mati ljubi svojega otroka«. (Finžgar.) I. dekl. razred : 1. Viteški kralj Aleksander 1. Zedinitelj — naš kralj Matjaž. 2. V mirnem času cvete znanost. 3. Korist železa. (Razprava.) 4. Vsebina in značilnosti Golarjeve »Poletne romance«. 5. Vsak je svoje sreče kovač. 6. Pismo materi za materinski dan. II. razred : 1. Čuvajte Jugoslavijo! (Nj. V. kralj Aleksander I.) 2. V mirnem času cvete narodna kultura. 3. Narodno-preporodni znaki prosvetljene dobe. 4. Jugoslovanske prirodne krasote in njih pomen. 5. Začetki romantike pri Slovencih. 6. Mati je solnce na stezi življenja in blagor si onemu, ki mu jo dolgo ogreva. b) Iz srbohrvaščine. I. meš. razred : 1. 9. oktobar 1934 godine. 2. Ekonomija u starih Slovena. 3. a) Čuvajmo naše more!' b) Promet stranaca u Slovenačkoj. 4. Trgovina, zanat i industrija Dravske banovine. I. dekl. razred: 1. Viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj. 2. HoBeK h jiacTa. 3. Poslanstvo sv. Cirila i Metodije. 4. a) Prolječe se budi. b) Kralj Matjaž. II. razred : 1. »Čuvajte mi Jugoslaviju !« 2. Porudžbina robe, slanje robe, isplata za tudji račun. 3. Ustav i gradjanska romantika hrvatska te August Šenoa. 4. Isporuka robe i trasiranje, potvrda prijema porudžbine te prva opomena. VI. Stanje kabinetov in knjižnic. a) Geografska, zgodovinska in blagoznanska zbirka. Varuh: Beg DuSan. 1. Zemljevidi, slike, diapozitivi in mikroskopski preparati. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1 globus, 40 stenskih geografskih zemljevidov s palicami, 2 stenska zgodovinska zemljevida s palicami, 45 specijalk slovenskega ozemlja na platnu, 59 geografskih in blagoznanskih slik s palicami, 13 statističnih slik o trgovini in produkciji, 72 geografska diapozitiva, 364 blagoznanske diapozitive, 7 blagoznanskih fotografij s steklom in okvirom, 88 mikroskopskih blagoznanskih preparatov. 2. Fizikalne in kemične priprave ter posodje. Zbirka šteje 216 kosov. 3. Blagoznanske sirovine, polfabrikati in fabrikati. Zbirka šteje ob koncu šolskega leta 1177 kosov. d) Knjižnice. 1. Strokovna knjižnica. Varuh: Ažman Josip. Stanje ob koncu šol. leta 1934/35. : 980 knjig. Med šol. letom se je nabavilo 58 knjig. Knjižnica posluje ob delavnikih od 8. do 13. nre. Število izposojenih knjig : 245. 2. Dijaška knjižnica. Varuh: Fink Konrad. Stanje ob koncu šol. leta 1934./35.: 660 knjig. Med šol. letom se je nabavilo 32 knjig. Knjižnica je poslovala ob sobotah od 14 do 15. Izposojenih je bilo v 626 slučajih 825 knjig. 3. Knjižnica podporne zaloge. Varuh: Lenasi Konrad. Stanje ob koncu leta 1934./35.: 695 knjig. Med šol. letom se je nabavilo 88 knjig. Začetkom šol. leta 1934./35. je bilo izposojenih 107 učencem ozir. učenkam 634 knjig. VII. Društvo „Šola in domM. Društvo »Šola in dom« se je ustanovilo na drž. dvorazr. trg. šoli v Celju dne 19. maja 1933 z namenom, da krepi s čim tesnejšim stikom šole in dijaških staršev moralni in učni napredek učencev ter gmotno podpira zavod in njegove gojence. Redni občni zbor se je vršil 1(5. februarja 1935, na katerem je bila izvoljena t/a-le društvena uprava: a) Upravni odbor: predsednik: Mihelčič Alojzij, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice v Celju; tajnik: Fink Konrad, nastavnik; blagajnik: Ažman Josipn profesor; odbornika: Zidanšek Franja, trgovka in Hohnjec Miloš, kipar. b) Nadzorni odbor: predsednik: Marinček Fran, direktor; tajnik: Lenasi Konrad, profesor; odborniki: Zabukošek Justina, soproga kroj. mojstra, Fišer Julij višji kaznilniški ravnatelj v p., Bradač Rudolf, policijski uradnik. Dne 3. aprila je priredilo društvo za svoje člane roditeljski sestanek, na katerem je vodil g. dir. Marinček Fran razgovor o smo-trenem učenju, izdelovanju domačih vaj in opravičevanju šolskili izostankov. Sestanka se je udeležilo 42 članov. Društvo je priredilo za zavodne učence tečaj za nemški jezik in nemško stenografijo v mesecih marc, april in maj, ki se je vršil dvakrat tedensko v popoldanskih urah. Za strokovno ekskurzijo je naklonilo obema prvima razredoma po Din 300.—, drugemu razredu Din 400.—, skupaj Din 1000.—. Upravni odbor je imel v tekočem šolskem letu 2 seji. Število plačujočih članov: 90. Stanje društvene blagajne ob koncu šol. leta 1934/35: Dohodki........................................Din 4889.50 Izdatki .................................... » 3780.— Saldo...............................................Din 1109.50. VIII. Dijaška udruženja. a) Zavodno društvo »Korotan«. Pokrovitelj Beg Dušan. Na zadnjem občnem zboru 13. oktobra 1934 je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Plazar Karel, tajnica Ferdič Helena, blagaj-nica Fišer Vida, knjižničar Žokalj Alojzij, revizorja Pengou Gabrijela in Kosi Pavla. Društvo je štelo letošnje šolsko leto 107 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. Imelo je 5 rednih sestankov. Na sestankih so se vršila sledeč^, predavanja: J. Jelen: Jugoslovani ob Adriji, D. Beg: Veliki možje 'Jugoslovani na polju geografije in prirodopisa. 11. novembra 1934 je priredilo društvo izlet na Mrzlico. Društvena blagajna izkazuje Din 840-75 dohodkov in Din 113.—-izdatkov, saldo v blagajni znaša Din 727.75. h) 132. podružnica Ferijalnega saveza. Nadzorni starešina Beg Dušan. 13. oktobra 1934 je bil izvoljen novi odbor: predsednica Grobler Katarina, tajnica Marinko ltoza, blagajničarka Goričan Slava, člani uprave Korže Stanko, Prislan Vera, Kesel Alojz. Podružnica je štela letošnje šolsko leto 54 članov, to je 53% vseh učencev in učenk. Vršila sta se 2 sestanka in 2 občna zbora. Poklonitve na Oplencu se je udeležilo 9 članov. Dopisov je prejela podružnica 17, odposlala jih je 18. Podružnica- je imela tekom šolskega leta Din 2465.75 prejemkov in Din 2140,— izdatkov. Blagajna izkazuje Din 125.75 čistega premoženja. c) Podmladek Jadranske straže. Poverjenik Beg Dušan. Dne 13. oktobra 1934 je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik Štok Josip, namestnica načelnika Vovk Albina, tajnika Čepin Ivan in Šketa Angela, blagajnica Pretner Jožica. — Društvo je štelo 107 članov, to je 100% vseh učencev in učenk. Društvo je imelo 2 redna sestanka in 2 občna zbora. Učenec 1. meš. letnika Bradač Drago je predaval o Slovencih in njihovem življenju v Italiji. O priliki »Jadranskih dni« 1., 2. in 16. junija je sodeloval naš podmladek pri prodaji toinbolskih kart in pri veslaških tekmah na Savinji, kjer je prejel prvo nagrado juniorjev učenec I. meš. letnika Krivec Franjo. Krajevni odbor Jadranske straže v Celju je naklonil podmladku Din 500.