Stran 10 VRTEC Leto 49 Savlova pot v Damask. Jezdi u Damask iz Jeruzalema Sauel Taržan.i jezdi z njim srd, ki muči in žgi ga noč in dan, da iztrebljen učenceu Kristovih ves bode zbor. — Pot najdaljšo šel Saoe/, najhujši preslal bi napor, da le narod spel ves bi dajal Jahvelu2 časl, Njemu, hi je njegova vso slava, moč in oblast. Jezdt s tovariši Saue/. Ko polnoč obraz mu mračan: skrb za Jehooe čast teil ga noč in dan; le o/to mu, ko ie na zopodu se bllska, gori. Koitji drtte ko ueter, ki čez puščauo beži. Molk. Le kopila pojd. Vmes Saoel sl gouori: »Ti, ki po morju hodiS, neba obok driiš, Ti, ki o blisku iiuiš, ki o gromu nam gouoriš, Ti, ki si šel pred očeli u ognju med zidi morja, Ti, ki pod Tvojim korakom drhlela puščaoa je usa — soj še sedaj morjč, puščava in stednja pot poje in uriska o spominu: ,,Tod šel je Gospod Sabaot!" — Ti, ki pred Tabo nihče nikoli še ni obslal, Ti, ki nasprotnike ose o dan srda si v prah poteplal — kljubovali li mogel Ti je faraon 7 Amolek kaj bil pred Tabo, kaj Asur, kaj Babtlon? — Tebe naj zasramujc peščica teh Ijudi, pekla izrodek, ko sebi otrok nebes se zdi ? Stri jih z mojo slabolno roko, pomandraj jih o prab, da bo prevzel Tooje IJudsluo trepei in oelik strah, da drhli osah Tooje sueto ime spel slooi - jaz pa, zadnji tooj hlapec, naj služim do konco Ti dni!" Konji hil4 ko plice. Saulu preleno. »Naprejl" Pšica iz loko asurskega ne leli hitrej. Mrak na licih, na uslih, obruih Soolu olsi, /e u očeh mu, ko bliski o polnoči, gori. ' Doma Iz Tarza v Mall Azlji. 3 Johve. Jehooa = Bog. Seoe je judonski in Itrščonski Bog eden in is/i. Vendai^ si mislimo Jehooo, Boffa slarego testamenfa. Boffa oslrosti, ttt je rehel: nZob za zob, hri zfl feri. Zlvljenje za iivljenje." Bog krisljanov po nam je /e botj Bog usmiljenja, ki je govoril: »Ljubite svoje scvražnike." Torej je bila Saolova pot Iz Jeruzalema u Domash pol od Boga oslrosti in srda k Bogu Ijubeznl. Preganjalec uSenceu Kristooih Je sam poslal Krisfou učenec. Leto 49 VRTEC Strm 11 Že i> daljavi rase iz zemfje Damaska obzid, kar se usfaui pod Sautom konj ko u zemljo pribit, hip samd - po se z diujim rezgetom v višino povzpne. Saoel poozpne se o sedlu, k očem si pritisne roke: Glej, oes suel pred njim od neba do zemlje gori, huje, ko kadar skoz noč najčrnejšo blisk zaplamli. [n ko da v hipu zadel ga premočne rokš je zamah, s sedla moč ga neoidna vrle o pocestni prah. Gfas pred n/im: nHO Savel, kaj zoper mene besniš?"" Sauel, drhleč oes: »Kdo si, gospod moj, ki govoriš?" »nJezus Krisl. ki li se zoper njega boriš."" Saoel v trepetu se uzradosti: ,,Gospod, o povej, kaj naj slorim 7 In pot, ki Jo hodim naj, razodej!" ,,/di i> Damaskl Pri )udi izoedel boš, kaj naj sloriš — Sauel, izuolil sem le, da za moje ime Irpiš."" Vstane SaoeL »Slep /" Spremljahi mu dajo roke, Vedejo v mesto ga. Moli lam Sauel do tretjega dne, da Ananija mu z 602/0 močjo oči spef odpre. Tak je Sauel iz Tarza od Jahvela k Bogu prišel, h Krislu Gospodu, da zanj bo boril se, do smrti trpel.