101. številka. Ljubljana, sredo 3. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja \sak dan tzvzemSi ponedeljke in dnevo po praznicih, ter velja po pošti prejemali za avatro-oserske dežele za celo leto 16 jrld., za pol luta 8 gld.. za četrt leta 4 jrld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 k'«-, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na aom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Solahin za mjake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti projeman za četrt leta 3 g\d. — Za oznanila se plačuje do _ . . . . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. lJopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—M pole* gledališča v „zvezdi". O p r a v u i s t v o, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Proti sedanjej vladi je na zadnjem moravskem deželnem zboru govoril poslanec dr. Pražak tako-le: Na čelu naše države je taka vlada, katera ve in je o tem prepričana, da zaupanja večine ljudstva ne uživa, taka vlada, katera je drznila se v državnem zboru po nekovim svojih somišljencev zastopnikom mnozih avstrijskih narodov povedati svojo izpoved na vsa usta, da tudi ona dobro ve, da ne uživa zaupanja, da vlada, katera se ravno s tem povzdiguje, da ona zaupanje teh narodov avstrijskih ne uživa. „Nečem se dahe v to spuščati. Jaz menim, da vsak, kateri v tem razmerji kaj premi.šljujo, mora do prepričanja priti, da na tem začetem potu nij mogoče dalje priti; da vsak, kateri tudi nij hotel verjeti, končno mora uvideti, da centralistična sistema vedno večje davke pro-uzročuje; da bi tudi potem po zmiroin večjih stroških hrepenela, ko bi na državnem krmilu stali možje, kateri bi po mogočnosti hoteli varčni biti, da je nemogoče, v državi, katera obstoji iz tako različnih delov, posamezne dežele in narode uniformirati. „Proti temu bi se mi pa moglo ugovarjati: „Ker je z idejo centralizma kaka druga velika ideja v zvezi, zavoljo tega se ne sme ozirati na materijalnu koristi.u „ Vprašam pak, gospoda moja, ali je v istini s tem sistemom kaka višja, kaka idealna misel v zvezi, katera bi zahtevala njegov obstanek? Vlada, katera javno v državnem zboru svojo zastavo razobeša, ne bi se mogla v normalnih razmerah v Avstriji, v državi raznih narodov, ni jeden dan vzdržavati. Kaj pak je storila ta država? Ona trobi po vsem svetu po svojih plačanih glasilih, da je v najintim- Karadžić—Kopitar. Iz Peterbnrga [Izv. dop.] Saukt-Peterbuški oddel „ Slavjanskago blagotvoriteljnago komiteta" izdal je pred dvema mescema zbornik izbranih spisov zna-menitejših, sedanjih ruskih pisateljev pod napisom: „Bratskoj a pomočj postradavšim se-mejstvam Bosniji i Gercogovini — St. Peter-burg, 187G.tt (404 str. vel. osm.) Mej spisi v prelepem, a tudi impozantnom zborniku, iz katerih je večina prezanimiva, je tudi spis znanega ruskega slavista, st. peterburškega vsoučeliščnega profesorja — Izmajla Ivanoviča Sreznjevskegaz nad p is o m :„ Vuk Ste-fanovič Karadžić, očerk biografičeskij i biblio-grahčeskij." Ta precej obzirni (od 33G do 3G7 str.) spis za vas Slovence nij samo zanimiv, ker ste blizki sosedi slavjanskega ple- nejših razmerah s stranko, katerej je služiti obljubila. „V normalnih, zdravih razmerah bila bi pri nas taka vlada vsakako nemogoča, in ravno okoliščina, da je še mogoča, omočuje jo ab-normiteta naših razmer. Povsodi vidimo to nenaravo sedanjih razmer. „Preiskavajte v knjigah avstrijske zgodovine. Nij-li več kot stoletna tradicija Avstrije, da se temelji in položaj avstrijske države mora na obalih jadrijanskega morja utrditi, da je potrebno simpatije onih narodov ohraniti, kateri se sedaj v Turčiji tlačijo do obupanja. „Sedanja vlada je pa državo osi oparila za vse simpatije in za vse zgodovinske reminiscence teh sorodnih narodov; ona