— podpore. Blagajna izkazuje Din 580.30 dohodkov in Din 84.75 izdatkov. Saldo znaša Din 495.55. č) Podmladek Rdečega križa. Na našem zavodu se je ustanovil podmladek Bdečega križa 13. oktobra 1934. D. Beg je razložil učencem in učenkam pomen društva in določil smernice za bodoče delovanje. Šolskemu odboru predseduje dir. Marinček Fran, tajnik je Beg Dušan, blagajnik pa Ažman Josip. Društvo je štelo 107 članov, to je 100% vseh učencev in učenk/ Blagajna izkazuje Din 720.25 dohodkov in Din 567.25 izdatkov, ostanek v blagajni znaša Din 153.—. Na sestankih je predaval dr. Bregant o tuberkulozi in D. Beg o zdravi prehrani. IX, Šolski sklad. V smislu § 42. zakona o srednjih trgovinskih šolah obstoja na zavodu »Šolski sklad«, ki mu je namen, zbirati sredstva za podporo ubožnih učencev, dijaških vaj in strokovnih potovanj ter za splošno pospeševanje pouka in higienskih razmer. Šolski sklad in njegovo imovino upravlja celokupni učiteljski zbor v smislu § 3. pravilnika. Predsednik šolskega sklada je direktor Marinček Fran. Za tajnika in blagajnika v tem šolskem letu sta bila izvoljena Fink Konrad in Lenasi Konrad. Šolski sklad je imel v tem šolskem letu 92 članov. Glavnica začetkom šolskega leta 1934/35 je znašala...................Din 2972.57 Dohodki šolskega sklada so znašali.......................... » 1202.63 Skupaj . • . . Din 4175.20 Dotacije in stroški so znašali v tem šol. letu................ » 243.82 Glavnica šolskega sklada koncem šolskega leta znaša Din 3931.38 Iinovina šolskega sklada je naložena pri Drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. X. „Ekonom“ združenje za štedenje in kredit na državni dvorazredni trgovski šoli v Celju. »Ekonom« obstoja na zavodu po § 44. zakona o srednjih trg. šolah. Njegov namen je, navajati gojence k varčevanju ter jim nuditi priložnost, izpopolniti svoje teoretsko-strokovno znanje s praktič-jiim in organizacijskim delom. »Ekonom« se bavi z nakupom in prodajo šolskih potrebščin, sprejema denarne vloge, daje gojencem kratkoročna posojila in zbira iz letnega dobička sklade za poučne izlete, tečaje, zbirke in učila. Odbor tvorijo direktor Marinček Fran kot predsednik, vsi profesorji zavoda, Dirmajer Riko, učenec IT. razreda, Zidanšek Sonja, učenka I. meš. razreda in Jurše Stanislava, učenka 1. dekl. razreda Upravo sestavljajo Ažman Josip kot upravnik, učenki II. razreda Zidanšek Milena in Loibner Hedvika, učenka I. meš. razreda Fišer Vida in učenka 1. dekl. razreda Mirnik Ljudmila. Revizijskemu odboru načeluje Lenasi Konrad. »Ekonom« je posloval dnevno med odmori in ob sobotah od 14. do 16. ure. Za poučne ekskurzije na Gorenjsko, v Dravsko dol. in v Dalmacijo je bilo izplačanih Din 3400.—, za nakup knjig za šolsko podporno zalogo pa Din 1751.—. BILANCA z dne 20. junija 1935. Aktiva Pasiva Gotovina . . .Din 773-50 Hranilne vloge . . . . Din 7431 03 Blago . . . „ 763-25 Glavnica . „ 500'— Denarni zavodi . . . . . „14.139-81 Rezervni sklad . . . . „ 151-53 Tranzito . . . „ 250 - Sklad za učila . . . . „ 2000"— Sklad za ekskurzije . • . 5844.-- Din 15.926-56 Din 15.926-56 Izguba RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA Dobiček Provizije . Din 101-50 Dobiček na blagu .... Din 3860 05 Vzdrževanje pisarne . * n 11617 Obresti denar. zav. . . . „ 303-72 Dotacije : Manipulacijske pristojbine „ 7451 Rezervni sklad . . . . 50-86 Sklad za učila . . . . 325-75 Sklad za ekskurzije . . n 3644- Din 4238 28 Din 4238-28 Poučne ekskurzije. a) Ekskurzije v Celju in okolici. 24. oktobra 1934: Pocajtov valjčni'mlin iva Teharjih. Ogled vodnih naprav, aspiratorja, trierja in mlevskih valjev. (11. razred, spremljevalec Beg Dušan.) 14. novembra 1934: Mestna klavnica v Celju. Ogled hladilnih naprav, izdelovanja ledu, ubijanja in čiščenja živine. (II. razred, spremljevalec Beg Dušan.) 17. aprila 1935: Westnova tovarna v Celju. Ogled izdelovanja posode iz pločevine, emajliranja, pokositrenja in pocinkanja. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.) 8. maja 1935: Sodin Blaž, lesna industrija v Celju. Ogled vrst lesa, venecijanke, polnojarmenika in stružnice. (II. razred, spremljevalec Beg Dušan.) < 8. maja 1935: Milama »Hubertus«, Spodnja Hudinja pri Celju. Ogled surovin za izdelovanje mila, kuhanja, rezanja mila in gotovih izdelkov. Ogled kemičnega laboratorija in demonstriranje preizkušnje kvalitete mila. (II. razred, spremljevalec Beg Dušan.) 15. maja: Keramična tvornica v Libojah. Ogled izdelovanja posode iz fine in navadne fajanse. (I. in 1. razred, spremljevalca dir. Marinček Fran in Lenasi Konrad.) 15. maja 1935: Lesna industrija na Teharjih. Ogled izdelovanja upognjenega pohištva. (II. razred, spremljevalec Beg Dušan.) 22. maja 1935: Kamenolom pod Gradom in apnenica pod Pečovnikom. Ogled kamenoloma in drobilca kamenja, žične železnice in apnenic. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.) 12. junija 1935: Cinkarna v Celju. Ogled praženja cinkove rude, proizvajanja žveplene kisline, generatorjev za plin, proizvajanja cin-kovega in permanentnega belila, izdelovanja retort, peči za rafini- ranje cinka in valjarne. (I. in 1. razred, spremljevalec dir. Marinček Fran.) b) Ostale ekskurzije. Ekskurzija prvega mešanega letnika na Gorenjsko. > 2. maja 1935: Tobačna tovarna in Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogledovanje predelave tobaka v razne tobačne izdelke. Ogledovanje ročnega in strojnega stavljenja in različnih načinov tiska. 3. maja 1935: Tovarne KID na Jesenicah. Ogledovanje topilnice, valjarne, žičarne, žrebljarne in izdelovanja cevi. 4. maja 1935: »Jugočeška« in »Semperit« v Kranju. Ogledovanje tkanja, barvanja in apreture tkanin. Ogledovanje predelovanja surovega kavčuka in izdelovanja raznih gumijastih izdelkov. (Spremljevalca Ažman Josip in Lenasi Konrad.) Ekskurzija prvega dekliškega letnika v Dravsko dolino. 2. maja 1935: Jeklarna na Ravnali pri Guštanju. Ogledovanje plavža, plamene peči, pudlanja, autogenega varjenja, struženja in izdelovanja različnega jeklenega blaga. 3. maja 1935: Elektrarna na Fali. Ogled jezov, turbin in generatorjev. — Tvornica dušika Ruše. Ogled izdelovanja karbida in umetnega gnojila. 4. maja 1935. Mariborska tekstilna tvornica. Ogledovanje tkanja, barvanja in apreture tkanin. — Tvornica kemičnih izdelkov »Unio« Maribor. Ogled izdelovanja kreme za čevlje, muholovcev in zdravilnih bonbonov. (Spremljevalca Beg Dušan in dir. Marinček Fran.) Ekskurzija drugega razreda v Šoštanj. 22. maja 1935: Tvornica usnja, Woschnagg d. d. Ogled surovih kož, strojil (čresla in strojilnih ekstraktov), rastlinskega in različnih načinov mineralnega strojenja, strojenja v jamah in sodih. Ogled ustrojenih kož v različni kakovosti in imitacije usnja. (Spremljevalec Beg Dušan.) Ekskurzija obeh prvih razredov v Rogaško Slatino 29. maja 1935: Steklarna pri Sv. Križu in banovinsko zdravilišče Rogaška Slatina. Ogled premogovnika in izdelovanja fine steklene, kristalne, brušene in obarvane posode. Ogled kopališčnih naprav, izvirkov mineralne vode, polnenja in odpreme steklenic. (Spremljevalca: dir. Marinček Fran in Lenasi Konrad.) • Od 2. do 6. julija sc bo vršila poučna ekskurzija absolventov(inj) v Split, Solin, Trogir in Zagreb, kjer si bodo ogledali različne industrijske naprave in znamenitosti. (Spremljevalca Marinček Fran in Fink Konrad.) Zdravstveno stanje učencev. (Poročilo Šolske poliklinike v Celju.) Naziv bolezni I. II. Skupaj m. ž. m. ž. m. ž. Infekcijske bolezni Kirurgične bolezni 1 — 1 1 2 1 Očesne bolezni 2 2 — 1 2 3 Bolezni grla, nosa, ušes 1 — 1 2 2 2 Bolezni zob 1 5 3 4 4 9 Notranje bolezni 2 4 1 3 3 7 Tuberkulozna obolenja — 1 — 2 — 3 Kožne bolezni 1 1 1 2 2 3 Ostale bolezni 2 1 1 4 3 5 Skupaj . . 10 14 8 19 18 33 V šolskem letu 1934-35 je obiskalo šolsko polikliniko 18 dijakov in 33 dijakinj v 115 ordinacijah in sicer: kirurgična obolenja 8, obolenja ušesa, nosa in grla 7, notranje bolezni 15, kožne bolezni: 14 obolenj, očesna obolenja 14, tuberkulozna obolenja 6 ordinacij, ostale bolezni 9 ordinacij, zobna obolenja 42 ordinacij. Plomb se je napravilo 20. Rentgenoloških pregledov je bilo 15. Nasvete se je dalo dijakom v 21 slučajih. XIII. Seznam učencev koncem šolskega leta 1934./35. Debeli tisk znaCi učence(ke), ki so dovršili razred z odličnim uspehom, poševni tisk učence(ke), ki so dovršili razred s prav dobrim uspehom. I. mešani razred: Razrednik: flžman Josip. a) razred so dovršili: 1. Bradač Karel, Trst, Italija. 2. Klemenčič Zoran, Zavrh pri Veliki Pirešici. 3. Klugler Ernest, Vrata pri Muti. 4. Korže Stanko, Ponikva ob južni železnici. 5. Kovač Leopold, Ärclin pri Celju. 6. Krančič Ludvik, Murska Sobota. 7. Krivec Franc, Gaberje pri Celju. 8. Mihelič Anton, Ribnica. 9. Musar Franjo, Boštanj ob Savi. 10. Pahole Stanko, Stara vas pri Poljčanah. 11. Steblovnik Ivan, Zavodna pri Celju. 12. Turnšek Roman, Trbovlje. 13. Drekonja Alojzija, Koritnica pri Grahovem, Italija. 14. Kramar Vida, Lož pri Starem trgu. 15. Pristan Ksaverija, Gornji grad. 16. Štebih Mira, Jesenice. 17. Toplak Herma, Celje. 18. Ulaga Katarina, Drobendol nad Laškim. 19. Uranič Ljudmila, Koper, Italija. 20. Zidanšek Sonja, Spodnja Hudinja pri Celju. b) popravni izpit imajo: 1. Feržič Ignac, Radizelj, Slivnica pri Mariboru, iz knjigovodstva. 2. Martun Emil, Retje, Trbovlje, iz nemščine. 3. Musar Viktor, Radeče pri Zidanem mostu, iz trg. računstva. 4. Fišer Vida, Maribor, iz trg. računstva. 5. Hočevar Antonija, Velike Lašče, iz knjigovodstva. 6. Juhart Anica, Sv. Peter v Savinjski dolini, iz ekonom, geografije. 7. Kocmut Milica, Videm, Sv. Jurij ob Ščavnici, iz trg. računstva. 8. Kukovec Ivanka, Čreplje pri Vranskem, iz ekonom, geografije. 9. Presinger Frančiška, Zavodna pri Celju, iz ekonom, geografije. 10. Veber Štefanija, Trnovlje pri Celju, iz trg. dopisja. c) ponavljajo razred: 1. Cajnko Josip, Sv. Lenart pri Beljaku, Avstrija. 2. Perko Karel, Kresnike pri Teharjih. 1. dekliški razred. Razrednik: Beg Dušan, a) razred so dovršili: 1. Arzenšek Erika, Štore pri Celju. 2. Baumgartner Hildegarda, Graz, Avstrija. 3. Breznikar Angela, Orla vas pri Braslovčah. 4. Cerovšek Marija, Sv. Mihael pri Laškem. 5. Čuk Danica, Trst, Italija. 6. Dekleva Josipina, Tremerje, Laško. 7. Herman Emilija, Loke, Trbovlje. 8. Kesel Hilda, Kočevje. 9. Knez Anica, Lahomno, Laško. 10. Kolman Ivana, Št. Vid pri Planini. 11. Mirnik Ljudmila, Lava pri Celju. 12. Pernuš Štefanija, Kokrica pri Kranju. 13. Planteu Klara, Žitara vas, Avstrija. 14. Ručman Zora, Vel. Širje pri Zidanem mostu. 15. Sivka Štefanija, Čr;t pri Celju. 16. Sodič Olga, Trst, Italija. 17. Umnik Elizabeta, Suha pri Kranju. 18. Žagar Lucija, Dobriša vas pri Petrovčah. b) popravni izpit imajo: 1. Brglez Mira, Žiče pri Konjicah, iz trg. računstva. 2. Grilanc Cita, Gorica, Italija, iz knjigovodstva. 3. Jesenik Roza, Dobje pri Dramljah, iz nemščine. 4. Kraupner Marija, Celje, iz trg. računstva. 5. Medved Nada, Ljubljana, iz trg. računstva. 6. Merhar Julijana, Prigorica pri Ribnici, iz nemščine. 7. Plajh Leopoldina, Store pri Celju, iz trg. računstva. 8. Sima Gabrijela, Pekel pri Poljčanah, iz trg. računstva. 9. Stante Terezija, Sv. Jurij ob j. ž., iz nemščine. 