se je pregrešila proti vsacemu temelju huma-nitetnem. nJaz menim, da ta vlada more dospeti do ugodne razprave z Ogri — po mojem, mnenji se jej bode tudi faktično posrečilo. AH kako ? Izvršilo se bode na ta način, kakor leta 1867, namreč na stroškeavstrijskih narodov, na stroške materialnega blagostanja, kateri je zadnje leta tako zelo trpel. „Ta nagodba zadobi morebiti tudi po-trjenje državnega zbora in sicer na jednak način in z istimi sredstvi, s katerimi se je ustvaril leta 18G7 dualizem. „Ako se tedaj taka nagodba, katera ne zadovoljuje vsem narodom dovrši, kakovi bodo nasledki? Te, jaz mislim, da vsak pozna, komur so sploh znane avstrijske razmere. Ako tedaj vlada ne uživa zaupanja avstrijskih narodov; ako jej tudi svoja lastna stranka ne zaupa; če se je tudi pokazal dualizem in centralizem kot razdejalen, potem ne ostaje nič druzega, nego sistem na kak način prenarediti, da se vsi narodi avstrijski mena, kateremu spada imenovani pisatelj s svojo, pa ne z vso slavo; no on je za vas za to, zanimivejši, ker se o njem govori i o vašem učenjaku, do sedaj žalibog še premalo poznanem, i za to tudi premalo poštovanem — o Kopitaru. No spis nij samo zanimiv, ampak je tudi važen; kajti on odpira bodočemu ži-votopiscu Kopitara še premalo znane strani pokojnika: Koliko se je ta moral truditi, da j e v prostem Srbu, k m e t s k e m Vuku probudil onega Vuka, kateri je p re rodil vso srbsko književnost i raz delil j o na dvev 8 liki, takorazlični epohi. Pa mej ovirami, zbog katerih ta zbornik*) *) „Brntskaja pomor" ne spada k onim zbornikom „Slavjanskega komiteta," katere Izdaja kuk svoj žurnal i jih polni spisi različnih slavjanskih pisateljev; glede teh se mi je posrečilo sprositi, du se bodo pošiljali v Slovenijo v eetirih eksemplarih — Ljubljana, Gorica, Celovec i Gradec — et caputrei: z as t o nj. udeležujejo razprav in da se potem vsi narodi zadovoljijo. V tej meri, v katerej se bode taka nagodba z Ogri in narodi dosegla, v istej meri se bodo potem naše razmere v državi in posameznih deželah /.boljšale. „Se li pa ne posreći zadovoljitev narodov avstrijskih, potem sem jaz prepričan, da bode ves trud za urejenje državnih zadev in vse naše hrepenenje in trudenje, da bi šte-dili, da bi pri deželnih dokladih štedili, prazno delo". Jugoslovansko bojišče. Pražka „Politik" od 28. t. m. prinaša sledeče pismo: „Slavno uredništvo! Po svojej darežljivosti obče znani češki narod vaš je doslej mnogo storil za podporo v Dalmacijo pribeglih Hercegovincev, za ubla-ženje bolečin starcev in sirot. Češki narod je s pokazano bratovsko ljubeznijo ustanovil si lep spomenik v srcu mučeniškega naroda. Ali so potrebe velike. Kakor veste, vstanek je v Bosni zavzel velike razmere. Ob enem raste od dne do dne število beguncev. Gorke prošnje ža pomoč prihajajo od vseh stranij središnjemu odbora v Zadru. V tacih okoliščinah je treba, da bratje Slovani z novimi žrtvami p rite k o v pomoč bednim vsta-šem, ker Turki delajo sedaj poslednji obupni svoj korak, da upotrebivši vse sile po-tlače kristijane. S tega vas prosim, da ponovite poziv na češke rodoljube, da bi ovi nove prinose na oltar slovanske vzajemnosti položili, ter s tem načinom ljudstvu mučenikov pomogli. V Zadru 18. apr. 187G. Dr. M. Klaie." (Ta poziv isto tako velja Slovencem. S tega je naš ljubljanski odbor za milodare pri- more biti i v jednem eksemplaru ne uvidi Slovenije, je tudi ta, da mu je cena radi blagodejnega namena nenavadno visoka — 3 rub. = na blizu 5 fl. Zavoljo tega vam jaz soob-ščujem v blizkem prevodu vsa mesta, katera zadevajo vašega rojaka: Na vprašanje *) Srez-njevskega, kako je Vuk postal pisatelj, poslednji odgovarja pag 344: „Ej, jaz tako mislim. Poglej! brez te berglje, brez mojo žene predobre, i brez plemenitega Kopitarja