10. Zemljič Ivana, Opčine pri Trstu, Italija, iz nemščine. c) ponavljajo razred: 1. Bole Ivana, Račje. 2. Meško Ljudmila, Zavodna pri Celju. II. razred. Razrednik: Fink Konrad. a) razred so dovršili: 1. Babič Stanislav, Velika vas pri Krškem. 2. Cepin Ivan, Bukovžlak pri Celju. 3. Dirmajer Rihard, Graz, Avstrija. 4. Kos Anton, Vojnik pri Celju. 5. Krušič Valter, Celje. 6. Stok Josip, Bubnjarci pri Karlovcu. 7. Zokalj Alojz, Krška vas, Krško. 8. Burger Erna, Radeče pri Zidanem mostu. 9. Cepuš Elizabeta, Poluie pri Celju. 10. Cater Jožefa, Dobrava pri Celju. 11. Ferdič Helena, Wörgl, Avstrija. 12. Gobec Vida, Sv. Jurij ob j. ž. 13. Goričan Slava, Razdel pri Novi cerkvi, Celje. 14. Kaš Štefanija, Vojnik pri Celju. 15. Kosi Pavla, Križevci pri Ljutomeru. 16. Loibner Hedvika, Celje. 17. Marinko Roza, Celje. 18. Oražem Marija, Prigorica pri Ribnici. 19. Pengou Gabrijela, Ormož. 20. Simenko Ida, Zreče pri Konjicah. 21. Šketa Angela, Trnava pri Gomilskem. 22. Švajger Ljudmila, Črnomelj. 23- Vidmajer Marija, Gaberje pri Celju. 24. Zidanšek Milena, Spodnja Hudinja pri Celju. b) popravni izpit imajo: 1. jelen Ivan, Celje, iz stenografije. 2. Mravljak Bogdan, Šoštanj, iz knjigovodstva. 3. Plazar Karel, Hrastnik, iz stenografije. 4. Črepinšek Pavla, Celje, iz knjigovodstva. 5. Fijavž Karolina, Loka pri Št. Janžu na Drav. p., iz trg. računstva. 6. Grobler Katarina, Malenice pri Beljaku, Avstrija, iz nemščine. 7. Hohnjec Zora, Gaberje pri Celju, iz trg. računstva. 8. Pavlič Olga, Studenci pri Mariboru, iz knjigovodstva. 9. Pretner Jožica, Celje, iz knjigovodstva. 10. Vovk Albina, Polje pri Vipavi, Italija, iz trg. računstva. 1. Kesel Alojz, Dolnja Briga pri Kočevju. 2. Kovič Ana, Kresnice pri Litiji. 3. Štravs Ljudmila, Dol pri Hrastniku. 4. Trebše Marija, Radeče pri Zidanem mostu. Privatni izpit za II. razred je položil Fras Ferdinand iz Ptuja. Izpiti so se vršili 28. in 29. avgusta za I. razred ter 30. in 31. avgusta za II. razred. c) ponavljajo razred : XIV. Popravni izpiti za šolsko leto 1933 /34. Opravili so izpit sledeči učenci (ke): iz I. mešanega razreda: 1. Blaško Davorin 2. Kesel Alojz 3. Kovič Anica iz 1. dekliškega razreda: 1. Črepinšek Pavla 2. Fijavž Karolina 3. Štravs Ljudmila 4. Trebše Marija iz II. razreda: 1. Škerl Miloš 2. Stokavnik Marija 3. Vaupotič Ema 4. Vodišek Anica Izpita niso napravili: iz I. meš. razreda: 1. Kopač Josip 2. Krivec Franc iz 1. dekl. razreda: 1. Baumgartner Hildegarda 2. Kramar Vida 3. Prezelj Marija iz II. razreda: 1. Jelen Ivan 2. Krušič Valter 3. Štok Josip 4. Čater Jožefa 5. Umek Olga Uspeh za šolsko leto 1933-34 po končanih popravnih izpitih Razred Skupaj I. 1. II. m. ž. sk. ž. m. sk. m. m. ž. sk. Odličen 1 1 — 1 1 Prav dober .... — 1 1 5 — 3 3 — 9 9 Dober 1 7 8 5 2 5 7 3 17 20 Zadosten 6 1 7 6 1 9 10 7 16 23 Izdelali so 7 9 16 16 3 17 20 10 42 52 Niso izdelali .... 5 2 7 6 3 5 8 8 13 21 Neizprašani .... Izgube pravico šolanja Skupaj 12 11 23 22 6 22 28 18 55 73 XVI. Završni izpit v septembru 1934. Izpit se je vršil po programu, ki ga je odobrilo ministrstvo trgovine in industrije z odlokom I. Br. 647G/N. z dne 17. aprila 1934. K polaganju celotnega izpita so se prijavili 1 kandidat in 5 kandidatinj, skupaj 6. Od prijavljenih kandidatov in kandidatinj so bili vsi pripuščeni k izpitu. Pismeni izpiti so se vršili L, 5., 7., 8. in 9. septembra. Kandidati so dobili sledeče pismene naloge: lz slovenščine: Važnost Donave za mednarodno trgovino. Iz nemščine: Wie wir Geld fortschicken können. (Prevod iz nemščine v slovenščino.) Prevod trgovskega pisma iz slovenščine v nemščino. Iz trgovskega dopisja: Obvestilo banke o izplačilu domicila. Ponudba nakupnega komisijonarja. Prošnja za otvoritev blagovnega akreditiva. Prošnja za namestitev. Iz knjigovodstva: Knjiženje enomesečnega poslovanja in letni zaključek pri industrijskem podjetju poedinca po kumulativni metodi. Iz trgovskega računstva: Zaključek kontokorenta z dvojno obrestno mero po angleškem načinu z diskontiranjem nedospelih postavk. Devizni račun Wien. Preračunavanje paritete zlata med New Yorkom in Londonom. Efektni račun v Ljubljani. K polaganju ustmenega izpita so bili pripuščeni vsi kandidati in kandidatinje. Ustmeni izpiti so se vršili dne 12. septembra 1934. Zavržni izpit so položili z zadostnim uspehom: Stokavnik Marija in Vodišek Anica. Odklonjeni so bili po čl. 33 g) Pravilnika o završnem izpitu s pravico do popravnega izpita v juniju 1935: Škerl Miloš iz trgovskega računstva, Kolenc Brigita iz slovenščine in trg. dopisja, Vaupotič Ema iz knjigovodstva in trg. računstva in Zabukošek Justina iz trg. računstva. XVII. Završni izpiti v juniju 1935. Z razpisom I. Br. 13.758/N z dne 20. aprila 1935 je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo razpored za zaključni izpit. Za svojega odposlanca pri završnem izpitu je imenoval gospod minister trgovine in industrije z rešenjem I. Br. 13.758/N z dne 20. aprila 1935 Dolenca Mateja, direktorja trgovske akademije v p. iz Maribora. Izpraševalni odbor: Predsednik: ministrski odposlanec Dolenec Matej, direktor trg. akademije v p. Podpredsednik: Marinček Fran, direktor. Člani: Ažman Josip, za trg. računstvo, Beg Dušan, za zemljepis in blagoznanstvo, Fink Konrad, za slovenščino in nemščino, Lenasi Konrad, za knjigovodstvo in dopisje. Prijavili so se sledeči kandidati (nje): 1. Babič Stanislav, 13. Ferdič Helena, 2. Čepin Ivan, 14. Kolenc Brigita, 3. Dirmajer Biko, 15. Kosi Pavla, 4. Dolenc Karel, 16. Loibner Hedvika, 5. Fras Ferdinand, 17. Marinko Boza, 6. Kos Anton, 18. Oražem Marija, 7. Krušič Valter, 19. Pengou Gabrijela, 8. Škerl Miloš, 20. Šketa Angela, 9. Štok Josip, 21. Švajger Ljudmila, 10. Žokalj Alojz, 22. Vidmajer Marija, 11. Čepuš Elizabeta, 23. Zabukošek Justina, 12. Čater Jožefa, 24. Zidanšek Milena. K izpitu so bili pripuščeni vsi prijavljeni kandidati(nje). Pismeni izpiti: Pismeni izpiti, ki