ne bil bi jaz pisatelj; a moje nagnenje k popotovanju jo vsemu temu pomagalo." Razjasniv prva dva uzroka svojega pisa-teljstva Vuk nadaljuje pag. 344: A glavni uzrok, da sem jaz postal pisatelj na vselej ostane Kopitar. V tem obziru se mu jaz imam zahvaliti, če ne za vse, vsaj za mnogo, za premnogo. Mora skusiti se tako, kakor sem skusil jaz tega, zares plemenitega človeka, *) Spis ima tam pa tam formo živega rrazgovora. St. beglim iz Hercegovine in Bosne, poslal pred-včeranjem zadnje nabranih 300 gld. središnjemu odboru v Zader. Slovenski odbor v Ljubljani sprejema i dalje milodare. Ponovite jih Slovenci, ki kolikaj morete.) Turkom se je posrečilo Nikšić z živežem preskrbeti. Ker so bili v tolikej večini, prodrli so noter, a sedaj bode gotovo zopet mnogi iz mej njih padel od vstaške puške, ko bodo šli nazaj. Boj je moral v Dugi in pred Nikši-ćem hud biti, ker iz črne gore se javlja, da je bila v soboto vsa dolina v dimu od streljanja. Sicer to nij nobena materijalna zmaga, če vstaši nijso mogli Turkom ubraniti živež v Nikšić prinesti. Čudom se je bilo čuditi, da so to tako dolgo zadržavali. Nikšić za vstaše tudi nema nobene važnosti in se gotovo nijso posebno mučili zanj. Oni nemajo velicih kanon ne bili bi ga mogli držati, ko bi ga bili tudi osvojili. Celo stara „rresse", ki je včasi podajačka Andrassvjeve vnanje in notranje politike, meni, da nema oskrbljenje Nikšića nič druzega pomena, nego da »edaj upa diplomacija lažje vstaše nagovoriti na 4 tedensko primirje, mej katerim časom bi se terjatve vstašev zopet v pretres vzele in se mir poskušal narediti. Belgradski „Istok" končuje svoj zadnji članek: „Ker je tudi v Carigradu zmagala vojna stranka, sedaj je iz vsake sumnje, da bode tudi Srbija morala, če bi hotela ali ne hotela, v rat (vojno) zaplavati. In kolikor mi vemo, nij take sile, katera bi še zdaj smela in mogla Obrenovičevo Srbijo vzdržati, da ne stopi na jedino sigurno stališče Takovskega programa. (Na Takovem je prvi Obrenović Miloš razvil zastavo srbske revolucije. Ur.) Politični razgled. Notrunje V Ljubljani 2. maja. IfMinimtri se tudi do denes nijso zjedinili in uže se vprašuje ali pade ogersko ali naše ministerstvo ? Kako bode cesar odločil ? Nemški časniki Ogrom, Ogri dunajskim očitajo hinavstvo, lakomnost, nenasitnost i. t. d. kar je enačili lepih besedij. „Fremdenblatt" Magjare svari, naj ne bodo prevzetni naj pogledajo veliko gibanje, kije orijent prijelo, ogromna preustroje- va n j a in prer o j e va n j a, ki se v ilirskem poluotoku vrše, to probujenje narodov, ki so stoletja spali." Vidite, tako uže sovražniki Slovanstva govore. „N. VViener Tagbl." piše na dan prvega maja članek o tem, kako so na Dunaji prrtt tt-eitti loti vesele nade imeli o lepej bodočnosti Cislejtanije, ko se je odpirala svetovna razstava. A denes, črez tri leta vise sami črni oblaki povsod i nad nami -- toži „W. Tagblatt " Da, in to je vse zakrivila nemško- ustavoverna stranka ki vlada, in mag-jarstvo. Na so 30. apr. slovesno škofa Kučkera instalirali v navzočnosti višjih vladnih, deželnih in občinskih oblastni j. Čeiki zgodovinopisec in politični vodja pasivne politike (nijsmo udeležniki) Palackv se zahvaljuje v čeških novinah za slavje, ki so mu ga napravili rojaki in drugi Slovanje ob 23. aprila. On pravi: „Izpoznam, da bi mi na koncu svojih let nič veselejšega ne moglo pripetiti se, nego da sem se prepričal, da je skupnost, solidarnost Slovanov tako narasla, da se nam nij več bati noč in dan požrešnosti naših protivnikov, kar je tem več vredno, ker Slovan po naturi svojej ne trpi, da bi mu se krivica delala, a i on sam nikomur krivice nehče delati. Iz IMitltnetcije se „Politiki" telegra-fira 26. apr.: Narodni občinski zbor v Šibeniku je sklenil, vsako odgovornost za nemogoče demonstracije od strani prebivalstva zoper ustavovernega škofa pri pjegovem dohodu v Šibenik od sebe odbiti." „Narodni list," pozivlje dunajsko vlado naj dalmatinski zbor razpusti, in videla bode, kdo bode voljen ali Ljubiša in njegovi tovarši, ki se ministerstvu prilizujejo ali pa narodnjaki. ,,Nije, gospoda, v Dalmacije već mlivo po što je bilo." Viiktiij«' dr/iivc. Zatrjevanje t-wm mvlade, da kočo popolno neutraliteto ohraniti in za „notranji razvoj" delati, nahaja mej protivniki rumun-skega in slovanskega naroda, zlasti mej Mag-jari in Nemci popolno pohvalo, kar je najboljši dokaz, da je Ilumunija na napačnem potu. Spitnjsktt vlada ja izjavila, da se odločno drži svojega naklepa, odpraviti fueros v severnih provincijah. Bati se je vsled tega novega orožnega dviženja Baskov. Iz Mlinu* se javlja, da se je bolezen papeževega ministra kardinala Antonelija shujšala Pričakuje se najzlejše. Dopisi. ■ z]»Ofl T¥tlltoii» 30. aprila [Izv. dop.] Ko so nam bile nove županije postavljene in tem samostalna politična administracija in druge važne oblasti izročene, nadejali smo se, da bodo ti novi avtonomni organi poleg polnega in umnega opravljanja sebi zaupanih področij tudi v druzih ozirih na vso moč za občinsko dobro skrbeli. Prazne nade! Gospod občinski predstojnik je svojo željo dosegel, da se ga „gospod purgarmojster" imenuje; potem pa navadno on vsa, tudi najvažnejša opravila, ves blagor občine v oskrbovanje svojemu, (z redkimi izjemami) nezmožnemu tajniku, večidel klečeplazil in česti-telju pivca Baba prepušča. Da pa taki možicelji od potreb naroda in sredstev za povzdigo občnega blagra toliko umejo, kolikor zajec na boben, nij treba razlagati. Na priliko mi revni Notranjci imamo le ljudske šole, mej tem ko imajo Gorenjci gimnazijo v Kranji in višje šole v bljižnjej Ljubljani, Dolenjci pa gimnazije v Novem mestu in celo v zakotnem Kočevji. Ali se je kak gospod župan na Notranjskem kedaj za to zmenil, ali se za to potegnil, da bi se v našem središči vsaj jedna večja šola napravila? Kaj tacega občinskim očetom na Notranjskem še v sanjah na misel ne pride. Ali nij pregreha, da toliko naše uboge mladine s prebrisanimi glavicami krave in črede pase, ker roditelji nijso zmožni, v Ljubljani ali drugej v šolah izdrževati sinov ? Stroški za napravo potrebnega poslopja itd. v središči Notranjskega (na pr. v Postojni) bi bili sicer veliki, a ne nedosegljivi. Država je dolžna kaj za nas storiti. Pa tudi nasvet, kako bi se potrebna zaloga brez velicega pritiska na plačevalce davkov skupaj spraviti dala, sledi drugi pot. Silvan. I se Tratit 30. aprila [Izv. dop.] Slavno c. kr. vojno ministerstvo je izdalo ukaz, vsled katerega se imajo vsi častniki, kateri bi se, ko bi vojska nastala, koteli dati penzijonirati, oglasijo do 15. maja v penzijo, ker se v slučaji mobilizacije ne bode nihče upokojeval. Nekaj stotnikov se je uže oglasilo, tudi pri slovenskih polkih, kajti služijo nekateri stari gospodje le ea to, ker dobodo precej visoko stanovnino, ki jim potem odpade. Ako se napove vojska, tako ti v diru v penzijo. Vojni minister hoče to modro zaprečiti. — Vse to pak svedoči, da vojaška »Mili ta. r-Zeitung," ne kliče zastonj: „Zu den Waf-fen!" Gotovo je, da vsi častniki žele vojske, akoprem so razlogi, s katerimi hočejo svoje mnenje utrditi, večjidel le njim razumni. Vsa promenja torej kažejo, da se nekaj kuha; ali se bode kaj skuhalo ali ne, to nam da bi imeti k njemu ono spoštovanje, katero je vreden — i kakor učenjak, i kakor človek sploh. Vuk govori dalje, pag. 345: Mej družim, da sem jaz postal pisatelj, a ravno tak pisatelj, kakoršnega vi pod menoj razumevate, za to se imam zahvaliti samo Kopitarju. 