jih je vodil direktor Marinček Fran, so se vršili 15., 16., 17., 18. in 19. junija. Pismene naloge iz posameznih predmetov so bile: Iz slovenščine (15. junija): Prirodna bogastva naše domovine. Iz nemščine (16. junija): a) prevod iz nemščine v slovenščino: Der Güterbahnhof. — Auf den Geleisen des Fernverkehrs fahren jedoch nicht nur Züge, die Personen befördern, sondern auch solche, die Güter von einem Orte zu anderen zu schaffen haben; man nennt sie Güterzüge. Sie bestehen aus großen und kleinen, offenen und geschlossenen Güterwagen, aus Pack-, Gas-, Kalk-, Petroleum-, Bier-, Langholz-, Möbel-, Kohlen- und anderen Wagen. Sie fahren nicht in die Bahnhöfe für den Personenverkehr, sondern nach den Güterbahnhöfen, die sich in der Nähe jedes großen Bahnhofs befinden. Aber was bringen die Güterzüge zu uns? Sie bringen Waren, Obst, Nahrungsmittel, Erze, IIolz, Kohle, Wolle, Felle, Getränke, Baumaterialien und vieles andere, was die Großstädter zum Leben oder zu ihrer Arbeit brauchen. Diese Waren werden aus den Wagen in die Güterschuppen getragen oder gerollt und dort aufbewahrt, bis sie von den benachrichtigten Eigentümern abgeholt oder von dem Spediteur übernommen und den Adressaten ins Haus gefahren werden. h) prevod iz slovenščine v nemščino: KRANJ, dne 18. junija 1935. Gospod Gregor Hostič, Ljubljana. Z Vašim pismom z dne 10. t. m. avizirana 2 soda firneža sem prejel. Po fakturi bi morala tehtati brutto 452 kg, a tehtata le ■442 kg, toraj 20 kg manj. Ker sta dospela soda nepoškodovana, se blago med potjo ni razlilo, tiči torej pomota le v napačnem fakturiranju. Zato Vam vračam fakturo s prošnjo, da jo popravite in obremenite moj račun za Din 10.126.— per 10' september in ne za Din 10.689.—. S spoštovanjem Faktura. Anton Sagadin. Iz trgovskega dopisja (17. junija). 1. V. Hribar, Maribor, opominja dne 8. junija R. Lenarda, Dravograd, prvič, da mu poravna njegov račun z dne 25. marca v znesku Din 4.500-—, ki je zapadel že dne 25. maja. V svrho poravnave mu prilaga čekovno položnico. 2. Ljubljanska kreditna banka, podružnica Celje, poroča dne 10. junija C. Lorberju, Žalec, da je na njegov dopis z dne 6. junija povzel nanjo F. Markič, Split, Din 8.000-— per 8. september, za katere ga je valuta 5. september v računu obremenila. Hkratu mu pošilja izvleček iz tekočega računa, zaključenega dne 10. junija s saldom Din 30.000 — v njegovo breme, s prošnjo, da saldo nakaže za njen račun Poštni hranilnici, podružnici, Ljubljana. 3. Mehanična tkalnica d. z o. z., Celje, obvešča dne 5. junija spedicijsko tvrdko »Jugoport« d. d., Sušak, da bo došla na njen naslov od tvrdke J. Black, Liverpool, po parniku »Split«, kapitan D. Lasič, fob Liverpool, pošiljka M. T. 20/39 20 bal bombaža bruto 2.200 kg. Prosi jo, da pošiljko prevzame, uvozno ocarini in odpremi na njen naslov po železnici tovorno franko Celje. Prilaga v svrho prevzema in ocarinjenja pošiljke konosement, potrdilo o izvoru blaga in originalno fakturo, za stroške pa zagotavlja, da jih bo nakazala za njen račun Poštni hranilnici, podružnici, Zagreb. 4. I, BabiC, Celje, prosi dne 3. junija tvtdko I. Knez, Ljubljana, sklicuje se na oglas v trgovskem vestniku z istega dne za službo glavnega knjigovodje. Prilaga izpričevalo o zavrSnem izpitu Trgovske Sole v Celju, kot referenco pa navaja svojega sedanjega Sefa g. A. Mastnaka, Celje, pri katerem službuje že pet let, in sicer v začetku kot fakturist, sedaj pa kot dopisnik in pomožni knjigovodja. Iz knjigovodstva (18. junija). Surova bilanca Industrijskega podjetja X. d. d., Celje, z dne 30. novem. 1934. Blagajna.......................Din 670.000 — 600.000- Poštna hranilnica . . . . » 400.000 — 300'000*— Banke...........................» 385.000'- 500 000- Debitorji . . . ..............» 1,420 000-— 80C.000*- Kreditorji..................» 1,100.000- 1,800.000 — Dubiozo.....................» 20.000*— 10.000*— Fabrikacije.................» 1,120000-- 1,250.000’- Fabrikati...................» 1,250.000-- 1,400.000- Surovine....................» 1,200.000-- 800.000-— Pomožni materijal . . . . » 300.000*— 220.000 — Kurivo ........................» 80.000-— 80000*— Premičnine..................» 40-000-— Stroji.................. . . . » 400.000*— Orodje .........................» 120.000*— Nepremičnine................» 400.000*- Plače tehn. osobja in mezde delavcev....................» 250.000'- 250*000*- Prispevki za soc. zavarov. » 30.000*— 30-000*— Poslovni stroški............» 160.000 — 30-000*— Zakoniti rez. fond . . . . » 100.000-— Amortizacija...................» 130.000'— Delkredere rezerva ...» 10.000*— 30.000-— Dividenda 1933 ................» 95'000*— 100.000'- Zguba in dobiCek . . . . » 20.000'— Delniška glavnica . . . . » 1,000.000'— Din 9,450.000*- 9,450.000*- Dec. 1. Izplačilo dividend 1933 Din 4.000.-. „ 3. Prodaja fabrikatov 1. VerbiCu, Ljubljana, franko Ljubljana, za Din 100.000 — valuta 2 meseca. „ 6. I. VerbiC, Ljubljana, sporoča, da je plaCal tovornino pri pošiljki z dne 3. t. m. Din 1.500*-. „ 9. F. Lukiču, Maribor, se pošlje v komisijsko prodajo fabrikatov za Din 60.000.-, franko Maribor. PlaCa se tovornina Din 600.— . „ 10. Izplačilo mezd tovarniškim delavcem Din 10.000.— po odbitku prispevka za socijalno zavarovanje Din 200.—. „ 16. Nakup pomožnega materijala za Din 20.000.— valuta 2 meseca ali per kasa z 2% skontom pri A. Mediču, Zagreb, franko Celje. „ 18. Zamudni dolžnik I. Božič, Laško, se opominja na poravnavo računa ; zaraCuna se mu Din 200. - zamudnih obresti in Din 6.— za stroške opomina. „ 20. Izplačilo mezd tovarniškim delavcem Din 8.000.— po odbitku prispevka za socijalno zavarovanje Din 160.—. „ 23. Z dvomljivim dolžnikom A. Breznikom, Ljubljana, se sklene 50°/0 poravnava. Dolguje Din 10.000.—. Protivrednost nakaže Poštni hranilnici, Bodružnici, Ljubljana. Poštna hranilnica potrjuje prejem nakazila, [pniku A. Mediču, Zagreb, se nakaže po Ljubljanski kreditni banki, podružnici, Celje, Din 20.000.