1813 1. zapustil sem z Jurjem Črnim Srbijo tudi jaz ter prišel v Beč, ne vedoč; ne misleč, kaj bode iz mene. Kopitar je bil uže cenzor, da si je še bil mlad. Pod njegovo cenzuru so spadale tudi „Srpske Novine", katere sta izdajala Frušič i Davidovič. Kopitar je prigovarjal izdateljema, da bi začela sestavljati čisto- srbsko gramatiko, i dokazoval jima, ka jezik, kateri ona pišeta, ne more biti čisto srbski jezik. Ona Kopitarju nijsta odrekala; pa vred s tem tudi ne znala druzega jezika, razven tega, katerega sta pisala i govorila; jezik prostega naroda pa je jima bil jezik ovčarski, svinjarski govedarski. Tedaj sem tudi jaz zgotovil spis o podobi pisma do Jurja Črnega o padenji Srbije, i oddal ga v cenzuro. Prišedši v roke Kopitarju opozoril je njega na čudnost jezika. Kopitar je poželel videti mene — i tako je zbližal se z menoj. Mej razgovorom prišla je beseda na srbske narodne pesni. Uvidev, da jih znam mnogo, načel mi je prigovarjati, ka bi zapisaval jih čem več tem bolje, a potem z bogom — i natisniti jih. „Ej, Šta ću!" Meni je bilo to po volji, i hajdi! pisat pesni; kar sam nij sem vedel, vprašal sem svojo sorodnica, gospo S. V. Živkovića, s katerim sva prišla vkup v Beč. Nabral sem jih lep spisek, izšle so v svet pod nadpisoin: „Srbske, prosto- narodno pesmarico". Vred s tem, slišavši od Kopitarja o gramatiki i sam ne znavši, kak pisati gramatiko, predložil sem Frušiću i Davidoviću, da bi mi vsi vkup začeli pisati srbsko slovnico; ona pomagala bi meni svojo umetnostjo, a jaz jima z znanjem srbskega jezika. „Ej! budalaštine", odgovorila sta mi, i vse je ostalo pri tem. Pa obrazovaje se vedno boh" i bolj v razgovorih s Kopitarom čutil sem vedno silneje potrebnost srbske gramatike za samega sebe; sklenil sem napisat jo sam. Vzevši pod roko slovansko gramatiko Mrazovića načel sem prepisavati iz nje skla-nanja i izprežanja, popravljajo jih po srbski. Ta uboga poskušnja srbske gramatike, katere se zdaj moram sramovati, natisnila se je 1814 1. Kopitar nij skrival pred menoj pogreško? knjižure; no bil jo vendar le vesel, daje bila natisnena, uže radi tega, ker je zaupal na moje čestiljubje, da ne bom ostal samo pri tacih načetkih, i izpodbujevaje me truditi se daljo, svetoval mi je, pripravljati se k gra-matikalnim študijam z druzimi pomočnimi pe-čanji. Po njegovem svetu odpravil sem se v pokaže valjda bližnja bodočnost. Vsakako pa zelo smrdi po smodniku ! Kakor smo Slovanje zdaj, to ne more nam škodovati in avstro-ogerskej državi bode samo na veliko korist, kajti treba je samo to v poštev vzeti, da psevdo- liberalni Nemci in pa Magjari so zoper vojsko ali okupacijo turške Hrvatske, samo ker se boje „pomnoženja slovanskega elementa". Mi se ga ne bojimo. Deputacija slovenskih volilcev je nam izročila sledečo zaupnico s prošnjo, da jo objavimo : P. n. gospodu Karlu Klunu, stolnemu kaplanu tukaj. Visoko čestiti gospod! Vsled Vaše neumorne in človekoljubne delavnosti in natančnega spolnovanja svojih dolžnostij kakor duhovni pomočnik stolne cerkve ; kakor tudi vaših zaslug, katere ste si pridobili s svojim neutrudljivim delovanjem za našo pravično domorodno stvar, ko ste vsigdar branili našo narodnost in naše koristi proti silnim navalom tujstva; smo zadobili do Vas spoštevanje in zaupanje in Vas tako izvolili ■dne 27. marca 187G za svojega zastopnika v ljubljanski mestni zbor. Užalila in osupnila nas je vest, da je naš višji duhovni pastir, bivši slovenski domoljub, sedanji Škof g. dr. Pogačar Vas vsled te izvolitve domači stranki klubovaje, za vikarja v Zagorje na Notranjsko prestavil. Ker nam in nobenemu nij znano, da bi se Vi kaj pregrešili, da bi imel g. škof Pogačar uzrok Vas na ta način prestavljati, tem menj sedaj, ko ste si še v večjem pomenu zaupanje ljudstva zadobili, milujemo škofovo delovanje tem bolj, ko se narodnim volilcem skozi ta Čin v lice bije, in ko spoznamo, da so pri mestnemu odboru tudi interesi cerkve in šole varovati, in so v prejšnjih časih tudi zastopniki duhovskoga stanu bili mestni odborniki. Veseli nas tedaj srčno, da Vi kbjubu vseh zavržljivih nakanov naših protivnikov ostanete na mestu, na kojega Vas je zaupanje Vaših someščanov postavilo, nadaj oči se, da bodete se krepko potezali za našo pravično stvar. Sprejmite tedaj visoko čestiti gospod i/raze našega vnetega sočutja, spoštevauja in zaupanja, katero Vam izrečemo Narodni volilci III. volilnega razreda. V Ljubljani 1. maja 1876. ■> - i Srem i Karlovice, nadaljeval zbirati narodne pesni i vrnivši se nazaj v Beč izdal sem drugo pesmarico ter posvetil jo Kopitarju. Uže prej mi je prigovarjal Kopitar zbirati narodno besede; jaz som mu sicer obetal, pa vendar ničesar ne naredil. Enkrat prišel je zopet k meni i prinesel soboj celo kopo papirja, razrezanega na koščke, rekel mi je: „Spominjajte se besed, o katerih veste, da se rabijo v narodu, ter pišite jih na te koščke, vsako na poseben listek; po malem nabere se cel slovar". Delo nij bilo težavno, začel sem biti priden. Da bi mi ga še bolj obležčil, dal mi je slovarje Voltiggi, Belostenca, Jamrošiča i Stulli. Pa mej družim, jaz sem te "slovarje bolj pregledava! čem prebiral; pisal na kosce besede večjidel iz glavo in nikoli ne vzel take besede, o katerej nijsem gotovo vedel, rabijo li narod, ali ne. (Konec prih.) Domače stvari. — (Dr. Edvard Savni k) je v vče-rajšnjej seji deželnega odbora imenovan za sekundarija v tukajšnjej deželnej bolnici. — (Banka „Slovenija") ima 6. junija občni zbor. Delničarji, ki se ga hote udeleževati, morajo svoje akcije do 24. maja v ban-kino blagajnico vložiti. — (Skušnje či ta lnišnega pevskega zbora) za poletne veselice se začenjajo v petek 5. maja, in se bodo vsak petek redno nadaljevale. Gospodje pevci, ki žele iznova vstopiti v čitalniški pevski zbor, naj se oglasijo v omenjenih dnevih ob 8. uri zvečer pri pevovodji. Citalničin odbor. — (Meščanski zavod za u mest o-vanje vojakov v Ljubljani) je imel 30. aprila svoj letni zbor pod vodstvom g. J. N. Iloraka. Iz poročila g. prvomestnika je razvidno, da ima društvo lastno kasarno brez dolga, nokoliko zemljišča in 1566 gl. 65 kr. gotovine. Društvena blagajnica se je v preteklem letu pomnožila za 542 gl. 77 kr. — Pri dopolnilni volitvi odbora so bili z večino glasov izvoljeni narodnjaki in sicer: gg. Dolinar Andrej, Drašlar Franc, Peterca Franc, Stfzelba Josip in Več Janez. — (Zopet nova poskus nj a c. kr. pošte.) Piše se nam: V nekovej tukajšnjej trafiki, kder se prodajejo tudi marke in zavitki, prodaje omenjeni trafikant, tudi nemške in italijanske vozne liste. Kako je neki to, da se je zopet sedaj začela c. kr. pošta truditi širiti mej naše ljudstvo uže — italjan-ske vozne liste, gotovo od samega veselja, ker so pretočeni teden italijanski prodajalci podob prodajali zanimiv, zemljevid kder je spadala Gorica z okolico k Italiji. — (Zadnji semenj) v Ljubljani je zopet žalostno pričal o pomanjkanji denarja v ljudstvu. — (Na semenj i dan) t. j. v ponede\jek po polu dne se je pripeljal mlinar iz Broda pod Šmarno goro v Ljubljano. Na celovškej cesti mej Šiško in mestom se splaši konj, in v urnem diru zategne mali voziČ na stran ceste, kjer zadene kolo ob stranski kamen. Voz obstane, voznik pak, ki je sedel spredaj, je padel raz voza, in si je zlomil roko, ter se še po glavi smrtno pobil. Splašenega konja pak so stoprav blizu železnice ujeli. — (Konj se je splašil), kakor nam sam o videč poroča, pretekli ponedeljek na poti iz Ljubljane proti Šiški, in dirjal z vozom, na katerem so sedeli dve ženski in dva moža. Takoj pri prvih skokih je padel jeden mož v blato, za njim precej drugi, ki je bil nekoliko časa poskušal konja pridržati v Šiški loputnola