— po odbitku 2% skonta v poravnavo računa za 16. t. m. prejet pomožni materijal. „ 27. Prodaja fabrikatov I. Knezu, Ljubljana, za Din 90.000.— valuta 2 meseca ali per kasa z 2°/0 skontom, franko Ljubljana. „ 29. I. Knez, Ljubljana, poroča, da je plačal za tovornino pri pošiljki z dne 27. t. m. Din 1.000.— , ostanek pa je nakazal po poštni hranilnici, podružnici, Ljubljana, po odbitku 2°/0 skonta. „ 30. Poštna hranilnica, podružnica, Ljubljana, potrjuje prejem nakazila I. Kneza, Ljubljana, F. Lukič, Maribor, pošilja prodajni račun, po katerem dolguje Din 40.000.— valuta 2 meseca. V delno poravnavo pošilja menico Din 15.000.— per 2 meseca. Dec. 31. Izplačilo mezd tovarniškim delavcem In plač tehniškemu osobju Din 18.000.— po odbitku prispevka za socijalno zavarovanje Din 360.—. Izplačilo plač pisarniškemu osobju Din 12.000.— in prispevkov sa socijalno zavarovanje Din 2.160.—. Tehnično vodstvo poroča, da se je oddalo v decembru v izdelavo surovin za Din 100.000.—, pomožnega materijala za Din 20.000.—, kuriva za Din 2.000.—, skladišče pa je sprejelo gotovih izdelkov za Din 150.000.—. Napraviti je letni zaključek po kalkulativni metodi. Odpisati je direktno pri premičninah 30/0 +1 °/0, pri strojih 12°/0. Za naknadne izgube pri debitorjih je dotirati 2°/0 od vrednosti prodanih fabrikatov. Upoštevati je vnaprej plačane plače pisarniškemu osobju Din 12.000.—, dolg na davku Din 10.000.—, bančne obresti Din 4.500.—. V zalogi je gotovega izdelka za Din 230,000.—, v konsignaciji za Din 40.000.—, v izdelavi za Din 15.000.—, surovin za Din 295.000.—, pomožnega materijala za Din 78.000.—, kuriva za Din 2.000.—. Nalogo je izdelati v amerikanskem žurnalu. Napraviti je končni inventar. 1. Debet: blago Iz trgovskega računstva (19. junija). Kredit: 31. 12. . . . . Din 3.500.- 7. 3. . . • • JI 1.99950 15. 5. . . • • 1» 2.32525 25. 6 899*25 12. 8. . . • • || 1.789- - 5. 9. . . • • II 2.160*- 14 5. . . 800-— fco fco n »» per 24. 1. 28. 2. 29. 4. 17. 5. 9. 7. 18. 9. 28. 6. Din 2.450.— „ 2.16950 „ 1.899-75 „ 3.000-„ 999 50 „ 2.150-25 „ 1.435- Kontokorent je izračunati po nemSkem načinu s prenosom pozneje dospe-lih postavk. Obrestna mera 6S/S °/o — 4'/a °/0) stroSki Din 35.50, '/s °/o provizija, parska izravnava. Zaključek 30. 6., meseci kalendarično. 2. Zagreb prodaja Sl. m. 4 zaključke, 6.000*— nominale ter 4 komade 7°/0 investicijskega posojila.........a 82 25 4°/0 založnic Prve hrvatske Stedion.. » 62-— 7°/0 založnic Drž. hipotekarne banke » 74'— 6°/0 begluSkih obligacij.................» 64 50 delnic Narodne banke..................» 5.900* — » Priv. Agrarne banke...............» 223-50 » Trbovelj, premogokopne družbe » 210-— » Kranjske industrijske družbe . . » 136 — » Ruše..............................» 78*— 3. Po nalogu Beograda kupi pariški juvelir 20. VI. 3*5 kg zlata čistine 900 po 2.350 prime. V poravnavo svoje terjatve traslra istega dne na Beograd devizo Rer 7.9 ter sl pri tem zaračuna 2°/0 provizije, ‘/j°/0 kurtaže in Prs 150-— stroSkov. [a kateri znesek se glasi deviza, če Pariz notira devizo Beograd 42*50 pri 6°/0 diskontu ? 4. Izraziti je metrični uspeh žetve 18 na angleSki, amerikanski in ruski način. Na seji izpraševalnega odbora po čl. 23. Pravilnika, ki se je vršila dne 12. junija 1935. se je ugotovilo, da so vsi kandidati (nje) prlpuščeni k ustnemu izpitu. Tej seji in ustnim izpitom, ki so se vršili 22., 24., 25. in 26. junija je predsedoval gospod ministrski odposlanec Dolenc Matej. Po uspehih pismenega in ustnega izpita je zdelalo s prav dobrim uspehom 6 kandidatinj, z dobrim uspehom 6 kandidatov in 6 kandidatinj, skupaj 12, z zadostnim uspehom 1 kandidat ln 1 kandidatinja, skupaj 2. Odklonjeni so bili s pravico do polaganja popravnega završnega izpita v septemberskem roku 1935 3 kandidati in 1 kandidatinja, skupaj 4. / Seznam kandidatov (inj), ki so položili završni izpit v juniju 1935. Tek. St. Ime Čas in kraj rojstva Ime, poklic in bivališče očeta (matere) Uspeh pri završnem izpitu '■! i Babič Stanislav 28. februarja 1918 v Veliki vasi p. Krškem. Franc, posestnik v Vel. vasi pri Krškem dober 2. I Čepin Ivan 3. avgusta 1917 v ' Bukovžlaku p. Celju. Ivan, poslovodja v Brodu na Savi dober 3. Dirmajer Rihard 14. oktobra 1917 v Grazu, Avstrija. Bruno, uprav, mate-rijala v Hrastniku dober 4. Fras Ferdinand S 5. marca 1909 v Ptuju. Ferdinand, posojil, tajnik v Ptuju dober 5. Krušič Valter 27. decembra 1914 v Celju. Helena, kavarnarka v Celju dober 6. Škerl Miloš 17. maja 1915 v Ajdovščini, Italija. Marija, kuharica v Celju zadosten 7. Štok Josip 30. avgusta 1917 v Bubnjarcih (Karlovac) Josip, želez ičar v Celju dober 8. Cepuš Elizabeta 18. oktobra 1918 v Polulah pri Celju. Ja ez, železničar v Laškem prav dober 9. Čater Jožefa 24. januarja 1916 v Dobravi pri Celju. Blaž, posestnik v Dobravi pri Celju prav dober 10. Ferdič Helena 16. junija 1918 v Wörglu, Avstrija. Ignac, železničar v Celju prav dober 11. Kolenc Brigita 22. septembra 1917 v Celju. Adolf, kontorist v Celju dober 12. Kosi Pavla 6. jan. 1920 v Križevcih pri Ljutomeru. Jožef, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru dober 13. Loibner Hedvika 31. marca 1918 v Celju. Karel, trgovec v Celju prav dober 14. Marinko Roza 21. avgusta 1918 v Celju. Marija, služkinja v Zagrebu dober 15. Oražem Marija 15. oktobra 1918 v Prigorici p. Ribnici. Ivan, posestn. v Prigorici pri Ribnici dober 16. Šketa Angela 19. marca 1917 v Trnavi p. Gomilskem. Jožef, poses. v Trnavi pri Gomilskem dober 17. Švajger Ljudmila 18. julija 1918 v Črnomlju. Franc, davkar v p. v Novem mestu prav dober 18. Vidmajer Marija 1. septembra 1917 v Gaberju pri Celju Franc, pošt. podurad. v Celju dober 19. Zabukošek Justina 15. marca 1917 v Celju. Maks, kroj. mojster v Celju zadosten 20. Zidanšek Milena 27. jan. 1918 v Spod. Hudinji pri Celju. Frančiška, trg. v Sp. Hudinji pri Celju prav dober Statistika dijakov za šolsko leto 1934-35. R a z r e d i Skupno l. »•I II. m. ž. | sk. ž. m. 1 Ž. | sk. m. ž. sk. 1. Število : vpisanih: ačetkom šol. leta . . 