jo še jedna ženska z voza, in z drugo je dirjal konj naprej, ne da bi bilo mogoče poizvedeti, kaj so je zgodilo. Vsem trem padlim pak se nij nič pripetilo. Treba bi bilo vendar paziti na tako neskrbne vozače. — (N o v o m e s t o.) Da se »Podpornemu društvu za borne dijake" občno priznava, uljudno pripomaga, to kažejo blagovoljni doneski, ki so jo dale razne prilike, namreč: Popularna predavanja v gimnazijske]' dvorani 57 H. 70 kr.; glediščna predstava v čitalnici 54 H. 50 kr. ; koncert v kabini 100 ti. 30 kr. —S tem javno izreka lepo zahvalo oilbor. — (M es o v Ljubljani) je meseca maja po tarifi najboljše po 48 kr. kilogram, najcenejše po 34 do 26 kr. kilogram. — (Vreme.) Maj mesec je pri nas slabo začel. Deževno hladno vreme imamo. — (Z i m i n a), posebno erž na polji tu v našej okolici slabo kaže, malo je je ostalo. — (Ukradeno je) bilo tukaj v gostilni pri V. nekemu trgovcu predvčeranjem 90 gld. in ena ura. — V drugej gostilni pa je tat prerezal žep svojemu bljižnjemu, vzel denar a pošteno pustil mašne bukvice — (Nova mera.) Pri tukajšnem bogatem trgovcu z žitom g. S. je pred par dnevi morala policija s silo vzeti stari mernik, ker se čestiti mož nij hotel sprijazniti z novo mero. — (Iz mariborske okolice) se piše „S1.". „Kamčani so se zarad neredov za Seid-lovega županovanja pritožili uže večkrat pri okrajnem glavarstvu mariborskem in pri c. namestništvu v Gradci, pa bi bili kmalo skoro zaprti, g. Seidlu pa se nij zgodilo nič. Mej tem, se ve, da se je mnogo spremenilo in g. Seidl, ki je takrat veljal še za bogatega moža, prišel je mej tem po zvezi svojej z glasovitim Brandstetterjem skoro na kant. Na pokojnini so mu tretjino priškrcnili, posestvo cenili in celo dnino državnega poslanstva zaprli; in ko je prišlo zborovanje deželnega zbora, prišla je od 5 strank prepoved tudi na dnino deželnega poslanstva. Kje bodo tedaj srenčanje kamški iskali odškodovanja, če gosp. Seidl z lepa ne poravna, kar se mu je za srenjo izročilo V Odločno pravijo, da ne plačajo več in da vsa odgovornost zadene tiste, ki ga po vsej sili hočejo imeti! — (Slovensko gledališče.) Gospa Odijeva si je izvolila k predstavi sebi na korist igro „Pariški potepuh". Lepo vreme in pa glasoviti skakalec v vodo odvrnila sta mnogo galerijskega občinstva, tako da je bilo gledališče le primerno polno. O igri ne moremo veliko spregovoriti. Pisana je menda za posebno priliko in za posebno igralko, in ta tendenca se včasi tako razumljivo pokazuje, da se tudi največja igralska pridnost ne more prirediti tem izvanrednim terjatvam. Gospa Odijeva (Josip,) ki je prejela dva venca in prav živahen pozdrav, poskušala je posebno v prvem dejanji zadostiti značaju svoje naloge, — pa odkrito rečeno poskusi so bili vendar le preveč oči vit l ni. Za to so poslušalci tudi nekako hladni ostali. Gospod Kocelj (grof Morin) je ta večer po vsej pravici zalužil pohvalo, katero mu je podelilo občinstvo pri od prtemodru. O maski in igri njegovoj nij bilo ničesa več želeti. Gospod Schmidt (Emil) in gosp. Podkrajškova (baroni nja-Marin) sta storila kar sta mogla in tudi gspdč. Vrtnikova (Eliza) je izvzemši par pretiranj popolnem zadostila. Gospod Kajzel (Bizot) pak je vedno komik. — Želeli bi končno, da bi prestavljalec, ako uže prevaja, kako igro srednje vrednosti, gledal, da jo prevede dobro. O tem prevodu pa nikakor ne smemo reči, da zadostuje tej želji; vsak mora priznati, da se je tu maltretirala slovenščina, in ako o mnogem druzem molčimo, prosili bi vsaj, da nas reši gospod prestavljalec v prihodnjič strašnih „bratosinov in „bratohčer" ! Vsaj smo gotovo pohlevni! Dunajska borza 2. maja. irn j . Enotui drž. dolg v Enotni iri, dolg ' bank > /jih . 65 , ;'\ 40 kr. firohru 70 — IbftO IA puftojllo Akcije . (rodne ~- . . . 109 ' 75 874 — Kreditne iVcije 142 10 London 119 . 75 Napol. . . . 9 . 49 0. k. cekiui . . 5 60 • „ 40 ■ Le še malo časa! K« . imam v špitalskej ulici štacuno le do sv. Jurja v najemu, tedaj ono 7. maja izprazniti moram, iisojam se p. n. občinstvo opozoriti, naj VBi ta kratki čas in ugodno priliko uporabijo, kur nikdar ne bode nikomu moči kupiti vrlo dobri šivalni stroj za tako nizko ccuo, kakor sedaj pri meni. Pri-jH'ave :a gube, druge strojne dele, Uranke, potem šir-tinge, oj-forde, rodne krtafiee itd. so tudi še v zalogi, t«r se po nizkej ceni prodajojo. Prilično tudi opazim še posebno, da imam le samo (Ireifer #irahie stroje, kateri so se nže nekaj časa rabili, mej tem ko so pravi Ilouejeri, Loirejevi itd. popolnem novi, katere sem stoprav pred kratkim dobil. Za mnogo obiskovanje proseč se znamenuje z odličnim spoštovanjem (104—5) ~W o ta* c*l nisi 54*8*« Žolni ibnml mei in iirnrg. 4r. dosel je v Ijjiil>ljn.n<> in stanuje v hotelu „E'e-fantu, v 2 nadstropji v sobi št. 36. in 37. ter ordinira v zobo-zdravilstvu in zobo-tehniki vsak dan od 8. ure zjutraj do 5. ure po polu dne. Tu ostane samo še 10 dni, zaradi tega uljudno prosi, naj n kdo ne zamudi. Njegova privilegirana salisil-kislina, trajajoče in najbolj učinjoce zatone aparate t 1 Mac. anti-septikon-ustno vode 1 gl., velika škatija zobnega praha 1 gl., 1 škatljica paste KO kr., 1 zavitek paste 30 kr., dobivajo se pri njem in pri gg.: Biršičn, Kil u uril Malim in frizerju Bnzinariju v Ljubljani, Marinseku v Loki in potem v lekarni v Kranj i in Kamniku. (101—3) Preseljevanje. Vsem mojim čestitim naročnikom naznanim s tem najudanejše, da sem mojo zalogo klobukov iz Auerjeve hiše t gledališkej ulici od denes - naprej v a hišo banke „Slovenije" v zvezdnej m I aleji št. 24, I preložil, kder je bila tudi uže prejšnje leta ' moja zaloga. Zahvaljujem se prisrčno za dosedanje zaupanje, ter se usojam še prošnjo pridružiti, velečestito občinstvo naj mi tudi v novej šta-cuni zaupanje skaže, ter počasti s prav mnogobrojnim obiskovanjom. (119—1) Z odličnim spoštovanjem Karel Voltmann. Aimtherinova ustna voda \ in zobni prašek % izdeUuje €daM»rriel W?iccoii, lekar na ilu- m nujttkej cesti v LJubljani. Tudi najboljši in naj- a cenejši pripomoček za čiščenju ust. * 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. A 1 steklenica ustne vode . .60 kr. A (?3-7) Umrli ▼ Unnljunl od 2H. aprila do 1. maja: Marija Jurst, 1 1., dete mašinista, vsled ntrpneuja inožjan. — Anton Oosar, 29 1., v zaporu za jotiko. — Jakob K ber, 74 1., v bolnici vsled starosti. — Filip Spindlar, pol ufh, dete zidarja vsled slabosti. — Marija Sušteršič, 59 1., »a vodenico. — Anton Fajgelj, 63. I., za vodenico. — Ignacij Erdinns, 25 I., v bolnici, za jetiko. Mej mnozimi aunnci, posebno za uro in zlato blago je mnogo tacih, ki prebivalce po deželi samo sleparijo. Vsak naj bodo svarjen za svojo lastno korist prod kupovanjem, kjer firma prodajalcev no garantira zadostno. Vse ure in drugo Zlato blago, katero kdo pri meni kupi, izmenjam mu po volji vsak čas, ali pa tudi nazaj sprejmem, to je dokaz najostreje soliditete! Neverjetno, ja resnično! /o IO in 1Q 0*1 prava angleška, sre-"*(* lil mi^i bma cilinder ura s primerno verižico in niedailonom, etuijem, ključ-kom in petletnim garancijnim listom in po vrhu še jedno reserveno steklo za uro. Kavno iste krono-Časomerne ure fino ognjo-pozlačene samo gl. 12.50. Samo 18 ali 25 gl. E"J3fc a n ker-u r;i, sav one t a z dvojnim pokrovom, fino izrezana poleg tudi Še verižica in garancijni list »im "I Q r I-sji»l>l.i«».i«i. Poleg Vftaeega! pravega stroja pridajemo tudi ^3 AV izvirni certifikat fabrike in podpisane generalne zaloge. A* » The Howe Mach. Co. Limited 9 ravnatelj: Mt. Schatt. \j Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne". SG