19 15 34 36 12 27 39 31 78 109 ekom » » . . - - — — — — — — — — od teh je t )ilo : novincev . . . 16 12 28 32 | 8 26 34 24 70 94 ponavljalcev 3 3 6 4 1 4 1 5 7 8 15 Vseh je bilo vpisanih 19 15 34 36 | 12 27 39 31 78 109 Izstopili so : radi bolezni . . . | odpuščeni po čl. 44, — t. 6 Pravilnika . odpuščeni po § 31 zak. o sr. trg. šol. 1 1 1 1 1 2 1 3 umrli — prestop, v drug zav. — — opustili šolanje . . 1 — 1 ö 1 — — — 1 5 6 Vseh je izstopilo 2 — 2 1 6| 1 — 1 3 6 9 Koncem Sol. leta je ostalo . . 17 15 32 | 30 | 11 27 38 28 72 100 2. Starost: Rojeni leta 1913 — — » » 1914 — — — — 2 — 2 2 — 2 » » 1915 2 - 2 — — — — 2 — 2 1916 8 1 9 ! 4 — 7 7 8 12 20 1917 1 3 4 6 5 6 11 6 15 21 » » 1918 2 4 6 7 j 4 13 17 6 24 30 » » 1919 4 6 10 9 — — — 4 15 19 » » 1920 — 1 1 4 — 1 1 -- 6 6 Skupaj 17 15 32 | 30 | 11 27 38 28 72 100 3. Narodnost: Jugoslovani 17 15 32 29 10 27 37 27 71 98 Nemci . . — — — 1 | 1 — 1 1 1 2 Skupaj .... 17 15 32 30 j 11 27 38 28 72 100 4. Vera: rim. katoliška 17 15 32 30 1 11 27 38 28 72 100 5. Starši dijakov so: i javni nameščenci 7 3 10 9 3 7 10 10 19 29 upokojenci 2 3 5 2 1 4 5 3 9 12 a) posestniki . . . 1 4 5 «1 3 5 8 4 r/ 21 poljedelci b) najemniki . . . — j — | c) uslužb. in dnin. industrij, in obrtn. a) podjetniki . . . 1 — 1 2 1 2 3 2 4 6 b) uradniki . . . 1 3 4 4 1 — 1 2 7 9 c) delavci . . . . 1 — 1 2 2 1 3 3 3 6 a) samostojni . . 1 2 3 I — 4 4 1 7 8 trgovci < b) uradniki . . . ■- — 1 1 — 1 1 c) pomočniki . . a) samostojni . . 1 — 1 — — 1 1 1 1 ‘2 poklici b) pisar, osobje . , c) delavci . . . 1 1 1 1 1 1 2 3 zasebniki . 1 — 1 1 1 — 1 1 1 2 3 Skupaj | 17 15 32 30 11 27 38 28 72 100 Razredi Skupno I. 1.1 II. m. ž. sk. | 2.| m. ž. sk. 1 m. ž. sk. 6. Starši stanujejo: v Celju 4 4 8 3 5 8 7 18 25 v celjskem srezu ....... 4 7 11 8 2 13 15 6 28 34 v ostalih krajih Drav. banovine . 9 4 13 12 1 6 8 14 15 24 39 v Savski banovini — — — 1 — 1 1 2 2 v tujih državah — — — — — — — Skupno 17 15 32 || 30 11 27 38 28 72 100 7. Uspeh koncem Sol. leta: odliCen — 1 1 1 — — — 2 2 prav dober 2 3 5 41 - 4 4 2 11 13 dober 4 2 6 5 2 7 9 6 14 20 zadosten 6 2 8 8 5 6 11 11 17 27 izdelali so 12 8 20 18 7 17 24 1 19 43 62 razredne izpite imajo — — — — — — | — — — popravne izpite imajo 3 7 10 10 3 7 10 1 6 24 30 niso izdelali 2 — 2 2 1 3 4 3 5 8 izgube pravico Šolanja .... — — — — — | - — — Skupno 17 15 32 || 30 11 27 38 | 28 72 100 XIX. Naznanilo za šolsko leto 1935-36. Vpisovanje za šolsko leto 1935/36 bo v dneh 1., 2. in 3. septembra 1935, vsakokrat od 8.—11. V I. razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom in nimajo več nego 17 let. Učenci(ke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj nego 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kraljevske banske uprave. Učenci(ke), ki so dovršili štiri razrede srednje ali njej podobne šole v inozemstvu, se smejo vpisati, če opravijo dopolnilni izpit. Dopolnilni izpit polagajo na predlog direktorja z odobritvijo min. trgovine in industrije iz onih predmetov, katerih se niso učili ali katerih so se učili v manjšem obsegu. Učenci(ke), ki so izgubili pravico do rednega šolanja na srednji šoli, se ne morejo vpisati kot redni učenci. V II. razred se vpisujejo učenci(ke), ki so Uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci(ke), ki so dovršili I. razred na drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja šole, na kateri so bili preje vpisani. Učenci(ke), ki so obiskovali srednjo trgovsko šolo v inozemstvu, se smejo sprejeti po odobritvi ministrstva za trgovino in industrijo ali banske uprave v drugi razred, če opravijo dopolnilni izpit iz predmetov, katerih se niso učili, ali ki so se jih učili v manjšem obsegu. Učenci(ke), ki so pohajali trgovske pomorske akademjie, morejo prestopiti v dvorazr. trgov, šolo, ako položijo dopolnilni izpit. K vpisovanja je prenesti: a) Rojstni list. b) Šolsko izpričevalo (za prvi vpis v prvi razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljalci in za II. razred zadnje letno izpričevalo). c) Prijavo v 2 izvodih, lično izpolnjenih, eden izvod taksiran s kolkom Din 50.—. (Prijave se dobe pri šol. slugi po Din 0.50 komad.) č) Potrdilo pristojnega davčnega oblastva o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca(ke), če je temu davek predpisan. Ako so starši državni ali samoupravni (banovinski, občinski) uslužbenci, ki se jim predpisuje davek le od njih službenih prejemkov, jim izda to potrdilo urad, kjer prejemajo phačo. Če je tem uslužbencem predpisan davek tudi na kakšni drugi davčni osnovi, morajo predložiti tudi potrdilo davčnega urada. Prošnje in potrdila o višini davka so zavezane taksi iz tar. post. 1., 3. in 4. taksne tarife (Din 5.— in 20.—). Šolnina, ki jo odmeri ravnateljstvo šole po skupnem davku po tar. post. 318 a, II. skupina, se plača takoj ob vpisu za vse šolsko leto. d) Prispevek Din 20.— za šolsko leto po § 29. zakona o zdravstveni zaščiti učencev. Učenci(ke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo. Naknadni vpis odobruje do 20. septembra direktor šole, ministrstvo za trgovino in industrijo ali banska uprava pa najdalje do 10. oktobra. Po tem roku se ne more noben učenec več vpisati. Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili 28. in 29. avgusta za prvi ter 30. in 31. avgusta 1935 za drugi razred. Podroben razpored bo objavljen na razglasni deski. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z Din 5.— in Din 10'. — in jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1935, Završni izpit v septembru 1935 se bo vršil: pismeni v času od 4.—9. septembra, ustni pa se prične 12. septembra 1935. Prošnje za zaključni izpit je vložiti kolkovane z Din 5.— pri ravnateljstvu do 3. septembra. šolsko leto 1935/36 se prične 15. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob 8. Učenci (ke) se zberejo v šoli, odkoder odidejo skupno v cerkev. Po opravljeni službi božji se vrnejo zopet v šolo, kjer se jim razglasi urnik in disciplinski predpisi. Dne 16. septembra se prične redni pouk. Ugodnosti absolventov dvorazr. trgov. šol. Izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazr. trg. šoli nudi po čl. 2 pravilnika ministrstva trgovine in industrije II. br. 13.1850/n (Služb, novine kralj. Jugoslavije z dne 15. maja 1934, št. 111/XXVIII./274) in § 19 zakona o obrtih (Služb, nov. kralj. Jugoslavije z dne 9- novembra 1934, št. 262/LXXXI/558) dokaz popolne izobrazbe za samostojno izvrševanje trgovinskega obrta. Nadomešča tedaj učno dobo in pomočniško zaposlitev v trgovini. Absolventi dvorazr. trg. šol uživajo po čl. 49. toč. 2., čl. 132. toč. 2. in čl. 129. toč. 4. zakona o izpremembali in dopolnitvah zakona o ustrojstvu vojske in mornarice z dne (i. sept. 1929, Dj. št. 36.400 (Služb, list kos 2. z dne 8. januarja 1932) ugodnost 9-mesečne voj. službe v stalnem kadru (dijaški rok) po čl. 32., 95. in 96. zakona o ustrojstvu vojske. Prestop v trgovsko akademijo. Učenci(ke), ki so dovršili dvo-razredno trg. šolo in položili zaključni izpit, lahko prestopijo na osnovi § 5. zakona o srednjih, trg. šolah v III. razred trg. akademije, ako položijo po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. Br. 24.287/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avg. 1932) predpisani dopolnilni izpit. Ta določba daje učencem(kam) dvorazr. trg. šol ugodnost da morejo po dovršeni dvorazr. trg. šoli brez vsake izgube časa nadaljevati študije na trg. akademiji. Zlasti važna je ta določba za starše iz Celja in bližnje okolice, ki hočejo nuditi svojim sinovom in hčerkam višjo trgovsko izobrazbo. Njih otroci morejo študirati dve leti pod domačim nadzorstvom in ob manjših stroških, nato pa lahko nadaljujejo študije na trg. akademiji in, ko so to dovršili, tudi na Ekonomsko-komercijalni visoki šoli v Zagrebu ali drugi trgovski visoki šoli. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno na osnovi § 47. in 48. zakona o srednjih trgovinskih šolah po pravilniku ministrstva trgovine in industrije I. br. 23.460/N (Služb, list kos 66. z dne 20. avg. 1932) na srednjih trgovinskih šolah samo osebam, starejšim od 19 let: a) ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah; b) ki niso zaposlene v pridobitnih podjetjih in napravah, pa so bile prej redni učenci(ke) srednje trgovinske šole, a so redno šolanje prekinile. Ravnateljstvo. KflZälOt Stran I. Predavanja na šolskih proslavah..................................7 II. Stanje učnega osobja......................................... 11 III. Letopis za šolsko leto 1934/35.................................11 IV. Seznam učnjih knjig, uporabljanih v šolskem letu 1934/35 . 15 V. Pismene naloge................................................ 16 VI. Stanje kabinetov in knjižnic................................... 17 VII. Društvo »Sola in dom«...........................................17 VIII. Dijaška udruženja : a) Zavodno udruženje »Korotan« .................................18 b) 132. podružnica Ferijalnega Saveza ... 19 c) Podmladek Jadranske straže...................................19 č) Podmladek Rdečega križa.................................... 19 IX. Šolski sklad....................................................19 X. Ekonom, združenje za štedenje in kredit.........................20 XI. Poučne ekskurzije...............................................21 XII. Zdravstveno stanje učencev......................................23 XIII. Seznam gojencev(k) koncem šolskega leta 1934/35 .... 23 XIV. Popravni izpit za šolsko leto 1933/34 ......................... 26 XV. Uspeh za šolsko leto 1933/34 po končanih popravnih izpitih . 27 XVI. Završni izpit v septembru 1934 27 XVII. Završni izpit v juniju 1935 28 XVIII. Statistika dijakov za šolsko leto 1934/35 .................... 33 XIX. Naznanilo za šolsko leto 1935/36 .............................. 34 * *' * 1 , i ’; ‘ *; 41 i 4f‘ < ■ 11 , . , , - *t . . / 1 \t „ ,. •’ ■' « .. .‘ - l 'u/' 'v'i-.:;v..1 ■.•.■■.■ ' ' ■'■■>; ' ■ \h ' ’’ i • ■' .'Af.-i.iiv viHt xi sr(■ •:': SÄfSliM:? {'rvWv'.Ä ■ .h.:;...;4. V. •:. .............................Mtoi..., , ..i- . )U ''jv -•'. V- ’" ,*:■'■ :-'vl' v: '■■" n» 4 ( J 1 t In, t*h ’’ Slll!ll!i®!li lllll *v , ** \ ; : «v ’ . ' 1 til " * v . ..,- ..."'. S,|::' ?»'i.,., ...,, .? .. iS ' .tf . Ä' te1; 'k ^ {.>Jt ‘.'- ‘j1.1 •"'■.,; ■■:'.! Jfef-.r« ' m, S i i -y-*:- ';■/ ■*.•:t . .ft-'*'icv ,*•'•'. t ■. ■■.:*.=+.;' •' s s S ' - > 1 '$ “;• L <-;• - ■. • •,.«'* :-.• ■ r-.y; ?<* v^ vMa -vV.'.-,i:*. .. • , • . ,f> •" v4 * XV i- /{M WM lij I :i -*' t u j s1 !'i '"I Spi .. •'i ............... >-:■■. ; “ '■' 1 ' >' 1 I * ■• ' ■. ;, ;.s *■ i 'i Sl i i & 'f* ■ ■ i v>’ ' ■» • ';:«K o,.- .v* '■".. ■ :•;*•• ' •■•: " ‘:>^V. .... .; \«k' T?1; •.:■■,■.* ■'.■ ■ .-■ - W;k\. • ‘ • • - .. : '?«:a m^$wn ->■' 4U. '^v^'v ;■■".' ' •'" :•' ^ V-.— ■’ ■•■'"'■■ J"'v > • - ^ ;:;'¥: ■ IW:" ■■ ’ ■:'. hji ■■ 'ii$: ,' ' ■ ■ . ‘ ' ; ■' •• ' v •' f1 • ..., ,■- \ • , ' .V; •'. < 1 * ' .,: 't I FVr&f vW* 'm£y?! W" *\'\r '/\ ‘ '*' '' »i*i :’"l ■■- ;'. r. , ."iV V ■ ■■;■■■ '■ .■■■■■■■ 'v V ^ W-:.:.. X: ,'■■:■ "S"V. 1 m v ... „t., * >»f' '*w' ’,; t,, t ■ . !*:?';• 'V ' ■••■■ :. .VSH.V:-. • . ,. • >■:■ ■■■■^.iVC- ;§!r:;:'S":.; ;,:-r.'-v. ::,'>#'%>„ :: ' , «m i ' ; * : f. i . Ml h ' 9, / , ■ f"- -*4 ; -v,; ;„. ruf. ■■■■■IHII... I -Jmm * 'v I«’ -l.< C>M I ^jri'flU * ,L< i "U 1 /' l4 "»•’ #f, Ä / J»'- ;■ . " ■ . :s kl‘r 1 . r : ,'% - V i I,; 1;. i' T™ ‘ «I , 4#« (• »n mi* . iw ar*' A» ’lLtiiRBR* V k‘ '1 # Ä&S f * '|! '•.. ., .: i.f. ■ ... ^ .; '. ■ . W Ü? 1 'l ''i,: HRPRkh •,Vv.K.- •■>'; : .; / p. . :■ -W *■,%+>■■ ■.. ,7V.;: ' ; MtW? '■